IZ. fleuffltg. P LjuBIianK y letfflio 15. lanoorja 19ZZ. U>. teto Izbaja *»ak dan popoldne, lsvzemsl ned«l'e ta praznik«. InseratI: do 9 petit vrst A 4 K, od 20—15 petit vrst I 6 K, večji inserati petit vrsta 8 K; notlce, poslano, \z\ave* reklame, prekid petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe t>ese*ii 3 K- Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka ra odgovor Upravnlstvo „Slov. Naroda* in „N^radai ttelrariifi'' Saaflova ulica st 5, pritlićna. — Talelaa at. 304. ' UradsUtvo H81ov. Naroda'* Raafiova ulioa at 5, I. nadalro^ie Tei*ton š\qj. 3-1. Dopise sprejeiua !o pod^Oftad !a i^daatao Irau*ov4.i9. ££$' Rokopiaov a© r. * vraća. "^££5 Pojamezna itevMui sims 53 par = Z hrom. ,.Si>veaski Jfarcd-1 ¥Sl>a t L;ufc'-ianl In po pošti: V Jugoslaviji; ce!o!etno r^apre^ plačan . D 9O— poi'etno........ 45-— 3 mesećno......m 22 50 i . ....... 7-bO V inoMOKTni cc'oletno......D tSfr— polletno . . • • f • . 78-—. 3 mesečno . . • . . • 39— 1 . ....... 13- Pri irjorebl'ncTi rv-v.'^anju se imi dal,ša naročnina c'oplafatt. Novf naročniki n.i* po-reio v prviČ nsročnino vedno 5SSDP" P° nakainici. Na -amo pismena narobila brez posiatve denaria st ne moremn orinfi Vasilij Popović: Raidsiifei? držane hm iiiilasfL (»Srpski književni Riasnfk«.) Ustava v Členu 95. in čienu 13. ođreja. da se ima razdelitev države izvršiti po prirodnih, socijalnih in gospodarskih razmerah. To načelo je bilo takoj v ustavi porušeno z odredbo (člen 95). po kateri se stavijo oblasti meje do 800.000 prebivalcev !n nato z odredbo (člen 135), po ka* terl se naj Bosna in Hercegovina razdeli v oblasti v svojih sedanjih mejah. Ta odredba, ki se tiče Bosne in Hercegovine, je v nekem oziru ob* lažena z dodatkom, da se Iahko po* edine občine ali okraji izločijo iz svojih oblasti in združijo z drucro oMastjo v sedanjih mejah Bosne in Hercegovine ali izven njih, ako na ta pristanejo njihova samounravna predstavništva z odločitvijo V« ve* čine #!asov in ako to odločitev odob* ri naredna skupščlna. To ja zopet polovičarska koncesija, ker se s tem ne dopušča, da bi se viče versa mo* grli okraji in občine izven granic Bos« ne in Hercegovine pripojiti oblastem ki nastanejo na teritoriju Bosne in Hercegovine. Ražen tega je ta kon* cesija tuđi omejena, ker se zahteva kvalificirana Vft većina in odobre* nje narodne skupščine. Člen 135. ustave je dal tuđi Hr* vatski. Slavoniii in Crni geri načela razdelitve za slučaj, da bi se razde* litev ne izvršila parlamentarnim po* tom, nego s kraljev, uredbo. V tem slučaju bi se naj v Hrvatski in Sla* voniji osnovaje štiri oblasti, a Crna gora iz leta 1913. z boko*kotorsk!m okrajem pa brez plevaljskega in be* lopoljskega ekrožia bi naj veljala koj ena oblast. Po teh principih se ravna tuđi zakonski nacrt za razde* litev države na oblasti, ki ga je 27. oktobra predložila vlada narodni skupščini v rešitev. S tem, da je za eno oblast na* pravljena izjema od načela prirodno razdelitve in vnaprei postavljen zgodovinsko politicen moment kat odločilen, je takoj onemogočeno rudi sosednim oblastem. da se ustanove po proglasenem načelu. Ako se je tako že z ustavn sa* mo omejil princip razdelitvs po 7fm* Ijepis. momentih. se je v ?^konskcm nacrtu šio še dalje v uvaževaniu zgodovinskih in političnih ozirov. Nemara baš radi teh razlo^ov se je rudi dolocilo tako veliko število ob* lasti (26), kakor tuđi to. da so pofdi-ne oblasti zasnovane tako male, da sploh nišo sposobne za življenje in da ne morejo odgovarjati vsem na= logam oblastne samouprave, niti prenašatl njenih finančn'h bremen. A vendar, kjer bi morali odinčcvati narodno»»polifičm razlomi, kakor v novih narodnostno mešanih krajih. tu se nišo v zadostni meri uvaževali ti razlogi. Istotako bi bilo treba radi čim hitrejšeera in sigurneišecra narod; nega izenačenja mnogo boli in m^č* neje pom-ešati srbftnnske kraje z vo* vimi. Vladin predlog ražen neznat* ne izjeme z jnžnim Rabatom, te-^a nikakor ne dela, marv^č tud! vna-prej ostavlja nodročje Srbije rvovsern zase oddeljeno, dasi je v državnem in narodnem interesu, da se to nod^ ročje čimboJ] izmeša z novlmi kraji. kar ponekod narekuiefo tuđi gospo* dar$ko*prometni raz!o«ri.... Razlairajoč nobudo 7a 7Tikfy^^k; nacrt, vlada r?ae!s?a, da se je posku* šalo okrog centrov n&lrvrrčnc7^ -are* spodarske In kulturne privla^o^tl grupirati po možnostl vse one kr?T" ki jfh objem!^ gospedsrski in kul* tuml radif dot!čne«:a centra, pri i-^ je bilo treba mestoma napraviti kom promJs med sedanjostio ?n hlfžrifo bodočno^tjo ... Pri gnipfranju knslev v oblasti je bilo tnrej treno imoš*e^ vati tuđi smer, v kater? se bodo r>o* edini kraji v irosoodarskem \n nro^ i metnem oziru kretali v bližnji ali daijni bodočnosti. Zopet dober princip, katsrepra pa se je vkljub vscrn povdarkom v preJlogu le malo nvaževalo. Nepoznavajoč rravitacij? neka* tfrih krajev. je vlnda v njfh u£tva* rila vrcč ir^tnjsih oblnsti, prepusča* ioč jim, da se Iahko združijo v već-ie obln?ti v mejah č!c- ^a 05. Toda ta člen računa samo z združ!tvijo celih oI;Lir.:i, a ne kar je prirodnejše in za Uar r.e ha takoj po razdelitvi noka^ za!a prtreba, s ccpljznjcm ob^a^ti, odnosno z cdc^oiienjsm poedinih cu-čin in okrajov od ene oMasti in s pripojeniem k cruj-rl oblasti. Toda pole hteva ustava, ećlna pravilno, zato bom po tem načelu poskusil rodvre« Č! kritičnemu pretr-su ta zakonski načrr. Pri tern serr«. tiva*eval življen* sko sposobnost rmedinih oMr?ti za frarn-o^talen chstanrk v gro?nrK??.r. in finančrem oziru. Narodno pelitič* ni moment sern upošteval samo v toliko, v kollkcr se ne protiv! izraž-e^ nemu načelu v ustavi. Pisec na to navaja in u temelju* je svoj pre^losr, da se država rarddi na 18 oblasti, in sicer: 1.) na splitsko oblast, s centrom v Snlftu, 2.) na zetsko-zahumsko oblast $ sedež>m na Cctfnjn, 3.) kra]'š!:o oMa^t s sede* j žem v Karlovcu, 4.) zagrebsko nh* \ last s sedežem v Zagrebu, .0.) oblast ! Slavonijo s s?dežcrn v Ljubljani, h.) * Vrbosko oblast s centrom v Banjalu* ki. 7.) Osječko oblast s sedežem v Osjeku. 8.) tuzlansko oblast s cent* roni v Tuz!!. 9.) sara^/sko oblast s sedefem v Sarajevu, 10.) savsko?d'j* navsko oblast s sedežern v Novem Sodu; Vi.) beogradsko oblast: 12.) sim:«dils--:o oblast s sedežem v Krajrujcvcu. 13.) nisko oblast s centrom v Ni^'.i. 14.) kosovskosraško r.blast s sred'ščsm v Prlrti-»i. !>.) sko^sl'o oblast s centrom v Skr^lju, 16.) bito'7sK:o oMast s S"?c;i?'jem v Hitolru 17.) obi?st r-est^ Beograd in !CO rblast rresto Zagreb. Oblast Slovenfio s rredi^čem v Ljubljani titem^lMTje tako'p; »Vpra^a* r*e, ćdM so H1! ka!*5n? druci razlot?} ti rcL^^nUi^v S'ovg^;*^ v 2 ofclas'.l« rr:erods*nf r?zen fSf'?5rr^?a štovali nret-ivalstvft, ce r.a tem mediti ne bo* tKo s^-^^čaH. Vs?VsVor na i?tovets «ost kn'turnlli, ^c^1^^^*"*1?^ in so?U ?*!. rzz^icr re c^rav'^ujb t?a se niti ona sama ni mnopo hvrJiU. Ta nacrt dolnča razdelitev, ki ic na^ let'jia na vciiko nezadovoljncsi n;cd poslanci. Ta vladni rrcdlog je bH !z-r cen p^sebnetrtu oJhoru narodne s!:-jp5čine. kjer pa se do danes n? bi! rci:n. Določcni rok za rc^itev t*£a zakonskoga predlogra v narodnf «?:-it»-žwi;ii t. j. 23. iar.uar, je žc blizu in vso kaže, cia E:a skupština ne l'o rc.-*;^ Kakor se po sedanjih diskusijah vidi, s-3 zdi, da sn teži:oče za mziclU rev države r.a oblasti nenremacrijive. Ražen nasprotsiva med Hrvati vlaua tuđi zelo veliko nerazpoloženje tuđi v stranknh, ki tvorijo vlado. Mal?n« kostni. va?ki interesi prcvladinejo. Ta nedopustna zaslepljenost v veli* ki meri konipromituje samo idejo fn vsi znaki ka/ejo na to, da ne to mos g!a pritJ niti narodna sku^čjnn nltl zakonedajni odbor do so?la*nlh za« Hfučkov. Zares škoda in sramota bo, ako se bo vladi prepustilo, da se po* služi pravice, ki ji jc> daje ustava, 63 ona uvcljavi zakon o razdelitvi dt* I žave na oblasti.« Freč od Reke! (Dopis iz primorskih krogov.) Kd::r po^na razmere na Reki. re?? 7.p_-'\nM re^ki incident ni izneni* c'il Reka je na vider samcMalna, ali re more se esvoboditi itrJlian* skejja gospodarstva, a rrebivrlstvo tuđi nin:a resne volje, c*a se oslobo« di tecra srrs^o-dstva. Velika većina reške^a rreb'valstva čuti iraln^^sko tn iti"' vs3, V?r je hrvatsko, oziro* ma jujroslrvvensko. Sevcda tegra se ne bra^i nihče, — tuđi naizaprrlze* nef^i italijanski priselienec ne, — da bi Jrcrc>s!oveni nrmašali nn Reko I svoj denar in vzdržavali njeno tnrrhs I vino. V tem oziru so Jugoslaviji ce* lo tako naklonjen!, da bi hoteD. đa se mora Jugoslavija celo zavezati, da svoje trgovine ne bode dirigirala j drusram kot na Reko. Jugoslovenl naj Ie prihajajo na Reko kupovat ita* lijansko blaq:o, naj prodajaio svojo robo Ie itaiijanskim trgovcem, da jo. morejo potem oni z dobičkom raz« pečavati po svetu, ali pri vsem tem naj vedo, da morajo biti ponizni, da nimalo tu niti najmanjših pravic. niti jezikovnih. niti drugih in da morajor biti veseli, ako jih Rcčani sploh trpe. Ako pa se jim včasih oplcnijo in opustošijo skladišča, trgovine in %t& moli&re. Dne 15. jan. 1622 se Je v Pariza kr. komornemu slugi in dvornemu tapeniku Poque!inu narodi! sin Jean. Oče ga je dal v jezuitski kolegij, kjer je uživa! tedanjo najboljšo sred* nješolsko izobrazbo. A pri jezuitih se ie gojila tuđi drama, in igrali so diia-* kl. Na pariškem mostu Pont Neuf je užival mali dijaček rudi drastične burke komedijantov; največkrat si* rovi, z batinami, klofutami, brcami, preob'ačenji in zamenjavami vpliva* joČi humor v igrah, grobih često nenravnih efektov je vzbtrdll v njem neodoljivo hrepenenie. Mladlč Po* nuelin se je po želji staršev pač Z3* čel baviti s pravoslovjem, toda Lgralska strast je hitro prevrnila vse očetove nacrte, in Jean se je posve« til igralskemu pokliču. Neka Madellne Bejart Je imela družbo igralcev, večinoma amater* jev. diletantov ter je zvala svoje podjetje >lllustre Thćatrc«. Jean Poouelin je stopi! v to dntžbo in si vzel ig-ralski priirrek .Malie*re. Ijrrnli so večinoma klacistične tragedije, a ker nišo mogli tekmovati s prvlmi gledalisči, je bila blagajna naivečkrat prazna. Tako je družba odŠJa v po* krajino, rranie razvateno in izbirčno, zato zadovolinejšo. Od 1646—58 je bil Moliere potujoč fgralec ter se je naučil vsega. kar mora znati vse* stranski igralec in gledališki vodja. Zlasti pa mu je koristil ozkl stik z narodom, naivrnim, treznim, nepo* kvarjenim. Spozna! je prave ljudi brez modnega spakovanja in kome* dijaštva, njih oleus, njih simpatije In mržnje. Spozna! je. kako lažnU va In hinavska Jo pariška nadu* ta. a plitka in nemoralna gospoda, a kako zdrav in moder je narod na de« želi. In sprejemal je vaše slike re* snlčnega življenja ter videl v pred* stavljanju preprostih in odkritih zna* značajev iz srede sodobne podež*!^ ske družbe, a rudi njih komičnih, zavedno nas>m!jenih kontrast^v no mestfh naibolj dražestno na!n!»o umetnika. Realistični izrnz v rovo* ru in veder!jn rm se mu je zd*] nai* bolj pravi tuđi zato. ker je videl, da ga ljudstvo najlaz\ie razume In r& snično ljubi. Zamrzi! je torei dvorsko In anstokrntsko, patetično in brez* krvno poezijo, kf ie zcrradila rr?ed se* boj ter med svobodnfm ljudstvom visok zid, ki *e izprem^nfla Prvic?Jo v Orčfio in Pariz v Atene ali stari Rim. ki je ljudi sočas*o*tf oblačila v starodavni antlčni kostim. Rezgetajočo smelani© in naivno jokanje, ki ga je vzbujal ifrafee Mo» liere. mu je bil kažipot. Resnlca v $nV\ in resnobi nad vse! Tako le po* skušal napisati iz domačega življe? nja tragedije in burke, ki bi dosczHe vsaj isti uspeh kakor ttrte, la'Hcf*. Po vzoru takozvanih komedij »dell* ar-te« je napisal najorej nekaj dram* skih o4costnic, kf so j!m da^ai! l«rralj| v svebodnem dialosru po določenem nacrtu meso in kri. Tako komedije so imenovali franeoski »comedle a sujet« s stalnlmf figurami, premete* nimi sluffami, prevaranfm! zakotici, smešnimi zdravniki, truffaldral pan* toloni, skaramuci. Kasneje je Mofiere vso te začet* niske svoje stvarco predelal fn raz* šlril. Prvo večjo komedijo »Nepre* m15!jenc« J« napisal in vprlzorll leta 1653. y Lyonu; sledila ti Je kom^dffa »Uubezca^kl ajppr«. Leta 1669. ap je vrnil v Pariz, dobi! dvorano v pa* lači Petit Bourbon, a kmaln Theatre PnJais Royal. Tu je igral in pisal svojo kome'!!?<* ćo smrti. Prvo njegovo literarno d?!o so bile ->Prccieir>es ridiculcs (1659). sa* tira na smešno snakova^1"? In ne*vx* ravno konverzacn'o dom izjave naj« vi?je eru^b?. Satira ic bila smrla in ( stra, a zdravi rarum francosVi se j3 ž njo strinjr«!. 5am Vrali Ludovik XIV. mu je postnl naklonjen ter ic mora! A^oilerr nrpr^ati nekaj ;o:er povs*m po okssu vlaclarjevcm. Tako je vpletal baletne divertiss-tment?, pantorriine in prizore, ki so z?Jiteva!i | veiiko razvijanja rras in nesir? in razkošne opreme. Vzlic temu ra 5i je tuđi pri ton rečfh zna! re^'t? svojd duhovitost in literarnost vsaj nio* štetna. Leta lčfil. je napisa! »Solo ra* konsklh mož^. V njet je poVazal. ^^s ko si lehko tud i ^tarefSi 7aknnec 7^ Sfotovi Ijubezen in zvestobo dosti mlajse žene. To--a to je bila teorija! V praksi je trpel Mol?ere zr-^adi svo* je nfčemcme in InhVorrriselne žene, ijrralke Armande Bćfart vse Življe* nje nafriuj^e muke "eStetoVrat rrc^ varanejsra moža. To svojo ženo ?e portretira! v A%ntz\ »Sole znVon^K^h žen« in v Olimeni '»Sovražnika čio? veštva«. In s!edMs so komedije »Tartuffec, »Učene Ženske« in »Sko* puh«, ki so vlSek njegove umetnosti. To so najsvobodnej?e In nalsms* Iejše satire na hinavsko nobožniašt* vo, licemerstvo in skopu^tvo sočas* ne franeoske družbe, dvora, plem* stva hi meščanstva. Sarlatanstvo nlčememih učenjakov je okrcal v »Namfsijenom bolnlku«, ?mešno no* Uepooftt po veilkaitvu pa v »Meiča* nu plemiću« in »Georgu Pandinu«. j Tako je hr;I po^umno norce iz vsch ; stanov. a k srfči je užival naklonje* i nost kra'jcvo, ki je bil merodajen za, i literarni okus in usnehe. Niti §!:nr-dnl, ki so j?a dvignili farizeje! zaradi ; »Tartufi'a«, mu ni mo^c! škoditi. ■ Sevcda je moral neprestano r^o^ vo!.;cvati tuci velike korces'jc pT?b!"* ki in krai!i!. Tako je napisa! korred?* jo » Les Fachcus «, » S^annrella «, j tScaninove porednost?« in ^Oo^ro^a ! de Pourceauffusc«, ki so komedije ! debelih efekrov in trivjaln^sti. Zadnje dramatično delo- Mo!ie* rovo fe »Nan".i5i'.?r!i bo!n'k«. 2c dolgo je bolehal na pliučih in bniha! Vr?. a pri Četrti predstavi ^a je z^rraMl kr* čcvit kn^cM. Vendar je vztr^ja! i.1^ raV'juvka. Nato je rmr! 17. februr.r^ In73, umri ?o komedi.fi, ki se je v nji naj^trupeneje naroda! zdrnvnlkom in bolezni. Ko so hoteli ra smrt bo!* necra preprovoriti, nai ortan? doma :n predstavo odpove, jih je zavrnM: *A kaj naj rotem store ubneri pledaliSfci delavcl? Kako bi si more! odpustiti, ' ako bi ?ih prinravil ob kn'h?r . Moliere je živel vočino življenja v blnrostanju in Je uživa! naklon;*e* nost kral-evo ter spoštovanie odlič* nih prijateljev; vendar ni bil sročen, ker je moral trn3ti mnosro zaradi svoje koketne žerr. zarad1 nredsod* kov izvestnega dela publike in $r» \ vrnžr^5*[ p!?F*:tva in klera. To so* ra^tvo je serralr> ce!o preko proha. Puhov§čina mu je odrekla pri no* grebu cerkvene obrede, in le stežVa sa dosegli uniet:iikovi nrijptclii, da so pa smeli vsaj ponr^či pokopat? na pokopališCu sv. Jožcfa. Srle leta tR17. sr> bi!e pes^iVove k^^ti prene* ^.^■^c ra v^^tK*'* P?rr T-^-.nise, tik pescika prliaiclja Lafoutaina- i j Moličre je skozi In skozi poet ; realizma in prvi zastopnik moderne, i Raztrtral ie staro šablono, zavrgei ; tradicija ter iskal resničnesra življa nja po novih potih In mu dal Izraza • z novimi sredstvi. Ni originalen. Re* I nesančne veseloipre italijanskev §panske in anploške, kakor tudt Plaut, Terene in Menander so mu bili učitelji po duhu in obliki. A jtb je nadkrilil! Volik je kot komik in 5a* j tirik, tada kritika, tendenca, morali* ! zovanje in duhovitost prevladujcjo nad čustvom in poezija. Svet in člele biti združeni z Italijo in samo za to, ker so toliko pametni, da vidijo, da bi Reka morala propasti, ako jo zapu* ste Jugosloveni, se kažejo bolj tole* rantne in delajo sladke obraze, ka* kor pač znajo ltalijani. Tuđi sedaj bođo gotovo izrazili obžalovanje nad zadnjim "ncidentom in odklaniali odgovornost. Ali bodimo prepriča* nf, da je jtigoslovenska zastava njih prav takr> bodla v oči kakor fašiste. in da jim je napad na naše zastave bil v velikor veselje in zadoščenje. Ako so zastavo naDadfi tuđi sami fašisti, so za to vendarle odgovor* ni vsi Rečani italnanskega mišljenja. Oni so prisegali Italiji: oni so pio* skali in odobravali, ko je reska so* drga pustošila stanovanje in proda* jalne reskih Hrvatov in Slovencev, ko je razbijala Čitalnieo. napadala na ulici vsakega, ki jra je spoznala za Jugoslovena. Nikogar ni Mio na Reki, kateri bi bil glasno in odkrito obsojai tako dcjanje, ničesar se ni storilo, niti da se taka dejanja za* prečijo, niti da se kazrmjejo. To ni bila samo medstrahovlada D'Annun* zija in njegovih legijonarjev, to se je dogajalo tuđi že poprej, prvo leto po prevratu, pa tuđi že prvprej, ko je Reka živela še pod okriljem Mad« žarsko, so se na Reki dogajate take stvari na škodo Hrvatov in Sloven* cev in ni bilo italijanskega Rečana, kl bi jih obsojal. Zato se Jugoslavija ne srne dati preslepiti od navideznega obžalova* nja, ki ga bodo morebiti izrazili Re* čani, temveč se mora odločiti na to, da jasno izreče in izvrši »proč od Reke!«. Jugoslavija mora nehati misliti na to, da bi kđat Reko mogla rabiti kot luko za svojo trgovino. Mi moramo biti vsi prepričani, da nam bo Reka, naj bo italijanska. naj bo samostojna, vedno neprijateljska, da ne smemo svojo trgovino urediti to* ko, da bi imela svoje oporišče na Reki, in niti ne na Sušaku, kajti te* ga drže ItalijanJ in obdrže še bog* zna koliko časa, tuđi bi od Sušaka imela glavne koristi Reka, temveč da se moramo s svojo trgovino od« maknlti kolikor mogoče Droč od Re* fce. Seveda to ne bo lahko. Prista* nišč ozlrama krajev, ki bt se dali prirediti za pristanišča, teh nam ne manjka. Od Sušaka pa do Senja jih Je vsepolno — Martinišča, Rakvar, Baker. Baharac, Kraljevica, Crkve* nica, Selce, Novi L dr. Toda nobe« den teh krajev nima spoja z za* ledjem. ZeleznTco, M od Zagreba vodi k marju. so 7idali Madžari, a ti so jo nalašč zidali tako, da ne prlde do morja nikier kot na Peki. Vcndar se fo da izvršiti. Ori železntSke po* stah Bakar, ki leži še ca 300 m nad morjem in nad mestom Baha ali od postajice Sv. Kuzma, ki leži malo niže, se brez posebnih potcžkoč da izvesti do Kraljevice železnica ki se lahko r>odaljša do Crkvenice in na* prej. Tu bi ne trebalo večjih tunelov. teren je trd in oddaljenost do Kra* ljevice okoli \Z km je ravno toliko, da bi padec ne bil večji od 20?fc. Ta* ka železnica je vendarle tako majh* na, da je more fe sedaj izvršiti tuđi naša država, vkljub svojim slabim finančnim razmeram. V Kraljevici je iuka zares le mala, toda dala bi se brez prevelikih stroškov toliko ure* diti in povećati tako, da bi se mogla vsaj za začetek rabiti za največjo silo. Za našo pomorsko izvozno in uvozno trgovino za sedaj Se itak ne potrebujemo velike luke, a potre* bujemo luke, katera }e z želez* nico zvezana z zaledjem in katera je naša, da se moremo v nji slobodno gibati, in da ni-'.o naši tr» govci prepuščeni izkonščanju italU lijanskih trgovcev, in naši brodaru odvisni cd milosti reske in tržaške sodrge. Mi vemo, da se resno Štu* dira in nremisJjiije, kje bi se napra* vila velika luka za našo državo »n kako bi se spojila z zatedjem, ali Jo izvršitve teh prrjektov bo preteklo še mno?:o let. Toliko č?S3 prs Juso* slavlja ne more čakati Zato je treba da se čimpreje naredi nekaj če tuđi je samo v maleni obsegu ia prav U cm rično. čim bi Jugoslavija od pri a prometu tako samostalno, z zaledjem spojeno luko, pa naj bt bilo Še tako majhno, bi se razmere tak oj Izpre« menile. zakaj tuđi Reka In Trst b| ta* koj postali drupačni. Potem bi na5a država sama mogla diktirati pogoje, pod katerinii bi puštala del svoje trgovine v Trst ali Reko, dokler pa \\u ke svoje luke nima, bo naša država vedno ispostavljena sramotilnim in* cidentom, kakoršni je 1/1 reski, ter bo v vsem svojem gospodarskem razvoju odvisna od milosti svojih neprijateljeva. Zato bi r>ač naši đrfavniki, ako imajo količlraj rniisla za čast in go* Epodarsko ne >Uisno rali z največjim r^of,peŠenjem d hti ?ato, da resijo tnkoj vsaj za si!«> vprašanje san«-stalne luke za naio država To bi bil nnjb^ljSi odrovor na to, kar se }q zgr^jlo na Reki. ! Zsodssnfn^i ss ppsifi^lls!« Glasilo radikalne strauk«1 >DubrovRikc piT^ na uvockiem ni^sta: >Va fvtovn d' Itali^ vn fuor , o strauier!< (Vcn iz Italije, von, tujev!) Teko ]e izrazil l'>ta 18 >S. Mert^.niiu v himni Gr* i Indiju l?ubo^en i talijanskoga naroda Jo svobotie in sovra^tvo do tnjca. Ko je sardinski poslanik n.i dun.a4-skem konere^u zahtevM nf*>dvi?no* t celokupne Itnlij'e. je rokel v?emojrocni avstrijski minister Metternich: I/om-bardi.ici morajo pozabiti, ci« so Itelijrt-ni. Moje pokrajino v Italiji ne potrv>-buiejo T.tfjbene druc« m'.'dsebojne zve»e kakor pokornost ccsatju. Mazzini pa je govori]: Verujemo r sveto zvezo narodov, veruj?tno v evt>-bodo in ^nakost narcnin, v nacijonal-nost, v narodno zive^t. verujcnJ:> v svete? domovino. N«^i je bodoc'noet! D' Azeplio je rakel: Evropa mora vedeti, da Italija niraa dru^o alternative nego Fužnost ali po pol no neodvis-nost svobodnih namdov. Ta mistični evan.Tclij brat^tvn ?vtv bodnih narodov je proT>ov^dov-il M^%-zini Nomcem, č'^hom. SrK>m itd. ter vstv«ri-al novo Evroro. Šećerni dfel Tt>'b'»^ ie rripadal Av-etriji, ki jo pošilinli tja avstriiske uradnike in voiM'c. Avstiija jo »CitilA papeža in napolotr.nskoir^ kralja pred upori njih pod-nnikov. V Italiji so vladali tajci. Neki «insrležki državnik je svfta-val T^b^elerou provodniku bone^lio republilro, nai so rokori .^v^trit^kernii gospodstvu, ki takrat (1S51) ni bilo t".-ko nesnosno in ta mn je odjrovoril: Ne zabtevan>o od Av^triie, da vl^da b!«ffo. ampek da 7«pusti r»*so zemlio. Poslm^i Avstriie. r]-r c:^rrrv»ni?:ira lembardsko - ber.^^kn pokr^r«e. so Vili brezu**prsni. ker i* I^tI globok jez med AvFtri;"o in Ttn^r^ni. NaMo: Ttali;a fara da *e i$ bife moč in temelj iM^iianpl3:**?^. osvobo-jenja. ATclinb vjsr?mu avrtniR^emu od-poni se je Iteli^a n r><>tnoc*r> FrancarvTov in Nerooev prva Tiiodinil**. Toda Av-Rtriia 30 pri držala Tirol. Zato se j*» «stvari la v Tt/»1iii etrarka.. ki je zahte-vela za Italiio v^e krajo. kj«r so govori !telii>.7>«i:i — Ttil'ia irrcf^nta. Kakor S£ je av?tri].-k9. /lorin^rca vlar1«rpka h»šn borilo zve.^mi pr^rfptvi T>rnti r>svr>T>'vTitvi in rtiedlni^.in Tf/iT^e tnko ie d^l?la r«idi z v?^tpi dnurimi. torf^rim jl? Murzini propovedoval evangelik brftt*?tva in avo^^de. Ko je junačka £rbi}a ▼ balkanski vojni po dveh zmag.\h zahtevala izhod aa nvorjA je ta pr^praiMla Av^triji. j >>»to je bilo sovM-tvr> n:ipr»m A\stiiiji vedno ve-rje, ist«^cv»^no pa fc j*? vooahi ; vera v OPvoN>jeur© in ujedinjenjf-, vech \ bratov Srl>ov, Hrv<;fe»v in Sloveurov. \ Srbija f® provoHla: E\Topa mora ve- ■ deti. da nirnamo flnieo altorn'itive tio^o I smrt «li popolno noodvi^no^ t sv^bod- j nih ntirOvTov. Ne 7nhtcvaTr»r» rx\ Av-tri- « ]c da vlada bln«?o, ampnk da r.ipastl • naJo zemljo. * Tn vklftib v^'^mu b(t;.*>ru Avstrijo | se je TEgrodilo ifito. kar se j? zgodilo z j ltslijo pit>d ftoptlcsotimi leti. Naciio- j nalna revolucija 1. 19]8. jo t>svol»odi!a f in ujedinila bitxto Srbe, Iinrate in Slo- j venre, j Stara grešnica Avstrija. in st>vraž- j nicis fclovčžkegci rodu je pličaln »volo j irrebe 2 razdorom svoje-^a gnilega te- \ lesa ... i Pri nieđiiiienju It«iHj^> L 1870 je : t>ridr£ala Avptrila na eovaru Tirol, eo- j daj pa j© Italija ugrabila ujedinjenim j bratom Srbom, Hrvvitom in Slovenkom j rodi srorv-omo-zapadne kraie. Ko jo nosa držAva zahtevala nrt>dvi«nost bratov Srbov, Hrvntov in f^ovencev, je ovl^o-vorila Itfllija: T^tra, Goriciri Jn irug! kraj i mora-jo pO7:aT iti, da so Slovaci, ki r^trebut^io sait?o zvezo. pokornosti kralju. Kftkor jo Avstrija hoteli prf>-r>rečiti itali^nsko ujodinicnje, t*ko hr?ne-?tol preamane Habsbnrian**. o krt-«*rih je rekli parna, da so ^ovrainikl člov«6- : kega rodu. j Čudne in karakteristična je podclv j nost med. l«>rbo Ttalijanov in Jusrosio-\*^nov za »vobodo in nid stopn Tt.».l!ja iri i^ra ni^r-rv \logo. ? Avetrija i© u.=tvnril» itr*1iMf>pVS), Ita- \ lija p». elovan=i!vO iredento. i Nikdar -si n!«rrrvo hoteli pri svoji U -tnje Instnif^ m želimo živeti v miru z i vsneTT.i pvojjiTDl POP"di ?n predvpicm % \ italijnnskim narodom, ki nam t» pro-Tx>vf^loval ovan sjeli i pvo'*o<1o. V miru U^c^rrsD doleti za domovino in <*!o-v^etvo. Ne ž?Jinv> itjtlijane^nm na-^i. fai i? p\> v b>>novTila nw>^a ipr?».lfn. i^te vlo?re, Zftto upnmo, da po Ivi itr.lijr.nski narod pr.vvfVVusno iztree- ; nil in rekel: no^emo trik*>! » IVTi verujcTDo v sv^to 3!\J«o narodov, \ voruiemo v svobodo in en«ko«t naftna, : T nacijonalnoet, v narodno *avest, ve- rujeij;o v svato dou*>vino. Na-»a je Lo dt»ćliOet! Mo zaiitevnuuj od lUliJd, dn vlnda Udgo, anpak da rapuflU ua&o tsbiul^o. Siti taxeiuJirudba registrira pri Zvczi narodov. je od^a-vuril dr. Ni nčić: Za to ni bilo nikakejfa neposredne-ga povoda, ltaliianska vlada in na^a vlada sta imeli pravico in dolžnrst, da po čL lb. zaiita^atj, da se tM,^ >d.^ /a-Leležl v protokolu Ur suu p^^topuli sj-mo po predpisu te^u Cicu a. Lahko bi bc b'A'j to Zjjod.iu ludi prči in Li tu luii\o sturila tuđi rimska vlada. VpraiaTije momenta je p-.stransl.t^u Domena, k(-r se vcis v piotokol Zveze narodov en-krat mora izvršiti. Ravnatelj * A vale« je dalje omcnll, i da se v enem delii Časopisi i trdL da so | dojjodki v ^ihcn.kn d^li neposredni povod tei 2rtthtevi na^a vlade in da j'_* t-) . prcdzrr^k ensrs'č.io alicije za Izvršiiev I raprHsJie po^coHAe uspeird. Svo-t ppo-.iiava naio priivico in THjv.t»ii doMva-•j.'j do Uro *h\ eziiikt*. No 1 n d(»li;o i« \ *A laAkA politika bo razkrinkruia pred svutom in ta nijralns j>oiih>č Evroj^ nnra \y, bistveno priponoula k ruia^i. ZuLo y* ]>otr^l>no. da iil» j^^zr.ina za ima ulm iiih ve^ti tujih vlikih UstoT in %Alo prir\M*am«» sled. i.^tico \/. >S» (•(»la< i dno 7. jamuari'i «» Tnižtopa svi-carf.kib listov proti Italiji. fivir«r5l;i poro^evnlcH- »Soooln« piče v u>j etevllki iz Ženav€\ tla c« trirn vvdno b<^)!i kuzojo uplivi juptisloven^ko propagm lo in nivnja v tem o/'ni dva 6vi<\'TFk;i !i--t*i. Tako foruea (in«*\-nik >Suisee< (vizu** na podlu eri iuL^*.<=!ovotv-fklU. lntoriijxc\\ tor hvali Jutro^lavijcv da ]n nueliTila mi Zve?.o nan»iU»v, 3 fo-mur je rVikazula, da *^ znvciia pvoio vmvi'e. Prav vrhcin^iioritut j>a Tinriar da t», Pti T^r^urljrt v >.Toarnn!u d«* Otv ne\.^ Itnl^o r^r.uli ?i^*"»r>i *-k ih (io-rt^l-ko". V tom olnriku pravi Ponr-liet. »l.i je i \s\'\ jrotovo, dn po Kili Italinn? tifti, kl ?M» i/'/.Svali đoiroilk'\ njih Ktrclvmio» t TunoZUuj r>a »aznainui1* k»t j.tj'-^tje, ki i*) v w.-meh elernentarrim mAlrvL.tnl-n*m o1)' *-airtm. >Knj nai r'^Vrno n*\ V\ da s\? i''krr-a ?>.it:<'li v tuif*iM mc^tn hroz vi»tin*»?tJ kraj-^vnih t>\>\ iMi 1n kaj iinj ro' t a o rov-Vjnkn la^lif (n. Aii'Hro) ki ei \7* crr U«?.!tT*n1 praznik, «la ur#* in đrt manifestira na hrurx>n n^^hi v tui^h vorlnh, ko ^'>Uro zna, d*\ te TjJ^crvvM «a-sta\ a nf priliiiKlicna, in da »-tr^lja • evoiimi strojnim' nu*k»mi v mno?joo?c — N.it»> covori list o izprmi rnhnh la-fVe rolitike. k^ko Je Torrottvi zi\T*rM ?>for7iiio politiko In k.'iko int'^./ir#i1rt Tt^Mnui r.« vr^h k^n^ili in kraiih. >.T(v umal do Of>nev#»c kn^Pno *>!lo*no cxlo>-lo]«)m, Jt-i] >5W<1<«< rT* povev ItilHnnski Sviraraki f.tiT-rirl!=ti pa ■o v Kruf'V r>r<>te?H ir^to^fU \r. novinnr-«kr>p-a drn£tv% »C^rt-l* ^o \t\ Pr^s^o«, ker jte rjerov pj-^^rNlnik jr. Onim!-at, ravnatelj H«=tn »Journal do Gr-novrc Nas U3PCh Je toreji porn In ev-rO^pico javaA Tr.n.CT'5* priJ^nin j^oli^r^v roa ppornnvrti r*VT^rt>. 7..".to ]<* priv in do1-!v>, &» npdnlju^e^o Ttalijanl 8 avojo t-^htiko. d\ ^^rVi*nV> fnn^^kr* kT>n7ii-?Ate Irrit v TVHnu in <\rt. n^^^^ajo fv v^zm-ke TToj^Jce kot na Roki In v p vp.nl pnoznal in vcrjol tuđi nam. kndnr nriilomo na dan 2 Utr-skim I fero zođ ^} st\ i. V nosprottiu % lovnim iTm^nirTn t>a 1x> rwrali rivM Ttrli^a popustiti ali pa \o Zrp'lon.** kiitiistrofa, Pravira EmasniJ©! CEST1TKF K KPAT..IEV! 7\ROK1. —d Bcocrmd, 1.1. januarja. Češko-slova^ld ro^.anlk na nr^cm dvoru !e r>o-sctil m!ni5tr«:kecra pred^ed^ika sr. Pa.'i^a in mu čestita! k zarokl Ni, Ve!. krr.Ha. —d At'stcr za zunnr.je stvari le včernj po«ct;l k. naJusd.^ića. T>or,bl.n.5wenecn ministra kralevine SMS. in mu Česti*r>! k zarckl kralja Aleksandra I. List »Pro!l:eusLa« rbiavlia čb.nck. v kntercni veli, di ie no buJfTrcškem dosrovoru očlviJno, dri more Srbija svo'O *7ovo situacijo na Halka-un kor.^liđ^nti samo s p močio k^-opernciie dveh držav, ki ^ta fnacnli v ?.?A~s\\ vojni. Zaroka v Ci'kTešt! bo §o ho!i zdrt!'^i ta tri b"!'%arc"ka rarodo. kl so v voini prestali toliko izkuieul. m^m^ i^^^^ ^^^^m Joscph Bćdier: Trlstan in Izolđa. Roman. Drnffo poglavje. MORHOLT IRSKI Tristrem seyd: TiviB, Y wil defdnde it ufi knizt Sir Tri8tre«n. Ko je Tristan rholtat da sporovi njegovo *ahtevt>; krali je imel njegovo cestfo %& ženo, in veli-Ima« ni prema gal Se nibče. Kralj Marke je z zapečatenim! pis-mi pozval V3o pl^mlCe svojd dežele na dvort da 5uje rjlh svftt Etolo^enega dne, ko bo bili baronl »brani ▼ ©bokani grajeki dvorani, in Je Marke sedel na pr^etol pod baldahin, Jt govoril Morholt takol^: >Kralj Marke, CuJ poelednjlfi *&>-rt>čilo ireke^a kralja, mofaga gospoda 1 Qn te pozivlja, da> ^onfavh p.l&fiaŠ trl^ but, ki si mu ga dolžan. Ker ?i sa bra-nil predol^ro, zahteva, d-i mi Se da^es izrociš tristo mlndrnit'ev in tristo tJe-vic v 3t*«rop.ti petnajst T^t. kfikor iih dolovi žr^b med rod' inrnn kumwa!^ki-mi. Moja lad]at ki je usidmna v Inki tintftgreipki. jib odpelje, ker no^tan^jo naši sužnii. Vendar — in samo tebe, kralj Mfl.rit*, izv7^m^m kakor s<* pp*>-dobi — če hoč© kdo trt)jih pleroič^v ▼ dvolx)3u dokazati, da zahtava irski kralj vse to po krivici, pober«n nj^pr»-Vo roka vi co, Kdt> irm^d tw. ^ospod;© knrnwniski, se boce boriti za svt>Lt>do svoje domovine ?< Baroni so se v zadi^gi ?pr>glodali, potem pa So porc?i!i gtov?. Ed^n si Jo dejal: >Nry?rcrnik, lo o^loi si str turo irPkec^a Morholto: močn<*i?H jj© nego štirje silni možie! Posrlrj niof?ov m^č: ali na ve^. da zaradi Napornije pod Tijina plave najhrabrej^ib jonakav k*r lete b trt^noT, odkar pošilja irski kr*ilj tega v^Iik?na, da -3T>oro6a njegora Tz-zivanja deželam, ki so mu pokt>me? Revež, mar hode»š v smrt? Oemu »kušati Bo|Eta?c IVupi je mi si U: >AH »em Tas VEredil, dn&cri sinovi, za snlenjstrt), in vas, drage hčerke, w% nečiatnloe? Toda moja smrt bi vas ne reftila.« In vsi so molcall. Qe ^nkrat Je rprafftl Mornblt: >Kdo lzmeđ vas, gospo^je knra-walpki, hofte vzeti molo rokavino? Po-nujam vitežko borbo: kajti od danee T treh dneh bojeva odri ni ti na barkah na otok Saint-Sameon sredi morja pred Tintagelom. Tam ie hočera, v*S Tlte« in jaz, sama poskupiti z oiožj^m, in •glava, dd je sprejel tak boi, bo odsevala na zm njegov rod.« Molf-»li so §e vedno, in Morbolt jr> | bil po'*>h«i sokolu, ki so pa poi?«diT: v klotko z majhnimi ptičl: ko vstopi, oneme tsi. Trertic je dejal Morholt: >No tor ej, vi plemeniti go«tx>diP kurnwalski. ker se v*»m r-di ta odlorba najdoFtojn^jša, žreba]tf> za svoje otro-ke in jaz jih odpeljem! Toda no bil h\ mi^lil. dA prebivajo r t^j deifli samo sužr.ii.« Ted?rJ je Triptan Rkl«>nll pred krar liem Markejem svoi^ ter>l<*no in je re-kel: >Go3pod kralj, ako mi hooete iskazati to milost: ififj bo^^m n«i bo;".< Zaman je iw>«tlniSal Mirke. d^ M ♦ra pr^ort^ril. Talro ir'^d te He Ml Tri stan kot vitet; knj r\nj mu r*>nmsra nid-gora hrabrost? Toda Tristan je ponu-dil svojo rokavico Mbrholtu, in Morholt Jo je spremi. Določenega dne Je Tri stan »^rf na svr»jo paradno po^t«l|l tw s« je dul za ponosno borbo oboro^iti. N«de! ei 1© okler> in Slem Iz kaljeneg.% J^kl«. Plemići to Jokalt is ^ofiatja za Junaka In sramu prM «eboj. »AK, Trlttanc. so &4*đ}, »hralir! vitez, lepl mt*dett1&, znkni nisem raj&i J«z n'dgo ti dprejel boja? Mola smrt bi prinositi manjšo žalost tej dei^li! . . < Zvontovi so zvonili, in vsi, plemiM in preprostl, etnrei, otrori in Žensk©, «o ipremljali THetanvi n^d polt«wni in mol i tvarni na obalo. £te vedno so upali, šakaj upunje živi t Čk>ve&k«n srcu ob Đajpi^lejSi hrani. Tristan pa je sam stonil v toln t«r Je ve«Ial n* otok Saint-Samaon. Morholt je razp^l na rvoj jarr.bor jadro iz bogatega ekrlata ter je prisp?! prv' na ofok. Pritrđll ie barko m bregu. Tri- stnn pa je er\Tojo barko, ko se je dotok nil a peeka, z nocro p°»hnil v aiorjc. >Vazal, k.ij počoiMfi? je vzMilmil Morh^'t: >ia ^^m-u nisi pri^^zal proje >»ai*k^ torikor jaz?< >Vazal, cOTnu?€ je bdsrovoril Tri-stnn. >Le eden izmed nnju odid? fr\ odto otokA, spo^Jtna pa »ta &e dražila z izzivajoci-mi b^pedami. Nthčo ni vi^ei rrde borbo. Todn, trikrnt po jjo zelelo, k»Vko-r bi morski vrter princezi b^sne vzkrike do Jobn?'*. Todaj eo ion? vild rckp v znnk ŽAlosti ter fM> jok?.le na ve« gl*vs: Morboltovi tov-n,riši, kl <=o «o brezakrbni zbrali VT&d svojim! fo^^ri. pa po se smojiH. Konrno^ okoli df*votili. po jo vidolo, lc«i-ko Be je v daljrvi rnzoroptrlo Vacrreno jndro; Ir?*v ćoln f® *>dplul od otoka in fadonel le krik oluy>ano«ti: >Mor-holt! Morholt!!* Ko pa jo postdl ćoln blifj« viđon. 9© je pojavil nenotioma na visini vala vitez, vieokn7ravnan na prednji krmi: v v&đki roki th> vihtol m*o: b?l J*» Tri-Btan. Hipoma je zle4«1o dv«jsot onlnJr%v na morje, da gr«^ privedejo. in mladi možie eo so vrprli v valovje. Jnnak pa je »Wčil na ko^no, in — mcvltem, ko so mat?ra na kbler.ih polfubliple njegove jcklenc čevlje, je zaLlical Morbol-tovim tovari 6om: iGosnodie z TrpVi?! Morholt pe jo vtIo li^ril. Glejte: skrh«n U moj m^, k*>« njojroV^cft rarziUi jo obti^nl v n^'o govi iolnnii. Oilooljite ga domov, ti^ti ko^cek j-kia, goipodje: to je tiibut kurnwal6ki!c Nato je stopll t Tinta^el. Na njegovi noti #o iralvvli otroci. ki jim \o pri-nodel odreaen]e, vri&ka^č m melenimi At>jan;i in l>otrate prepro^o so m7oT>e*l-li z okrn. Ko pn je m^l triumfnlnim petjem. med bu^aiijera zu>nov, tr'.mb in pozavn. da bi f=o no sli.^il niti \hjv\1 jrrom, dospel Tristan v frrad, jo onv)h-nil v objera kmlja Marke ja, in ki-i je tekla iz njegovih ron. • ♦ ♦ Z.*loRtni in j^ni *> pri-rtnU Mnr-boltovi t»;'VAri^i na Irakom. Nekd.ii, kndf-r s& j^ vrnil v luko, fo 1e Morbolt l.i>!ko vedrili svo.'rev, ki s»i pvi v postih trumnh nV^joi* poTdrrvljnU: vOFfilil ro jo l^Lko kialiir^c, svtmo b v-tro, vsolil lzot\ hlon^i^k^ z zHtlm* ln^mi. r\rojo por-^kinic*, ki ji tofa že bistri«, kekor rrtLHi rlnn. *kl v^-taia. V Ijube/.ni po nm v?«»lej pripravili pprolem, In ?a je rrinc^el dom^v rnn'>, ?o uri jo Ozdravili: znkni i^zrnti po dobro o'.ifka In k.*!pltiiraT ki po ranjom»o oživili zr^ra. S^prnr ?o ^fli r/e •li^ii mrtvjs^no plcHn^ir^, drvi-gocerj> knkor skriniio.r% r^'ikvii. In sklonjeni nnd velik:\n«kim truplom 8t«» mnti ln »o«tr«, no^ro^tnn.^ po-nnvM-AJofc bv«lo mrtvo^ovo in broz prestanka preklinjn|oA morila* obif»l'nvali mini ka, a vp^ ž^n«ke °o n^ri^lp 7n njim?*, k«kor je nVnzov^l* vrsta dosto-janstvri. To^rn dre je z^^^H Irot-n. blon-dt^ka, aovražiti ime Tri^tina lbnnol-ikego, « (Daljo prih,> 12. itev. »SLOVENSKI NAKOLT, uuc 15. januarja 1^2. St^av: ^ I olitltne vesti. = Zanimfva Izjava prađsednllui s*ke vlade. »Primorske Novine« po-očajo: Te dn! je prišel k predsednlku eške vlade zastepnik velikesra podjetja '.er :?a prosi I za obvestilo, ako se more ipati na skorajšnio rešitev reškega vprasania. Q. Zanella Je odirovoril, da niti sam ne ve, kdaj in kako se bo resilo resko vpraSanje. Tožil je, da pri najboljši volji ne more izvesti svojih načrtov za blagostanje mesta, ker ne najde nikjer podpore, sam pa ne more stnriti inčesar. Ker je ta položaj nezno-sen, bo prisiljen demisi'onirati kot predsednik reSke vlade. Na vprašanJe. kakšen položaj bi po njegovi demisiji nastal na Reki, je odjcovorii. da bi Reko najbrž anektirala Italija. Ali ni to jadikovanje v zvezi z nameravanlm potovanjem sr. Zanelle v E^ojrrad, da se omehča jujroslovenska vlada, ki bi mogla zahtevati pojasnila o reško-itali-janskem finančnem sporazumu, ki sra Je podpisal jj. Zanella? Sicer pa vemo, da je položaj vladnejja predsednika svobodne reske države težek. zelo te-žek. = Nov panslavtzem. Anjcleški list »Daily News« piše: »S padcem Rusije je prenehal Živeti rudi stari panslavi-zem. Na novo ustanovljene slovanske države za sedaj še budno čuvaio svojo mlado suverenitete* in niti ne misli-}Leta 1922. €A* v Rusiji obnovi carstvo. Po *>bno-\ftvi carstva bo prišlo v Rusiji do velikih proti židovskih pogromov. Vai 2id-je v Rusiji pobegneisa v Nemčijo. Leta 1923. nastopi v Nemčiji nova fasa revolucije. Reakcijonarci bodo izvali novo državljansko vojno. Po vfcjni se obnovi n e m š k o cesarstvo, ki bo zavladalo nad vsem svetom. L/»ta 1926. na-stopi v Nemčiji mož, p&doben Napole-or.u, ki bo uiedinil vse Nemcd. Nam sa zđi eno kakor drugo prorokovanje maloverjerno. Da bi vRusiji Že letos prišlo do takšnega prevrata, ki bi imel za posledico obnovitev ruskoga carstva, na to v danih razmerah ni niti militi. Da bo p«- prišlo prdje ali Bleje v Neročiji do spremembe v državni obll-ki. jo vspričo intenzivneg* delovanja monarhističnih brganizacij toliko kakor gotovo. Prav tako rudi ni izklju-■'ctio, da bi se v doglednim času ne udružila Avetrija z Nsmčiio. = Manzoni pri snnanjem ministra. Iz Beograda javliajo, da je včemj mi* 'ti«ter za zunanje stvari dr. Nlneic irejel italljanskega poslanika na na-'em dvoru g. Manzbnije in s© z njim razgovarjal o dogodkih v Šibeniku. = Prekmnrski poslan ec Kl ("kl. Iz ^eosrrada javi ja jo: OkroSnfe sodiSfe« ▼ Mariboru zahteva, đa «e mu lzrofii po- l??nec Josip Elekl (Jugoslovonski klub) r«di razžaljenja časti. =r Jngo»lovcnska omladina. >Jug< oiSe med drusrim: Naša omladina 0» v velikem Stevilu zbira pod zastavo Ju-^•osloren. edinstva. To dokazuje tuđi volitve z« Jucr. akttd. Dodnorno društvo v Zagr^bn, kjer je velika zmaga za-vc-lne futroslov^-^Ake »mladin© pokaza-la. da ho?© ostati zvesta svojim idealom. Isto^flsiio pa se kaže žal fcrtlnr?tno deistvo, da tova Se precejSnj« Število vrrlnclino v mraku, đaleč «>đ prav© po ti, r» katari bi morala hoditi naša bmla-'lina. Ta del omUdin© ni imel toliko ^oči, da bi se emanripiral od starih •:rvHljiTih nplivov. ki so jlih T>rin*sli ▼ -».??* rmi^dno življenj© ljudje staroga \ihn, ljudi!©, kl ▼ svt)iem starem hort-:nntu ne morejo onvaČi obzorja našega nedinj^nega naroda. T« dol omladine 0 nd stiiveda« da mora nova ml uda **-■fr-neija prinesti v n«Š© narodni llr-7?nj9 nove Ideje, nbvi duh in ga spe-a ti na m*aro pot T©gsa pa na bo toto-Ta dočeci, ako se ponolnoma ne aman-^ira od UT>Hvt>v onih, kl sto des^tlet-: rtodlli po po ti, po kateri n© smemo "niti na itobeo n«^in v naši novi dr-vi. Dan« ini a omi adi rta se mora zavesti svtojih doljrostl in bre« obzira na "sn© 'in levo stopiti ▼ n»*e narodno vI^Tij© z in>TJ«mi jucoslovetistva Ift rodnepra pdinstva. Vzbudlti mora ▼ tš'am narodnom ilvljenju nov |*>kr#t 1b napredak. 6taxin« i# trate puatiti m strani. Tega se raoca fn—Httt taMoap-na naM omladina. =r Oeikoslovaškt pari a m—t mm pr»-viee slovanskih mau^Šin r Avstriji. p*>- a odom razprav© o pogodbi z Avstrijo ?o je v češko?lova&kem parlamentu po-siinrc- Emil Spatnv toplo zavzH %a pravu o atovnn^kih manjain v \ atriji. < ehi^lovakov \e okoli 800.C*>0 •'">*. en-ee\- okoli 150.0iX> in Hrvata ■ ^vw kov 100.000. N:a l>nnaju 7 ^ :kih 3a^^lih šol, dragbdi pa ni ■'':*■■"■ slo-va-nsk© iole. Špahvr j© sv r^vor sa~ ključil tako-lo: ZihtevRT}. da bi sa uvoliavila rr3vi*»:; =1ovrt' k BM^niiin v avstrijski republiki t©r bi dobili Ce-hoslovaki, Slovenci in Hrvatje toliko šol, kolikor jih jim gr© in bi bili đ^lož ni vsaj tttke skrbi v kulturnih BAdevah kakor Jo nživajo Nerad c*»svr»e1ovrv ^ki rc*pn^i':^. = Redukcija uradnVštva v B Ilirski. Kakor poročajo iz Soflia. ie vbda sklenila. da $e število uradnlštva reducira za 20%. = Občintk© vcjflitve v Treatinu. rte!ij,i/) Iz Rir-a .Tr»vljnio: "^ <">roCilih ■istov «0 si pri občineki^ ^Mtvah v Trrntinu pri^fn^i ljncHke 5- ]^» (kle-rik.«»lci) popolfomr. o*- iiTi '-^ obMn in v 50 občinah do?;©a:Ii večino. ItaliMuski libereiri so do*8f«rh v©čir»o v 12 oWinoh «*r»rij?»lm demokrati v sedmih io katolička stranka v dveh oWinah. = O T»rrt>iru za^^adi nHImomSkov na razoroSftvcni kanfrreiim pi§e «m?-rilki >Gla*« Svol>o^^<: Povrem nmljivo je, zakaj j© Anjerlija teko »TivroHiibnsu: v zađe vi podmornikov. Vsflk ve, ča irtNd ona najveće voino brodovj* ma \ p.'efu in to brodovi© pleda i^ico pr^nlđr-pono na mnle podmorsVo krto. ZaVaj i%a je Franriia dni^ačnera pr^>ri5nnj|o.? Ni drus^?ne?ra nrepri^an^i, nač m 1© na dnic:i strani knnila, H deli An.srliilo od evropske relino. A^crlfji pa n^ za-upa preveč. Sr-verna. o^a! Frpnrii> »? nab-nja vzporcdno 7. i"'>nn ^Trrl^^kr* oba lio. Mon'e m*^ niim« ni nlki^r ?=ir^^ i kot sto mili. Mer i>n j|e n^Jofti© rna&A | širina šeptde?et irHV PoHinornfki, ki \ hi operirali ir pravilnih f^nncopVlh t>t\-stani^č in bPi nod^lr^ni 07 obr^ynJh Htit^ril. ki bi mr~t*l#» er<\T>~te, trirl©«et milj đaleč n« Tnorje. hi rrvtr\\ T»oi>olno- j ma vsa anslegka rrf*tanWa od T;anđ*s ' F,nd« do Karwicha. N^mčila, ki ima 1© • kratko balo. ta ^Ua v rano^o s^b&PTO i položaju kot Tte Franrij« in vend^r 1© j 6kora^( s^straAila Anglilrt « »vojlimi ; podinomikl. Ako bi s© od^T^iviH pod- j morniki, bi bila An«?lifa vladari-a n^d Francijo, kot j© bila poslednjih 200 ; let________________________________ Neodrešena domovina. — Do 1 talijanskih s*r&nk v Gorici so obraza po3lan©c Vir«rilij| 86©k povo-dnm oWinskih r?>litev. Pravi, da so MH ! Slovenci v mestu nri drž^vnozborskih ! volitvah 11a druirem mestu, zato 30 umevno, đa. seđaj ve© jpleda na njt©t ker morejo računati z 800 đo 1000 gl?»«ovi. \ Kiik^ nastonijo Slovenci sedaj? AH e»- ' mostojno ali •?© združilo s kako đru^o stranko? Eđini kriteril, pravi posUne© ftčfck, ki mora voditi Slovence, j© enra-va z Italijani in mirno EDžitie ž niimi. Ttalijani 6eveda moraio T>ri7.nati za to Slovsncčm enakor>ravtvo«t. Konftno iz-vAJa: >Mir med Italiwnl 1« Slovenci na GoriSkem se rin začeti prav ob r?>Mt-vah. Dajte nam, kar nam ^re, in volil-ni boj se n© bo vrSil v znamenju itMi-jansko-slov<*nskesra spora! Mi pozivlja-mo italfj-inpke roj^k© na spor^nim 1 Slovenci. Kateri Itali$ani vrđi^mejo harfak sporazuma? Kat©Ti Ttilijani s© i opogumiio za navelo sprav©?c ; — TrSaSka ^Prosv^ta*. V nedelio ! i<* prlhitelo v Trst veliko 8t©vilo n*»i© mladine iz blifcnia okolie©, z GoriSke- : pa in Istra. Priftla ja ta mladina pro- j slavit obletnico svoj©)Bra dniStva >Pro- ; svetac. PftzrooloSfmje j© bilo sve&ijio. ; Enotn© l%pe mleli «> prevevel© mlad© ! nafte kulturne horU?11«. Dr%matlftfii ođ-sek je vprizoril Finž^arievo trod©jan- j ko >V©Tlr*<. Ud©l©*ba fz bila ostoto- • na. Po pr?^tBvi se 1© arsnftlral wi*>ar- • ni večer. Sl©dlli so fwrđu*etii jrovsnri. Nastoji! J9 tud! n»oiki in m©ft#»nl «Vx>r. Prlreditev j© uspela faborno ln krepki mladina so je razftla m'-io^a nJ* nađal- ; nj© delo. j Glasno! Iz HoroSke. — Iz Velikovca nam pis>jo: V ve- j llkovškem političnim okrw*lu j© sn^cln preko okr*jnega ^lftvarstv* pihati oetra sapa naperjena zoner Slovenca. Dasi bkrajni prlavHT Fridl morda sam ni knv na tem postonaniu, vendar Je jo-sno, da stoji roož pod pritiskom >Hei-matsdienet.i*, sa] »• J^ san Fridl izra-7.il: Jaz s©m s«*mo pleač na okrajnekn frlavarstvu. To bo že res, sa] je prepo-Teđal za đn% 1. jannarja ti. v Glohis-nlco «poklica7il shod ln vprizoritov iflT© >Deseti brate irolj na pritoSbo sloorlasn©«^ učitelja Fleiaaa, kl j© mb-ralično unlčil ves iolskl okoliS Kasa-zeT ln tuđi ni ođobril Slovenca Perko-nika, kl je nAirmrftval dne 1. t m. na-•tonlti kot najamnik Narođnega doma v Velikovcu, pod pretveto, d* se Je v Djaffovi gosti Ini ▼ Zgornjf poitni uliet nahajal >MaietersWHerU. Tor©J plebl-sHtno đ*lbvanj© Perkonlkovo, to Je MaHtersttlberl je krivo, ia ni rnogel postati najemnik, dael je Perkonik v osebnem oziru neoporečeu. Seveda Je ta ođločba okr. glav. izsi* pod vplivom velikovikih prenapeteter, ki skuMJo na rsak niČln korolke Slovence o&ko-a«^ii ta te le mrgode onifiLtl ■. - i Ifarodno gespođarstoo. [ —of Jtmalkm flnančna katastrofa. f V ITremlju se ie vršilo posvetovanje weta 1 iidskih komisarjev s finančniml ^vedr ci o položaju ruske valute in o •• ^žvArAl, da se io izboljša. Izvedene! ; s-' izjavili, da je izboljšanje sedanjih " :ier moffočc le ob pomoči iz inozem-s»"3 n uvedbi nove valute, ki bi jo ino-icn^MD priznalo. Veliki zlati zaklad I Rusije se je zmanjšal na okroglo 30 I milijoiiov rubljev, med tem ko se obtok bankovcev. ki je znašal pred vojno 10 milijard rubliev, neizmerno zvi§al. Iz-holjšanie je moč doseći le z ostrimi ^red^tvi. Sedai so državne tisknrne ti-nkaie dnevno bankovcev za 100 mili- : lard. Ta vsota pa ne zadošča za kritje v^ak dan naraSčajoČih izdatkov. Prišlo bo do flnančne katastrofe, kajti tl-7 rv\Tii stroški bodo v kratkem prese-' -Vi vrednost izdelanih bankovcev. Po ^"«liSanju izvedencev se ie svet ljud-*kili komisarjev sam strofo zaupno po-\ etoval. Objavlien je bil pri tem raz-•T-nvora samo sklep, da se ustane vi ko-misi'a zaupanja vrednih invelirjev, ki | naj bi cenii vrednost zlata in draeu- | \ie\\ ki jih še ro^eduje sovjetska vlada. | ~nz Nemfka notreMč'na kapitala, j Po izkazih l'sta »Frankfurter Zeit'ins:« ie bilo v Nemčiji leta 1921 >danih skuD-ao neminale 31.856 mil ionov (I:ml Il.!?fl3 milijorov) novih delnc in obli- ■ ffacii v efekt!vnem znesku .3S.5.14 (12.M7) miMjonoA'. Od nominalnejra S zn^ska odpade 6^?7 (1170) ■< li'on^v na ! 934 (306) novo i^t^novl'?n;h delni^kih ! dru?b, 19.?29 (75?!> m'!!io«r>v na zvi- : ?5anie ulavnfc in 6100 (?*7?) ?r»4lijanov na fiksio rhre«t"io?e se em^iie. j —ns Avstrllske b^nke. Dne X ja- j nuana t. I. *e ie kon.*rit!iirain na D'irn- i ju s 350 rrilioni delniške elavTii'-e in 87 ■ nr'Uioni od ustanovite'iev vnl^čane^a • rezrrvneea f^>nda britansVo-r»v^tri.irka | banka, ki prevzame dunai^ko fili>r»!ko j britnnsV^-osrrske banke in hančno f'r- ! mo Kola- — Centralna brmka nem^kih ; hrnnilnic je zvišafa deln:jt1:o glavnico j od 240 na 4S0 militonov krcn. — O nemski strojni lrdusfri.:i. Na občnem zbom delni?ke dnižbe »Benz-He- | se!1?chaft« je bilo sklen'enn zvišan'e del- | ni5ke g'avnlce za 32 na ion milnomv ; mark potom izdaie novih temeljnih đelmc 2a 30 milfjonov mark in predn^^tnih dclnic j sa 2 m?!;lona mark. Od temrlin-h akcff. ki Jih prevzame neki konzorcij po 1!W od^tot-kov, bo starfm dcini^arlem ponujer.ih 22 '■ mffi?onov po 175 cdsfotkov. Uprava hoče nova sredstva v prvi vr5=tf urorabiti za \ sklep poeodhe z graditeljem leta! Rum- i pleriem. Zanimfva 'e nova fznajjba, kl naj i i2k1|učuje provzro^anie prahu po avtomo-billh, — Araerffiansicl In angfeSkl premog. Amerikanske premogokopne družbe so zo-pet pričele v večil meri tekmovati z an-glcSkimi družbamf. Amerikanska konkuren-ea se slasti uveljav'la v atlantskih pHsta-niščih New York in Boston. Minister Hoo-▼er Je pozva! amerikanske Železni^ke \ družbe, naj znfžajo tovornino za ameri- l kan^ki premog. namenjen v at!antska pri- : stanISCa. Pričakuie se. da bodo amerikan* \ ska transportni podietja vpo^tevala težav- . ni položaj amerikanskih r. emogovnfkcv, čeravna nimajo posebno \ i uh dolvCkis za Rusiju. Po poro^iu delni>ke družbo FiLJrich Krur.p A. O. v Esscnu sta bili 5k!cnjc;ii dve p,-godbi "--'r-de 7C0 lokometiv, ki jih bt-dn nem-.. -rvarne za 1 komoiive dob^. ile Rusiji. — . 'matinska industrija kfrh'da. Konkirre.. :;ii ho) v industriji kaicijeve^a karbida se je 2adnji Čas pooštri!. Svoj čas je obsroja' kartel, ki je preje zdru£eval vse tovarne avstro-ogrske men^rh'-c. Razpelavanje je slabo d:Torna iz valura-ričnih vzrokov deloma v«:led vi*rke uvo/ne carine. V Italijo zna glavnico ra 50 r!:'i?nrov irtark, i« «e-ć?] c^i^'i dcln'c ra 30 mf'Monov ^rsa^k nr> dnevnem k^rzu pr::r1^l: v; ^1-"-^r.:. Or'n:-ška glavnica ie narasla ni 170 mllijonnv mark- — Rn'Ira đ^žfcvna hf»nVr». Narvoi;«ta-n^vliena niska državna bar-l-a Je s r^^re-divariTn svo'rzs. zr^'^^stva i?rTnrtov!!i p^i bankah »Her^infr Har'd-3!-ze'c!lscUiaftJrf ^DIskrnTrjjć'^en'chsft*, ^^etJT«che Paik« in »Presđenrr Bs"V< v r*er!;~'.\ kakor tudl pri bančnem p^djetju \Varbnrs <5c Co. v j Hamburgu v svrho o*a*'nve ni*Vr>-r»em-ške^a rlnČMnc^a prometa hort^^cr^r/ne konte in sicer ne 53T"> v ma'Vah. temveč tuđi 7.H irrtzrr*ke valrte. lrr.rr*m*,w int°-resent'e. ki frraio V'7»>Č!'*l>-e zveze z l?"^i-jr>. bodo r^>nj;li vplačati ra rač^n dr/rvne bnnke marke in tu«e varut^. Pti«^:a ĆT7f~n\ b?."Va pr^krSa, kaknr ?e Čii'e, t'-di v dru-sih dc-ž^'.ih ustanoviti slične stfl'e. — Fin^nčna v??f Iz Jr5^fl3v;»"&. B?o-t?rndrkf novinarski b?ro ie oroti koricu leta razgali v fv'caT-rkfh l*«"^ih: ■»V^led rc-Pravilneta t^irr.ačenia reVeta naTicr-vs-retra rkrepa fina^čnesa minictrst\Ta se je razš'rHi v juK^^'nvan^V'h trj-ovskih km-^ih fn «-d ctrnni trgrvskih zborric vest, r*a je priča*--nvati mernt^rii ?a iusrcfovcrt>ke obveznosti v visokih va'titnh. Kak^.r pr»-rnča sedaj finačno min!strstvo, ne ^re tu za mnra'nrfj. temveč le fa i!Vrcn v svrTr* ndv"5:a r^nčl! v visrkostnte^iV vatin?.1*. 5 to preventivno in provizorićno rdr-dbo naj bi 5e rdvrrrle tcfknč-2 pri t?h pl^č^-ifh cbvezno*t?h. Pripnrnnftl je. da so v p-*-rrev prihajajoči Inozemskl upniki s tem zado-vo'ini.« — Flnn^čna vest \t I«!!>. Tvrd ka Francesco Cinkano, tnvnrna nelnknvca v Ti.rnu. se Ie iznrem^nMa v delniSkn družbo z gla^ico 75 milijonov Hn. Gospo^^rsfes c!^s!f. — V pomlrjenje davkopfačeval- | cem. Uradno razelašpjo: Finančna de- \ legartia ie doznala, da so se strankam ] v Ljubljani vročili v zadnem času pla-čilni nalozi o davku na vojne dohičke za leto /9/9. ki temelji na odmeri do-hodnine, katero je izvršila dav'na administracija po preišrtiih določilih še v lastncm delokrogu. Da se preprečijo \ nepotrebna pritožbe, ie delegacija iz i lastnega naziba odredila, da se davek ! tm vo'ne dobičke. te treba prisilno iz-ter ja le v onih primerih, v katerih ie ođmerno podstavo nzotovila že cenilna \ komična. Vsi ostali primeri. v katerih : je odm ero izvršVn ćavčna administra-\ d)a sama, se predntže nakrtfrdnn eenil-ni komisiji, da ta hnnčno uzotovi od- j marno pods'avo. Ako bi cenilna komi- i I šija v posameznih primerih izpremeni- \ la Bdmerno podstavo, bo davčna aćmi~ ! nlstradia prekVc^a že vrofene plnfilne ', nefoge o dohođnini za J. /920 in davkn na vojne dobičke za 1. /9/9 n izdrila no- ; ve p'ačtlne nnfoze. K;er bo eenffna *o- | ; misna potrdila sedart'O podstavo, bo \ I dtvčnrr administracija o tem posebe ! 0hve*t*tG davčn^a zavetanca. prrdno j bo odredba prisilno izterjanje predpisa-nih ineskov. ! -ne Ljubljanski trsr. Mesni tre je z mesom slabo zMo?en. Kvaliteta sro-ve?e«:?i me«* dan?šniim razmeram ni orimerna. Oovefe meso s« plačuie do me^lcah 36 K zadrm del: na trsu nrednji del 28 K. zadniM del 32 K. Ve-čji promet imnfo ccneiSe stninice. kl prodajo po 21 K prednji del In 23 K zftdrni de'. Svfn.^ketra mesa pr*mani-kuie. plaCule ?e kare 50 K. ostali dell 46 K ksr. Telečle meso 36 K. Teletine enako prlmanjkuje. Slanina zaostaia. ker ni kuncev, vsled te*a silno ovira klanje prašičev Iti » tem deloma pro-vxroča Dominikance svinjskes:a mesa. Vsl liub'lansld mesarj! 50 na občnem zboru zahtevalf odpravo maksimalnih een. nnlrtjo^ se na domnevo, da maksimalna cetie trsm sicodnieJa povzro-Cajo pomanjkanje blara in povzročaJo enako tudl slabo kvaliteto hlaga. ker Je mesar »rislHen kuoovati ?lv!«o naj-slaMe vrste. Ostali trje nnć\ slHco na min!im?m zmanf^sne^a prometa, ker ni ttobenfh zunanHh kupčev, pri doma-čem konstimentu na le opafaH vedno rasto?e Itedenle. Mrke primanjkule v Lltib1JanJ občutno. Današnja cena fe 22 K za št. 0. Jaka se razproda*ajo po € K komad. Olede mltka se je pologaj nekoliko sbotiiaL Stranke M aaproša- ■ io, naj pnneso vsako suraljivo mi^ko v ; preiskavn. n —x Zlato v Narodno batiko. Pred dobrim pol letrm je Narodns ban!ca kraljevine SHS razp;«ala podpis no\nh delnic v efektivnem zbti!. ki bi se imeli izvršiti v več obrrkih. Podpis ie bil dokaj povo'icn in stanje bančneira re-zer\Ticj:a znklada se je okrcnilo. Lctos ie zapndel drujji obrck vDlačila podns-i-nib delric. Narodna bnika ie razelasila sedaj, dn je na rnzpohso prvim sub-skriben^vnm VDlačnno zlat > dvisrniti v naturi in ea znmcriri za papir. Ni^em mo-srel verjeti, a okrožnico sem vide! res tako in sedaj je banka subskribentnm pi*vcj3:a obroka res vrnila zl?to. ter ii i imajo za to plaćati protivrcdnrst r>o I niž:em kr.rzu v papirni. Ali ie ta mo-; z^Žc? Zrkaj daje banka za dejnice založeno zlato zonet nazaj? Ali re ve [ nnrnva kni delfin n. pr. banke v Nemčiji. da ktipiijejo za n?iv'*5ie cer\c zlnto. ; samo d?t okreni'o zlati zrk'ad dr*iv^z \ banke. Zlato nam je potrebno v državni ; banki tako. kot potrcbtre h?ša nodlacro. I da more sttai. Držite zlito v bank\ I knpu.Ue c:a po najviših cenah. ker je zlatn kllrb vsem teori^am ostnlo noles: urešenih državnih financ edlna podlaca vsake valute. r,f\ iKdrlavo r»rot<»z. Dfža\r»j protrma dela\Tii(*a. ž^li nn'.aviti vp-rH^ množina rasn^pa mnt^n'iala ?n izil^laro ^roter. 7a vo;šne invnlido. knkor ž^l^^rte, medene in ijeklrne n'^^evine, ra^r«« v-*'t^ ?olcza in jcklaT r^lcovip, tugVov, ž"f&, cina^ jrtim^v, svedrov. orlj«. ra^UCTi^ vr?te scorn^pSTA in porlpHtne^a i^nti tcT rotrebšfin za izdelovani? pretežnih ^evlfev, nadalje mnrea, giim'H.stlh tra-kov in cevi, različnih roniklanih 7,*.-ponk, itd. NataJifna množina m/iterlta-la in dobavni posroii se lahko vrJDfrlo-dajo pri upravltelistvu Drž. prot^mo deiavnice v L^*ub!j«ni. Interesenti se vabijo, da vložno pismena, zape^at^n^ in pravilno kn]kovane po mđb'* z v7Or-ci vred do vklincn^) 25. ianunrja 1922 v oisanai Invaliđskega odaeka (St. P^-terska vojainica) v Ljubljani, soba Stev. 2. ^K Oddnfa zjrrrd'rH* burak. Komanda dravsks divizijska oblasti v I.inb-ljani naznam'a trgovski in obrtnički zbornici v Ljubljani, da se vt§1 dn^ 255. januarjK t. L v času od 8. do 11. ura dopolr«1!!« ▼ inž^nirskem od«lj^riju DravFk** flivNii«!^© bMasetl v L.^ubl1n-n! ofeiUlzu. UciUcii^ i& *gra4bQ Wrak t voino-odećni radioni.. . V©\či.i. Pred.. tiietni oglas ja v pi?ar»i trgovsk^ Ln obrtničko zbornica v I.iTihlimi, pokoji 1 prora<"-^-i p« v pis.ir^' i~ Mrskega f leljenj'. Prr'v-ke diviziisko o'.Ia3ti v j Nabijani inr<"- ^entonj na vpo led- —1^ Dob9\-.i ovsa. Komf.r ^ Drav-■* div:7:.i=ke r.Hlafiti • Ljlu* 1 oni nv .Danja tr^ov>k in o^-unišla .-"'•«> miri Ljubli ni, ?i «e \-.\i dn"• 21. J^n. 22 ob i'j. uri iopoldn'0 v lm"'i.lanturi } -.»THind.« Dr*»vrv.3 di i/ij^ko oblasti v Ljubi;-ni trr;-'--i ueT- pri r'vizi^'":! lni€kn<1^r»rij'-i v I^ub-ijsui interoft^ntr»ni na v^nelM. (Finan-čni nnravi: AH so to objave da-vk-i prosto? y«wn .Uh nihft^ n^ plaAe^f — i" p r a v ni M. v o ) —9 rAi-in^** df*!tteiracij<» »a PolJ- «-.V.n. Prlj=ki sroneralni k^nrulat rnz^lir £v V zmi?Tu § 1C n«*^iH<* mini«trFtva fimnr! R. P. z dr.r* 13. decembra 1020. !«ra. ki .ee tit*e r^rinsko-^i po^top*\nja> ii>rr"Jr» biti priloženi k v?«iki rArinskt »rrhr* *« ^eoT.br^?no rotr^l^no, da ^s mozeir^lu «5V}> r^^^h t*r di T>riklin?iiie1o k svojim ■pos«1;Vnrn cV''&'"e"'n r* Poli«V^ rr^dnifmrTti tr^ov^ka *Ti7*f*evrala, ki od ^-w;»^ c^ ?r"r':im r^bJ^v-r«. To h« v niTh'vro korist. h*r Vfk V-^ tnkn o' ^r?.rlf«lo V^acro brex o^Hcrfinia, p^ <"1ji b? ?o Tr»nT»!o T»*»*otre^^o dr>*>f«Av^ti in 10 % rri^tojbinft ^k^i^rnri^i> za ne-fr.-^T* i-r^.^v^. ki rv)$~i^ pri ^Tr««Ttffli i —t P"*bi»vfl «tavbr?eTi m^t^rfta??!. I K'rfT'Tdn Drr.v.^kc c'lv'z?icke oblasti v Lf1.Tbl.i3ni na^nania Tre. vskf in obrt-v.ski zbor^'ct v L1"H;nrM, da se vr?f ^re 25. isvv?rl* 107? °b R. r:'ifrM v Divi7?i»ke rbl?rti v T-irblinrf nfcrtnl- na Hc'f^ci1*^ cTcde drvb-l^'c ^tavb^fsra mtteri^ala zn ^opravo poslopif «:mod-n^nfee v Karr^'k'i. Popoii so v n^nrnl i*r.7en!rcke7a odele^i^ Prav.^Ve di\"ir^i-kke obl^cti v Li ubrani interesentom na \T>oq;!ed. — Sko^^tNi' a osveta v .Tn/?o«!«i- ■i. Xaš prii.it?!j prof. dr. Josip P a t.i . ki ja lani dolj ć*ca bival v Ju fcslaviii v studijske fvrtio, je napirnl 7.a N>šo do'-r»«r v Prap« o ruišpm šol Ft^-Ti in p;r>«iveti daHso razpravo, ki je iz^ia t zaležbi ^rjkoslo\#i^ko-jujc:o»lo Aon^ke TAg* v Pra^-i. Pisetr-lj podaja iuTa:!e»Ino ?liko narodnepa SoUtva. in liu^slre rrosvete v Srbi.ii. Voj\-t»dinif rttzpiTivVa o novih učitelj i ^ih v kraljevni, o o^rtni?k'h, poliednl^kjn j^ visekih šflah. Posrbno obSirno raz-]>r.trlja pistv-* o %-FCv.uili.^ih v Beojjrar tiu in Z?5Trebu. Isto pozornost posveča-radi ^^-tvii in n^tmnji ni'^srovi ojTe^Ut-vi v Hrvftt-ki, P»o>ni. norc^covini in Dn!m?.riji. R^.rmcTomi najmanj poior-r^?ri 1? O.t. Pp.td posveti 1 *»lovenpkemTj šoletvri. ki je vrndar. kakor se pplošno y-riziaa-«, v T\nl{ kraljevini n-tlaviji io ^. profp«aor nnpisal posebno l^ilavie. a tndi ta 90 pođ-Uki plede «lrv vi-n«ike^a p1cmona zelo pomnnjkljhH-P^r^Miro znkljufujo pos;lavjt> o goiit\i rosko-itiroslov^n^ko V7 i]?nr>noftti. Brošura 30 z*l čo-ko ji.rrr>«it zi?ln informi iiv^ia in bi bilo le žrl^ri, da bi kak spo r^.'.vpVr rr.^k^eiOvriSkib kn-ftimib ure riter nani^al irorda za rrvijo »PoTX5t Tik*, plieno raznr^ro o č^k^plovačketj! *-)?ctvTi in o čv*6koslovarkom kultiir ivem dolu. — T/?nrirodil dr© 0. t. m. diskusijo o prr«m rlenu zrkon*kepu np^rtfl za narodna <-c]c, kateri ?o se udHežili Sef oddelka 7* rrosv^to in vere dr. Skdberne, v**-ufil prof. dr. O^vald, dorent dr. Roste-hfir. vi^ii M*»ki nadrornik W^»tor, lavmtcli učitelji?^ prof. Dokler in vec dru^ib ped«crosrov. Vsl «0 **e «trl-i^ali r tem. d?n jo 1. Č\*n j>omnn\V\\iv in dfl s»"o na vzec°jo «^loh ne. oz^rn. T>r-PV?brme j^ opo/oril n& franrt)Rki V»l-r\'; znkpn. ki ^tavi z-v nam?n ljud«ln lr li: t e 1 e w n o, intelektualno in morfllno vzp^oio. Prof. OrvaM j» forTrlir«! n?im^n ljudski *r>h «'lMe<:<»; Tjju^^ka p >la vzs:!»inj otroka tako, da bo t*kr"t. ko dor*i«U»f v *t*»nn se Mao f1o*tvo ii^el-ze^^ti iBro^^rviTrFkej^n in ('v?nvT*,"a ž»vl^r»p.ia n*"t>dov;»a. T)r. Po«;toho.r jo *t^vil pr-1ro h«»*nionJćn» TT~oio to vzor ter z^bteval tu^i *n. ti« h*rrnornčm rr^voj t^ie^a, intelekt, &r-rt\ !n v^oljo. Prof. Jeran Je povdar'^1 f^prr^^toinoejt £roipnc*»r t**r odkHri«! vz^oiopj «i«;tcn. ki nuHi ed^no un?^ko in n?T>ornbno izobrazbo. Ker ** t.\ko velevfižno vr»rn5an1e n^ d« rediti Var na enem pesf.?r!:Ti in }e zfcto treV^ t*^ neljitrtea razglabijanja, i© pmll-Tal <\r. F^Rbe-rne. raj se Ak«d. 5oc.-pad-krož^k obrno na rse učit^H^tvo in "^*1*^ javnost s n^^iv^Tn. da poSlieio *vr>iu» mnenje, kritiko \n *venrn<»lne ^rodlo«?» 7'a novo ^rmu'aHio 1. člen* do 2 5. 1 p. n i? d r j » odV 4~ui Aka,d. *rK%.^eđ. krotku na nniverzi r Liubliam". O pA-F1."»Tv~Tn cr^^Tvn «e bo rnmrivi'^lo na T-oor^-nf^ i^.vn^Ti srstnr?m krof'^n, oV ir.orr>?o so mrefme, rew>!uHja. ki »o z rHr^nfm r-^ter^aloTn vred poili^ mini-pt"Ft\Ti T»"o«v«»t'* t B'^'^r^d. Pro^roo r1m t*&\9 ndele.-bft pri te* Mike»H. -Odbor. stran 4. „SLOVENSKI NAROD*, duc 15 januarja iu-2. Smrt generala Stnrai-JnrlilCa. — Beograd, 14. jan. (liv.) V6erai •b 5. popoldne je prominil general Pavle Stiirni -Jurisi5, stari prijatelj ln ti>borec našega. junaAlcaga kralja Petra I. <>3Yobodit3lja. Pred dnevi je general obotel na pljufnici. C*im je kralj .Aleksander zaznal za teiko bol^zen generalovo, je včeraj do pol dne pohl-tel in fcbiaktil generala ns njegov^ui stanovanju. General je radostnim »r-«em še črstital NJ. Vel. kralja k zaroki X romansko kralj ?£no, želefc inn najobil-nejšo srečo v rodbini in v vodstvu vladarskih poslov. Kralj ne je prisilno po-elovll od bolnika. Popoldtte ob 17. pa jd genetral umri. Pokojni general je bll rodom is Bi-•trice pri Gorlicah v Gornji Sleziji. Sprvtt je bil mlad pruski oficir in ao je leta 1870. udeložil vojne proti Franci ji. V tej vojni Brč Je Beznanil z našim pokojnim kraljem Petrom. Seznaiiitev je prižla na tale način: Krtdj Peter Ra fa, kakor znano, udeležil l>ojev pi*>tl Kemcem na franeoski strani kot po-ročnik-dobrovoljeo. V teh bojih ja bil kralj ujet Pepeljari e*y ga ▼ nt-m^ko trdnjavo, kjar io vodil nad ujetniki nadzorstvo poročnik Sturm. ki je % njimi zelo fclovekoljubno poetDpal. Radi njih ao je sprl s trdnjavskim povelj-nikom. Pomagal io namreč kralju Petru pri begu. Kralj jd srefcno pobei^nil topet na franobsko 6tron. Sturm je kiutilu zapumtil nemško urm Ao in od-potoval v Srbijo. Ko je bil kralj Velval za svojega prvoga pobočnika. Genaral Stumi-Juritič je bil zvest s\ cjomu kralju. Pokojni gor.eral so je udeh.ii \ae\i . \ojn, ki jih je \odila Srbija \ lotih lSvne vojno jo general Sturm Juri- ! I:ić pov'dljeva! drinski di\i2.i]i v hoju i na Ćoru proti Potiurckovi .i.^tiijski ; vojski. Pozm'je t3 hrabro j-l uiihn-r*» ; odbijai vse raj«a delil u«o*eMii misiji v Petiosjr ul k car ju Nikolaju. T;»krat je obiskrtl tuđi ju^oR!ovenske dobitv voljske i^ete v Dobrud*i. General Srurm-JurižiĆ je nred dna-vi 6bol<3l na plji^nioi. Do z^dnjetra časa i« vestno opravljai au>io službo. Vodil je pišamo za rede. Pokorvin N> danes t>b 13. popoldne na državne stilska z v&emi voirvikimi ča«tmi. Telefonska in brznpuni poro^lie« Zopetnt obišli hraila RleM-sandra o BahareSfL — Bcasrad, 14. januar ja. (Izv.) Današnja »Epoha€ iavlja, da obišče Nj. Vel. kralj Ateksander tokom pri-bcKkijoga tedna v spremstvu ministr-sko^a predsedika jr. Nikole Pa§?ća in «inanj3«a ministra g. dr MamčHe NtaČlća v Bulrareštu svojo zarocenko io njene roditelje. Forofta ?mi l?el!hl neCL — DtikareSta, 13. januarja. (P. B.) Kralj SHS je prcdvčerajšnjfcm zapustil Romunljo. Poroka bo o Veliki uoči t Beogradu. MINISTRSKI SVET. — Đeosrad. 14. januarja. (Izv.) Za včeraj pričakovana seja ministr-skega sveta se ni vršila pod predsed-stvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Začetkom seje je vojni minister general Vašić obvestil tovarile, da Je umri sre-neral Pavle Šturm-JuriŠić. V kratkem srovoru je vojni minister omenjal velike zasluge pok^jnesra generala, k» ie bU zvest, udan svetova!ec in borilec bla^opokojnesja kralja Petra I. Osvo-boditelja. Vojni minister je predbgal, da se poknmik pokopi je na drža\Tie stroške. Minlstrski s\ret ie predlog odobril. Dalie ie ministrski svet raz-pravljal o vsebinl raz^lasa narodu, v katerem naznanja kralj svojo zaroko z romunsko kraljično. MNANCIRANIE JADRANSKE 2E-LEZNICB. — Beograd, 14. jan. (Irrr.) Kakt>r ▼a5 dopisnik doznava, se je osnoval američki komite, v knterem &o zasi»rstran!?ko proiro Kabela Sinj. Komite ima velik kapital na raBpnir^ro. DEBATA O VLADN1 DEKLARACIJI. — Beograd, 14. januarja. (Izv.) Ka nrihodnU seji narodne skupščine prične debata o vladni deklaraciji glede delavnega programa narodno skup* ščine. Debata je določena na 3—4 dni, RAZPRAVA PROTI KOMUNI-STICN1A1 POSLANCEM. — Beograd, 14. januarja, (Izv.J Pred prvoinštanenim sodiš^em za me-sto Beograd je Driče!a včeraj ob 3. popoldne kazenska razprava proti bivšima komunlstičnima poslancema Tristi Ka-deroviću in Kosti Novakoviću in proti trgovskemu agent!! Milanu Pupiću radi pregre^ka proti zakonu za zaščito države. Oba komunistična poslanca sta obdnl^ena. da sta skušala obnoviti ko-munistično stranko ln nje delavske sindikate, kliub temu, da so bili na podlajci sorenjega zakona rnzpuščeni. Obtožba sloni na ?tevilnJ korespondenci, kl 50 jo zaplenlll pri obeh poslancih. Oba ko-munistlčna poslanca sta se v Sarajevu posluževala trgovskega agenta Pupića, ki je Imel na po5ti svoj predal, kamor sta naslavljala pisma svojih zaupnikov. Oba komun'sta sta pri razpravl izjavila, da je Pupić popolnoma nedolžen, ker niti vedel nf, da prihaja njiju korespon'-denca v njegov predal. Korespondenca* kl je bila zaplenjena, je zelo kompro-mituioča, kajti podaja materijal, kako sta skuSala obtoženca obnoviti komunl-siično stranko ?n nje organizacije. Razpravl je prlsostvovalo mnosro Izbraneea obČlnstva. Razprava je trajala pozno do večera ln je bila preložena. Javni obtožitelj Rasković zahteva obsodbo na podlagl zakona za zaSčito države. Da-nes se razprava nadaljuje. AVSTRIJSKO MAD2ARSKA POOA-JANJA. — đ Dnnal. 13. januaria. M!n!stf«1đ predsednik Bethlen odpotule nocol ob 21. % posebnim vlakom v BudimpcSto. VcCJI del nadimka Afilesa^jiB ostani in ni Dmlik —d Duntif, 13. januarja. Seđanja poga-]an;a z Madžarsko se ti^ejo v prvi vrsti izvedbe beneSkeca protokola in jamstev za pravici*, ki jih ie Avstrija pridobila s tem protokolom. Predmet pogaianj so nadalie realizacija v beneškem protokolu določenih načelnih obvr^.fiostr Madžarske, vprašante Škode, kl io Je AvMriia trpe'a vsled prekasne predale Burške !n kunJno uredltev vprašani že'eziiic, prometa in /akupa ter vpra5anje pa a>ne pravice po žele/n i cah, ki vodijo skozi ^opronj. VELIKA DEf 4VSK\ KRIZA V AVSTRUI. — Dunat, 14. jan. (!^v> V Av* strfji je nastopila v irdnstnn velfka kriza. Vse tovarue so začete odpn* ščati delavstvo. Nastaja vel!ka brez* poselnost. Posebno se občuti ta kri* za v industriji avtomobilov. Kakor javljajo iz Ste^ra, so tamošnje to* varne odpustile rad 500 đolnvcev. Kat razlog odntistitvi Tiav£»in?o, đa ne morejo tovarne konkurirati nem* ?kim izdeikom in Ćs r>, v«^!!*et:- v«?!« va na razvoj te industrijske pr^roge visoki kurz Cc^koslovaske krene. — Canneg. 13. jan- (TTavas) Xepri-čakovana vest o ocUtopn D*/anda jjc pri Cujih cdposlancili vzbudila živahno pozornost. Izrazili ^o TiOuclienrju svoje obžalovanje naći tem korakom. —d Rim, 13. jan. Kakor poročajo listi, je poslal ministrski predsednik Bonomi Briandu in Llovd Gc;>rgu pismo, v katerem izraza upanjc, da ja fraDeosko-angleški ^aranrijski dogovor priprava za splošno arvezo cvrep^uh Hrffrv. Bor^»mi Rmatrsu, da bi bilo bolje, ako bi se vpr&£civ\>» jlimctva porenske mejo na konforenci v Gdnneeu nž bilo razpravljalo. Italija jo odaij^na tomu doffovorn, ker se na naša Ie na eno fronto. — Cannee, 13. jan. (Renlor) RetvA-racijska komisija je sklcnila, da io-voli N«*n»^Ij! zft^Rff^n odlok pls^cvnnja. — d Pariz, 12. Januaria. O vrrokih svojega odstopa je izjavil Briand zastopni-kom časopisja, da ie bil prisiljen demmjo-nirati, ker bi bil moral sicer privoliti r razpravo prijavljenih interpclacH. Na te Interpelacije pa ne bi b!1 moiel odgovoriti. Z druge strani bi mu bilo nemogoče, pncakatl na konec razprav, ne da bi ^e prek!nl!o delo vrhovnega sveta. Zadnje pa je bilo nemogoče. — Cannes, 14. jan. (l^v.) Nem* §Ka delegacija je vCeraj zvečer od* potovala. NACRT TVf 7NF POHODBr! MED j FRANCIJO IN ANOLIJO. ; — Parls, 13. januarja. Pogodbeni \ naCrt. ki j?a je izročH mlrJstrski pred- j sednik Moyd Oeorjje ministrskemu j predređniku Briandu. vsebule nastopne ; določhe: ! Člen 1. Za shrvaj nerx>9rednesra. nc-lxrvane?ra nanada zoper franeosko ozemlje od strani Nemčijc se postavi Velika Britriniia takot s svoji mi p^mor-skimi. kopnim* fn zračnim! vojnim! sila-mi na stran Frakcije. « Clen 2. Pgodbeni stranki rx>triufeta j nonovno skupni interes, ki sra nredstav- ; Ifajo ?a nliju Cieni 42, 43 in 44 versail- ; ske mirovne pogodne in stopita v do- \ sovor, ako bi jrrozila kakrSnakoll kr- -§itev ometijenib členov ali ako bi se oc^ j javil dvem o njih pojmovanju. Clen 3. Pogodbeni stranki se t j ostalem zavežeta, da so sporaziuneta v ; sluCaju, ako bi Nemčlla pođvzeta kakr- | Snckol! vola^ke, pomorske ali zračne j odredbe, ki bi se ne skladale z versail- I sko mirovno poeodbo. Clen 4. Predstoieča nosrodba ne na-lajra dominijem britanske države nlka-kih obveznosti ražen \n dokler Jih ne , odobre dotični dom ini ii. ; Clen 5. Pre^«toje?a oojrodba ostane • v veljavi 10 let In se bo mo?:1a po preteku tetra ?asa sporazumno obnovitL Z VSCH KONCCV SVETA. — d Washlngtoa, 13. ianuarja. Iz drla- « vc Veracrus (Mezlko) Javljalo o vtćno Viljem Robnnaa: Ohralnl efeonomi. Razpis služb okrajuih ekenomov, ki se imajo pri okrajnih glavarstvih na-me^titi in napovedano zmanjšanie urad-niitva, je dalo povod, da je v zadnjem času v tem iibtu lzišel ćlaiick, ki su obraća proti ustanovitvi kmetijskih služb v Sloveniji s trditvijo, da je kt**-iranje iiovih sLižh okrožnih tkinunu-,v docela nepotrebno in da naj država raje tukaj štedi. W» tani izražeucm ini.c-nju zadostuje, čc imamo za vw i»:viu Kranjsko samo c-nega okrožne^a ekonoma i ravno tako »amo ene>ra za vvj biv^o Žtajerhk >. Avtt>r čl-inka, ki je upra\*ni uradnik, trdi dalje, da je vsa kmetijska statistika več ali mani brez-plodna in nevredna visoknjuhkih Studij, ker se na tako kompiliranju stati-stićnih tabel razume vsak oi armiki pomoćnik {!). S predavanji pa bi bili okrajni ekonomi tako malo r.aj.os'eui, da bi bila država Ie oSkudovaua s ta,-klmi službenimi sinekurami. f>rav je, ča se odkrivajo \i urad-niSkih kromov razni nazori, prav pa ni, če se hoče na ta način delati javno mnenje in će se hoće s takimi iz^riv-ljenimi nazori v naprei diskreditirati nujno potrebno ustanovitev kmclij^ke službe po deželi. Stvar je načelne važnosti in do-trebuie odgovora, da se ne hodu prtea-defi krogi zavajali in napačno pouCc-vali. f!konomska ali kmetijska služba ?e pri nas v Sloveniji še docela nerazvita tn se ne da prirnerjari s tako službo po drugih naprednih državah. ki so v tem r»offledii daieC pred nami. n»kler smo bili pod biv^o Avstrijo, ymo b:li pri nas v tem oziru menda najlnjlj zapostavljeni. Prav lai'ko smo si v tem Času Je-mall za 7g!cd na§o Dalmacijo, ki je imela po zasitili takratnefca dežvhieaja kultumefira nadzornika prav zgtedrio ureieno kmetijsko službo. Sleli je po vseh okrajnih glavarstvih sv< ie strukovne referente in potne učitelje, kl so vsestransko delall na razvoju in na-prcdku domnčcffa kmeti'stva. in reći moram, v splošnem s prav uarodnlm uspeh om- Podobna orcan^nciia se *e uvedla tuđi v Srbiji, če tuđi z nekolko rmnj-i\m uspehom, ker je manjkalo kvalificiranih moči. Prav po tem zsjledu srb^Ve ekonomske službe «e ima sedaj tvdi pri nas vpeliatl ta služba, da bo po ćeli drža\i njena organizacija enotno izvedena. Kako potrebna bi bila taka organizacija za vspešno drža\mo jjr^podar-stvo. to smo prav živo čutili med vojno in prej, Ko je b\\o treba skioati trjeov-ske pogodbe, poslovi razlićnim vnj-nim ccntralam itd., in ko je manjkalo na vseh koncih in kralih potrebnih no-datkov in zadostne tzvwdenost; o sta-tističnih zadevah naše kmetijske rro-dukciie. Čudno, da se na vse to tako hitro "pozi-bi! Takrat ie vsak čuti!, kako koristna in potreb'na bi bila dobro izvedena organizacija ekonomske službe m koliko dobresra bi hhko storila ne Ie za pospeSevanje domaćega kmeti'stva, ampak tuđi za bcll vspeSno vodstvo dr-žavnesra gospodarstva. V$?k ie čum velike vrzcM. ki so se kazale v pomani-kl'ivem znanju domače prodsikcMe po deželi in med porojl debre^a državneza srospodarstva, ki se je tnkrat tikrlo pred vsem splo?>ne prehrare preblval-stva in živine s pomočjo iastne produkcije. . . , Takrat so se ad hoc lmnrovizirnlc orjcanizadie različnih komisarjev in komisijonarjev iz poklicanih in nepokU-canih krogov. Danes je pa po vseh teh tzkušnjah, v prvi vrsti pa za vspeSncjSl napredek našega kmetijstva nujno potrebno, da se ekonomska služba izvede in postavi na solidno ln trdno podlaco. Vsako okrajno glavarstvo mora dobiti ekonoma, ki nai postane pomočnik, uCltclf* organizator, voditelj in sploh duša kmetijskemu naprcdku in gospodarske-mu pokretu v okraju. Naši ktnetje po-trebujcjo pospeševania. na§i eosr«>dar-ji pa strokovnejja vodstva ln gospodarske orjianizaciie! Naloge so tcdai veli-I ke in dela ne bo manjkalo, tuđi Cc eko-I nom ne bi imel nobenc^a poskusnesa i posestva, oziroma poskuSevnliSCa ln bi | se morali vsi potrebni poskusl vršiti i edlnole na zemljiSčih raznih zasebnih i posestnikov. i Ce potrebu] e vsaka posamezna ■ kmetija svojega gospo dar ja. ki nai Io vodi in obdeluie, potem notrebuie ves politični okrai z vsemi svoiimi kmetij-skimi interesi in potrebami vsaj «sne strokovne moči, ki nai mu posveča v občinl blagor ondotneca gospodarstva ; vso svojo skrb in svoje delo! ! Glavno ie sedai. da dobimo za eko } nome ajrilne moči ln kvalificirane stro-s kovnjake, važno pa tuđi, da bo vod-| stvo ekonomske službe v rokah pn-; znanega kmetljskeKa strokovnjaka, ki ! bo znal dajatl potrebne direktive, po-I trebno lnldativo in kl bo rnal izvajatl i tuđi potrebno nadzorstvo, za kar ie po-j kltcan edinole stroko\Tii veSCak in nika-j kor ne upravni uradnik. Smatram slednjič za potrebno, da podam v davnih po'ezah ?e delokrpz okrajnih ekonomov, da se nepristransko poučimo o važnih nalogah te institucije. Predvsem se morajo ekonomi se-j znanlti z razmerami in potrebami svo-1 jesra okraia in morajo v ta namen sto-i piti v stik z veljavnejš^mi osebaml. s katerimi se imalo posrovarjatl in posve-tovati o korakih in sredstvth. kl bi bili potrebni za vspeSnejši razvoj in napredek rosoodarstva. Veščim očesoin jim je motriti in proučevati pomanjkljl-[\m*X dOHdaalcOT gotpodantva. Ep- ] sebno skrb morajo obračatf na dru^tve- f no deiovanjc različnih knietijskih or^a-liizacij, k:ik(#r kmotijskih podruJuic, i gospodarskih zadruj Ud. j^odpirati jim je težnt'e vseh teh orraniiacii in de-j lati na to, da se ob^tu c-lc urzajii? ci^c I popolnijo in nove ustunavljajo. PreJ-t postavljeni »JJistni upravi im>r: ic> sta-; viti predlože za posneševanje vseh kmctijr.U'h nanojf in izdehiti potrebne nacrte, r-redlazati prtdpise iu nart-'J!)e. Po svojem f^kraju ni« ra;o pr.rej^ti po-Ijudna pnktična »red-.var-fa \r\ p/r»čiie tečujc. du r»:ičulejo n ■ ?•■ vV.n Vy.il-j stvo o vseli važnih Vi] * "i vn-:-' -j njih, ki se tičej'i izbol ' •; spodarsk!h 'tr<,k. L'dcl- uvju ^e j.nu-v> po nv'žnos.i sospcdai^kcc.'. 7!vl:e:ija \a delovanji pri posame/ni'.i iospod skih or^aiiizaoijnh svcicjrn <»kraja :i podpirati ves s'rok^vrii p<>nk. ki se iz-vaja na kotpodini«kih t.ča ih. ra ljtid-skih šolnh. kmetijsko nad'-*l''ev:«Tnih te-čajih itd. Oni rskrhucio krr.etijske n<»-staje in pofkiiševališča. Vi se v ta nn-men iisuinavljajo, in vodiio razine po- f skuše, kl 5o posebne va?no^ti in ! i *e | imajo prirejati pri pi;s:fnicznih !.i :- -: valclh m rovzdic:^ domače proJuV.ie. Prav važna naloga iim pripada tuđi pri sestavljanju k?Tietii5ike s.tntist'kc, ki io ne smemo crn**! vrižcvaii in ki zilitcva temeljitesa vpocScd,; in ni tako cn »-stavna. ako ru* odcviria dci^n^ki'iiu položaju in potreham cobrce^. držr.viu--£3 uospodars.va. kr.!;or i*> «lika neimc« novini in nepo7-v:mi k. i Mk ekonotmke s!ii/be. ki o t< m 1c prcu j to ka/e svo c napačno naziranje in neztdostno umc-vanje krfctijsk'^n pi)l ža'a. Naloge, ki čakaio tedoi nn5e okraj-i e ekonome, so vsestrans';e in velike. To ^e ie povdnrja1 . tuJi pri zndnjeni kmeUjkcm svetu kot naikcmnetontncj-i\ instanci v Beogradu, ki $t je o>:vojil to akoHn in jo UoCe šc na šir^o poUlazo pc staviti. Za sedai pa morino pozdraviti vse prizadevanje na.'c vl'tdc. da hoj.e v kratkem izvc^*i tuđi y Sloveniji nnino pntrcr'iio oigujiizaciji ckonum \m sh:;bc. HnllurL *— Puldtievnleo. Na ć«rtrtkuvem Lc.n~ certu gpi baba kriva. — kot da , vzrasila je ix laL — -Daj otroka.« — »IJoj : pr;inozi. - Bok cdpusti mi moj greh.« — Mati uliniA v tihi ftruzi — poltiiievnica ic v dvereh. — K ciizi tiho se približa, — kakor j senca skoz siia«. — mati v strahu «c rra- | križa. — d^tc iti*ne v raroćaj. — Surka k \ nji se bliža, piuzi, — mati v kot pred njo | bež!, — srarco svetilo v obrazi — se ža- i reč« ji oči- — 2© je tu — roke štednje — ■ mati v struhu eakriČi: — »Ali nihčc mm ne i č'jje, — o pomozi. liože tt.« — ćuj — ctL dva, tri — ura bije — v stolnu pol dne za- j zvoni, — neUc!u v veži se odkrije. — m<»£ r»ri vratih rb*toii. — 2ena je na tleh !c2a-La — dirala ttrko, te?ko, — a na prsih ie stiskala — *vo;c dc.occ — mrtva — U »Češko antol-gjc«. — Prr*!eva A*olic»rove 300 let« frfee v Lpi^jfsni in .^aririoru. Dne 1S. januaria 1922. preteče 300 let, kar se je r^orru!!! velfki franeosk? risatelj ve* selih iger Jean 13 a b t. P o a u e 1 i n M o 1 i e r c, ki si je kot intimen Kle* claiiški umetnik pridoMl nevenljivih obClnstvo s^Ioh 3 Moljerave kome« clije in spl^h franco&kejra gTedal!5ia. Ker so med franceska ?n slavensko kulturo žc ćlq\%o ozki stiki in ker z^a* sti Francozi Kaže'o proti ram Jugo# siovenorn prijateljsko mižljc^nte. Je naša kulturna in politična dolžnosv, da se tuđi Slovenci dostofno spomN njzmo tcjra francoskcgfa !?trrarneff4 | velikana. V ta namen se Vodo ra đrfc. i gledališču v 1 iirbl'arti uprizarjale za ] občinstvo sploh 3 MrVerove konc.1;* dije in sicer: »Narrišljen r-olnik«, »SmcSne preefoze« tn »Žlahtni me* j ščani«, za dijaštvo pa dve dm. januarja \922 preprosta sno- j minska flavnost. V ta namen se zbe* j ro za u njo uro pred sklepom pouka ; vsi tičenci ozir. vse učenkc v doto* j čenem S^lsVem prostoru n. pr. v(e* lovadn!ci. V pozdravnom govoru no«» jasni ravnatelj zavoda v kratkih be» sedah v svrlio slavlja, na kar naj poda eden izmed profesorjev v kra%- ? ksn\ a jecirnatem govoru crtice v živUsnju M( llerovem in razloži nje« ^ov ve!Iki pr-men za povzdi^o fran» coske srledaliske umetnosti. Obcnem se t!čenci ljubljanskih učnih ravodov onozore. da se bode v n?men pro^la^ vo Mcllerove v narodnih pledali^tn v Ljubljani in v Mariboru predstavljah cna Mollerova vesela Igra z& učence po znižanih cenah. — >Sr>ikl književni rUmiH^ oć 1. 1a-nnarja 1922. iua sledečo v^ebino: Rekonvalescenti (prlpoveđka) Ora?i5a Valii. — Poslednil dom, MPan Ka5anln. — More (pe«ma) Alekst Šant!6 — Pesma duXe. Aleksa Santić, — Tri pesmo, J. Dv^ić. — Stražilovo, IVilol Cmian«;ki. — Ponosna misa: Franci VIcle-Grifcn. — Fnsleska drama 1 srpska istorlja. Vladcta Pot>ovI6 — PodeTa zemlje na oWa«ti. Vav/I! Ponovit — KniUevnl pregled: Isidora SekuMĆ. — Nau2n! pregled: Pavle Porović. — Po-znrllnfl prrslrd: Niko Oavrliovfć. — Umc^lJki preslrdt Milnje Ml'ojevlft. — PolitlSkf prccled: In^trtnl. — Beležke. __ \1adhn?r 0. ICorotentco umri. j U Andrc'cv, A1. T^lok in zdaj VI. Q. S KorolenV^! S^ra^ne m*ke r?*mere uW- ] i iaiQ ruskt učenjake, umetnikt in tuđi i najholjso pt^atclic. Koro?CTikr> ic hil menda senior ruskih lerv*l >vccv. V\ il ie v dnhr, ko so stali Turtrenuv. |M-stoievsk j in Tolsroi na vrhuncu ueltvU in popubrrasti: zatr> «e ttcrov t ilcnt ri cl voli opnžal VzVc ttrni Ie K'or>-lsnko velik Iep'">5.k)vec in iiHcova cK*!a sr> prevedena v nriosre svetnvne itzi-kc. Pole^ fuiTkejri ie hil Knrf»lcn:>o edi'ii prcdrcvo'nciDnar. ki je no prevratu ostal v Rusin". A Kor.lcnko ni ^imnpti^lro1 1 holjSr^rmrm VcnJar 'e ostnl vzl'3 yv^ji v^^^ki Maro^ti cieli-ven do zrfdnieca. Pisal ^e »Sp^mlnec kot znVIJH^ck svo Hm /br'-n-m «;r>'5;nrn. Poien je hil leta 1**C3. v 7'^rvrr\\, ^tu-diral ra tesnik1 v MnsVvi in Potr ^ra-du tr- hil oScirm korektor in nn^mr. L. lS7r. ie bil K<»r^enko z^r^d! č nnv TPvMJcioarnih toci°li^f^v nrc^mn v S hirii^ med .Takntr. T-m ie 7?»čfl ni-snti 5vr»je krr>»*ie S'bir^ke novrle fn crtice. Po dc«f*Mpfnem prn^nn^tvu so ]e npst'tn!! v Nif. Nnvsrnrodti i i se r»^-ve-til -bro rornnJo vs^i nekntera "'c^ovn defa; ve?f^'»mn na \t nernikih prevodov po J*vnUi knji^n?c-°h. M?riborsko gledališče, (Frei:;i'"a I. ny»ta Jerneja). — ranknrjpva probava v M^rt^MK rn. T7prr.v^i Karndn^s.t pl^nH.-.'i v V delo h» cn?x>* SkrL-i':=^k v \et?h slikah prir\lil 7% oder. To Jo bilo filnt) nim'-no delo. Po-vast Je porazdO'Jcna na 1S poplav^ !a lcra'i c!e^,fir»ii fc itienjav^io n.*^d tri^.'v eetkrat. Prirr^'to!! ▼ z.uln.il pW0i?ki r^vij iDrninn« *»ajn prizna va. da mu Se rach to razi^>11^T)O9tJ ti! IiTIo m<>^o?e vFopa dola drn.matizirati in to tu«li i ozimm na n^VjMitke odrn. Z^to ti-tlf ki so tako slikali, Je pe >iJlapccs Jer-nej< s svojo pravico mravi v Maribora pr%-i^ na t>der k-t prnva drama, ni-! co prišli ni svoj račun. N-i«]>r'»tTio pa | io rriroditt»v z°!o zodovolji^a vpo one, I ki fo v.?no predstavi Io v 6 1 i k f\ \\ in ^o Vili rn«*iv vedni, kako jih izvrši huli t^vnično Skrl-inSok kot režiser. Koncu vpako fII-i ke jo fledilo živahno olol>r tvanjo, po-i sebno pa pv> sc»lmi plikl. — Na i-^li^lU I prc«to!ner?i mosta. V prvi pilVi m* prr»,l-! fctivlja eeđmina pri Sit'irlevih y»o umr-i lom erospcMlarin. (V povčeti st» vt^i ta I dogndek pri Stržinntiu). l\i je p"1. ^ | glavnefrd iunaka do^>ro ^njrodil rln-o min do fra Sitarjn, k Grom, to mnlo y>v>-trd jo bil. TT. slika: Pr^i *npnroro kr-fipn (Supnn pr. Povhe). fi to pMUo vrt*-neha do zadnje sliko nn.ctop v^ft t»^oh. Zilnižona «o v njoj tri porrlnvia. TU. pHk«: K.i ti^ni^i — Jrrnoj^-a rx>t r ro-■ 5i o".t Bvojocrn dom«\ ls!;nt fvojo pravice. Tu Fe vrSI rnrcin-or z Onptn'cv»ia i studentom (?. Bkrl). TV. ^lika: Na do-I žolnctn Ro^ižCu. kjf^r Jorn>j[ iz u-t m.^a-j desra vodnika (cr. >Tikuli^ fjo rdnirič izve. da ni nravi^e n.i svrtu. V. !n VL slika rnm .Temei.i prc^stivlj?\ v 7Vh>~ ni s r^t>uhom. Vit plika* Na poHilJl pr^stoln^arn mc?tn, k|?r .Tom^n rio pu-j Fte do rc^pr'a, z^dnif* i^^trnrr* ra n\^ I l^ovo Pr^vift>, to ob^in^tvo feo n^jh'lj fnsrinlrala. Skoro "istotnlcn Jo vpllvnla tuđi osma «!ikn: Pri *n^nil;n n^i IV tnj-novl. Jemr>j r?o to poti ^r^irn p7oT;.k v veron, poštare tu br^rV-ožnik, ker no rtnjdo svo i.* rr.ivir^ tndi ne pri P^rti. Prizor K^dnjerra nj'stona z fnrmiVom (q. Bmtina) je bil tuđi «a r*»fi\n iir^e naravnoflt m^tr^ilo^. V č^vpV kot ZP/tnU Pl!!;l pred pofr^lm SHf^ricvim d'nmoTi nuptopr* zor^t r^ft o«eb (va^fi-ni). Zi f'i»t<*. \\ Jf*rre5\ nHo t^t^«1! iz rt»vcFti. je bil kom*" Jorn^ia in n;^ povo pravice v tcj Bliirl akoro pretr^ Žrtk. G. RkrMn8*»k se ja thAo^I ro1^-n?g?- za Mipcn Jernejn; nK-tili ^o hr.r-manijo oSeli oec^> Io prebili ^^bj,« 1u-nnka. Tu^ v RfT^^err pp ^** do'»ro lrra-lo. T.o *1ilr»loq >Xa UViM« ^ bH nd Ftrnni *-tn'!ent?<: pr^m-i1;* pVi5*^i. p^t^ puh v J^i fet. Knvi^ r^ \* r^-^'V« prT'tirnvpl Firo^ i7>o»-^r> v!r<«»ll aflntovn r\n\-h<^i SkrMr»yf»k p^ti. V c*Tpi*i pTT«v*Tn-> Mti » teTn prvim rn^m««n zelo "^dnvniini. Predptnvfi \e> I,Un dobro obiskinA^ po- i slouensltl matlci!99 12 2!cv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 15. januarja 1VS2. 5. stran. Iceinr uzsfl. l.ubtfanf 1:. januar i a 1922. — iv'^lj Alekser<:.*r Prvi. Ministrstvo zj tiutrunie stvari je z'odlo-kom z dne 2. januarja 1922, SL št. U.681 cx 1921. naznanilo predsedstvu pokrajinske uprave, da mu je predsed-n.'štvo ministrskega sveta dostavilo naslednli dopis: Stopivši no prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slven-cev je Ni. Vcl. krali Alcksandcr — dru^i po vrsti vladanja — z imenom Aleksandar prvi krali (glasom čl. 56. ustave) Srbov. Hrvatov in Slovcncev iz dinastije Petra /. Kara'! i or djevica. Z oziruni na to je naziv vladarja naše nove kraljevine Aleksander Prvi (1.) kralj Srbov, Hrvatov in Slnvencev ter prosi po nalogu g. predsednika mini-strskeza sveta kabinet, na i se pri na vaganju Nj. VeL krali a rabi samo to ime.« — Bivanje kraJJevskega princa v Ljubljani. Po poročilih iz Beocrrađa se v beogradskih dvor^ih krotrih za* trjuje, da in-a kralj Aleksander na= rr.cn že v naikrafšem času odrediti, da bo po cđ?n član kra!*>vega doma Karagjorgjevićev stalno bival v Zagrebu in v Ljubljani. V Ljubljani se baie stalno nastani princ Pavie v Zagrebu pa kralievlč Pjordjc. Cllede uakupa palače za krnljevskejra prin* ca v Ljubljani se baje že vodijo po* gaianja, ki se nahafaio že tik pred zaključkom. (Nas list je svoiečasno poročal. da je dvor kupil »Čekinov jrrad«. Po naših sedaniih informaci* jali so se pokajanja za »Cckinov grad« dejansko vršiln. vendsr pa ne verno. dali so se kenčala z uspehom. Uredništvo.) — Koroško vprašanje postane aktualno? Kakor so listi poročali, se je konferenca v Cannesu dotnknila tud! vprašanja prikiopitve Avstrife k Nem-čiji. Da-li je konferenca v tem vprašu-v\u zavzela kakšno precizna staliSče, ni znano, zdi pa se, da Francija ni več tnko breznojrojno nasprotna temu projektu, kakor je bila sprva. Ker ie znano, da je An^iija od vsejja začetka zavzemnla v tem vprašnniu dokaj p rito 7fio stališče napram Avstrrl. ni iz-kfjučcno. da postane to vprašanje v bližnji bođocnosti zares aktualno. S t?m pa bi za nas zopet stopilo v o°.predje koroško vprašanje. Sedanja naša meja proti Avstriji ni baš" ugodna: v slučaju vojne bi Avstri.'a s Kara-vank ocrrnžala vso našo Gorem'^ko. Scveda Avstrije same se nam ni bati, ako stoji tuđi na Karavankah, druga-Čcn pa je noložai, ako se Avstrija ! 7 J ruži z Nemčij'o. Po tem bi stnla veli- ! l:a Nemčija na Karavankah, od koder i bi imela samo en skok na Jadransko j niorje. V tem sluča'u bi naša kraljevi- | na morah zahtevati Čim naiusrodnejše | me je proti svoji ncmški sosedi, to je, j da se meia pomakne s Karavank proti \ severu ali z drugimi be^edami pove- i dano, da se nam prizna vsa slovenska j Koroška. Nadejamo se, da bo naša : vHria svoječasio znala s primerrnmi j sredstvi uvelfaviti to našo zahtevo, ker j smo prepričana, da bosta naš postulat j načelno podpirali Francija in Ansrliia, 1 na tuđi Italija, ako je — pametna, za- j kaj z Veliko NemČijo bo imela preje ; opraviti ona, kakor pa Jugoslavija. j — Pameten ukrep. Kmalu po no- j vem letu je začela ljubljanska davČna 3 administracija razpošiljati plačilne na- ; lose za davek na vojne debičke iz leta j 1919, ki je po sedaniih zakonih zadnje j davčno vojno leto. Že okolnost, da se j dobri 2 leti pozneje pošiljajo strankam | davčni predpisi za gospodarsko zavr- j šeno dobo, naravno ne obuja veselja 1 med prizadetimi. Pcistvo pa, da so ne- i kateri davčni prdpisi te vrste silno visoki in daleč prese^ajo zmagljivo me-ro zlasti davkoplaeeval:ev rokodelske-ga in malotrgovskega stanu, je vzbtidtlo celo nevihto nevolje in ogorčenja v kro-gu ljubljanskih davkonlačevalcev. Na§ list, ki se vedno zavzema za upravičene interese prebivalstva, je pred nekaj dne vi opozuril na absolutno potrebo, da merodajna vodilna oblast poskrbi za pravo mero davka in za pravično preso-io davčne dolžnosti strank. katere so dobile pretirane vsote predpisane. Nnša finnnčna delegacija, kateri treba priznati tiv;devnostf je sedaj hvalevre-dno odredila — kakor be'ežimo na dm-£cm mestu — da bodo davčni prednis! za vojni davek 1919 pravilno izterjali le tedaj, če ie odmerno podlago ugotovila cen.lna komisija. Ker se bodo vsi slu-čaii. v kaicrih ie davčna admini.stracija i po strrih prcdpisih sama brez cenilne ( knTrlsijie ugotovila davčno pedlago za 3 dohodnino, ki je merodajna tuđi za davek na vojne dobičke, predloženi naknadno cenilni komisiji, da končno ugotovi odmerno podstavo, bo cenilni korrisiji dana prilika, da prevodi fzvr-šerc odmere in uaotovi dohodke, ki iih smatra za primerne. V vseli nrimerth, v katerih i7nrcmeni cenilna komisija odmerno podlago, bodo Izdani novi pla-Čilni nalogt. Ta ukrep fe pameten in umesten ter se ie nadejati, da bo imel ugodne uspehe. — Zahvala. P. n. prospbdu Eliju Predovieu, veletržeu v Ljubljani, se izreka v imenu Vincencijevih in EH-za I-otn ih konferenc, dnevnih zavetiSč in nbožnih zavodov najiskrenrjša zahvala za bogato božično obdarovaajT> z mesnino. — Ođvetniška rest Nar. poelanec g. dr. Vekoslav Kukovec, odvatnik ▼ Celju, se niamarava t ttah mesecib fireseliU m »voio pUarno r. Maribor, — Odlikovanja fankr*jx»:i: rjev ve-le»ejma. V iaieuu S\. Vel. iaalia 30 đ&-iip* ol* 11. dopul?no.~t se je vrtila v vladni pala i. i'okiv'jiiLfaki nnmestnik je imal kratek ^ovor, v katerem je povdarjal ct>^po-Uir?ki j-rjiii* a \ tlesejiua, ki je po osvo-'•ojenja pok.;:ai slovensko cL'io in rax-w*j eiu\ eri '■ industrije, trg-ovine Ln obrti, oni:: ! je daljo vej<.*praktičnl i'oraon veio- jum, ki je s\ttu pokazni, kaj premore slo\enski um. Končno jo naštoval ziish-.e pošameznih odliko-vanc^v, ki so pripomogli s e\t>jo ener-irijo O.o vlsokrrra razvoja industrije, trgovino in olu'ii. i'o stvoru j<* sladila izročitev redov. tted Sv. Save III. r*di .=«t> prejcli: fi^cr. 8^kcij?ki načelnik, dvor. svet. dr. Hudolf Mdrn, veleindustri-.ialec Fran Konac, kot prodpednik otl-Ik>iv. Pctor Ko-7. 1 n a, veleindustrijer. Z i tim rHom odlilrrjvani, za razvoj tujske^a prometa znshižni dr. Val. K r i s p e r jt> vsl^d :*olc7.ni otlsoten. — Dalje z r**d*)m IV. reda: arh. Josip Costaperaria in I\-an J i> 1 a e i n ml.f velctrgovec in tfv v^iTnaj". Kadi «^>l>:'ni j<> bil od-^)ton vp-loinduptrijalee Avenist Ž a b k a r. Z rodom V. roda: T^rdsednik zvo^e obrtnih zadrus: Kn«?, .'ranchotti in Iv. Rebek iz Ccljfi. V imenu odlikov.m-i^v eo se zahvalili v toplih hr-srdnTi Fran Bonru\ PraTotin HrilMr !n Vd%. Frnnchetti, Vsi so nacl<»5fjli in i/.ražali ido£>. da nn\ po političnim osvobo-j^nju sladi ?rosT>odarsko o^vobojonio, j da naj vsi delujemo za proovit in na-! predek trTOvinc\ industrii^ in *>brti s I pomocio merod«jnih Alnit^lj^v. Kon om t svoi\vno«H .«o vsi pkupno z zhranimi I zastopniki Trit^v^ke ThornTro. Zvoz^ [ indu?tri,icev. Južne ?:^!eznire. Trbo-) veljsk? družbe. urai?ni$tva oddelka za ! trpovi no in bbrt vzkliknili: >Xivol ; kralj Aleksnnđerk G. Petcr Kozina je \ j slednjiC- izroCi! g. T'okrtij'r^'^Tiu na-; ntvtniku zbirls^ 50.000 dmarj'ev za ■ fond trcrbv?ki}j in obrtnih Pol. i — Scntiakon^ki «rl*»*?ali§k? od?r v j TjnUjani, Florijinska n]!>a 27. T. Da-I n°s v soboto. 14. Ji»,n. in Mitri v nedelio, ■ 15. jan. oh 8. zvvc^r MilTin^lš^a P«l«v i i.erra >Rrat Sokol« iri Murnikova bitima I >Na.poIfxonov pamovnr<. PrV^dprirvTnvi. vstopnic v K^ntjako-ski napredni knjižnici d.T»i ?e od r\—7. zv^rer. [ — Docent dr. Tvan Mitko se je vr- J nil in zor*>t ordinira od ?.—4. po po! dne v Mariboru, Slovenska ulica 4. — Prrdnvanie prrf. Vc-berja dn^ 15. t. tn. se zaradi 'f^li'Nrnvo prrc!^vo | preloži na ue^clio. 22. t. m. ob pf>I 11. \ DruSt. shi'. fil. fak ! — Slike mi'iion^iic vrednosti v j Ijnbljan?. Domaći nir.^tn'k I>»n*rup. ki \ jo umri nred već đos"»tl-?tji, je zrjpn.-til mno^o slik, ki ?o se tokom let r«zkro-file po svetu. Nrkaj toh sltk pe je sedef n.tšlo v Linblfe ni in fo na prod.>j, kakor ?nt> so informirali. *->ri ln etnici, ffe. Oolobovi na Sv. Jnknb.*» nal>rv>vi3 5t. 29. Za to umrtnine ro zelr> z«inim.i- ■ }*o naii UTfjetnitki krosri in tuđi z:??eb- • niki pri n;is doma, na tuđi v Z^^rreLu \ \n celo na Dnnniu. Strokovnj-aki fo t>v-»- • d\timno dokazali, da ne rro za kak»\ bodi^i že tako dobre konijo, amp-'k za pravo oripmale stnrih ir.oi?trov. To jo ; potrdil tuđi ravnatelji neko svotovno ; galerije elik. Pri dvoh pliknb gro eb- ; solutno za dolo klasičnih n#>istrov sa- ; mili. Pri >Portretu pl^mi"n< gre n?-dvomno za Van Dvcki, c!o;irn jo pri >Mđgđa]ani< Tizian se sporen, ker pri- | hnia tuđi Lihko Kubrtns ali Corregfrio s v poštev. Pri >DrtTnpkem portretne ere j sfc&rai e°tovo za Macknria, pri >Ka- ? naanskf vojtile za Rubensa, pri >Por- \ tretu Tirolcev< pa za Dcfro.rr^erja. V | zbirki 3e nrfhajaio S^> dela D^.n^isko * akademije in potujočih iti'ijanskih • umetnikov, ve© umotvori prisniib Rto- ' lrtii. Usotovljeno fe. dn slike ni^ ko- \ pije, en>pak originali. Sporno je le So i Vprašajij[ef ali ne pre pri enom ni i dni- I goni dejlu za Solo dotiCn"?^a mojr-tra. Na \ vsak način jo, kafcor re'p'io, <-or'nar^>, da i»re pri dveh slikah z.^ klasičr*» moj. stro satne. Zlasti V«n DvrJrnva de!a no z^>lo ređka in pe, kolikor do?lej zn.^no, vso njegove slik^ nabm'p.ja v raznih galerij^b in mnzeiih PVPff>vTi'er'a plove-sa. — Flik© T>rrdstnvlfrtjo miH>>~s'ro vren5 žir^ti (?ijftki-l;Ogiinc!. Na dan sr. Tatjan©. kl i je zasf itniea dijfl^tva, prirede nafii Kvl-»I pod pokrovitelj-atvom Kola Jufft>0l. wt«r TatJAnin dan to Je 25. t m. Cisti ^ol.feek je za bedno rusko dija5tvt>. Program bo raznovreten in aieer se prifirelo ob 4. pohifočl koncert! r ka-vnrnah TTn^on, Žvezda. Slon In Evropu. Ob & zvečer bo pa v veliki dvornn! Narodn^5ra dom^ '^Tftnf koncert, kjer b&do peT^ n^5e mt^boljl^ umetnfc* In um^tniki. V eokoletl telovadnfcl bo pa Variet^ Kolo Jngoni. ee^ter priredi ne-kaj pavlljonor, kfer p© bo iftrvIraU kava, čaj, vino. vsHvo itd. Po kbnrerhi pa iarnja nniVi mladina, dočim 99 zbe-rejo nepldtaloi v Vari e te ju ln prosti — ZetemJčarjcm! Z ozlrcm na • na^protujaiie si vesti, ki Iih onjavlja ! dnevno časopisje in ki Dovzročajo med j železnićarstvom še večje vznemirjenje -in neorijentiranost. izjavljamo: Po r>o- s ročihi predsednika vrhovnejja vodstva koalicije v Beogradu, se v minlstrst\ru saobraćaja in finansij^kem odboru n:?daljnjcjo razprave o zahtevah koalicije. Pa uplivamo na čimprejSno UK°d-no rešitev stavljenih zabtcv, smo da-nes brzojavno predlagali predsedniku vrhovnesra vodstva, da se vrhovno vodstvo koalicije takoj sestane v Be )-crradu. Opczaricrco ponovno železni-čarstvo, da so merodajna samo ona po- i ročila, ki jih objavi jamo s pođp&'in ■ »Koalicijski odbor««. Koalicijski odbor. — 49 liirov opiMiiiii jiis :■ im oar: o v S!;>v^niji — t<> jo ^icrn'itiira n^?ib raamer. Poldrupo mHijardo kron na l^to po grlu! Pri tri »lm^itvi in j-ri t \i bodi!... ln mi bi t-m kriččcim pojavom nn«tproti ostali l.i'dni?! K*!or ima £e kaj srca za J, zfjini se! Vti prijr.tolji Iun1-t\.i — na no^re! Dmoro nedelio, 22. iinunria, bo veliko ccioincvno ^borovnnfo in posvetovante v lTniJr>ni!, ^"k^ u^t.utti povodanj pi-Vsnrovr-Ti:1 »n r:*^n:-vl:-^osti me! liu«!-Rtvori). To uiii iziđe *Prp.rotl<* glasnik z;» iT.nvsin povzdiiro n:rMa. Cerui lrtno ?n.n.-i> ;.O tnr.;M*jPv. Kdo »-i jih n«? d-'1 z v%srl(cm za tako s^var? Samo ^n li tor vina mani! Med Tnr-r» mora, a £** prM Tnr«d fntr-li^reneo! ^prcjmile ga dobrohotno! — Pr^-v:h!«k ?a izvr^rvar.V nredN* o orc^";z?rij! ^'nnrč^o knntrni^. Ta prn\-ilnik. ki ob=e7.i 12 «tranir je 175^1 v 4. ?t»*viH'.i >TTr^dnr-pn li^tnc t&r po floli\ a, dokler £a ie k.ii v zalopri, izjo-monvi- y^o % dfnar?.vv. — Bolczni v Wrtribom. NeetTrovl-tm med mrazom in fopjoto ($—f>9 nn*\ nirio) so hitro mernaioVn vremo je r*>~ v^roTilo v Maril>oni razne Hol vnzo th era » raTi'l. — P a d e c. Fra^c St-irm, ! knjisrovodia, stanujoč Pot v Ročno do- ] Uno Ie df:rnov srrrde padel in si pri I pndeu zlcmil desno reku v Člcnku. — j Beračičina modrost. Nedav- | no me ie srečala ncVn stara bera^'ca * pred Ieknrno na Sv. Petra cesti in ine \ v hrvntrkem nnrccju vpra5a!a. če som j bil ?e kedaj v navedeni lekami. Ko ji ; znnikr.m. mi je % takim veseliem za- j čela nraviti. nni hom vcscl. da še ni- j sem bil notri. Na to mi ie nravib. a po: ; stanku te Ickarne. Najpreie ie hilo do- i ločero r.nslopje za aratomskesra muze- f ia v obči javni bo'nici za to. da se bo- ; do tam delali \z \h\6\ k\ ima;o rdeče 1 lnsc razni preparati, zdravila in stnipl. Kcr na se je to no^lopje izkazalo kot nepraktično, so pn v ta namen ustanovili v blizini bolnice to lekarno. kjcr j sedai izdeknejo navedene Dreparnte. j Končno rre je 55c epozorita, nni 1 jud* z ; rdečimi lasmi na to opozorim, kakor ;*h ti?di ona opozarja. Na vpraSanje, kdo ii je to skrivnost razodel, te odgovorila, da ve od osebe. ki ie pomakla pri gradnji stavhe. Ta oseba ie sll'ala od uslužbencev navedenesca instituta. — ?^o^Ičn:f-r. ki je rnj«! nrctve>-o. iTa > n^so sliko v Union, izvabil v trgovini " :^fl^dič rnzstavljpno fotografijo ejospe , ri;sire Trost-Fioill^r, se pozivlje, čn >Klf!«i sliko V ravnateljstvu Giasb'?no ; ?^.itiro, pko se hcKf* izoimiti n«dnb*nim ; T>o?leiHeam. Slika Ftano 20.000 nv.^r. * kron, ne grleđe na škodo jo uraotnica j T'ujno potrebu je pri nudnljnih koncer-tih. — Koncert v hotelu TivoH v nrd"> ljo dne 15. t. n. od 15. do 20. uro. Vst«T>-nina prosta. Se priporoča Vek. Dolai-čar. fnrlsffics! In spsrf. — P?aninskt p!c^ dno 1. februirja t. 1. ra d'^n pred Svcčnico. so bo vršil • v veliki dvorani in sokolski telovad- ! iii i A-irodnf'ca »loma v Ljubljani, v ■ v.«nki dvorani bo ivlcl^lek vtojaške ^o- : dl:e Dravske divizije. Strimski prostori i bodo prirejeni, kakor pri prejšnjih ; Plr^nin-skih plcsil«. z*» ©kr^pffila bo v to svriio popfavljieni'i 11 paviljonov. Po- = sebna vrbila ee ne bodo lzdajala^ Toa- j leta bodi planinska* narodna nosa ali | promenp^n.i. - — Slovcnrko planinsko društvo i Javlja svojim članom, da ge dobo član- i ske izkaznice za L 1922. razven goTiot^ P&poldne, vsak dan od 8—12 dopoldn^ in od 2—5 popoldno1 v društveni sobi • Kralj« Petrn trp St 2. • — Zim5»ko-soortni teren v Bohlntu. ' Bohlnj ima leto*? iicer malo snesra ain-pnk krnsno 8ankdli?5e, vonds v Bi=tHci drsaliŠčA tako, da Invt-jo letos fctir dv% to in na jezeru. Vse nnše sportu i ko vabimo, da poeetijo Bo-Linj, ki im* ravno sedaj nad vse kra«- 1 ne daev«. y«*k bo pf išei aa sfq1 r»- I ' tun, kiT croji laliko žq v Bolilnjski Bi-đtiui sam vđe ziu>kke£:a odjeka LjuMj^i. kega Sokola sy vrži v po-iietleijvj; jfi. t. 111. ob b. /.\.-<>r. — iii.ifflati^ni edse-k Sokola na Viču vi^i.-uii v neuoljo, uTK- 1 \ j:in. i'j_j ob p. . . . zve^cr v 6okolskcm donii na \ i< l . iinsko igru >6nc^ui]cica i;i fcki--. 1 — lJi\ fr>p;cjv. L noLene^'a članstva ia r/ira-hčaja mi teiovaubi v L'isu od VK febr. i. *=ept. 102-J. ^ol Moste im i 10. t. m. ob -. pr.• v tt^lovadnifi n-"i h'elu s\oj \ l'oan: ». ».-ili z>.*>r. — So^tan^k za s•-st.-i-vo kaadidatiie listo za vrPi v feL»i <»t > 14. t. m. oh 8. zverer v rostiloi br. P-62jj:i. — jr£okol« u: iki irr-n 1 Dbt-ni zLor z obicaii .<. speredom v cicijo «lno l:2. ianu.".ri;i ob 15. uri ▼ r f tvori i dvoiani. l)nn r *>prej^ oh 10. f© vrAi istot?im sestanok radi do^ovt o novih Oi!f:.T-nIklh. — Zdravo! *Odl. OL/ni zb*.r Sako'n L;.ž!:a dolini vrti v uedclji; 22. t. ni. 1022. ob 3. u-v t?lov«i'C 22. jani- n:ro o'i f«. ropo'.&ne pH I* •■•"ovcu v St. Vidu pri Stit-ni. — Sokr>>Lo društvo Ro^a^ka S!a-tira. N*i II. rednem ohrr.rrn z^>oru dr.T3 7. v n. t. 1. je bil izvrlion -IMe'i o»ti O i i n & *> k, ti-rik brat Jarko V p r t i n. mč> lnik li at T\mti Porjjcr. P» ] ^ t*:ga jo >>ilo izvoljcri!: re G r.iho^-nl* jr v. Od^-or. — gokol v Trhoviiah inia v nod°Iio dri-* 22. rroc'nfa 1922 ob 3. p^»n. pvoJ običaini lotni ^>^?-ni zbor v dru-t-oni t«^-lova/?7iiH fđvornna ge- A. Forte) v.red vsklicnim scnat^ir«, od kat^rera je hotel izposl^vati za se privil^trij, po katcrein na] bi bilo mahanje s ste* klenieo — r^kažnjivo, čeprav je sa^ mo tuj zadržek prcprecil eventualni pr>hr>i. Prvi državni pravdnik p. Do-iriniko je krepko zavrnil ta pravni razrr, zas^opnik naradenepra Fr. niz jaka ^. dr. Oblrk se je pridru/Jl državnemu pravćniku, poudarjajoc ne vam ost posledic. kl bi laliko ra* stale pri tak i praksi. Vsklicni senat je potrdil prvo sodbo. vsl?đ Čcsar je Pccran k^nčno rh50::n radi r^-\'u* Šcne telesne poškodbe na 1000 kron globe, oziroma AS ur zapora. ESriišSusnz «&s!L — D.TiStvo hiŠnih posestnikov rn Jesfnico in okolico ima fivoj redni ob-čni z:>or v noiielio, dne 1">. t. m» c»b 'X popoldna pri p. D. Taji^.irju nm. Jcso-nieah z oblC-jnira dnevnim rc.lcm. K(*r so I-ouo na tem z!*oru raspravljale za hi^no posestniko zc!o vnžn^ zad^\^», vrbi tKibor vse lnSne pos^stniko k obilni udelečbi. — Dr.Tmar'fni ođ^ck iGl-^pb^neca društva v Zr.^orja ob Snvit je uprizo-ril v nedeljo dne S. januarja na odru Si'kolsk£ga dom« Fin7.»arjv»\«) ljudsko drnmo v 3 tlc^inrjLh »u.izvalina 7.ivl.I> n.i.-i«. Viilelo eo je, da so fo v=l lamici potrudili s pvftjimi vloj*-R.-mi. VspeH jo bil v celoti lcpt žal. da je bila dvorana le li-.ip-ol i'.nsr.ie-n:«. ŽITA 2 OTONOM NA MADŽAR. SKFM? —> d Budimpešta. 13. januarja. Ka današnji seji narodne skupsčine je posl. Fricdrich revejr nsta!c.2:a tuđi \z-javil. da se govori o se^tavtianju karli-stič'^e brigade, ki nai bi po tav:li na madžarski prestoi bivšo kra?j!co 7Mo hi nadvojvodo Otona, ki se baje naha-jata le v Šoprocju al! ce!o v BudJ*n-pešil. Z ozirem na te Kovrrice ne nad-zorniefo in nadlcjrujefo snmo covorni-ka, tcmveč tvdi ćrv.ze lcsritirn>.t:^c voditelje uradn! orerani in sicer ne samo organi ministrsrva za zunanie stvari, ampak tuđi organi drugih oblasti. Vpra§a notranic^a ministra, ali mu je znano, da se vrše prevozi Čet v zapadno Madžarsko. (Nemir.) Kdo ve, ali ne bodo te čete v prihodniih dneh v zvezi z novim pučem, temholt. ker se med njimi nahaja tuđi lc«:1t:mistijna mladina. Govornik ie Mavil nadalie, da mu ie neki bivši poslanec povedal, d^i je eovoril danes ronr^ldne ^ šefom srencrainesa §taba. kl je Izfavil. da smatra rcSitev madz^rskesa kralieve-jra \T)ra?ania potom osebe nndvolvviđe Otona za zelo umestno in da bi v tem slućojii zeto rad spre;el rceert tvn. (Nemir.) Vprašanjc posl. Frledri^ia je bilo izrečeno imunitetnomu odselai. .'.1ASARVKOV OBiSK V PAKZV. — Prasa, 14. januarj.L (l/vir.) Kakor z.:ane, ]e predscUnili fran.:o« sive rcpuUik cMillcrsiid rovalil pred ^disi^a Mns.':ryfca v Pariz. »Ćlž:io Slovo« javila, da odpotuie predscJ« iilk Maiarvk koncer.i fchruarui z\\ za četkom niarca v Fariz. fz Pnriza edpoa:^ Ma;-aryk v Lcnc'a;i. Terr.u potovaiiju pri;" iiujelo nolitlčni kroui v!?.V;o pciliičen pomen. CEŠKOSLOVASKO POSOJILO V AMCRIKI. — Praga, 14. ian. (!z\lrj Ce* bko^Iovaški poslanik v \Vashingtrvi nu tir. Stcpar.ek je včeraj zaključi! potrajanja z an:ArišV!nu k-mkami. !;i dovolijo čcškoslova^ki republiki po-sojilni Ir.i'it 25 m!lijon<:v dolarjev roii Sr^ obrcsiim in r-roii plačllnc« n reku 25 let. Po sedaijem kurzu škcs!r*vaške krone znnSa to p^o« :o polclrakro milijardo čcSkoslvaSkj,. ron. — Dtinaj, 14. jan. (Iz.vir.) 7 ozi* rom na zaklj^ček ČeSkoslovaškega ro^Ta v Amcriki pri-akujcjo v v!adnih in finančr?ih kropili. d:i Ce# bkos!ov2§ka dovoli 500 milijonskf knx'it Avstriji. ŠESTA VA POrvc \REJEVLGA KA BINETA. — d Pari. 13. jan. Kakr>r px>ro« Ca ^Echo će Pariš«, prevzame v no# veni ininistrstvu Poincare projkona razcn m'nistrskcira predsedništva rrfnistrstvo zunanjih poslnv, pred* s?dn'k zbomlčne proračunske komi# sije Mrmnrnrv ministrstvo nntran'ih poslov. znorniC'Tii finančni porcče# vaTec P2 Lastcuric niinistrstvo fi* rane, iMasint vojno ministrstvo ia Jeirrand ministrstvo za prav^odjs. Od t tarih nrristmev so ostali mini« ster Javi:i de\ Lc Trcqcur, naučni mi# nister Kc Rard Ln mojroce trgovinski minis::r Pir rod. AH stopi v kabinet Loucheur še ni gotovo. — Pariz, IX jan (Izvir.) Panct eto 8. ure zvečer Se ni bila uradno '•l\avijena ministrska lista novela; Puincarejcvega kabineta. V političnih' kr; g!h je z rr tovostjo r:»z5irjena sic* deCa ministrska lista, ki je vodiJne krci-Te zelo presenetila. Po tcj listi so; r.'-:S:irnni rescrti razdljcni takoloi Poincare. ministrsko predsed# set'stvo ii zunanje ministrstvo, ćr» žavno tajništvo v zunanjein mlnisfr* sivu D o u b 1 e m a i r e. delegat na ženevski konferenci Zveze niirodi>vt kj:r je imel znani govor o svetov« nem mini. F^osveto prevznme H e u riot, (kljub protestu radikalnih so# ciia'istov) Pravosodjc H a i b e r t L Notranjc niinistrstvo Manourv. Min/'trstvo za osvob^jene pokrajino De LasterjTJe. Javna dola L 0. Trocceur. Finance Maršal,-Poljedeljstvo V i a 1 a, državni tajnik I v poljctl'jJjskcm mmistrstvu M e r< c i e r. Zdravstvo Straul Trgovi« n T i e r. Kolcnlje Lučicu H u b e r. Sojralno prlitiko Paniel Vincent Vc.;:.f:o pr!k«vnik Fourin, mornar i rieo L y r i e n. — Pr.rlz, 14. Jannarja. flzvlr.) »Cab?^*rr2mrr« priobčuje. da bo sta* ILsoe Pc!r.:nrejcvo nar>ram NemčiJI 7?Io cnerjiično. Poincare bo zatitcval da Ncnči'a nemudoma izpnlni vse svoje obveznosti. V nasprotnem sin* čaju bo baie Pofcnre zaliteval izvrši* tcv sankcij. cfolrv^cnih v vrersaillski mirovni popr^dbl. — Berlin, 14. Jnn. (Izvir.) n?r<; KrrT'a vlada zavzema nanram d> podkom v Ppriz-i staHSče opazoval«' ca. Vlada nacjlaša, da ji je nemozoč©' izp^lnit! reparacijskih plačil, kakor ta zrhtcva zadnji londonski ultimat' DORZR. I — Zagreb, U. jan. (Izv.) Prostt! promrt. D.^viie: Curiii 5G.—, bi.—, Pae* riz i.0.50, 2o.7j. T.oadon 1230.— 1235-— ' Hcrlin ir.0.—f 1P2.—. Dim«i 4.25. 4.35/ IVa-a 4TS.—. 1$2.—, It-^ija 12.-,'(X 12.71), »wy-7rk 2^0.—, 2'JZ—. Valutdt" dolar 2S1.—, 2Sr>.—. — Curih. 13. j*n. Zagreb l.S.% Ptt*-tw»1 0.19, Berlin 2.749, Prasra S.r>01, Mi* lan 22.14L>, P^riz 42.1ii), L^udou 21.7G1' Kowyork 3.159 REPERTOm NAROUNFP. \ GLEDA*' L1SCA V L.H BL.TANL Drama. So^oK 11. J.in.: Gardist. R Nodclja, 15. j-fin.: Popoldne ob % Pot«f- Ckovd p^isl^ilnja sanjo. Izvrn. Nedot>i, lr). jan.: Zve£?r t>b 8. L]ub#- zrn. Izvcn. PtnK»r>l>k IC. Jan.: Gardict. A. Torck, i7. jdn.- Z.?prto. Opera. Solots, 14. 'fin.: TarniPn. C. Xouo]in. 15. iin.: Ptoli^mc. Tzvett. Poncdclj^k, 10. i^n.: Z.iprlo. Torek, 17. jaa.: \V?rther. C. fifavnl urednik: Raslo Pusroslemšek. Oilgovorn! urednik: Ivan Pudrx*i fc st;:** .**LOV£>r::! w_V.fOf>\ ^nn 1S jratiarM r;2 ■ % £3 -*, /~. k»-e, sbraza, vrit«, r*itl t<*ko »urnef tu-tf; Ujri rast las, se moreio ?am» *&»•< r. ratna« seg** \v+o> d>te£i. T«^«i pl»«xr»«$a -u *jt*p«U ad vseh dađei srela m lataroajja Failcra: „USA" &l!faa de no E»ao asiboije blago, n?jfine.;i^ .milo lepote* 4 k»«l i u motom in paitnino 98 K „Ki f A'1 ekrana ptaada strani vsiko na čistost kože son-ene pege, rt c-dance, nabore Itd., naredi ko2o mehko roinato-belo In čisto; 2 po'ce'an. lončka z omotom In po-Itnlno 52 kron. vJUAfl Taatohina pomada sa raat laa feretf kožo glave, preorečuje iznadanle. lomljenje in cepanje !as, zaprečuje prhuf ive ano osiveloct itd. 2 porrc'anasta TMika z Z8-T'Otom In poilnlno 52 kron. Prcdalaloi alt« mnočtj** na5 ran) 12 koiov od eđnegn praame* dobljo popust v naravi. Baznoi LiiijnA mleko 15 K; brksmaz s K; na|Hittilt He^a-puder Dr. Klugera v vtllkih «rl^ial. IVrttnIJah 30 K; na tV r~ffi H*» **bni prašek v patent §ka-tija« 3* K; puder zt ros-^e v vreč cab 5 K; r*»*i 1k?A\< v Ikatijah 7 K; v vre-Str.'* 6 K; ^ctat dKava zt >e?Ho 8 K; r*tef«j*cwp la *a»e 5 K; nnroUo 12 II-r1ko-' t4 X: ?«?iCncjK psrtem pi 40 in 50 V; maftfcs ttdi 25 Use 5$ K. Za te rasne pred::?!« ■< ?ewvt »a post ni na p&ttbej računa. f$¥® V. fm», tt!sir«*r, STUKCB dfiiila, Etea trs 233. Hrvtfko. ErS «| g» ST3** ^ t^| 3 § 7 9 ftg • tr, ra eobro obranien, k a»tn v;as. s© prtrfa. Naalou pove kurs-a ^!ov. Narod?. 26 7X\ taksn», sodno Sn pr5tno tanfo f2O4 x*ani) >e a«el in »e dobi o*r. naroCs ..vi izdsj.ttenu dr. Iv^nu Cornetu, Claa^odaraka nlsarn«, Ljubljana Mlkloftloava 6. Ona 12 D. po pošti k t priporoćeni tiskovina di-narjev 13-50. 331 r > Slike z naše rivijere. Spisa! Ivan Podrtel- | Zuvc 3 dlnarle. ^srnf* in cirugod. Klavir clvo;*«ka tat. T- ^iO OssttfoiS^ obrt at« odda v nai«m. Več ae rorcve p«, „Q»stllftl*»rskl «»drugi1*. Posteli pri poltcnl rabini ali ai«b« l**o a-koj gospod, umec. Ponutfb« pod ,Mu-tikaien 34—*« naprav« Sit* \'a *4a. Postrežnlci potrebujem. atofcra »Val«, krana ia fi^-novanje. MtfM kf 1«, 1., M. P. SJ8 Dug mlaUn ffllFke se spre'^sta t 1. februarjem i?a hrano ■ vtan«¥aujo. Kirtov povf uprava 5 • S**»rr>da. 330 pokrft voz fnroom) «**<• •}». ^.rt« »• firada. O^lt-d^ — K«m»n5kaga ulio« t Klavirje talaicla hi atacavOa saMm li tatae tar gre tuđi na * deielo. rel ha PQT*e ™z?z vpePan v S!«ven!M fn d*!u Hrrfet?k*. manufakkiriie, fa)an»#H|tke tu siroVe ^rm;čn*h vroltvodov l#«e mašta z? fiksno ali Trti proviz j . D »:f po-J . PotmlU ?—336" na upravo Stov. Nar dospSaFsRa pslopj« eoo in iroderao zadano, % vel Wwi p;»-stori, rHmerno za vinsko ireoviii at drnco vta^e r»od:ft^. v nrom^nem Mašta Oorenisk-? se proda«— Na8:ovn;\t urr^va S!o- Nareda. ^44 zmcŽna ttenotrifcie. i'ov*'.ifitie m fn» mofnosti es^i#ln<* «t s»rcigie. ! **tn*-ioćr,o ?!*>.-)e pcm -dbe b:tz »prft«v3: nod »Tra*4» aiait« 997* aa tantr* Slov. Naro4a. tt? boljia moč, izu?jena v naiib^ikt^tK i ga:«ntef«»; t«f Ipecerlji. leii a-ui« ^> veui Ufovlw z\\ kot b'a^aifiiiarka. ?? rudb* r>od ^3ollia moi 33fc- na »»»av« ■ 3to\. Nsrods. Wi» < - - - ■ =j| , modernih oblik, blut. periia ^« &sg;> toal'tn'ih paH*bJ*iii im> matv> rs'iffV cma »n»oro4j modna Ufovina F. Jt i^-Roiman, Ljubljana, 2idovska ?d .^ioven. "limflTČiMI" na prodaj. Na »lov pove upravn šiv< Siov. Naroda. 2CC Zanpnd~m¥^@ ali t'ičoo iiće resa«, trr;«r. <&* Jt. ur&'i- nlk v o.. srednjih mo«Uih te*. !^or.u«Vi rod .K. K W na upravo SI. N-r. 32r In la tri Mi s 7 orali lemije se zaradi r»ra«£;'tve takol proda. Pojiamia da^ F ane Ca-gnar, ^ kolje 6«, poiia Pr1ist=r?ko. 320 Klavir se iido na poaaala proti r^facni md*^od "■ Samo prvovrsten instrument. Pon»»o da-s'-c-f > ^Oilopja In nekaj vrt?. V njem 8- na- baia vir s'<3 in -pciepjV-Ti tTgnrjn*». Pn-*:o l rgo^ni. N-slov peve u^-ava f'cv. N.iro^a. ' ' 9-0-! na2nania vsem svojim so^armm tužno v st. d.\ je starešina Irk2mar;ev v Sloveniji in ćastni član lekai-niškega gremija, gospod Ml. Ml KecI IpbII Mvil i^^sn^^r v Eraaja danes i^dihnil svojo bla?;c dusi. Pogreb njegov se vr§i v Krariju v neitno d-c 15. t m. ob 3. popoldnf. Ncno?abncmu in zatlulncmu lovariiu večna slava in trajen ?pcmin! V Ljikbiicni, dne 13. januarja 1922. Za slovenski lekarniški gremij: Meat&a O^^fna ErwJ n^Toania žalostno vest, da :e umri cfanes dne 13. januarja 1922 nje častai ?ae!£an in dolgoletni župan, vclezaslužni gospod Hez^3c* Ja» lflp iSaT ■&■? r^* ■*/ - 3b Rii ■as^ip- ""5^ sf" ^fSt a. iHs lff> ^ftt^stJ^r Sm^4 ^^^^bv a^^^^a^B^i^H^2 ^^SiV^^^^B^H^L vBaj^^^^^^^KjJHihi ji^^B^^^^^^^ ^^^^W( ^^^BaoBa^aa^^ ^B^aaalaT w^aal ^sa^^a^^ a^aal ^aR aBaa^ lekarmar in posastnik v Kranju. Pogreb blagega pokejaika bo v nedeljo, 15. t m. iz hiše žalosti ? Kranju ob 15. uri. Prezaslužneraa možu in vnetemu rodoljubu trajna hvaležnost in časteo spomin! V KRANJU, dne 14. januarja 1922. ^b ^ « - ** ***. ^m* lz ? ' Pomnim, S~- '■$ ^ .:'? ferl ^-j vnlritf, rinežnp '.ir.* ^i.>-j/ ;I- .L'w •- --^ se prce*".. ^n-rve s- \» tov.,r • JOS. REICH, ^c.'jaaski nasip £.t. 4. 2>J Kupi se dobru oihran ceia #t V*" * ffl *© __ /onuabe rOi .Štev. 3iS ■- 310" nr-p avo SV>v. N'aroia. 3J< L. i kuš | ►. lij^jena. to^tcitra 5t. 15. } rr porr ^a ^vojo ?aloj;o deinlUvinsoIntnikov «fctsr iprentjclnih pa!'. Po?rsv!t <■ Izvrfu'ejo to?no In lo.idno. K> 2$? r»R 5^m ^*3 ff^ £Hk nia!o pc>djctje s hišo in vr'om v sići! *ii L ubi ;iiic i o \v. oUm c« n:. Stanovanje tatkr-J prosto. O>>'ecla se v Zv->-r..?*sk! u! Ć' 7. ?,^ 2G00 Knn mw& ;.im za >vitlo, pravno sobo s -c-eb--im vhod m v prltllčin aii I n'dstr, v sredini mfita. Ponudb<» ped mP:a?i™> d ;bro 359' na upravo Slov. Nar. £'* Hiša .'. vrtom, pospoda^kfm no^^opjem, n:i- ; v*rr>i ^oz'iom se proda v ok iici iJiubl'anf*. S'.flco1 ani»* rr',s[o, — Nas! ■ v >ove ispra-a S ov. Na'Oda. 6 |fovo poDjstje vsnko.r r.h strugarskih izdel- kof -c vijUdno pr-.roro.^ «■-.■ cn n^.-fMom. S o5rovan;c-r> Rok Caki, btruj^arskl mojst.r. Lz S i<\ 18 2CS fsscr, kolesar-;!! oSljite rcblena dvokc e a v popolno rre .ovof emaj!;ranje z o^niem In roni-Mj-me. Na ieljo se koksa tuđi shranijo .ez zimr F. klaljel, L§uh!Jana Kar.ovska cesia 4. li sgsio si Ponudbe pod **fr. .Žei uradnlk 35?* ! »če sol-.dna, boljša, cei dan odsotna \:g rod crta. Gre event. kot scstznovaik^. Ponu-Jbč na Franc Stu ica, Gosposvct-s!,a cesta 1. 353 fh, f? ^^ ^.,, ^^.^ , ^^ c* a ^^ X.-2r,3r;a ti slavrfmu občinstvu. ča «r v ffostitni B-.vc, B!e \vesova ce>ta 14 t čtio p: -'^r- štajerska in dolenj-ska vina Na r^zpo ag » so tuđi <. sa-čns nork.i in mrzla jedila po najniži1-! ;rna". Srreiemaj) se tuđi abonenti na hrano. 3 5 proBa se s majfcno posesćvo, obstofečeiz bt>^, \.rta n nj v e. Hiša ;e Drmerna tuđi zp rg v no a i obtt v Št. Ruperu §t 42 1 ri Mo rr»°f><;u na Doiensk m. Vre* ^e izve pn: Vo]skf Bcitinct, Prekm^rje. I č^n za tako! P riiidb" «»<,d .Dobra pbta 3S4* na rpravo tegu Hita. 354 Drva ' »am na prodaj približno ISO ms. Kdor eli kupiti drva, bu o*a. n^j se obmr n; lastnika Ivan Puceljt Dane 7 rri Ribn^ci. Cen;i ro dicl. Nas^o-. '^ove an, zav. Draeo Bcscijak & droc uljana Sodna u'Ica 5. 3 7 fozor, obrtniki! >r $i r*is1 m ćelo podjetje rreued '; lrodsm takoj 12 čevljaraklh »trojew. katari so v n«i boljiem sbn u nudbe pod .Struji 363" na upiav ov. ^aro(ia. 20. Proda se talio] anjšl, opiemljen hotel In hlfta rgovino v :rem ict.vv.S.'u Slovenija onudbe A. Vid mar, Ljub'jana, Ble v isova cesta 13. 3r~ "tare omare ir. police :* trgovino In pikamo nm prodaj ^3na. rasni trg 8. 24 Ipoil »:z9 n^obr.iibo ?e SDtejtne k e • 5:;r»"o zi noojl jonske ure pri A. £ ^nfck, Ljuaiian«, Zaloika ce^f^ ^v. 21. Wfci .Hsrodna kDjjpsra;.11- lc^ iacs, ?r«*er:;ova v.1 «a "/■ Točaji la rti^2t«3 uro xa iiva |oz!xe. "'bohrvtičins, fr-nro'čim, .<»r>r»t-??!n^. nem'ćin \ itaHianš -na Po«eh?n (e*»j a «»rbohrv«5č no! Ponk no <]ir ktni me« <"d . Prirl«%-»i se v^k dan ob S. pop. v reaki, priil. I. a razred. 274 3a trgciriro 3 *"aTi;r!e JOSIP ŠELCVIN- ĆUDE'i, i Mes!nl trg st. 13. 318 sprejme Posojllnica v Celju. Ponudb«* do 2S. t ni. na F'osojs nx«> v Ce'ju, Narodni dom. M-5 7«,» fn P»/2 m dn'jtf, vrh 11—1,^. t8->-mao kostanj, smrekova Ii''\e, smrekove n..;-c, :• '.;.. kupujen:. N.'jnižje ponuabe f-a;:!-:o \ao:i p^d . Pakoi dobavno 334* na upravni *o S ov. Narod?. 334 Korespondenata rmožncg-i s*.ro;epis a in hrvat, ter sloven. jezika, katari se sp^?t» v vse^ ri'^r-•*':!■ r- jliii, — aprejmo Kot:.«i« t»ka tovarna v Liub j.in:. 7ahtcv* o se natarčne ' istnene pon:dhe z naved-.i ptače. Ref'ektira se s-imo na do^rc m t\ Z znar\-zm s;bohrvat;kega jezika irm't ^rednos*. 272 Rft SS HlT.3!!^ flSlllfel^ zmožra rrodne tr o*. In(! ni tuka|*n{ «~i ■rqu. Ponudbe s s Iko na nrravnSt^^ Slav. Nar. pod .M dna 3A1-. O av: i pognii s > : samostojno \n ron'Ono 7n -nje s'.ovenskejr* jez^a v povoru in r.* savi r o\tn rem tak . Industrijsko pod etje (v b:v;! S ocinj1 5t.i ersk: Iščo lxctr-jeno prvo moć koi vodja pis^rr; • isti mora b11» dorer bi ančnik v davčn h in zavarovalmh $tv?reh, verziran or^a-ntzatcr, z večletno prakso. St*.novake na razpoljpjo. — CbŠ'ne TV>n;d^e pod ,?talna s u^ba 285. na upiavj SJov- i. Nnroda. 2f-6 Po're^ujeno 1-»-,,. ^r- f^^,^ vsak'i količino l'5v.!i^i 12^3 S3* »4- fV 4 m iu v. * * s" 5 :4o B m — 5ra" 7, 8, 9, 10 -v 8 r 9, 10. U m. De-kc 13, 20. 25 m'm 4. 5 m. 13—32 f n. D>ske3Oi 40 mm ^ — 5 m.30- 32 cm M \ ^onndbe f Ijvojoti »a'oge ie ro'!«,; Urm! Brača Iv&ov, Sztapnr (Bačka). 6742 Pozor! ZIMA Puk! Zimo za JJmnlce \.;nkrt vr^'e Izdtluje n rrodaa tvrdka Lovro Jese-tov i vdova iimopreja, Straxlsč?v Kranj Vz^rci rastn j in pnšt ine pr <;to. Kupim *četine, knzjo dlako, gpv ^ovf je in kon ske rene. 8p0^ Sisi, miiloaiie. steato. \M\ n vsa fjolsien r-^ra roerni1-\ jK-r* "iorabliate moi^ najbolje pre zku;ei n spio^ni) hval ena sred Kn, I ot pr "tonskim In hiSmm milT K 16, 7a pod ?-ne 20 K; za s'urhe poseb' o mr na vrsta K 26; ti^k'ura zi 8'eaiM ! 15; unlčcvalec iroi'eTK 1 'n2>; pn-rkpr ti mr6eaoit K 10 in 25; mazi! » rott nie-n pri lfnilch K 1»;-—; m . : o -a oSi p 1 *lc*nl 10"—; prs^ • .i us I v obl«ui in ner! a K 10 in 2~, ^ktur.i nroti nrCttoin nt sada ii tflenfadl d-ni:ev. rasti;n\ Pa* : r^ti wra»l|am K 10. in 2S. Po i i -» » pov?.eti'i Zflvod ja eksnort "I iftnker, Petrini«ka ni 3. Z^nrsblS. Preprotfafalcl popust! jradna dovnliena. tn 2 • l«t r -atoječa nslstarajia l|n)l»Qi;i osredovalnica boHih s!a:fo Ooipoili olica 4, I. nads.ropi? tcvo. .vCtlelU.a te sam') na dobri u priče van ali piidoe zaćem ce. 0—12 kuharic za tu, Zagreb, Kariovar. Osek, 4—5 soSarlc pvč \n on?t-k,r ,-,, znano d ber rr me'), ka*'i!ii ka b!.v 3 ni*.iiko za Mar bor, k< Cijaža na nek ; aS*ino itp. Pn oroča mteđ >f pre.no ; » eklico, zdra o i i n> ^ ) za h ž a drit i k oirokoii. Oovon peifektn> { .n r ,. ' * in nemlkc, ter in ?li^ . . -H r -eke vr»ie. Vi «o-:ie znaai .c j.j o.'^ -T r! a.6 i M OMajta MreOBh tusto ta rit*« 12. štev. .SLOVENSKI NAKOU", une 15. januarja ib22 Mra,? 7 He&tounno ss*hi 5 hrano eventuelno tuđi brez . c liče rr):pođična. stara 17 let. FVnucbe pod *«. O. 245' na upfavo Slovenskog* Šareni*. 245 lllillfiCilii &£ii{jlil!!l vcHkost 230 ir. X 1'3° X 0*60 w' ^ro" d> ; ocen! Anton Dra&Ier v Bo-rOvnlol. 226 I )bla£llnfca za Slouenljo r. z. z o. z. u LSulsljg&ii | I prftporola ogled svoto talog« manufakture I !! Izkljutno češki izdelki t! I Ravnokar prispeva blago od mnogih čeSkih tovarn. PrispHa je tuđi izhrana zaloga damskega blap* od znan* brnske i tvrdke StiuMJ ft SchlMiager. — Glavno skladiSče v .Kreslji", I. nad str. — Posehen viioJ iz Lingarjeve ul. Sl 1, __ I Detajlna prodajalna v Stritarjevi ul. Št. 5. Podružnica v Sombo-u. ■^^^^^^■^■^■^■■■^■■■■■■■■■■■■aaaaaaaBaaaaaaaaaaavr^ - ■ ■■^m—le^^—i^ere^———■——eai i— —■—■ ' dobro or.ran;*T &l*a!ii stroj. Po- rudbe pod ,5'valni stroj 262* na uprava Slov Na:oda. 262 eTiushl pomoćnik damski frizer, l?ve*ban tud! v ris k far.jj so tako] tprtjmo« l'Jr.ča fo **ov. Narodi. 2.^2 i g^* iTw if zor, rukar.i! .blAMALT' tvorn'ce llr,:s.i & SobotKs, Ujnaj - Stidiau v preiv ini kakovosti &e ć>to\ zopet I r: g * n-"TI 7-Vt-MVU V * Jj^O^avilO Erlvrsr.1 Dužarec, Zagrebi Skla« | liliča 8troismiy«rova ul« IO« M 1 Pozor lovci! Kupcem po najvišji cen) sledeče kože: L:f't'e K 600- 750 <*ime zUtice K 7500—3001 unc boi ce K 2300-230 Đ.'fcur.a K 150- *53 IViifre K 1000—1500 Divje ia|o» E 30— 40 Frsn SmalCf trgovina 8 klobuk i, L'ubfen?, Kestni trg št. 24* lica sa $p^3o£>en in izkuien opraifitelj - agronom li veleposestvo v Botnl, kl mora biti tebnlčno in komercijalno iivežban. p.?mcne ponudbe s prepisom spričeval, otnačbo refvcnc in »lulbenih zahtev-^v na naslov: Ljubljcina, po5:ni predal St. 80. 241 ali za to pnmeren prostor okoli 10 m!> J6« dvnajska tvornica kovinskoga blaga. Ponudbe pod P1W- 3- li-SS" na Ann. Exp. BaaoII Mossc, W en I. SdUerit&tto I. 362 Ošce se """/" bilance popolnoma zmožen za večje industrijsko podj«tjet ako mogoće za takojšnji vstop. Prosilci morajo biti veSČi slovenske in ncmške korespondence in se izkazati z dolgoletnimi UpriČtvali. poaudbe pod »Bilance zmožen/369". 369 Veliko dobro uvedena zagrebačka firma traži zastupstvo tvornica u artiklima: poljoprivrednih sprava, že'iezne. kratke i galanterijskc struke. Dobre reference. Ponude na „Ozrna" oglasni zavod9 Zagreb Gundulićeva 5\I. Odda sa krasen r sredini mesta Maribora proti primerni odškodnini, obstojcč iz parternega lokala, I nadstropja ter drugfh svetlih prostorov. Pojasnila daje pod: .Izredna prilika 1029" OGLASNI ZAVOD FRAN VORSIC, Maribor, Cankarjeva ul. 15. 192 U. za isttjs i UpiiBii (Uvoz- Izvoz) RaplfaB: Uf. 1.500.000. mm im: m. na m m, i b. Mm ii olavna poslovi;: Milaso (5). Via Paolo da CannaMo K. 2. Uvata vltalifo: vole, svinje, mast, maslo, živo in zaklano perotnino, jajca, vsakovrsten les, oglje in premog, cement, topinu, esence, posušeno sad je, fižol, žita itd. Izraza ls Italije: platneno, volneno in svileno blago, predmete ir konoplje, jute in lanu; vsakovrstne klobuke in kape ter fese, žveplo, modro galico, kameno in morsko sol, riŽ, vsakovrstne čevlje, konfecijo-nirano perilo !n odeje, tehnične in meha-nične predmete, pisalne stroje itd. I« pode opravlja posMu i lanu KHbnćaraa t ^«ist«ri|a BarMI- mi Linblla&a, Mulu! trg 7. tprtjema vtdno v praobllkanfe klobuke ii dame n gospode. 9VTRIBUNAM tovarna d^okeles In oirolkih vozltkov. Najcenejš« dvokol sa In ouo-.lt> veri** i iiznih moJelOv. Sprejmejo se tuJi dv,-kolesa in o trojki vozlčki v pol no pre-novo, emajl ia vje 2 ^j?nijrn in i oniklanje LJuMljana9 Karlov«ka oesta 4. Tap£ciranje avtomobilov izvišujem po motferae» vzorcu in po ratnl^jrh cenah. ls*ot»lf<» izd- .;-cm vs^kovrsfnr konjake oprave, /. -patne predaneft^ i» dokelenico 31» flU^g^i GSInoe*t.»0 Pira fegoslev. barrarija, kr^cerstvo itt strojjarnloa P.Semko, UaSi] o\ Uince 2]0. f pre|cma «i«l£ja bola v bmrvo ka-kor vsi v to ttrokj spsdi o;te v novt'Smi Tinfiki trgovini tvrdke J« Je« ašettlčy L)ubJ:anj», Start pot (pri dež. bolmci) tekfoa 578. 0079 Avlo taodnik in lićar: izdelajem v^« de!a v na:moderne)?! ob'i'o. Frivismrm t^di nTon s za nove in stare ter za pređcljvanje kar^strij po Sv. Jeriteja oos*a .t 4-4, LJub-liana, 8noJ. Š.aHa. ~~.....©Mise; malo rab'icna s^or3: n> vi rop^lna oprava, &te!aža, srodajnlne mise tLd* tn.za za fiostovanja z denariem xa ri-a n uf akt urno trciovlno In voć drugih niz asa trgovino staklena »tena - .eralimi, brttše r.imi AiDsm: 440 diJja. 310 visoka dvoie kr-Inili železaiib vrat 210 visoke, 1-0 Široke Sesona vrata želtsna peć sa plin blagajna za nm miso S loneenlH eevl za dimnHce In stra- niS'a iesena ste na za obc5?nje obtek 4 veliko palme, 1 velik lovor Po zve se pri Fellks Urbane v Ljubljani. 375 fflBLEI Elii ĐUA mM vsakc vrste nndi po na,povoljne--Ših ccnftta ASTRflll lWl Preraradovlćeva 2« Int. Te*. 23-88. Brz.- A stro. I Anton Černei Pe roiejste vrče *~ kupimo v vsaki mno2fni Pl£Č«noxa boj z d tm,i vr'tma po fcO K, r«*>-t*v ' nnliut-ra ^rsta a v S oveni «. Krevai A Kemp,, Ljubljana, Vcgova :. >r, ^ G. F. hr&i v L «blA»l 1 Irvrlajeai Bg!a*t?a«f* ter poprevib ?l3-sovfrjev ia harmoni.cv iped.eloo strekoy ■ot toCitA In crno Z ,,L' Orćal Henne", Pariš k>*rvt fine v v«*h nuancflh In *zdf'u;e V3a Usna d*%-n St. Podkr^J?iO-, f'i**"-»a d;mc in coepode, Ljubijana, Sv. P*-t * ' eosta št. 32. 9754 •#»M po po=! jreirjih let, saii^c, Pit cbražen, vcSi* pravnih in tr/ovsk*}* *veni)o: I R. BUNC hi drug I Uji - LlaUiaaa - brihr. I M.C.S] —■ .■ ■ — ■----------------------------------------------------■ ■'---------- i m prosto v?£jon in večje mmž:ne v goiću kupi J rogočiiHcv L{ub» l|ana9 ĐAlmattnov^ u*. 1. I. PosrcJovalci se dobro plačnjo* Prcđ ra Scvl veleprodaja ?estc I ies" ^»' Ih pića fžg^nja fn f ganlh opoj. pl|a£) Utemeljeno »SS6. Erzojavi i Alkohol I- Telefon 133. Olavno zastupstvo ivrd-:e Kili iger, FrOMich I dius;, V/sen, tvorn ca esencija i r.eouovirh boa (barv). | Z-gta (f^irai, rum. likeri, I itktja, šljivovica, esencije 1 i b* ,e. — V .no $z v1«st Ub j broJiliih vinograda. | Zehtjevajte> ciienike! v#čfe irccifite s'atbere^a lesa pe ho vršila dno 13* t> m^ ob 14. eri db crpffičioi D t*o pri ^ran'u. 30fl ■ trojna Indmtiiia In toa^ičie potrebe se priporo^a, za nabavo \sakovrstnih strojev za industrijo, obrt n elvktriko, lokomobi!, motorjev, kompletnih tvorniških oprav,1 Spcci^litcta: rabljeni, dobro obranjeni stroji in naprave, vse y tehnično snoko spadale potrcbfčine. Jugoslovanskc reference^ «w ^> «rg ^^'g^^ćH^g garn'iftna a po rešeniu gospodina ministra vojnog E. G. br. 12903 Qd 31^ oktobra 1921 god. Uslovi za ovu licitaciju moeru se videti svakog dana n kancelariji intendanture Šumad. diviz. oblasti za vreme kancelarijskog rada. Pravo utakmice pri ovoj licitaciji fma svaki onaj, koji ie za« nima proizvodnjom, preradom ili trgovinom (hilo posredno ili neposredno) napred pcinenutih predmeta, a čemir treba da ima do» kaza o podobnosti za lici taci u. Isključena lica iz uCcš(-4 u vojnua dobavkama nemaju pravo licitacije. Svi nadmetači polažu kjvciju i to: ....;/•<;v> a) podanici kralj. SHS l>* » od zaokruljfne predraCtJruke sume u sumi ci (50000) petdcsct hiljade dinara. b) strani podanici 10% od zaokruljene predračunske sutn^ u sumi od (I1- 0.000) sto hiljade dinara. Kaucije se polaže na dan ranije pre licitacije na kasi SumacL divfz. oblasti i sa dobivenim reversom na položenu kauciju nack metač dolazi na licitaciju. Kaucija po svršenoj licitaciji zadržava se onog ponudjača, koji je ponudio najnižu conu. Iz kancelarije intendanture Šumad. div. oblasti E, No. .J498S od 29. decembra 1921 god., Kragujevac E B ^V III I B| trgovsko In IndustrljsUa 11 Ljubljana. Mro \n štev. 10. I Delniiki kapital K 12,009.999. M na M) Telefon 177. Upija žiga m in m\iM umaM Centrale UUBUANA. lm m Kl]l Bnojavke: „TEXTILIA]\ ** a« 8, »SLOVENSKI NAROD*, dne 15. januarja I9L>5 Vf-v. W Velik* zaloga klobukov in slam-nikov te dobi pri Franc Cerar tavarnar v Siobof p. Damžala. Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slnmniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljeni, Pre- šernova ulica št. 5. ttfprejemanje « tredo. Jugoslovanska banke d. d. Dalu. slavit. K 200,000-000'— Cntrala w Osijeku. Rezerve K 50,000.000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Rupeje in prodala devize In lalute iajkulantnB|He. I ObreiteJ© vio«« u« hraallne kn^iioa In na te^-> i , | radtta po n»»TJiH obrant \ rwrt. | Spcraast za n!]ačr,e boiczai Dr. Pečnik ordinira v torek in retekt 11 — 12 urt in 2 — 4 ure f Mariboru, Razlagova ulica ?:. Vse dru^e dn< pj, St. Jnri| ob U t 3275 oze diviacme kupu i e po nalvli|l oool tpina i esnieiD D. ZdraolC, Ljubljana, Sv. jFtoriiasia ui. 9. ŽRGE-nLIfllOEZOl'i-HIŠE-L'ILE-iriDUSTRSTSVSE-riOSTGl'lE |S1 PRORRČUBl-naČRTI IH C3ISK \UlW\m SREZPlfiČEO. B| ___ Modni s*!on U^^^^^^r ^aaB Ta^^F^a«^^ "*^BI^r •fl^PaaaHi vBaav ^^ yHf ^^^^ ^^ ^^^^^ ^aa^^aaaj aa^aaaa^ ^BajajBBBjBBj ^^^p? I Ljubljana) Židovska ul. 3* j Ima v zalog! fine in Sftfnovftjse oblike ter Mutan* ] te i © b w &© in ccp'*^ ! od E 350*— napr«f. 12501 IJ50J [250 i-rej (Avt(r* AncrUasi) Tral - Jkai«rilui prtftU fdtstke v New Yort reda« S ferat ? j«i* •• Ameriko ?9 \ krat acsiixo. : FttioiU daje la ?ot- f {IIAM IPMCTCf1 ?1ivai zaft«h prenio-goviiikov za ciouiačo vporabo, kakor iudi %a iudu^trijska podjetja in razpečavft ta {ehoslavaški in angleški koks za llvarns in donučo vporabo, kovaški premog in linl preniog. Hff^lov! PFOMSTKI ZAVOD ZA PBBM0G đ. 4. LfnkHant, Ifansk? I1©! 19. Jadranska banka. Beograd Detallba glaonlca: Kroo I2c,ooo.ooa— Rezeraa: Rran: 60,000.000.— Trst •tMaaui vlavniu: RczaTva: Ur: 5,000.000»— Podružnice: Bttiratf, CtBt, Ctvtit, Dubrovnik, Erctgnovl, Jtlsa, KtrtuUi, Kotor, Kriaj, UiHim« Nvftir, Nitkov^ Sariltvt, Split, Slboalk, Zagrab. Trst • • Zadar - • Opalila • • Wla* Naslov sa brzojavke: Jadranska Bancadrla Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejiimi pogoji. IzvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantncje. CIas Aaaarifcanakl oddelek atoji v svazl x vodllniajil bankaiiil v JiaaarlU bi |t « napoaradfijam atlku m naalml Izaaljcnel. HHlIram zaood Fraok Sakier State Baak SS Csrtlsad Straot Mtw Jtrk Clty, P. n. občinstvu in cenj. svojim naroćn kom naznanjamo, da sprejemamo ođ 1. januarja t. 1. naprej pranf« la a«stloHka&lc avraUUk^v« %mp•stalo ta sra|o tuđi v naii p*drat«Ul: Gelanburgova ulica At. 4. Tovarna Jos. Reich Poljanski nasip slev. 4. V^e vrste telefonskih brzojavnih apardov in potrebita za hUo in javno uporabo, kompletne telefonske ceriiaie r 8 4 asbeetni ikri! evec, rsjbolfcc sredstvo sedjtros* ra pokrivanje st.eh In oblolenje aid>v. Tovarna v KARLOVCU (Hrvatska). Glavno zastopstvo 7n Slovenio: Fres Scče^ ir, Mosto pa ŽIro7sicay Ooren^ska. Stavbeniki, po2|ft^iki, nekrvači in vsi, kt h ć te -»rsetj do^ro rok-H^ streho, si^iiT.o proti d 2 u, tod, sn-^ga. po^.'u in \f'-i'|u. Jtahtevajto oferta. i?r iaii!irr»^8Pmoiihfl''Hi *iiircrikamka tvrdka Bourne & Co, Now Vork je razSiri'a svoje delovnne v drZavi SHS ^er ie v »tanju prcvzematl v*e v t'» spiđsi čc ^osle kakor: ure:Cw'^nje tvorrve s sp-c ja'n tii .Si-i^?*r* *ivs!niTil ftrojl vsch vrst i elektr Ćnim p'^enom; ro'lf2 te^a -m:> v zs'o i vse vrste strojev n obrt ?n i":-i.serijo kakor ti:di za rodbii^-k-j poiabo. Palrožafco; L;?>j!?2i^, Selenbarrjova ulica 3 in v vssr. včtjlh krajih države SHS. \ teehsmčria ćcJsvnica za rsarov.la pcvetana. 1 ' | • • j | h« V • V • ' aliUjlilil aiillillllhlOiibi že3exri«i| kfjutavniCarsHe in Kovinske robe | „TITI?,?4" d. d. E Kamnik ori Llufil^anl. i BaMiš*, najtra;neiša in naisigurnejša je oni ovojni materijal, ki nudi največje prednosti T*a^i strokaiDi ki razpo§ilji]o ali $ po&to ah s železnico. (Wellpappe) je v unorabi najcenejSa embalaža, prozi nafvečjo var- nost proti lomu steklenega blaea, steklenic, jajec ia vsega drugega lahko zlomljivega blaga. Va1ev!la laoetika !ažja od vsake druge embalaže, prišteduie torej mno^o podnih stroškov. — Valovita l0-a*tk9, se da zavijati, žilava je, trajna in odporna, ne krši se torej ob transportu tako labko kakor tanki leseni zaboji. Bdlna ioba¥it«l|lci zjedinjenih av^tri;skib tvornie valovite lepenke za državo SHS. Nadalje Vam dobavljamo iz mnogobrojnih s stroji izvrstno opremljenih oddelkov naše vse v obzir prihajajoče embalaže od lepenke in papirja. Vse na?e proizvode Vam dobavljamo po volji brez tiska ali tiskano v knjigotisku, kamenotisku, enobar-vno ali mnogobarvno, v najsolidnej^i, najboljši in najokusnejši izvedbi, kakor se proizvajajo že 24 let pri naši tvrdki: Kromolitografska tvornka Rožankowski i drug d. d. . Ustanovljeno Ista 1833. Telefon it. 4 — CD. Laftnina ia Usk »Narodne tiskaro ©«• Za inseratni dcl odiiovoren Valentin Kopitar«