VII,, š*ev. 23. Celte, iorefc 3. marca 1925. Poštnina plačana g gotovini. fl^HHk'°"< ^^ -^^Bi ^^^& ^^B ^^^^^IA ^^H ^^^A B^m ^^^L ^^H J^V AH^UA Sta^e ietno S4 Din, meseCno 7 Dfn, za tnozemstvo 240 Dln. Ojria^I se računajo po tar2fu, Pr! vcčkratnem cglašanju popust. v«afe «oreSs, «ežrtek In sobofo. Ur^dnnHvo: Eti. -"*vr. ui.St. 1, pritMfje. Teld.65 llpr«vnlltvo: Si. < /jeva ulica 1, pritHCje. Telej. 65 Račun prl poštnem ček. zavodu št. 10-666, Sedaj na delo! in. Na izvajanja pod zgorajšnjim na- xiuvom so je oglasil v št, 21. Vašega c. iista hišni posestnik s pritožbo nad stanovanjskim zakonom. V njegovo pomirjonjc bodl povedano, da s svojj- nii člariki še niseiu končal in da sem imel namen obravnavati tiuli slano- vanjsko vprašanje. Gosp. hišneinu po- sestiniku sem za tozadevna izvajanja vsokakor hvaJcžen ter so z istimi po- pohioina krijom. Zares je nemoralno in triviono, d.a diktira država hišnim ¦posostnikom za svoje uradnike gotove prodpravico in to zopot le v krajih pre- ko Save, dočirn v Beogradu in v mejah prodvojne Srbije nc! Slanovanjsko bede se z naredba- aii iii dnvljenjem hišnih posestnikov He bode odpravilo, temveč le z zida- jnjem novih lnš. In v to je pokficana v prvi vvsti država^ ker potrebuje za svoje uradnike razineroma najvec sta- novanj. Država naj zgradi v vcčjih kr^tjih toliko hiž, da bo spravila vsaj 30%. svojega uradništva. pod streho. lLdij}0 na ta način se bode stanovanj- sko vprasanjo končno rešilo. Ker bi se število privatnih stanovanj s tem po- množilo, bi se ttidi najemnino po vpra- t&vaftju saineposebi regulirale. Sred- stev za prednilne stavlie naj bi si na- bavila država v obliki inozemskega po- sojila; amortizacija bi se izvrsi^a z davfc». Zadolževanje v tak namen ni zapravl jn n je. Tozadcvno investicije |)vedstav]jajo stvarni aktivurn, na dru- gi strani pa rešitev vprašanja, ki neti že lela in leta veliko nezadovoljstva na vse strain. — Vsak drug izhod stano- vanjske zadevc Je nasilen in za trajno nevzdržljiv. VeTik del lnšnih posostni- kov, lakozvanih rentnikov, si z da- Hasnjih dohodkov, če iuiajo recimo sinolo in zgolj drž. nastavljence za na- jeranike, nc more omisliti niii najnnj- nejšili popravil, tako da njih liiše — trud dolgoletnega varcevanja -- de- jaihsko razpadajo. Kakor za hišne lastnike, velja v »asi državi dvojna mera tudi za upo- kojenee. Preranski penzijonisti imaja komaj (oliko kron prejemkov, kot osta- li dirtavjev. No trdim, da imajo sled- nieinriGnova.ni preveč, ne, temvec prvi i>remalo. (Jg. posJanei, spostovano in elovekoljubno l>ode vaše delo, če se «snujit0 teli revežev in jim pripomo- J-ete do enakopravnosti. Živi ne more- jo pod zemljo. Ce so osiveli v državni slnžbi, zahteva ngsod službodajalca, da Opozicija p^iznava delazmožnost Mamüne skupščine. Pričetek resnega in smotrenega dela v državi. — Opozlcija trobi na umik — Pred pričetkom pogajanj z Vatikanom. — Poročilo vojnega ministra in ministra za socljalno polltlko. Beograd, 2. marca. Po napetih püi'iiicniJi lnomentili, ki .so nastopili na podlagi volihiili rezultatov, in po vseli ialngali, ki jih je uprizorila opozicija proli Narodnemu bloku, nastopa sedaj v naži nolranji politiki povsem nor- malno slanje. Opozicijski blok je brez vsake moči in javnost lahko koustati- ra. da je poi'ozaj /a vlado ugoden, da bo vJada laliko vršila svojo dolžnost in da se prične v Narodni skupšcini redno parlamentarno delo. Danes po- scbno konstatirajo vJadni krogi, da je opozicija popolnoma kapituliraia in da je cpozicijonarni tisk pričel trobiti na umik. Tako je m. dr. značilna pisava zagreb.sk.ega blokaške^ga »Jutranjega lista«, ki ugolavlja, da je edini izhod iz sedanjega položaja ta, da so prepu- sti PP-režimu delo v skupščini, da se sprejmejo najnujnejši zakoni, tako in- validski, stanovanjski, tiskovni zakon in dr., ter se obenem tudi sprejme več- mesečni racunski provizorij nakar naj bi. vlada zopet razpisala nove vo- litve. Opozicijski krogi danes tudi od- krito priznavajo, da razpoJaga vlada v skupščini s tako večino, da lahko pricno delati, in da so vse druge kom- bi)lacijo brezpredmetne. Beoyrad, 2. inarca. Papeški nun- cij msgr. PelGgrinetti je težko obolel in so ga inorali prepeljati v sanatorij, Fomočnik zunanjoga ministra dr. M.irkovic je danes dalje easa konferi- ra.l z merodajnimi faktorji papeške nuncijature. Naš poslanik v Vatikanu dr. Süiodfeka odpptuje jutri v Rim z novimi na.vodili za pričetek pogajanj z Vatikanom. Računajo, da se konkor- dat. \r najkrajšem času sklene. Deofjrad, 2. marca. Danes je po- i-ocal vojni minister ministrskemu predsodii'iku o razpoioženju v vojski. Splošno je razpolozenjo prav dobro in naša armada bo 5. marca razpolagaTa s 100.000 novimi rekruti, ki bodo po- razdoljeni v posameznc vojašnice. Beograd, 2. marca. Minister za sooijalno- politiko je dane poročal šefu viade o novem stanovanjskem zakonu. I'a zakon je gotov in bo v najkrajSem (¦•Hsu.'vredlozeti Narodni sknpščini. Preiskava profi koiministiLi*im dija- kom v Zagrebu» Dijaki bodo obtoženi radi komunlstične propagande. Zagreb, 2. marca. Zagrebaka po- Jicija / naj vor jo natancnostjo vodi preiskavo prali koraunisticnirn dija- kom in drugim, ki so razpečevali v Zagrebu i>La Federation Batcanique«. Nekaten aretirani dijaki so ltift radi pomanjkanja dokazov izpušoeni, sq- dišču pa je bil izročen v nadaljno ka- zensko postopanjo medioinec Josip Pe- trir. iz Sv. Urban a pri Ptnju. Proti njemu sc uvede kazensko postopanje radi komunisticne propagande. Dija- ki .so dobivali propovcdarri komuni- stični list iz inozernstva v zavitkih kot »vzorec brez vrednosti« in so nato list dalje razpečavali. jim zasigura kolikor toliko udobno eksistenco na starost. Zelo perece in brezdvomno naj- bolj vsakdanje je pri nas kot skoro na celem svetu vprašanje draginje. čez isto se pritožujejo tako konzumenti kot producenti. Pri nas se jo je hotelo za- treii ali vsaj omiliti s kazonskimi pa- ragrai'i, toda praktično se zakon o po- bijanju draginje ni obnosel. VeTiko ne- volje :n škode je povzročil pri trgov- cih. posebno zopet iz razloga dvojne more, ker se je izvajal samo pri nas v ¦Sloveniji, docim za ostale pokrajine v državi dejansko ni veljal. Kot veliko drugih stvari, tako se tudi draginjja ne da cdpravit.i z nasilnirai sredstvi. Uspešen boj proti drag in ji se da vodi- ti le 7. delom,- produciranjem, šteda- iijem, s svobodno trgovino in prosto konkurenco. Ti stari, solidni priccipi za bhigostanje so se po vojni žal pren cej zrahljali. Vse drvi. za lalikimi za- slržkf. in udobnim živfjenjem. Vse po- litizira, pJeše in zapravlja. Temu na- sproti se veliko premalo dela in ustvarja. Iničijativnosti in podjetnosti se iz visjih mest dovolj ne uposteva. Pri tern se spomnim slucajä, K Je dvignil pred nedavnim vefiko prahu< to jo naredbe bivšega klerikalnega ml- nistra Susnika glede znižanih prevoz^ i)in ua žito in moko v Slovenijo. Po mojem mnenju ideja sama na sebi ni bila slalxi.. To dokazujc tudi dejstvo, da obe uapredni zadruzni organizaci- ji, ki ste bili temu sodelovanjn priteg- njoni, nisio protestirali. Škandaf je bil ysekakor, da je liotela klerikalna za- družna zveza na ta način veliko za- služiti in da sc je iz 1(Ui"•¦• M«lm"'" ^kal političen zaslužck. Znižana zeJezniska urevoznina za žito bi bila za Slovenijo naravnost ve- likega pomcna. Ne toliko, da bi na ta narin priisli do cenejšega kruha, bi bi- Ja dana lnoznost zopetue vposta^tvö obratov rasih velikih mlinov. Sloven- ski mlini, kojih' izdefki so bili svoje-- rasno svoiovnoznani, stoje danes vsled nengodne geografiene lege skoro po- polnoma. Cc bi jim dovolila vlada. go- tovc ugodnoRti glede refakcije prevoz- :riin, izvoza itd.. bi se jili moglo brez^ dvomno zopet oživeti, i^Ilinska industrija v SFoveniji je tirejena na naj man} 50 va.?onov dnev- no produkcije. Vsak vagon mlevskiß izdelkov predstavlja danec ca. 50.00Ö dinarjev vrednosti. Koliko bi se z zo- pofnim ol>ratovanjoin /aposlilo ljudi, koiiko bi se povzdignil s tem cesokupni pro/net in kpliko zvisala davcna moo. to si lahko vsak pribli/no sam izraču- na.Vsekakor j(? nujno potrobno. da slo- venski skupšcinski zastopniki ^ej pa- nogi nase industrije posvetijo kar naj- vec pozornosti, ker je i\. Fran Mohoric: Iz zapušuiiM dr Benj Ipaoca. ipavec, Meško, Medved. Nobenega dopisä Meškovega ni v Ipavčevi zapuščini in nobenega dopisa ^Gdvedovega, in vendar je moči iz Pavčeve zapuščme pojasniti neke od- no„rje med posnikcm Franom Ksa- verjöm Meskom in pesnikom Anfonom Modvedom. Mod skladbami, zapušcin,........ sobno) izrocemmi Giaabeni Matici v Ljubljn^ nn.Ki.«:, .„ ,„..,.. .^^ skladb. ¦>Avp Manju t.ib Antona Medveda; za barilo L « mljevanjem orgelj vgsasbil dr. Benjamin Ipavec v ¦timdcn 7. 7. 1893. V zapisku Matične- ga odposlanca Mateja Hubada stop. pristavek: lep samospev za ceri »'iton do znamenja. V pojasnjenje bodi omenjeno, Benjamin Ipavec naročil svoji soprogi Ani, rojeni Wokaunovi, da svojčas izroci ves glasbeni zaklad Ma- Lici Slovenski, to pa šele ob svoji smrti, da se ji za življenja ni treba fočiti od teh ljubih spominov. Toda gospa Ana Ipavčeva je ves skladbeni zaklad po- slala Matici žc krntok čas po Ipavčevi smrti. Iu i.M v.aufviiiijn pisca, takratne- ga predsednika Gl. Malice, je bil od- poslan gsasbeni vodja. M. II., da pre- gleda, in popišo ves, Matici namenjeni glasbeni zaklad, in ga tako za Matico ugotovi. O nastanku skladbe: .-:._ ja* se nahajajo v (naknadno še najde- ni in s posredovanjcm naprošenca Janka Pompeta piscu po gospej Ani Ipavc«vi izroceni) zapuščini nekateri n.-i.-ir*»;-, ¦•¦•¦¦¦^reč: gimnazijca - sedmošolca ¦ika iz ' due 5./6. slovno an-:,.. ' 'sokorodni gospod doktor) Najprvo Vas prav lepo prosim, da mi oprostite, da sem tako predxzen^ Vas kot nepoznanec nadtegovati z mo- jim (svojim!) pismom in tembolj z mo- io (svojo!) prošnjo! Vendar muza in domoljubje ne poznata tako prozaičnih1 stvari, ampak Ludi dostikrat edinijo (ödinita!) duäevno se nikdar (ne) po- ziiajoče sinove enega naroda! Iz tega nagiba sem se tedaj prediznil, Vas is- kreno prcsiti, ako bi boteli spodnji tokst priredi'1 "¦¦ T^;';f — -7r~. iremlje- vanjc orgei., Piiivno v tmu oziru je slovenskim pcvcem tako raalo na razpolago. Rav- no cerkvonih pesmi za solopetje je ta- ko malo. Ker se pa posebno na celj- skom dnmaziju petje tako bujno raz- vija in ker se dostikrat innogo nemSkih1 Posmij kot ofertorij poje, zbudila se jo ludi v meni iskrena zel.ja,- da bi kdaj tudi slovens1 «o.So tukaj ni yJisal1. Z uavuušonim srcem bi tako kom- pozicijo sprejel in Vam vedno hvale- ien bil kot očetu sloven ske glasbe! Končno ponavljam se enkrat mo- jo (svojo!) najiskrenejšb prošnj0 iJi presrcno prosim. blagovoii mi VaŠe vi- sokorodje naznaniti, ako imam upati, da se bode moja prošnja sprejela Z iiajodfičnejšim poklonoü. spoštovanjem Josip Strašek,' sedmošo!oc-barit-.v nist na gimnaziju y Celji.« °i'ipisano '" "¦>¦¦'¦ uo.v.'u]e' 'AVE MAWJA. YAtilnn UJ,..,s! ^ VfCirnu /.\vM, O ilUil ZVÜIli Ko zarja z modre nam višavo Zvozdä naznanja milijon. ^aznanjaš ti zemljanom: ave, Ave Mari ja! 0b< .,. .. VVJll ,.„.t.........-ioj, na sredi postoji dobrave. St ran 2. > I\ ü V Ä DO L! A « S*ev. 23 W: V prvi vrsti bo vlada razpisala vo~ litve v oblastne skupšcine, da se s tem polno uveljavi deto oblastnih1 samo- uprav. POLITIČNJ. POLOŽAJ. V sredo ,4. t. m. ob 16. uri je sklicana seja po- slanskega kluba Samostojne demo- kratske stranke. Istoeasno ima tudi svojo prvo sejo radikalni poslanski klub. Opoziejjonalni tisk je skoval no- vo iutrigo. Poroca, da so se pojavila ined radikali in samostojnimi demo- krati radi razdelitve portfeljev v novl delovni vladi Narodnega bloka neso- glasja in da je pravosodni minister dr. Edo Lukinic podal ostavko. Te ve- sti so se izkazale kot nove blokaške iz- misfjotinc in so bile od vladinih faro- gov tudi takoj odločno demantirane. Dnevne vesti. CENJENIM NAROÖNIKOM! s prihodnjo Uevilko »Nove Do- le" homo list ustavili vsem oniin nß- ročnikom, ki vkljub pismenemu opo- minu se niso poravnali naroönine, ka~ tero äolgiijejo za leio 1024. Zaostalo fiarocnino pa homo izlerjali drugini potent. — Mnogo je tnkih naročnikov> ki za Mo 1925. še niso placali niöeqar, Hasiravno smo vsem poslali poloznice. Te proximo, da nakazejo naročnino vsaj sä ifi mesece vnaprej. Uprava »iVove Dobe«. KRALJ IN KRAL JIG A OBIŠČE- JA DALMACIJO. Kraljevska dvojica namerava letosnjo pornlad obiskati Dalmacijc ter mod drugim tudi kraje y Primorju in Zagorju. REDUKCIJA V PROSVETNEM •MINISTRSTVU. Radi velikega števila xiradnikov v področju prosvetnega mi- nistrstva se namerava reducirati go- tovo stevilo uradnikov, ki aiaj bi se za- raenjaft s strokovnimi uradniki, ki so namescen'i na oddelkih pokrajinskih uprav. PROFESORSKI IZPITI. Pro- svctno ministrstvo je imenovalo stro- kovno komisijo. ki ima nalog, da do 15. t. m. izdela program za profesor- ske izpite. H1MEN. V soboto, dne 28. febru- arja se je porocil v Mariboru naš celj- ski rojak sodni svetnik g. Janko Ser- mc z gdč. Borlijevo, hčerko dvornega svetnika v p. g. Šorlija. Novoporocen^ eema naše iskrene česlitke! FRIDERIK EBERT 1\ V soboüo, dne 28. februarja ob 10.15 je vunrl v. Berlinu nemski državni predsednilc Friderik Ebert. Vest o njegovi smrti je napravila po vsej Evropi globok vtis. S pokojnim Ebertom je izgubila Nem- r.ija enega svojih največjih mož. Ebert je bil zmeren socijalist in odločen bra- nüet.i weimarske republikanske nsta- vc. V njegovi osebi jp bila živo zasto- pana vsa republikanska, zmerna 5n strpna Nemčija. Z Ebertovo smrtjo se pojavlja nevarnost reakcijonarncga nacijonalističnega pohoda. Pokojni •Ebert je dosegel letos 4. februarja 54. leto. Volitvc novega predsednika nem- ške repiiblike se vrsijo najbrž 3. maja. Splošno rrinonje je, da bo težko najti Ebertn polnovrednega naslednika. AVTOMOBILSKI KLUB ZA MA- RI'BORSKO OBLAST. V nedeljo, dne 1. t. m. sß je ustaiiovil v Mariboru av- tomobilski klub za mariborsko oblast, sekcija Maribor. Za predsednika je bil izvoljen g. Peter Majdič, industrijalec % Celja. II. KaNJIŽEVNA TOMBOLA X (M. S številkami, izžrebanimi do 22. februarja, so bili zadeti vsi dobitki za kvaterne. Z izžrebaiijein zadnjih dvoh stevilk, t. 'i. 74. in 42. je bilo celo zade- tili več kvaterii, kakor pa je še pr^- ostato dobitkow ZaLo se je vršilo za dobitke med vsemi, pokrajinskemu od- boru Jugoslovčiuske Malice vposlani- mi tabliuami podrobno žrebanje. Do- bitki so ,se poslali po pošti imejiteljem izžrebanih tablic. Kdor dobitka ne prejiue, naj sjnatra to kot znak, da njcgova tablica ni'bila izžrebana, in igra za njega naprej pokrajinski odlior. •-- l)o 22. februarja so bile iz- žrebane sTedeče številke: 45, 90, 4, 63, 06; 9, 88, (i5, 4$, 2?>, 38, 74 in 42. S te- mi številkami so bili zadeti vsi dobitki za anibe, terne in kvaterne. Danes so bilo za činkvino izžrebanc sledeče šta- viiko- 57 ipetdftyet.sedem), 62 (šestde- setdva), 27 (dvajsetsedem), 54 (petde- selštirO, 75 -'sedemdfsfitpet) in 33 (tri- desettri). Kdor jo s tcrni in prejšnjimi Slevilkami zadt-1 činkvin (pet številk v oni-vrsti), naj po&ljs: svojo tablico na.1- kasneje do 7. mars?a' pokrajinskemu odboru. Juifossovonski- Maticc v Ljul^- ¦ljani. TEDENSKI 1ZKAZ o stanju bol- nikov v bolniöäh v Sloveniji. Stanje dno 7. februarja. Števito oskrbovancov TIT', razreda. Splošna bolnica. v Ljub- iiani (z ctroško bolnico) 502. Bolnica za 7;enške bolezni v Ljubljarii 77. Bol- nica za duševne bolezni v Ljubljani 250. iifaznica-hiralnica. v Ljubljani 19S. Bolnica za duševne bolezni na Studencu 331. Splošna bolnica v Ma- riboru 2G5. Jnvnn bolnica v Celju 214. Ja.vna bolnica v Brežicah 69. Javna bolnica v Slovenjgradcu 65. Javna bolnica v Murski Soboti 125. Javna boTuica \ Ptuju 49. Hiralnica v Ptuju 109,-Hiralnica v ¦ Vojniku 161. Ženska javna bolnica v Novem niestu 39. Colnica usmiljenih bratov v Kandiji 72. Javna obča bolnica v Krškem 42. Skupaj 2574. VSEM ŠOLSKIM VODSTVOM naznanjamo, da se dobiva v naši za- ložbi novoizišli zemljevid Slovenije. ¦Merilo i : 130.000. Gena: nenatcpljen 120 Din, na lepenki s platnenirai pre- gibi 240 Din, na platno s policami 360 Din. Knjigarna in trgovina s pa- pirjom Görimr & LeskovZek: Celje. IŽREDNO ZDRAVILO PROTI VSiVKOVRSTNEMU PROTINÜ. Po tej grozni vöjni trpi naä narod mno- go'valed protina in mnogo jih je, ki ne vedo, da so more ta bolezen lahkö in hitro özctraviti z zdravirom »Radio- balsamJcä« dr. Rahlejeva. Še v Rüsiji se je dr. Rahlejev posvetil proučevanju teg'a zdravilä in hjegov vecletni trud jo doJjil zasluženo plačilo. Pred dv'ema. lotoma, kö je svoje zdravilo preizkuSal v Sloveniji, je dosegel dr. Rahlejev iz- 'redne rezultate, tako da je danes nje- gov lek priznan kot edino najbolje sredstvo proti vsakovrstneniu protiuu. C) iijegovi zdravilni moci najbolje sve- docijo potrdila profesorjev in lekar- narjev. pa tudi zahvama pisina ozdravljenih bolnikov. »Radio-balsa- mica« zeio hitro deluje in ne ostavlja nikakili posledic na koži ter je tudi srcu popolnoma neškodljiva. Z dvema st eklen icama aTi s tremi steklenicami st« ozdravi najstarejši revmatizem. —¦ Zdravilo se izdeluje in dobiva w taJtMJ- ratoriju Radio-balsamica di\ Rahleie- va v Beogradu, Kosovska ul. 43. 3 Ribje oljje pristno norveško, je sveže despeio. Priznano sredstvo proti slabokrvnostf tako za odrasle kakor za otroke. Dobi se pri SANITAS, CELfE. Celjske novice. »PHAVI NEMC1«. Sami pravi od vekomaj Neinci so čuvali ob volit- vali Schauerjeve skrinjice. Tako vsaj zatrjuje Jist celjskili nemških trgovcev in obrtnikov, ki je pa zelo nevöljen, da je »Jutro« priobčilo popolno seri- jo imen teh »pravih«, neustrasenili ju- nakov, varuhov in predstavnikov res- ničnega, nemštva v mariborski obla^ti. Celjski listic se zgraza nad tako hudo- bijo, ki ,]o naziva denuncijantstvo, ter stavi junaško vprašanje — komu mo- re to skodovati! Mi pa cujemo, da je žo skodovalo in da bo vsak dan še bolj škodikv čimbotj bo naša država v redu in čimbolj bo poznala »vojskujoce in tulečftc renegatstvo, ki je prav tako, kakor je bilo tedaj, ko nam je še gospo- daril Ounaj, Südmarka in VolksratI, v Celju pa tißti renegati in nestrpnl Nemci, ki pojejo danes pesem o tisti kulturi in praviei, ki jo je ustvari! Bog samo za Nemce in renegatf. j RE/JNJ SKSTANEK KRAJtiV. OHO. JDS za niesto Gel je se vrsi v ¦?J'edo, dne 4. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi (ieljskega doma. SAMOSl'EVf, ki bodo proiy.vaja- ni na koncertu Slavka Osteroa v pon- deijek, due 2. t. m. v mali dvorani Cefj- skega doma, so povečini lirične vsebi- ne. Župančičeva »Ni te na vrtu večc opeva praznoto srea. ki je izgubilo 'svoje najdražje. Skladba je zložena popolnoma v narodnem tonu. Gradni- koVa /Usta so mi bila neraa« sestoji iz dveii motivov. Prvega izvaja klavir kot dvodelno pesem, pevski gl"as je pi- san čisto samostojno ter se nielodicno in. ritmieno razlikuje od s; n '; va- lja. Žgurjev ; Slavecc jtaui /A. \ vse žvrgoli in se veseli. A. jNeiva ^En bretana*: je poetiena proza, kakor jo najdemo n. pr. v Tagorejevem »Vrt- narjiK. Klavir ilustrira, kako breton- ska devojka pričakuje ribiško barko, zroč morsko pfan. Značilno je pri tej pesmi. da pevec samo ricitira, skoraj dcklamira ter poje v daljših presled- kih. — Druga skupina pesmi je neko- liko težja. Žgurjeva »Uspavančica«: I riam v razstavrjenih harfnili akordlh slika vecerni mrak, sredina pesmi jav- Ija vzbujenje murnov in drugih ponoč- njakov. ki nas odškodujejo za umolkle pticke. Murna-Aieksandrova »Zvečer^- je čisto hriena impresija, ki uspava naravo ter opazuje žareče zvezde. Žgurjev >Cicifuj« je satirica. Klavir slika gozdno vrvenje v paralelnih ma- iih sekundah na samo 1 motiv, cicifuj pa preganja zimo ter prigovarja svo- jim sotrpinom, naj sezujejo čevlje in se v duhu premestijo ˇ pomlad. Grad- nikova »Mene ni požela kosa« izraža | najprej močno samozavest, potem pa i popolno odrekanje -svetu in konča ' ». . . . sem ]e zate svete? plamen.« Kla- In sladek ga navda pokoj, Ko tiho möli v srcu; ave, Ave Mari ja! Večerni ptice spev pojö, Drobi že slavec iz goščave, Da. spevov so čarobnih sto z zvonenjem ztiva v jeden: ave, Ave Marija! Večerni zvon, o mili zvon, Tvoj glas poslušam iz daljave: Telesnih več ne čutim spon, Srce tepi se, moli: ave, Ave- Mari ja! Moj ouii pozabi teh dolin, na kra] nebe.ske misli slave. K jor bode zemlje sofzne sin hm. voVe klical blažen: — ave, 1 ve Mari ja! Seveda, dobričina Ipavec, ki je že eta 1858 in prej v družbi brata Gu- stava in župnika Ripšla v Glasniku in že poprej v oglasu »treh domorodeev« razglasil, da se bo" vsaka pripostana, sposobna slovenska pesem uglasbila, ni ostal na dolgu skladbe — muzam, domoljiibju in prosilcu baritonistu Jo- sipu Strašeku. | In tako je nastal1 lpavcev bariton- | ski samotjpev s spremljevanjem orgelj. ! Žal, da ni Strašekovega izvestja, kako ! so je pesem obnesla v njegovem petju. Gotovo sijajno, kajti poznejši zdravnik dr. Josip Strasek je bil na glasu kot , sijajen baritonist. Sedaj so vsi pokojni: pesnik An- i ton Medved (12./3. 1910), skladatelj ! Ipavec (20./12. 1908) in pevec Stra- | šek, pojoči na veke: blažen — ave, ave Mari ja! — ! Mimogrede bodi piscu kot bivso- mu celjpkemu ginmazijcu (5.—8. r — 1885-- 1888) in — edinemn Prfcku do- voljen1 mal spomin, kako so me pitali sožolci (seveda — Slovenci) s priii kom: l^lek ¦— in to priimkovanje m bilo vedno le prijeten epitheton or- nans. Ko smo pa ei tali potem staroslo- venšČino, sem ßtopil1 z evangelijem sv. Matevža (Mikloničeva izdaja) na »ka- teder« — pred uro, in čitajoč — živo dokazal. da sta bila blagovestnika Gi- ril in Metod tudi: Prleka, kajti govo- rila sta in pisata: prvlje, in da je »pr- lek« pravo imo: Prvljek. — In »glori- ja« sveilli blaKovestnikov se je razlila nad nionc in nad vse Prvljeke, in Prv- ljek sem bil postej predmet obeudova- nja in čoščenja. Ta spomin ne bodi od^ voc že radi tega, ker se je zadnjič v »Nbvi Dobi« pisalo r» PrTrl:;b ^šk 131.) — in v(t\o ponovn< Cledo gimnazijskega potja v iJt'iju je troba omeniti, da so do leta 1886. bili pinuiazijski pevci izključno Sfo- venci. Pod Weißom se je polo v cerkvi tnoniaif» Intinski, nemški, slovenski, 1 • ¦ nrislo 1. 1886. ob slovenskem \ir in pevski glas sta v ekstazuei» ve- ličastnem razpoloženju. ki se napoelect izlije v milino. — Opozarjamo, da koncert prične ob 8. uri in konča ol» 10. uri. *BßJ PROTI DRAGINJU. i've- jeli smo in priobčujemo: »Boj protL draginji':. Pod tem naslovom je v so~ botni stevil'ki »Nove Dobe« usmerila Or. Ju. Na. v Geüju vsvojo neosnovane napade na trgovstvo, čoš da imajo celj- ski trgovci pri prodaji moke veeji do- biček kot pa mariborski in da so sploli življenske potrebščine v Gelju 20 od- stotkov dražje kot pa v Mariboru. S tm je Or. Ju. Na. prizadejala trgor- stvu kiiivico in morajo slični napadi iz\irati iz lastne neinformiranostL — Da ne bo javnost napaeno informira- na o ogromnem dobičku. katerega imajo trgovci pri moki, ugotavljamo, da je kosmati dobiček pri tem pred- metu 0.20 Din pri kg; t. j. 2X—3%, in ako prištejemo še režijske stroške ltd., prodaja trgovec moko v izgubo. Odbor Or. Ju. Na. pa pozivljamo, predno javno nastopi proti trgovstvu vsted katerekoli nezakonitosti, da. se zglasi pj'i nacelstvu gremija trgovcer, l<:i bo .s konkrotnimi podatki na raz- polago. — Načelstvo gremija trgovcev v Celju, TZ DRŽAVNE SLUŽBE. Veteri- när Ivan Füer je premeščen iz Gelja k srezlv^mu poglavarstvu v Šmarje. SMRTNA KOSA. V soboto, due 28. februarja je umrla v Gaberju po dolgem trpljenju ga. Terezija Košto- mnj v 55. letu starosti. Pogreb pokoj- nice se je vröil v pondetjek, dne 2. t. m. ob 1G. (iri na okolisko pokopaJi/SCe. Blapi zoni bodi ohranjen trajen spo- inin, preostalim pa nase iskreno so- žalje! PETDESETLETNICA »TRIGLA- VA« se vrši pod pokroviieljstvom kra- lja Aleksandra dne 7. marca 1925 v Mariboru. Udetežba starejšin, članoT in wrijatcljev tega najstarejšega slo- v;»pskeßa akademskega društva obeta biti velikanska. Ker imajo pristop na slavlje It vabljeni. se naj vsi, ki želij© dobiti \abilo, obinejo pravocasno na poverjenika g. dr. Milka Hrašovca, od- vetrika v Gelju. — Ko prispe pojasni1- lo o dovoljenem popustu na železni- cah, bomo to pravocasno javili. PLANINSKr SEJM* V CELJU. Vse one cenj. dame, ki bodo pri pla- ninskeni sejmu sodelovale, vabimo na sestanek v torek 3. marca t. 1. v mafi dvorani Celjskega doma ob 6. uri zve- čer. Prosimo sigurne udeležbe. — Po- novno opozarjamo, da se za planinski sejrn posebna vabila ne bodo razpo- šiljala in je vsakdo vabljen. Glede oble- ke pripominjiuno, da so dovotjeni sa- mo promenadni čevlji, torej neppdko- petju tudi do slovenskega petja cesar- ske hi nine, o cemer ob drugi prifiki vec. Bili so vraes*znameniti pevci, zla- sti v eveterospevu Šuklje, Ožek (ba- riion), Rozman, Kolar in Sigl (teno- rista). Funtkova-Ipavčeva (Gustavova) j pescm: V mraku: >Se stolpa sem mi won doni, — s spremembo: »Le zbu- jaj mi.t1 Boga spomin, se je pela prviČ j javno v Marijini cerkvi, — v četvero- | spt'vu [baritonski samospev je pel znamcnHi baritonist Ožek — umrl v Gradcu kot visokošoTec) — s cudovi- lim zanosom, sijajnim uspehom, na- ravnost pretresljivo. Sam dober pevec — profesor veronauka Krušic — je ¦'osluaajo nehal mašo brati, in po ma- I si je bila sama govorica le o pesmi, : petju in pevcih. — Pol se je takrat j vines kak samospev. Spominjam se, 1 da jc Ožek pel baritoaski spev: O bone i Jesuf (Konec prih.) ^tev. 23. »NOVA DOBA* vani, sieer pa obleka poljubna. Vsa je- dila in pijače ima odbor v lastni reži- ji in bodo cene nastavljene jako nizko. Glede obiska sporocamo, da imamo iz ¦vseh krajev priglasc večjili planinskiii skupin kakor tudi posaineznikov in je pričakovatl pri blagajni ogromnega navafa. Zato naj si blagovolijo Celjani nabaviti vstopnice žo prej v drogcri.ii Sanitas. Vsi oni planinci, ki bi boteli na dan prireditve sodelovati, naj se zglasijo v sredo, dne 4. t. m. v veliki dvorani Celjskega doma ob 1. uri po- poldne. Darovalci dobitkov za srecolov r>a Planinskem sejmu se prosijo, da oddäjo dobitke po možnosti v trgovini Gatej & Comp. ali pa v drogeriji Sa- nitas do ČGtrtka 5. t. m. — Odbor. PREPRECEN POŽAR V TR- NOVLJAH. V petek 27. februarja ob S. zvecer je pričelo goreti v kozolcn pos&stnika Hojnika v Trnovljah. Ogerij je bil k srcči takoj opažen in pogašen. Zanimivo je, da je to že četrti sličm slučaj y eeljski okoKci. Kozolec*g. Hoj- nika se nahaja v neposredni bližini kpzolca. ki je pogorel v torek, dne 24. februarja. Med prebivalstvom prevla- iduj prepricanje, da gre tu za zlocinski komplpt, ki.se izvršuje po gotovem načrtu in v gotove namene. Ali res ni mogoče prepreciti takih drznih zfočh- ttOY?! .— Kakor izvemo, je tudi gorelo v noči;oc» sobote na nedeljo pri Te- OBGNI ZBOR DRUßTVA »SO- KQLSKI DOM« GABERJE se vrši v fsjtrtek, dne 5. t. m. ob 20. uri v zboro- valnki Sokolskega drustva v Gelju z obicajnim dnevnim redom. OBÖNI ZBOR Nabavljahie za- dr-uge drš. usluzbencev v Celfii se vr5i v soboto, dne 14. t. m. ob pol 8. zvečer v mali dvorani Naxodnega doma. V slučaju nesklepčnosti se vrsi pol ure nato drug občni zbor, ki je sklepcen pri vsakem steviiu zadrugarjev. N0ČNO LEKARNJSKO SLUŽB0 iraa ta teden lekarna >Pri Mariji po- magaj«, Glavni trg. V KONCERTNI KAVARNI '»CEN- TRAL* V CELJU se vrše vsak večer elitni salohski koncerti pod vodstvom znanega kapelnika Güldeberga iz Finskc. GledaliSfte. Rep er t o ar: Torefe 3. marca ob 20.: »Strickbve sa- mje*. Gostovanje elanov Narodne- ga gledališČa v Ljubljani. Abon- nement. Nedelja 8. marca ob 16.: »Veronika }DeseniškaBoq in Clovek«. Knjiga stane 7.50 Din in ae dobiva v zaTožništvu in v vaeh knji- garnah. Ženska toaleta in mo da. Ali v^ste^ kaj je rekla Eva prvo, ko je odprla oči? Najprej se je preteg- nila, nato je pogledala v izvirek kraj sebe in je brez pomišljanja rekla Ada- rnu: »Ej, dragi prijateTj, jaz se nimam s čim obleči.« — Vidite, kako je bila ustvarjena moda pet minut za ženo! — Pfijcolan prestane biti lahek, kadar postanejo žene lahke. — Poleg ele- gantne ženo izgleda mož öesto kot kak siromašen sorodnik. G. A. de CaillavpJ in Rob. de Fieurs. + Današnja moda, ki je tako graci- jozna, postane takoj — čim se v tem pretirava — nogacija ženskosti. Ona sugerira frivolnim kreaturam, da mo- ra jo bit» sterilne, ako želijo biti lepe. CurišKa borza v pon. 2. marca Zagreb: 3'30 ZAGREBŠKA BORZA v ppndeljek, dne 2. marca. Dunaj: 0.0870—0.0890. Milan: 2.5015—2.5315. London: 295.35—298.35. New-York: 61.63—62.63. Pariz: 3.135—3.185. Praga: 1.8225—1.8525. Curih: 11.89—11.99. Ali ste opazili, da se ravna moda pa literatim in da ona sodeluje v ustvar- janju tipa moderne žene, kakor so si jo zamislili romanopisci? Marcelle Tinpyre. <\ Mjemu je bilo žal, da nimajo žene nikakega smisla za liarmonijo linije in da vežejo one za fineso stasa pojavo gracije in lepote, a ne razumejo, da sestoj? ta lepota iz blagih nagibanj, preko katerih se telo — v grudih divno razcvetenc — pofagoma zožuje pod' prsmi. a se nato v polnern in mirnem obsegu veličastno zliva v boke. rAnatole France. To je običajna opazka, da obstoja med mestom, sezono, uro in senskin kostumom ozka vez: zabava dopušča golote, kakoršnih rikakcr ne dovoTjuje mala soareju. Remij de Govrmonl. To in oho. MODRE OČL Zgodovina naui pravi, da je imelo precej velikih mož inodrc oci. tako Napoteon. Friderik II. in Shakespeare; pa tudi veliko zločin- cev je modrookili. Američani in An- gloži so ugotovili, da ima 80 odstotkov. železniških vlakovodij modre oei. Ta- ke oci imajo tudi odkritelji, mornarji itd. Vzrok je morda ta, da modre oci veliko bolj astro vidijo kakor druge, in je umljivo, da jih imajo ravno vfako- vodje in mornaxji. Obenom je dotični- ku prirojena želja po izrednih doživ- ljajili in po potovanju. Severni naro- di, ki eo toliko potovali, so imeli po vetsini modre oči. Je pa še nekaj zra~ ven: kar ni tako lepo. 90 odstotkov vseh moškib z modiimi očmi je np^- zvestih. Od 23.000 zlocincev na Angle- škem je bila vočina modrooka. Za smeh in kratek cas. USLUŽN0ST. Trgoveo: »Clo bi imel sedajle na razpofago postreščka, bi vas dal vreči na cesto.« Agent: ^Koliko placate, da vain ga preskrbim?< IZKUŠNJA. Gospa, gledajoča jahajoče voja- ke- >Konjenica je pa res najlepši od- delek vojekeJc Kuharica: >Da, da, a pešci so zvesfejši.«- LOVSKA SREČA. »Gospä, aIi inia va-š soprog kai srece na lovu?« * Kadar gre s puško na lov, ne dobi ničesar, kadar pa se poda z avto- mobilom, prinese vedno kakšno raco, piščanca ali kaj podobnega. JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. Ustanovljena lela tH89. Uatanovljena lela 1889. Za varnostvlo^ JciiuUju ukMi: ŠMARJE, ŠOŠTANJ VRANSKO in rezervni zaklad Sprejema hranilne vloge vsak delaw,;,. ,)^ J. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni rneri. Rentni daveK plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posöjila in vsakovrsti;. ^....^ krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne poloi- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraii*: GORNJI GRAD, SEVNICX' SMA-RJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO iitnefe. hfltro tw toe» ¦aw fJ*o&n<» etoraittrpaxsto. PojUuinlla to B«»veii brespiačao» Vreänost nzervn/h zaklnd*v ttad VLrJaz govorim, jaz go- vorim!« Mož pa je samo prebledel in za- godi'njal: 2 No, še te nesreče je bilo treba . . .* Odgovorni urednik: Ttado PecniU. !!z(*aja in tiska: Zvezna iiskarna, Celi** fisdar/za CELJE JM0r ms 9 atnltvipo- hjoča Ata msiotnj» h tHf 0M3PMM mttkon $O$0~ ptfc trgvnto, lotste k waatSäm Ü$k9vin$,knfipt, ttnitx U/L do turftattm- Mßega barmega tUka. Nqfbotße ttnjena KNJIQOVEZN1CA üHittjt Htm tn rotittee tofflgove&a deta od na}- priprostefte do najfltußt -------- tzpdjavt-------- Knjigovodja zmožen amerikanskega knjigovodstva in zmožen slovenskega, srbohrvatskega in ncmäkega jezika, se 8p»*e|nicteB Ponudbe je poslati na naslov: »Celje, poStni predal 3«. lelo pfaftto trpežno Jrst' m Dio 12-, mcčno ,Sav&' Din 13'-, Slo- verskoplatno, zelomočnoDln 16--, fina ,Bc- ograd'tkanina Dln 17--, zelo fina tkanir.a ,Gorica' za srajce Din 19-. posebno flni naturel Sifon 92 cm Din 22- prodaja se v vflletrgovlni R. Stermecki, Celje. Kdor pride i vlikom tsthno icuucvat. riebt nakupu piimtrnc povriiüsv voünjs. Csiik rajloiij. Trgovci engros cent. Okrajni tajnik se takoj prov. na- mesti 7. mesečno plačo Din 1?scv—. Istotako se namesti Dzpräsana babica, kateri se bode po dogo- voru izplačevalamesečna remuneraeija (stanovati mora na Ponikvi). Za vsako mesto je prošnjo vložiti do 10. sušcatl. Vožnje s fovornimi aw^i so na šmarskih okr. cestah od Lsušcanaprej pf>epov®dane. 2—2 Ohrajni odbor Šinarjs prj Jelšah. Modni salon gospe VILMETOB/Š, Ce/Je, Gregorčičeva uL 5, f/.nadstr. izdeluje obleke za gospe in otroke. = 2-—2 za 4 do 6 parov glav, s šupo za vozovc, nad hlevom prostor za kimo, s e o d d a ugodno v najem. Pojasnila: KrižaniČ, trg., Vodnikova ulica ali Gaberje 82. 1 iflßf na siitii tronadstropna, novozgrajena v Celju, ležeča na zelo prometnem prostoru, z lepimi poslovnimi lokali. Interesentje naj se obrnejo v svrho informacij na upravništvo lista pod šifro »Mpdema stavba«. 23 Cene znižane! Cene znižane! Oglejte si tudi Vi novo došlo blagozagospodeinzadamske 7ni$9|tj|| rs?8iah cbleke, ceflr, šifon, rtzno perllp po znatno 21112911111 IBSIÖÜ lirolski w manufakturno in modni ie-Qovini IHiloš Pšemieiiik, Ceije, Kralja Petra cesfa 5« Post?*ežba mo^il^zi ~ edno v zalogi dams! Meke! Kleparstvo, voilovodne žnšta- laciie in üaprava strelovodov Franfo Dolžan GEUE - Kralja Petra oesta - CEL^ 5prcJcntaV$adciazgoraJ omenicttih 5tro^KaKortttd:popraVua ?os!režba tocna (ctte imm. Solidna iztfržitcv. 477 -89 Marljivost, treznost in var<.nost. so predpogoj nravnoäti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNIDOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hraniine vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova ulica št. 15. 63-23 Iz malega raste velikol Na drobno! Pri fiupuife Na debelo ! KupuifB po konkuren čnih cenah v veletrgovini pi ySolncuL po konkuren- čnih cenah v veletrgovini p\ manufaktunio in modno blago kakorn.pr.: Sukno, hlaČeyina,tlskovJna (Druck), ceflr,volnaz« jumperje, pavolavvsehbarvah, prejca, vezenlna, blagoz prte, dežnlke,kravate, moško perilo, svilene robce, vence za neveste, flor nogaviice i. t. d. Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 3. DrofBnih, Celje, Btevni trg 9. Umrla je naša ljuba, draga mamica in stara mamica, gospa Terezija Koštomaj roj. Küster po dolgi, muČni bolezni, v 55- letu starosti. Pogreb predrage pokojnice se vrSi v pondeljek, 2. rnarca tl. ob 4. uri popoldne iz hiše Žalosti Oaberi.- ' ?8 na okoliSko po- kopališče. Sv. ma5a zaduSnica se bode brala v župni cerkvi v torek, 3. marca tl. ob pol 7. uri zjutraj. Celje-Gaberje, 28. februarja 1925. Olga, Rezl, Marica, Franc, Lojze, Tone, otroci. Tinka Koštomaj, sn:ha. Rlhard Ulaga, Janko Bovh;M Erna, Rihard, Ivlca «n Marica, vnuki, Brez p. ^stila.