Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevna ♦ NaražaiM Bia 2#"—, za aaHaaa Ma 3»—; pasamezaa številka Ma 1*— ♦ Uredništva in uprava: Mi e, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto lil
Celje, dne 25. marca 1932
Štev. 7
Dr. ing. Ctibor B 1 a 11 n y :
Moje izkušnje s cepljenjem hmelja
Z zanimanjem sem čiial članke o cepljenju hmelja v lem listu, tem bolj, ker mi je lozadevno delo hmeljarja Čanija znano. Vendar ne vem, če niso v cepljenje slavljene nade preuranjene. Sicer mi dela moje pomanjkljivo znanje slovenščine nekoliko ležav za ločno razumevanje tozadevnih razprav, vendar rad povem tudi svoje mnenje k tej vsekakor zanimivi zadevi.
Cepljenje hmelja je istolako znano tudi v Angliji ler se je pečal s lem zlasti leta 1920 prof. Salmon, dasi ne v interesu produkcije, temveč le znanosti (radi ugotovitve prenosa virusnih bolezni, n. pr. mozaika s podlage na cepič, z jedne rastline na drugo) in tudi ne v celem nasadu, temveč le v laboratoriju. Pri lem pa je bilo tudi v Angliji ugotovljeno, da podlaga kakor cepič ohranita svoje tipične izvirne lastnosti. Po mojem mnenju je to tudi docela prirodno, slično kakor pri cepljenju plemenite sadne vrste na divjaka kot podlago; četudi podlaga znatno spremeni lastnosti cepiča, gre pri lem iz' ljučno le za spremembo somatično nikakor pa ne plasmatu. Zato se ne morem strinjati z nazori avtorja članka, ki zagovarja cepljenje, da bi se s takim cepljenjem mogla spremeniti tako izrazila lastnost, kakor je odpornost ali občutljivost proti mykosam. Opozarjam pa, da se tu lahko zaide v zmoto radi malega števila let opazovanja, slabega napada povzročitelja bolezni in dalje, da se tu ne da "'ocela uporabiti primerjava z ameriškimi podlagami, kjer gre le za imuniteto korenin. Zato bi priporočal s cepljenjem hmelja še počakali, dočim poskusi seveda ne morejo škodovati.
V Angliji in Jugoslaviji se je cepilo na zeleno. Poskusil sem to metodo takoj po angleških poskusih tudi pri nas, seveda ne radi interesov produkcije, temveč le radi poskusov prenašanja virusnih bolezni. Prepričal sem se. pa, da na ta način v prosti naravi pri nas ne gre, najbrž radi cepljenju na zeleno neugodnih podnebnih razmer (slično je tozadevno pri nas s cepljenjem vinske trle na zeleno: dočim se pri najskrbnejšem delu posreči cepljenje v 20 slučajih od 100, se n. pr. v Trentinu v Italiji z lahkoto doseže 100% uspeh).
Izdelal sem si zalo drugo metodo, katere sem se lahko uspešno posluževal v prosli naravi kakor v laboratoriju, t. j. cepljenje očesc v sadike; cepljenje se je posrečilo v več kol 80 slučajih od 100. Metoda obstoji v tem, da se vsa očesca sadeža sedlasto izrežejo ter se eno ali dve gornji nadomesti s korespondujoče izrezanimi očesci hmelja, ki ga mislimo nacepiti. Sadež je podlaga, očesce in poganjek iz njega pa cepič. Pri tej metodi pa se more uporabili le sadeže. Pri starih korenikah to namreč ne ore, ker četudi še tako skrbno izrežemo vsa očesca, vendar odženejo iz korenike nova očesca in poganjki, ki ovirajo vcepljena, in se zlasti v začetku kaj lahko zamenjajo s cepiči. Dalje je tudi potrebno, da se poganjek cepiča položi, da se tudi v poznejših letih ne zamenja s poganjki, ki naknadnQ poženejo iz podlage same.
Na ta način sem precepil cel mladi hmeljski nasad. Za podlago sem vzel slaročeški rdeči hmelj (sadeže), za cepiče pa Semškov hmeli. Namen poskusa je b>I, povečali množino pridelka pri slaročeskem hmelju (ki daje dosti pičlejši pridelek kakor Semšak). Dosedaj opazujem ta hmelj že tri leta. V času zorenja se cepljeni hmeli ne razlikuje od neceolieneaa, t. j. zori pozneje kakor Semšak. Gle^e obilnosti pridelka pa radi prekratke dobe
opazovanja še ne morem izreči nobene sodbe, tem manj, ker se ta lastnost pri sortah, zloženih iz toliko različnih vrst, kakor so vprav češki rdeči hmelji, le preveč menja. Vsekakor pa že danes lahko trdim, da glede tega kakor tudi glede drugih sortovnih lastnosti nisem opazil nobenega markantnega vpliva podlage. Zato pa tudi nikakor nisem prepričan, da bi se na ta način moglo doseči za naše češko hmeljarstvo kake znatnejše koristi praktične vrednosti.
Ivan Orožim:
Nekdaj in sedaj
V tistih dobrih časih, ko smo dosegli hmeljarji vprav bajne cene za hmelj, smo tudi uživali neomejen kredit pri trgovcih in denarnih zavodih. Trgovci so nam naravnost vsiljevali svoje blago kar na upanje, češ, vzemi, samo vzemi, plačal boš že ob drugi priliki. Denarni zavodi so nam nudili vsako posojilo, cesto celo brez poroštva ali kakega drugega jamstva. V tistih dobrih časih, ki so bili komaj pred par leti pa se zdijo danes že tako daleč za nami kakor lepe pravljice naših dedov, v tistih časih je dobil hmeljar lahko vse na upanje, samo — ker je bil hmeljar.
Pa je mnogim vprav to neomejeno in slepo zaupanje bilo v pogubo. Nikdo ni mislil na preobrat, ki je moral priti in je tudi prišel v vsej grozoti. Živeč v veri, da bo vedno tako ostalo, si je mnogi nabavil marsikaj, kar mu nikakor ni bilo neob-hodno potrebno, investiralo se je prekomerno v razne zgradbe in se mladim gospodarjem, ki so tedaj prevzemali posestva, nalagala neopravičeno visoka izplačila prevžitkov in dot. Nihče ni predvideval in tudi ne hotel predvideti bližajoče se hmeljske ter še mnogo manj sedanje splošne gospodarske krize.
Toda prišla je hmeljska, prišla je splošna gospodarska kriza ter nas z vso silo pritisnila k tlom, da komaj še dihamo. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da večina hmeljarjev tiči dandanes globoko v dolgovih. Koliko vzorno urejenih velikih posestev, ki so bila nekdaj ponos Savinjske doline, je danes na robu propada! Mnogo nekdaj trdnih »gruntov« se danes resno maje v svojih temeljih. Nekoliko trdneje se drže le še manjše kmetije, ki niso toliko investirale in ne tako globoko zabredle.
In tako je danes vprav obratno kakor v tistih dobrih časih. Sedaj, ko je hmeljar v škripcih, ko je njegova kupna moč tako silno padla in cesto ne zmaguje več niti obresti, sedaj je propadel tudi njegov kredit. Sicer se deloma upoštevajo‘težke
razmere, v katere so hmeljarji zabredli, v mnogih slučajih pa se gre tudi slepo preko sedanjega položaja in požene hmeljarja neusmiljeno na boben, dasi cesto njegovo premoženje še nudi zadostno varnost in bi se marsikdo še izkopal, če bi se mu pustilo časa in prilike. Tudi imamo trgovce, ki so v tistih dobrih časih znali izkoristiti ugodno priliko in si kopičili premoženje na račun hmeljarjev, danes pa pri njih hmeljar ne uživa nobenega zaupanja več; že za malenkostne vsote se mu grozi s tožbo in grožnjo cesto tudi dejansko izvrši. Iskali smo pomoči, toda vse naše tozadevne prošnje so bile bob ob steno. Pomagati si moramo sami, kakor najbolje vemo in znamo. Zato pa počakajte nekoliko in pustite nam časa, da se .izmotamo! Ne pritiskajte nas v teh težkih časih, v katere smo lahkomiselno zabredli, saj ste nas tudi sami podpirali v naši lahkomiselnosti!
Tako je torej bilo nekdaj in tako je sedaj. Nekdaj je bil hmeljar vse in danes ni nič. Toda vse mine, tudi sedanja stiska ne bo trajala večno. Zopet bo zasijalo Savinjski dolini solnce lepše bodočnosti in tedaj bo savinjski hmeljar zopet nekaj veljal. Prestane izkušnje pa mu bodo dobra šola za bodočnost, da ne bo več lahkomiselno tratil svojih dobrin in da bo znal bolje spoznavati svoje prave prijatelje in zaščitnike v dobrih in slabih časih.
Ing. J. T e r ž a n :
Analiza zemlje savinjskih
1	1 ■ ■ V -V
hmeljišč
Ena najvažnejših nalog za kmetovalca je, da pozna svojo zemljo. Vedeti mora, koliko in katera rastlinska hrana se nahaja v zemlji; če je zemlja kisla, potrebuje li apna, organsko snov itd. Samo v tem slučaju mu bo mogoče pridelati mnogo kakovostnih pridelkov z najmanjšimi stroški. Iz teh razlogov in da pokažem, kako je zemlja, ki je skoro v neposredni bližini ena od druge, različna, sem predložil Hmeljarski prodajni zadrugi, naj pozove svoje zadrugarje, da pošljejo zemlje s svojih hmeljišč v analizo. Odzvalo se je 8 zadružnikov. Analiza je pokazala, da splošno primanjkuje zemlji v prvi vrsti apna. Kar se tiče dušika, fosforne kisline in kalija, je kalija v vseh zemljah razmeroma največ (izvzemši zemljo Josipa Medveda!, fosforne kisline in dušika pa primanjkuje nekje več, drugod zopet manj. Da lahko vsak, ki se za to vprašanje zanima, dobi jasno sliko, navajam celokupne podatke analiz. Nekaj hmeljarjev je pripomnilo, da so gnojili z apnom (v letih 1927—1930), vendar v dotičnih zemljah ni svobodnega apna. Tlo je kislo
in se je apno vezalo s kislinami. Ker potrebuje hmelj razmeroma mnogo apna, morajo savinjski hmeljarji temu vprašanju posvetiti vso svojo pozornost. Pravi čas za apnanje hmeljišč je v jeseni. Istočasno z apnom pa ne smemo gnojiti s hlevskim gnojem! Velike množine apna naenkrat spraviti v zemljo se ne priporoča. Bolje je apnati manj in češče; 1000 kg na katastralno jutro vsako četrto leto bo zadostovalo večinoma povsod.
Analiza osmih hmeljišč:
Posestnik	Tip tla	Fine zemlje	Primesi	Reak- cija	Dušik	Apno	Fosfor. kislina	Kalij
		%	°/o	PH	%	%	mgr	mgr
Rud. Janič Žalec Fr. jurhar Vrbje	humuzna peščena ilovica peščena ilovica	9o,l 97,3	3,9 2,7	7,85 8,20	0,17 0,17	1,77 14,80	3,73 3,27	24,32 35,60
•, Li. Kuder | Griže	peščena ilovica	95,5	4,5	5,25	0,06	-	2,56	14,62
t Avg. Kolšek j Polzela	peščena ilovica	82,9	17,1	6,85	0,19	-	1,55	16,93
j J. Golavšek i Sv. Jurij o.T.	peščena ilovica	76,4	22,6	6,25	0,14	-	3,22	26,94
j Iv. Bizjak ■ Paška vas	ilovica peškuša	91,2	8,8	6,55	0,16	-	4,24	20,82
los. Medved Preloge	peškuša ilovica	92,7	7,3	6,50	0,19	-	0,36	5,95
l Mih. Breči \ Črnova	peškuša ilovica	97,4	2,6	6,95	0,25	-	2,05	37,21
Pojasnilo: Reakcija tal se določa po koncentraciji vodikovih ionov (P H). Če pokaže 1I0 reakcijo izpod PH 6.5, je kislo; to povzročajo razne humozne kisline, ki nastanejo pri razpadanju organske snovi, če v zemlji ni zraka in apna. Z rastočo kislino pada rodovitnost zemlje. Pri PH3 je meja vegetacije. Močvirno tlo je kislo. V močvirno tlo nima zrak dostopa, apno pa je izprano. Kislo tlo je siromašno in slabo rodovitno, ker so tudi druge hranilne snovi izprane. Nevtralno je tlo pri PH 6.6—7.3, alkalično pa je tlo nad PH 7.4. Za kulturne rastline je najboljše tlo slabo alkalično = PH 7—8; malo kislo tlo = PH 6—7 prija krompirju in ovsu.
Sicer pa kulturne rastline dobro uspevajo tudi na malo kisli zemlji, če vsebuje dovoljno hranilnih snovi. To pa samo tedaj, če zemljo redno in pravilno gnojimo z dušikom, fosforjem, kalijem in apnom. Z ozirom na dušik, fosforno kislino in kalij je zemlja, ki vsebuje:
0,00—0,10% dušika, zelo siromašna in potrebuje mnogo dušika;
0,10—0,20% dušika, potrebuje dušik za dobre pridelke; 0,20—0,30% dušika, potrebuje samo malo dušika; nad 0,30% dušika, ne potrebuje dušičnafega gnojila; 0—3 mgr fosforne kisline, zelo siromašna in potrebuje mnogo fosforne kisline;
3—7 mgr fosforne kisline, potrebuje fosforne kisline za dobre pridelke;
nad 7 mgr fosforne kisline, ne potrebuje fosfornega gnojila;
0—10 mgr kalija, zelo siromašna in potrebuje mnogo kalija;
10—20 mgr kalija, potrebuje kalij za dobre pridelke; 20—30 mgr kalija, potrebuje malo kalija za gotove kulture (krompir, zelenjavo, sadje, vinograd); nad 30 mgr kalija, ne potrebuje kalijevega gnojila.
Iz teh podatkov in iz analize sledi, da je od osmih hmeljišč zemlja g. Ljudevita Kudra iz Griž najbolj potrebna gnojil. Ta zemlja je precej kisla, brez apna, ima zelo malo dušika, razmeroma malo kalija in fosforja. Zemlja g. Josipa Medveda iz Preloga je izčrpana na vseh hranilnih snoveh. Siromašno je tudi tlo g. Avguština Kolška iz Polzele. Ostala hmeljišča so več ali manj v dobrem kulturnem stanju. Za polno harmonijo hranilnih snovi potrebuje posamezno tlo eno ali drugo gnojilo v večji meri, kar je iz analiz jasno razvidno.
Razno
Kaj je bolj dobičkonosno. Splošna gospodarska kriza se tudi v Nemčiji občuti zlasti v kmetijstvu in kmet si pomaga na vse načine, da bi prišel bolje na svoj račun. Tako je posestnik L. Resch v neki vasici na Bavarskem imel kravo, ki mu je dajala redno dnevno po 8 1 mleka. Mleko je prodajal po 2-50 Din in tako izkupil dnevno 20 Din za mleko. Ko se mu je krava otelila, si ni dolgo belil glave, temveč tele enostavno ubil in ga dal konjaču. Zakaj? Mož je pač računal! Če pusti tele pri kravi, mu skozi štiri tedne popije vse mleko, potem pa mu da mesar za tele v najboljšem slučaju 400 Din. Ker rediti teleta ne misli, ga je bilo torej bolje takoj ubiti in odstraniti, ker za mleko, ki bi ga sicer popilo tele, je ipak dobil v tem času 800 Din, torej še enkrat toliko, kakor pa bi za tele dobil.
Stavkati so hoteli kmetovalci v Nemčiji na ta način, da ne bi pili nič piva in tako protestirali proti zvišanju davka na pivo. Radi višjega obdavčenja in po^ draženja piva namreč konsum vedno bolj pada, kar povzroča velike skrbi kmetovalcem zlasti na Bavarskem, ki se pečajo s pridelovanjem pivovarniškega ječmena in hmelja. S stavko pa ne bo nič, ker so kmetovalci preveč needini in se tudi tozadevno niso mogli sporazumeti.
Pivo iz vina bodo delali v Italiji. Nekemu kemi-čarju v Bari se je baje posrečilo brez ječmena izdelati iz belega vina prvovrstno svetlo pivo. Italiji bo prišel ta izum zelo prav, ker ima dosti vina in ga ne more prodati, pivovarniški ječmen pa mora večinoma uvažati. Za izdelavo pride zaenkrat v poštev le belo vino, vendar dotični kemičar upa, da se mu bo posrečilo izdelati enako dobro pivo tudi iz rdečega vina.
Največjo carino na uvoz tujega hmelja ima sedaj Nemčija, in sicer znaša avtonomna carina 1-50 RM, t. j. približno 20 Din za 1 kg.
Največji pridelek hmelja na svetu povprečno na 1 ha ima Anglija, in sicer je znašal pridelek na 1 ha leta 1931 povprečno 11 stotov, 1930 pa 16 stotov in leta 1929 celo nad 20 stotov.
Konsum piva in poraba hmelja nazaduje. Konsum piva v letu 1930/31 je v primeri z letom 1929/30 nazadoval v Evropi povprečno za 12-5%. Temu primerno se je znižala seveda tudi poraba hmelja, ki se ceni za leto 1931/32 na največ 409.019 stotov. Pridelek je sicer znašal še približno 75.826 stotov manj, vendar je primanjkljaj krit z izdatnimi zalogami iz prejšnjih let, ki znašajo najmanj še enkrat toliko, kakor je primanjkljaja. Neprodanega hmelja iz lanskega leta pa je v Evropi približno še 66.900 stotov.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni je zopet nekoliko oživelo zanimanje za še preostale zaloge našega zadnjega pridelka hmelja. Kupujejo deloma domači, deloma pa tudi inozemski trgovci. Začela se je tako imenovana spomladanska kupčija. Cene so ostale sicer nespremenjene, 3—4 Din za kg, vendar so se nekoliko učvrstile. Verjetno povzroča večje zanimanje dolgotrajna zima, ki se kar noče umakniti pomladi, preteče povišanje uvoznih carin in kontingentiranje uvoza v raznih državah.
Vojvodina: Položaj v glavnem nespremenjen, vendar se pričakuje, da bo skoro zopet nekaj več zanimanja za še dokaj obilne neprodane zaloge.
Češkoslovaška: Zadnji čas je bilo na žateš-kem tržišču in tudi na deželi prav živahno zanimanje za hmelj lanskega pridelka. Prodanih je bilo dnevno do 150 stotov, prvenstveno za inozemski račun. Cene so ostale sicer skoro nespremenjene in se plačuje hmelj po 5—9 Din za kg, vendar se je tendenca učvrstila. Pri stalnem nakupovanju so se zaloge lanskega pridelka že precej skrčile ter se računa, da znašajo le še kakih 6000 stotov, polovica v rokah producentov, polovica v rokah komisijonarjev. Znamkovanih je bilo do sedaj skupno 62.450 bal, t. j. približno 79.620 stotov Zateškega hmelja 1931. — Tudi za hmelj iz Ušteka in Roudnice je bilo nekaj več povpraševanja in se je plačevalo po 4 do 5 Din, za hmelj iz Dube pa po 3 do 4 Din za kg.
Nemčija: Na tržišču v Niirnbergu je bilo tudi zadnji čas prav malo prometa. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so čvrste in so kupci pri presojanju kakovosti postali precej popustljivejši. Trži se še največ Hallertauski hmelj srednje dobre kakovosti po 11 — 13 Din za kg. Tendenca je čvrsta.
Poljska: Položaj nespremenjen.
Francija: Vsa poročila izostala.
Belgija: Na tržišču je postalo nekoliko živah-neje. Letnik 1931 notira Poperinghe 8—9 Din in Alost 9—11 Din za kg. Večje zanimanje je za terminske zaključke za letnik 1932 oktober-november po istih cenah, pri večjih partijah tudi nekaj višje.
Anglija: Nobene bistvene spremembe.
Amerika: Tržišče je mirno in prometa prav malo. Kupuje se le za tekoče potrebe. Cene so ostale skoro nespremenjene in notira letnik 1931 prvovrstno izbrano blago 15—17 Din in slabše 13—15 Din, letnik 1930 pa 12—15 Din ter starejši letniki 6—10 Din za kg. Trži se še največ lansko blago iz najboljših hmeljišč po 9—10 Din, prvovrstno tudi do 12 Din za kg.
Za razvedrilo
Da se ne pozabi.
Cene : »Zakaj imaš vozel na robcu?«
Tone: »Tega mi je napravila žena, da ne bi pozabil dati na pošto njeno pismo.«
Cene: »No in nisi pozabil?«
Tone: »Ne, toda žena mi je pozabila dati pismo.«
Ni prav razumel.
Ona: »Sosedova dva sta pa res grozno zaljubljena. Mož ženo vedno ponovno poljubi, preden odide, in se še potem večkrat obrne ter ji meče poljubčke. Zakaj pa ti ne delaš tako?«
On : »Kako vendar naj, ko jo pa še poznam ne!«
Nauki na pot.
»Tak tako, dragi sinko, podajaš se na dolgo pot širom sveta. Bodi priden in pošten, če pa kaj ukradeš, pošlji takoj domov.«
V aeroplanu.
Dve mladi dami sta se prvič peljali z zrakoplovom. Seveda sta se precej bali, in ko je bil zrakoplov že visoko v zraku, vpraša ena bojazljivo pilota:
»Ali pa naju boste tudi srečno pripeljali zopet doli?«
»Brez skrbi,« odgovori pilot, »še nikdar nisem nikogar pustil tu gori.«
Opravljanje.
Jerica: »Korenova mlada gospa je tako skopa, da se še napudra ne, če je preveč vetrovno vreme.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
		
	Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju registrovana zadruga z omejeno zavezo // Ustanovljena leta 1908 Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 13.375 // Telefon št. 177 Zaloga najboljših spodnještajerskih in oseh jugoslovenskih vin po zmernih cenah	Prlznalne diplome državne vinske po-skušnje na Dunaju 1.1909 in Kmetijske razstave v Ljubljani 1.1926
HMELJARJI! VAŠ DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦		♦
Za hranilne vloge jamči	" ./Tj ¿s&A	Vlagatelji pri Ljudski po-
poleg rezerv In hiš nad	Hi \	sojilnici ne plačajo rent-
5000 članov-posestnikov z		nega davka — Stanje vlog
vsem svojim premoženjem		nad 100,000.000 dinarjev
♦	L*sŠL	♦
BIII	" M a lepo zelene in težke kobule
W jajčaste oblike, z mnogo aro-
Hmelj je kot Volh!\ ^ matične hmeljne moke, rabi
^ DUŠIK, FOSFORNO KI-^ SLINO, KALIJ IN APNO
To hrano dodamo hmelju	—
v obliki mešanega gnojila
NITROFOSKAL-RUŠE
ki vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33 Nitroioshal -Ruše
je z ozirom na svojo hranilno vrednost najprihladnejše gnojilo. Za 1000 sadežev vzemite 200 kg. Ako gnojile tudi s hlevskim g nojem jeseni, potem spomladi samo 100 kg.
Tvornica za dušik d. d. Ruše pri Mariboru
Sprejema naročila in daje vsa strokovna navodila. Izvršuje tudi analizo zemlje.
Miji konzorcij .JttvaMtofl kaa(]ir]i“, iretstavelk AliJzIJ MihelSli, iim I* esseitnlk. Celje 8req. Odgovorni greto k dipl. ing. Jenke Ooiioer, Celje. Tilka Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celje