št. 2. Poginu n!n?»n* * fohvM.	Ljubljana, 11. januarja 1933.
Leto XIV.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski uL št. J. Telefon inter. št. 32-5!) Račun pri poštni hranilnici št 14.194.
%>ah€kj se femefem slabo godti?
Brezbrižnost za javne zadeve in za javno življenje. — Pomanjkanje trdne in enotne kmetske organizacije. — Kmetska nesloga
Dandanes je boj za obstanek in boj za košček vsakdanjega kruha silno hud; hud za vse stanove in poklice, zlasti pa za kmeta. D očim pa si drugi stanovi le še znajo kako pomagati, drži kmet večinoma reke navskriž in samo mirto in potrpežljivo gleda in čaka, kaj bo.
To pa ni dobro in ne more biti dobro. Pregovor pravi: pomagaj si sam in Bog ti bo tudi pomagal. To se pravi: če si ne upaš ali ne znaš pomagati sam, tudi Boga ni treba klicati na pomoč.
Zgodovina slovenskega naroda je res prav lepa in zanimiva, je pa tudi silno žalostna. Žalostna je zlasti zgodovina slovenskega kmetske-ga ljudst a. Naš kmetski rod je dolga stoletja tlačanil in roboval tuji gospodi, tako da se niti gospodarsko niti politično ni mogel dvigniti in se postaviti na lastne noge. Šele v drugi polovici 19. stoletja je tudi na slovenske kmete po-sijal skromen žarek svobode, a niti tega niso znali naši ljudje izkoristiti, kakor bi bilo potrebno, pač pa so zanesli med kmete največjo nesrečo s tem, da so jih po tujem (avstrijskem) vzoru in čisto brez potrebe razcepili v dva »idejna« tabora, na »liberalce« in »klerikalce«, kakor da bi imela živina, krompir in ližol kaj opraviti z »idejami«. Kmetje so seveda v svoji ne-poučenosti sledili »gospodi« in v tem razdoru tiči eden glavnih vzrokov, da se kmetom danes
Naše občine, zlasti podeželske, preživljajo hudo krizo. Ta kriza je posledica splošnega ob-ubožanja na eni strani, na drugi strani pa posledica silno razširjenega delokroga občin, ki ga je naprtila občinam država s posebnimi zakoni, ne da bi bila tudi poskrbela za potrebna denarna sredstva za izvrševanje tega delokroga. In ker je vse kazalo — in še kaže — na to, da se bo delokrog občin še razširil, za kar bo treba zopet denarja, denarja in denarja, zato je bilo potrebno, da vsa javnost, zlasti pa državna uprava, enkrat sliši tudi mnenje najbolj poklicanih zastopnikov občin, to je mnenje naših županov, o težavah, katere tarejo danes vse občine. Upamo, da glas občin ne bo ostal glas vpijočega v puščavi!
Zborovanje Zveze županov.
Na zborovanje, ki ga je bila sklicala Županska zveza za soboto 7. t. m. v Ljubljani, je prišlo skoro dve tretjini vseh županov iz Dravske ba-
slabo godi in se jim bo še, dokler se ne bodo spametovali.
Mi verno danes, da je temelj in osnova vsega javnega življenja in gospodarstva kruh. Za kruh bije svoj boj vsak stan in vsak poklic in vse se za ta boj organizira, in sicer složno in enotno — brez ozira na ideje —, samo naš kmet je še vedno razdvojen in razcepljen na sto plati. In vendar bi si ravno naši kmetje lahko ustvarili enotno in močno kmetsko stanovsko organizacijo, ker med našimi kraji narava ni ustvarila posebnih razlik. Če bi pa naši kmetje imeli trdno in močno in enotno stanovsko organizacijo, bi se ta lahko uveljavljala v vsaki državi, kamor bi nas zanesla zgodovinska usoda, v vsaki državni obliki in pod vsakim režimom! Tako pa smo nesložni in tako neenotni, da ne moremo priti niti do skupnega kmet-skega zadružništva, ampak si mečemo celo na tem polju polena drug drugemu pod noge!
Le poglejmo n. pr. Češko, kjer j© večina kmetov enotno in složno organizirana v mogočni agrarni stranki. Ta organizacija se uveljavlja z velikansko močjo gospodarsko, pa tudi politično, ker lahko s svojim organiziranim odporom z lahkoto prepreči vsak za kmete količkaj škodljiv zakon!
Vsega tega pa pri nas nimamo in tudi imeli ne bomo, dokler bo kmet kmetu političen — volk namesto dober sosed in prijatelj!
novine, torej pravi ljudski parlament. Pod predsedstvom župana gosp. Babnika iz Št. Vida nad Ljubljano in v navzočnosti zastopnika vlade ministra Puclja in skoro vseh poslancev so razpravljali predvsem o finančnih težavah naših občin.
Kaj vse zahteva država?
Tajnik Županske zveze g. dr. Riko Fuks je obširno poročal o finančnih bremenih, ki jih je naložila državna uprava z zakonom našim občinam, ne da bi se v do voljni meri ozirala na to, odkod naj jemljejo občine potrebni denar. Najtežja bremena so sledeča:
a) Največ stroškov povzročajo občinam stanarine za učiteljstvo, vzdrževanje babic, konjačev, policije, živinozdravnikov, šolskih zgradb in poslopij sreskih načelstev.
Samo učiteljev je v Dravski banovini 8585, od katerih jih ima 1431 naturalna stanovanja, za katera morajo skrbeti občine, z ostalih 2134 uči-
teljev pa morajo občine plačevati stanarin j v skupnem znesku 4,439.000 dinarjev 1
Poleg stanarine morajo občine skrbeti za kurivo za učiteljstvo, kar stane 2,200.000 dinarjev na leto, za katehete pa morajo plačati — za 247.000 katehetskih ur — 3,295.000 dinarjev; letno!
b)	Socijalne dajatve so danes mnogo težje breme kakor so bile še pred nekaj leti. Občine imajo po zakonu dolžnost skrbeti za svoje reveže, teh pa je danes, v dobi splošne krize iu brezposelnosti, vedno več, občinski dohodki pa so vedno nižji. Prav tako so silno narastli stroški za nego bolnikov v javnih bolnicah.
c)	Izdatki za izvrševanje nalog v prenesenem delokrogu so tudi vedno večji. Država nalaga občinam vedno več dela, ki bi ga morala vršiti sama, ne daje pa občinam za to delo ni-kake odškodnine.
Financiranje občinske uprave.
Jasno je, da stane izvrševanje vseh teh del vsako občino ogromno denarja. Tega pa občine ne morejo dobiti drugače, kakor da jim državna uprava prepusti del svojih dohodkov; kajti da bi obubožani ljudje mogli plačevati že itak visoke državne davke v stari višini, za občine pa še posebej nositi vedno nove izdatke — to je nemogoče! Občinskih doklad na državne davke že itak ni mogoče več zviševati, ker so dosegle že povsod svoj višek, zato pa no preostaja nič drugega, kakor da se prepusti občinam v^aj pobiranje trošarine, zlasti na alkoholno pijače, v potrebni višini.
Proti novim obremenitvam.
Županska zveza pa se je energično izrekla tudi proti novim bremenom, ki bi jih nalagali občinam nekateri novi zakoni, zlasti pa zakon o gasilstvu in novi občinski zakon. Zato zahteva Županska zveza temeljito revizijo teh zakonskih načrtov.
S posebnim zadoščenjem pa ugotavljamo, da se je Županska zveza jasno izrekla
za izvedbo agrarne reforme,
ki je v sedanji krizi za naše občine življenjskega pomena. Izvedba agrarne reforme bi v marsikaterem ozi-ru znatno olajšala tudi občinsko gospodarstvo. Zato se mora Županska zveza pridružiti zahtevi agrarnih interesentov, naj se hitro izvrši prepis oddvojenih parcel na agrarne interesente.
V razpravo o tem poglavju je posegel tudi minister Pucelj, ki je izjavil, da so mnogi župani kočevskega sreza imeli glede na izvajanje agrarne reforme pred očmi samo lokalne interese. če bi dobili kako malo parcelo, bi bili na drugi strani pripravljeni podariti knezu Win-dischgratzu mnogo več nazaj. Zato se je zavzel, naj se agrarna rforma izvede v splošno korist 'dstva. Veleposestniki se mu prav nič ne smilijo. Največja krivica je, da je imel tuj knez 30.000 ha zemlje, okoli njega pa je bilo 30.000 kočarjev. Ako smo ponosna na svojo nacionalno
Križi m fežcive naših ohčim
Zborovanje Županske zveze. — Prevelika bremena. — Županska
zveza za agrarne interesente
evobodo, ki smo jo dobili v novi državi, potem smo lahko pred vsem zaradi tega, ker smo dobili samostojno slovensko univerzo v Ljubljani, in ker se je pričela izvajati agrarna reforma. Če bi občine dobile to, kar žele, bi se zgodilo, da bi knez dobil nazaj 14.000 ha! Naša naloga pa je, da zadnjo ped naše zemlje ohranimo za naše siromake.
Resolucija.
Poleg teh glavnih točk so zborovalci izra-»ili še mnogo želj in nasvetov o tem, kako bd ee dalo pomagati občinam in kako bi se dali odpraviti razni nedostatki, nato pa 90 sprejeli sledečo resolucijo:
1.	Zupani dravske banovine, zbrani na občnem zboru »Županske zveze v Ljubljank dne
. januarja, ugotavljajo, da so postale finančne Ke pri like občin dravske banovine zaradi velike gospodarske krize, ki povzroča velLli izpad davkov, nevzdržne ter ne morejo več prenesti no-, bene večje, obremenitve, ki bi jo prinesli eventualni novi zakoni, ne da bi se jim istočasno nakazali za to primerni dohodki.
2.	Ugotavljajo, da občine le z največjo težavo plačujejo zakonito določeno stanarino in kurjavo učiteljstvu ter poživljajo merodajne faktorje, da delujejo na to, da prevzame to breme država sama
Pretekli teden se je vršil občni zbor društva dobrovoljcev ža Slovenijo, ki se ga je udeležilo mnogo dobrovoljcev iz vse Slovenije. Zborovanje je s. pozdravnim nagovorom otvoril predsednik tov. Lorger, nakar je o delu društva obširno poročal tajnik tov. Edo PrinČiČ. Delo je, bilo v glavnem osredotočeno pri pospeševanju razdelitve agrarne zemlje dobrovoljcem. V Sloveniji je doslej dobilo zemljo že 111 dobrovoljcev, medtfem ko 30 prošenj še ni bilo rešenih.
Po blagajniškem poročilu so sledile volitve novega odbora, ki ga tvorijo: predsednik Alfonz Lorger, podpredsednik dr. Tine, Meršol, tajnik Edo Prinčič, blagajnik And. Šifrer, odborniki: Milan Mfavlje, Franc Gorečan in Anton Batagelj; v riadzorni odbor: predsednik dr. Mirk6 KfimbiP, člani: Stanko Velkovrh, Pavle Krečič ter namestniki: dr. Ernest Turk in Tine Starman.
Malo kateremu kmetu bo znano, da naši pridelki na zunanjem trgu niso baš na najlepšem glasu. Očita se nam vse mogoče: 1. da ne znamo pridelati za trg; 2. da nimamo dovolj blaga za trg; 3. da ne znamo gojiti živine, ne sadja, ne drugih pridelkov za zunanji trg; 4. da eploh naš kmet ne ve, kaj trg hoče in kakšno blago zahteva.
- Mnogo je na tem resnice in ni čuda da nas :tako malo upoštevajo in izrabljajo naše nedo-fftatke tujci, mesto, da bi se mi učili tega, kar nam manjka. Bodimo si pošteni, mi smo trmoglavi, in ne razumemo, kaj zunaj hočejo. Ta trmoglavost in razne take malenkosti. nas stanejo milijone in milijone. Zakaj? Zato ker nočemo slediti potrebam trga in temu kar je za trg. :J v
Pravijo, da ne znamo pridelati za trg. Res je: Mi imamo sadja na izbiro, a ko je treba 6praviti en vagon enovrstnega blaga, ga nimamo. Imamo ga ali po vrstah razdeljenega ne. Mi si predstavljamo, da vse kar kokoš znese in ima obliko jajca je jajce. Za trg ni tako. Trg hoče enotnosti po barvi,, velikosti in teži in sve-2osti. Mi tega nimamo, ker nismo v tej smeri organizirani.
3. Poživljajo kraljevsko vlado, da čim prej predloži Narodni skupščini zakon, s katerim se ureja razmerje med državnimi in samoupravnimi financami, tako da občine lahko računajo s stalnimi dohodki za svoje proračunske potrebe.
. 4. Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za leto 1932/33 odnosno glede izredne do-klade za neposredne davke, ki jo dobil veljavnost s 26. decembrom 1932, se je globoko poseglo v obdavčenje novih zgradb, ki so uživale zakonito zajamčene ugodnosti. Povišana davčna stopnja za nove zgradbe pomeni veliko breme za vse one lastnike novih hiš, ki so z velikimi bremeni in z veliko požrtvovalnostjo sodelovali pri reševanju stanovanjske krize. Ugotoviti moramo, da država sama ni niti najmanje pospeševala reševanja stanovanjske krize, ter je počivalo vse to breme na malih ljudeh, ki so zidali na podlagi zakonito zajamčene oprostitve davkov. Predpisi tega zakona pomenijo hud udarec za vse one, ki so zidali nove hiše. Zaradi novih bremen bo opešala stavbna podjetnost, stanarine se ne bodo znižale in posledica bo še večja brezposelnost in še večja nezadovoljnost naroda. Pozivamo zaradi tega vse merodajne faktorje, da delajo na to, da se ti predpisi prej omenjenega zakona takoj ukinejo.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Po volitvah je govoril poslanec Mravlje, ki je v glavnem poročal o delu širšega odbora sa-veza v Beogradu skupno z 10 poslanci dobro-voljci pri predsedstvu vlade. Razpravljal je o raznih vprašanjih, in sicer o akciji glede dodelitve zemlje raznim dobrovoljcem, poudarjajoč, da zemlje ni. Organizacija je predlagala, da bi se koloniziral obmejni pas Belja ter svet pri Pančevu, češ, da bi bilo tu dovolj sveta za vse dobrcvoljce. Protestirala je tudi proti temu, da mogi dobrovoljci dobe uverenja za neborce, na podlagi katerih imajo potem pravico samo do dveh namestu do pet hektarjev sveta. Večina, teh dobrovoljcev je služila po potrebi v zaledju ali v raznih drugih mestih ter ni njihova krivda, če niso bili na fronti. Poslanec Mravlje je še omenil, da je organizacija prav uspešno intervenirala glede popolne izvedbe zakona o agrarni reformi gozdov v Sloveniji.
Naša živina je lepa in cenjena, a kljub temu ne doseza one cene, ki bi jo morala, vsaj za kmeta ne. Vzrok je tu, ker ne vemo razen par izvozničarjev, kaj trg hoče. Naš kmet misli, da vol je pač vol, naj bo. težak 500 kg ali 800 kg. To ni prav! Najmanjša teža za trg je 600 kg. Kar je pod tem je slabo. Nad tem se pa da govoriti, kakršna je nega, reja in starost.
Za trg ni vse meso kar krava ali vol pod kožo nosi. Trg ima svoje zahteve. In ravno tem zahtevam mi ne odgovarjamo. Posebno ne pri prašičih, še manj pa pri govedu in kuretnini-
Razlika je med perutnino z rumeno nogo oziroma kožo in ono z belo. Trg zahteva belo meso, kjer je mast enakomerno razdeljena med vlakna mesa. Med tem ko rumeno kožnata ima vso mast pod kožo. To je razlika. In gospodinje v mestu to znajo razločevati in vedo kaj je dobro in kaj ne.
V vsem našem izvozu nismo baš na glasu kot dobri in previdni trgovci, ki znajo trg presojati in mu nuditi tako blago kakršnega trg hoče in kakršnega trg rabi. Pri lesu so nam Očitali, da ne ustrezamo zahtevam, da ne znamo rezati in prebirati blaga. Naša živina velja za drugovrstno in enako perutnina, jajca in
sadje. Res, da temu nismo vse sami krivi, ker oni, ki sedaj pri nas kupujejo, naše blago tudi izvažajo. To se godi pri naši perutnini, sadju, vinu, jajcih, fižolu in tudi pri živini, posebno oni, ki gre na italijanski trg. Na trgu poznajo naše posrednike v izvozni trgovini, ki prodajajo naše blago.
Nam manjka več propagande za naše produkte in več smisla naših kmetov za blago kakršno trg rabi. Našli bomo povsod kupce, ako bomo dobavljali samo prvovrstno blago. Dobra roba na trg, slabo pa pojejmo doma. To dela vsak pameten gospodar. Pri nas pa skušamo prodati vse in radi tega dosegamo tako nizke cene in malo upoštevanja. Baš sedaj, ko je borba za trg tako trda, bi morali paziti, da imamo res prvovrstno blago in to v vsakem pogledu.
Marsikaj bomo morali pri nas opustiti in čas nas bo prisilil, da se bomo pokorili razmeram in zahtevam. Samo, če ne bo takrat že prepozno. Za dopolnitev vsega je potrebna močna organizacija, ki bo res delala tako, da bo trg spet dobil zaupanje v naše pridelke in našo trgovino z deželnimi pridelki. V tem smislu dela sedaj Kmetijska družba in prepričani smo, da bo nalogo rešila, četudi počasi. Dokler ne uredimo naše produkcije po zahtevah konsuma, ne smemo niti misliti, da bo uspeh bogve kakšen. Tu naj bo delo in torišče slovenskega kmeta!	G. Gomišček.
9. t. m. je Nj. Vel. kraljica Marija praznovala svoj rojstni dan. Bog jo ohrani še mnoga leta!
Revolucijonarni nemiri na Španskem
V Barceloni na Španskem so izbruhnili ponovni revolucijonarni nemiri, ki so jih organizirali komunisti. Po najživahnejših ulicah so priredili pravcate ulične bitke, napadli z bombami javna poslopja ter tudi zasebne hiše. V spopadih je bilo ubitih več oseb, več pa hudo ranjenih.
*
Zimski kmetijski tečaj
se vrši v Dobu pri Domžalah v času od 15. do 21. januarja 1933. vsak dan od 8. do 11. in od 14. do 16H ure. Na tečaju bodo predavali kmetijski strokovnjaki iz vseh panog kmetijstva, prikrojeno lokalnim razmeram primerno.
Na predavanje so vabljeni vsi posestniki in kmečki fantie. kakor tudi pospodinje in dekleta.
2£bcz>m?€zziye dcbp©vcl|cev
MoLkt&j smo na	fv€gu
vazhvičam?
Najnovejša ,pcZiiifea" dp. Korošca
Županska zveza proti dr. Korošcu. — Izjave ljubljanskega župana dr. Puca in senatorja g. Ivana Hribarja. — Resolucija
Županske zveze
Na seji Županske zveze je prišel na razgovor fudi neki proglas g. dr. Korošca, kjer se ta zavzema (mi navajamo po »Jutru«, ker proglasa nimamo v rokah) za neke točke, »ki so pač skupne in svete vsem Slovencem ...,« nato pa se razvija državnopravni program. Glavna zahteva programa je popolna politična samostojnost Slovenije, da se to doseže, je potreben nov sporazum s Srbi in Hrvati, ki naj bi stvorili državno zvezo v obliki federacije nacionalnih državic, katerih ena bi bila Slovenija. Proglas... se s tem postavlja na blazno stališče, da se je treba vrniti glede medsebojnih odnošajev med Slovenci, Hrvati in Sirbi v stanje, kakršno je bilo pred zgodovinskim aktom zedinjenja dne 1. decembra 1918.«
Izjava ljubljanskega iupana g. dr. Puc-a.
Na ta proglas g. dr. Korošca je izjavil župan dr. Puc med drugim:
»Ta resolucija (dr. Korošca) pomeni v bistvu, naj bi razbili to našo državo in ustanovili novo, v kateri naj bi bdle prav za prav tri države. S tem se je dr. Korošec postavil na stališče, da akt od 1. decembra 1 1918. ne velja več in da se je treba vrniti v stanje pred 1. dec. 1918.
To je grozna beseda I Pomisliti moramo namreč, da je le ujedinjenje 1. 1918. pomenilo rešitev slovenstva, popolno svobodo slovenskega naroda in zagotovitev slovenske kulture. Ce bd se temu odpovedali, bi postali plen naših nasprotnikov.
Slovenci vemo, da imamo samo v okviru Jugoslavije gotovost, da se obranimo in ohranimo ... Igračkanje s federalizmom pa pomenja klicati nevarnost za obstoj velike in močne Jugoslavije, s tem pa za nacionalni obstoj Slovencev.
Proglas dr. Korošca tudi ne upošteva dejstva, ki je zelo važno. Prav nič ne omenja rodu Karadjordjevdčev, temveč pušča to vprašanje 'povsem odprto. Mi pa stojimo na stališču, da je v današnjih ča9ih samo r osebi našega kralja dana garancija za obstoj naše državne skupnosti.
Zato moramo zahteve dr. Korošca odločno pav miti. c
Izjava senatorja g. Ivana Hribarja.
Senator g. Ivan Hribar je izjavil:
»Ne morem verjeti, da bi g. dr. Korošec napravil tako nerodnost. Ce je dr. Korošec v resnici (podpisal, kar je bilo navedeno, je storil to tudi jv imenu bivše SLS. S tem pa je ta stranka stopila med kaHice svetovnega miru.
Ugotavljam, da je zašla skupina, ki ji stoji dr. Korošce na čelu, med največje škodljivce slovenskega naroda. Trdno sem pa prepričan, da tudi v bivši SLS niso vsi ljudje tako zaslepljeni, kakor so tisti, ki so podpisali ta manifest.«:
Ako je res, kar je bilo povedano in prebrano na zborovanju županske zveze (in mi nimamo vzroka dvomiti o resničnosti tega), potem moramo ugotoviti velik političen skok dr. Korošca!
S stvarno vsebino oziroma z njeno upravičenostjo ali neupravičenostjo se zaenkrat ne bomo pečali. Ugotavljamo pa, da ni vedno merodajna le stvarnost ali nestvarnost, ampak je odvisno zlasti v politiki mnogo tudi od osebe, ki to ali ono pove ali izjavi.
Prodaš dr. Korošca zahteva federativno ure-
Nato je poseben odbor sestavil sledečo, soglasno sprejeto
•	resolucijo:
I.
1. decembra 1918. smo Slovenci, Hrvati in Srbi po svobodnem sporazumu opolnomočenih narodnih predstaviteljev definitivno in za vsik-dar rešili vprašanje naše državne skupnosti. Zato o tem vprašanju ne pripuščamo nikake debate več ter odločno odklanjamo lahkomiselne zahteve, naj bi se vrnili v kaotično stanje negotovosti pred 1. deoembrom 1918. Obsojamo in pobijamo vbako stremljenje ki je naperjeno proti naši državni skupnosti, zlasti zato, ker vidimo v jugoslovanski državni skupnosti edino jamstvo za narodni obstoj vseh Slovencev ter za neoviran razmah slovenske kulture in vseh drugih panog našega javnega življenja. Razkosavanje velike Jugoslavije na več malih samostojnih edinic bi značilo nevarnost za sam obstoj države ter s tem nevarnost novega suženjstva Slovencev pod tujim jarmom, obenem pa tudi nevarnost za težko doseženi evropski mir.
Združitev vseh Slovencev je najsvetejši ideal ne le vseh Slovencev, marveč ideal vseh Jugoslovanov. Zato odklanjamo in obsojamo zlorabo tega vzvišenega ideala po posameznih politikih v strankarske svrhe.
II.
Izrekamo kralju Aleksandru in njegovemu kraljevskem« domu neomajno zvestobo in ljubezen ne le zato, ker nam to veleva čut hvaležnosti za večne zasluge, ki so si jih priborili Karadjor-djeviči za osvobojenje in zedinjenje Jugoslovanov, marveč tudi zato, ker sta kralj Aleksander in njegov dom kot simbol našega narodnega in državnega edinstva najjačji steber in največje jamstvo za obstoj in napredek naše narodne države ter s tem tudi za obstoj in napredek Slovencev.
III.
V današnji dobi gospodarske in socialne stiske smatramo za najnujnejše, da se vse sile združijo k skupnemu napora, kako bomo te stiske srečno in čim prej prebrodili. Gospodarska in socialna preosnova naroda se mora ustvariti s sodelovanjem vseh stanov in slojev na osnovi smotrenega gospodarskega načrta. Pri tem Smatramo zaščito in učvrstitev kmečkega in delavskega stanu za bitno zahtevo gospodarske in socialne politike, ker le potem se bodo mogli harmonično razvijati tudi ostali produktivni sloji.
IV.
Smatramo, da je v interesu vseh slojev našega naroda, pa tudi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prenese čim večji delokrog upravnih in vseh javnih pošlo? na nižje upravne edi-nice vse do one mere, ki jo dovoljujejo življenjski interesi državne in narodne skupnosti.
ditev države is povratek v stanje, ki je bilo pred 1. dec. 1. 1918., to je pred ujedLnjenjem. Prav.
Kdo pa to zahteva? To zahteva g. dr. Korošec, tisti dr. Korošec, ki je bil med prvimi »pre-čanskintk politiki, ki so 1. 1918. hiteli r Beograd in ki je bil prvi podpredsednik tiste vlade, ki je ustvarila stanje od 1. dec. 1. 1918!!
To se pravi: dr. Korošec danes preklinja, kar je 1. 1918. sam pomagal ustvarjati. Po domače bi rekli: on ubija svoje lastno dete!
Minila so leta in prišel je znani 6. januar, ki je postavil kot vrhovno in glavno načelo za
vso našo politiko državno edinstvo, ki vsak® misel na federacijo popolnoma izključuje. Cloi vek bi mislil, da tako odličen federalist, kakor-šnega se dela in kaže sedaj dr. Korošec, v vladi državnega edinstva, ne bo sodeloval za nobeno ceno. A kaj je resnica? V prvi vladi državnega edinstva je bil dr. Korošec — minister za pro< met, inženjer Sernec pa ban Dravske banovine« Minister v tej vladi je ostal dr. Korošec tudi še takrat, ko so razpustili orlovsko organizacijo ... Takrat dr. Korošec še ni bil federalist, ampak je prav zadovoljno sedel na svojem ministrskem stolčku...
Sedaj pa, ljudje božji, povejte sami:
Kako naj človek verjame v odkritost dr. Ko« roščevega »federalizma«, če pa stoji vsa njegov« politična preteklost v kričečem nasprotju s federacijo ?
Ne, ne! Tako zabiti in tako kratkega spomina ljudje še vendar niso kakor misli to morda g. dr. Korošec. Ne besede, ampak dejanja govore!
Skakati s plota na plot je v politiki le tedaj koristno, dokler so ljudje neumni. Zato bo moral tudi dr. Korošec napraviti za morebitno novo politiko prostor — drugim osebnostim, ki jih ne teži preteklost tako kakor njega.
V splošnem doslej še nobeden odgovorni politik ni postavil vsega slovenskega naroda v tak položaj kot dr. Korošec, ki s svojimi političnimi zahtevami koplje slovenskemu narodu grob in ga tira naravnost v suženjstvo.
K sami stvari pa se bomo načelno še povrnili.
Iz Zveze kulturnih društev v Mariboru
Občni zbor mariborske ZKD se bo vršil v nedeljo dne 26. marca 1933 ob 10. uri dopoldne v Mariboru. Društva bodo pravočasno dobila še posebna vabila, po možnosti bo vožnja polovična. Opozarjamo vsa v mariborski ZKD včlanjena društva že danes, da določijo svoje delegate za ta občni zbor.
Diletantsko-režiserski tečaj priredi mariborska ZKD za člane, odnosno delegate v njej včlanjenih društev dne 25. in 26. marca 1983. Društva naj najkasneje do 15. februarja t 1. prijavijo one svoje člane, ki bi se tega tečaja udeležili. Opozarjamo na okrožnico ZKD, ki so j® dobila vsa včlanjena društva.
II. lutkarski tečaj priredi mariborska ZKD skupno z mariborsko Sokolsko župo za vsa svoja društva dne 11. in 12. februarja 1983. Društva naj svoje člane, ki bi se tečaja udeležili, javijo Zvezi najkasneje do 20. januarja t. 1. Tudi glede tega tečaja opozarjamo na okrožnico, ki smo jo poslali vsem včlanjenim društvom.
Pisarna ZKD je sedaj redno odprta dnevno (izvzemši nedelje in praznike) od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Pisarna ima tudi telefon 26-68.
Radi 10% popusta pri taksi za vstopnice k
prireditvam naših društev, ki so umetniškega značaja in brez plesa (gledališke predstave, koncerti itd.) je potrebno, da društva nemudoma poravnajo svojo članarino pri Zvezi v letnem izno* su Din 20-—, da morejo takoj dobiti izkaznico, veljavno za l. 1933, ker brez te ne morejo dobiti popusta. Opozarjamo tudi glede tega na naš® okrožnico.
Prijave Avtor-Centrali morajo društva izvršiti sama in sicer predhodno, ker nastajajo sicer nepotrebni dvojni stroški!
Nore potujoče knjižnice bo ZKD tekom januarja in februarja ustanovila v 5 krajih svojega območja.
Predsedstvo ZKD v Mariboru, Cankarjeva 1.
Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami In po operacijah naravna »Franc-Jožefov«« gren&ca uporablja z najboljšim uspehom.
Usodne poIzfz£zie zaMeve dr. Koz>o£ca za slovenski navedi
France Škrabar:
Samouk in samoizohrazba
Prišli so zimski meseci, ko bo mogoče nekaj ■več časa posvetiti družabnosti, društvenemu delovanju in predvsem uku. Mnog naš ukaželjen tovariš se veseli, da si bo mogel utrgati kako uro tudi za izobrazbo samega sebe, v stroki, ki ga predvsem veseli, ki ima zanjo prirojeno nadarjenost ali ki mu bo morda najbolj potrebna iv njegovem poklicu kmetskega gospodarja, za napredek v gospodarstvu in materijalni pro-ispeh. Koliko jih je, ki bi se bili tako radi izobrazili v šoli, bodisi v kmetijski ali drugi strokovni soli, v meščanski šoli ali v gimnaziji; [morda v uku kake obrti ali rokodelstva, v trgovini itd., a razmere mu tega niso dopuščale.
Saj je toliko ovir, ki našim mladeničem niso dopuščale izobrazbe, kakršno bi si bil želel. V večini slučajev je pač glavna ovira materijalne plati: kajti danes kmet ne more zlepa dati svojih otrok v šole: dohodki kmetije so prepičli za drago šolanje in delovne moči predrage, da bi jo dajali od hiše. So sicer tudi še drugi vzroki. Mimogrede bodi položeno, da je bilo slišati, da kmet iz zavednosti ne da sina v šole. »Po-gospodil se bo in zaničeval kmeta.« Kaj žalostna obtožba za vse one, ki se jih tiče.
Odtod dn še iz drugih vzrokov izvira pojav, ki se je zadnje čase že večkrat pretresal: zakaj da prihaja čezdalje manj kmetskih sinov na srednje šole. Po gimnazijah so razredi, v katerih sedi komaj po kak dijak s kmetov. Včasih je bilo drugače: kmetski sinovi so imeli v srednjih šolah neredko številčno premoč, še večkrat pa umsko; malone vsi naši veliki možje so izšli iz kmetskih hiš, največ iz malih domačij in koč. Kaj sledi iz tega? In kaj nastaja iz onih nadarjencev, ki pod silo razmer ostajajo doma in ki bi se v ugodnejših okoliščinah zlahka visoko povzpeli?
Nekoliko vpogleda v ta problem dobimo, če zasledujemo nadaljni razvoj teh nadarjencev. Tu se nam še odpira obzorje, ki ni temno. Tako zagledamo veliko število naših ljudi, ki so doma ali v tujini lepo napredovali, ki so se iz lastne moči dvignili kljub neugodnim razmeram. To so naši samoizobraženci, naši selfmademani. Vedno znova se pojavi kak tak »nov človek«, močan in samoživ, utrjen v hudi borbi iz nizkih razmer in morečega okolja nakvišku. Pozna jih vsakdo od nas, saj jih ni malo med nami; nahajamo jih v vseh strokah in na vseh položajih. Oni so nam v vzor. Odlikuje jih predvsem samostojnost
in svobodno mišljenje, ki jih včasih pogrešamo pri šolancih, neugnana vztrajnost in delavnost ter velika žilavost in ambicija. Slednje imajo včasih še preveč, ona je pogostoma — v škodo idealizmu — njihova glavna gonilna vzmet. Šele kadar je to idealizem, tedaj predstavlja tak človek res — osebnost.
Vidnega prehoda od teh k naslednjim ni, prav gotovo pa je še večje število teh, manj am-bicijoznih in agilnih, toda skromnejših in morda v celoti idealnejših, še bolj samoživih, ki iščejo potov k izobrazbi, k duhovnemu udejstvovanju in čuvstvenem izživetju še bolj iz sebe in od sebe — naših samoukov. Tako mnogo jih je v našem narodu, da so značilni za nas. Oni so naše veliko bogastvo. S prejšnjimi so dokaz pri-rodni inteligenci in nadarjenosti našega naroda. Celo pri drugih narodih smo znani po njih, vedo, da se naš človek z uspehom loteva vsakega posla, da je pri nas predvsem kmet večinoma sam svoj neodvisen rokodelec za vsako stroko, ki mu je potrebna in neredko mojster v nji.
Koliko raznovrstnih del naših samoukov na hajamo med nami. Povsod jih srečujemo. Po-največ so to vzorni izdelki umetnostne obrti in originalne rokotvorine in predvsem proizvodi umetniškega udejstvovanja, kajpada najvidnejši: cerkve, kapelice, znamenja, hiše in druge grad-be; slike po cerkvah in kapelicah, po hišah, končnicah; kipi in rezbarijo. Njihovi izdelki polnijo naše muzeje, lahko pa bi jih še desetkrat toliko. Njihovega duha sledimo v preteklosti in v sedanjosti, v naši narodni pesmi in pripovedki, v naši narodni glasbi in vsej ljudski uporabljajoči umetnosti. Prav povsod.
To je duh našega kmetskega naroda in ti samouki so prava inteligenca našega naroda, ki je njegova moč in njegov ponos.
(Konec prihodnjič.)
*
Veliko delo kmetske mladine Izlet tečajnic dekliškega tečaja in občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Beričevem
V	nedeljo popoldne so tečajnice dekliškega tečaja, katerega je priredila Zveza kmetskih fantov in deklet, napravile izlet v Beričevo. Izleta so se udeležili tudi Zvezin predsednik tovariš Kronovšek, tajnik tov. Kreft in tovariši Rožet, Tomšič in Škrabar.
V	Beričevem so si izletnice ogledale Kmetski dom, ki ga zida tamkajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet. Predsednik tov. Kronovšek je v kratkem govoru opisal pomen Kmetskega doma. Nato so se tečajnice udeležile občnega zbora društva v Beričevem.
Predsednik beričevskega društva tovariš Avsec je otvoril občni zbor s pozdravom vsemu članstvu, še posebej pa je pozdravil prisotne Zvezine funkcijonarje in tovarišice tečajnice.
Za njim je podal tajnik tov. Šimenc izčrpno tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je društvo vprizorilo gledališko igro, priredilo
tekmo koscev, se udeleževalo tekem koscev in žanjic v drugih krajih, kakor tudi drugih prireditev, kjer so člani uspešno zastopali društvo, zlasti na Zvezini tekmi koscev, kjer si je tovariš Avsec priboril prvenstvo Slovenije v košnji. Največje delo pa se izvršuje z zidanjem Kmetskega doma.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je znašal blagajniški promet Din 27.468-—. Pri zidavi doma je priskočil na pomoč tov. Grad, gostilničar in posestnik, ki je brezobrestno posodil društvu Din 9.500-— za kar mu gre največja hvala. Društveni člani so prispevali 2.100 dinarjev brezobrestnega posojila, sam blagajnik tov. Kralj Din 2.500-—.
Zelo zanimivo je poročilo dela pri Kmet-skem domu. Društveni člani in članice so delale prostovoljno pri graditvi doma, in sicer skupaj 1.570 ur, in to od 6. ure zvečer do dveh zjutraj. Velika požrtvovalnost, ki je lep in edinstven primer agilnosti kmetsko-delavske mladine.
Odboru je bila izglasovana soglasna zanp-nica in razrešnica. Nato je bil izvoren stari odbor z zaslužnim predsednikom tov. Avsecem na čelu.
Tov. Tomšič se je v imenu članstva zahvalil odboru za njegovo agilno in požrtvovalno delo.
Za njim je govoril Zvezin tajnik tov. Kreft, ki je povdarjal, da je uspeh in moč le v skupnosti in složnosti vse kmetske mladine.
Predsednik tov. Kronovšek je utemeljil potrebo organiziranja zavedne kmetske mladine in nujnost izobraževanja po osnovni šoli.
Predsednik Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za ljubljansko okolico tov. E!až ie z radostjo pozdravil prisotnost tečajnic na občnem zboru ter izrazil željo, da Zveza, kot centrala Društev kmetskih fantov in deklet zastavi vse sile, da se bo že enkrat uresničil stoletni sen, t. j. da si bo kmetski sloj priboril svoje pravice.
Vsi govori so bili sprejeti z navdušenim ploskanjem prisotnih, nakar je predsednik tov. Avsec zaključil lepo zborovanje z zahvalo vsem tovarišicam in tovarišem.
Po občnem zboru se je vršila prijateljska zabava. Ob osmih zvečer so se tečajnice z Zve-zinimi funkcijonarji vrnile v Ljubljano.
Izlet je bil lep primer vzajemnosti kmetsko-delavske mladine in je pokazal, da je naša mlada kmetska vas zdrava in delazmožna.
Društvu v Beričevem pa želimo najlepših nadaljnjih uspehov in mu čestitamo, da si je upalo v današnjih težkih časih zastaviti plug za globoko in težko brazdo, ne oziraje se ne na
gmotne ne na fizične žrtve.
*
Kmetska mladina in verska dolžnost
Neko naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« se zaveda svoje naloge in je priredilo za svoje člane kmetsko-prosvetni tečaj, na katerem se vršijo sama važna predavanja o gospodarstvu,
Kmelsha posojilnica S7č°"*fcc
^mmbmmiiimii i'i ii reg. "zadruga z neomejeno zavezo BHBiHHnnm
v Ljubljani, Izseva (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na	nad Din 230 milijonov	zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	|| predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog.
zadružništvu, izobrazbi, gospodinjstvu, zdravstvu itd. Hvale in priznanja vredno — kaj ne?
Člani in članice tega našega društva so kot dobri in verni kristjani za božične praznike opravili tudi svojo versko dolžnost — spoved. In veste, kaj jrlh je g. spovednik spraševal? Če se udeležujejo prosvetnega tečaja? In če se radi tega ne bojijo smrtnega greha itd.
V drugem kraju tudi obstoja in deluje »Društvo kmetskih fantov in deklet«. Pravtako so hodili fantje in dekleta k spovedi. Spovednik jih je spraševal važne stvari n. pr. »Ali so takšni telički, da so pri »Društvu kmetskih fantov in deklet«? Ali ne vedo, da vodijo ta društva fra-mazeni? (Kaj mislite!?) Nazadnje pa: Ako odstopijo od društva, dobijo odvezo, drugače pa ne! Ker so fantje in dekleta izjavili, da od društva ne odstopijo — niso dobili odveze.
Sedaj se pa vprašamo: ali so fantje in dekleta, ki hodijo k spovedi opravili svojo versko dolžnost? Ali pa je opravil spovednik tudi svojo dolžnost, kot božji namestnik. Čitatelji »Kmet-skega lista« naj o tem sodijo sami. Sicer pa poznamo pregovor: Vera po duhovnikih gor, vera po duhovnikih dol! Vse to se pa godi v letu 1933 po Kristusovem rojstvu. Naš kmetski človek pa naj živi — v duševni sužnosti!
Knjige Kmetijske Matice
Zopet imamo pred seboj nov letnik Kmetijske Matice. Tudi ta priča, da je ostala Kmetijska Matica sama sebi zvesta: Resno, stvarno čtivo, kakor je resno in stvarno naše kmetsko življenje. Nič onega lahkega, plitkega, kar je tako Mpično za naše meščanske edicije, ki so sicer prijetne, ko jih prvič čitamo, so pa tako daleč od naše vsakdanje življenske borbe, da nam ne morejo nuditi drugega razen par zabavnih uric. Mi pa potrebujemo danes trdne opore in pametnih nasvetov, da vztrajamo v težki borbi za vsakdanji kruh, za ohranitev svoje grude, svojega rodnega doma. Šele ko bo varna streha nad glavo in govedo v hlevu, ko ne bomo trepetali več iz dneva v dan, kdaj nam zapoje pred vratmi boben, šele tedaj se bomo tudi mi iz srca radovali prijetnega, zabavnega čtiva. Sedaj pa moramo, če hočemo ali ne, dajati prednost onemu, ki nas uči dobro in racijonalno gospodariti ter prilagoditi se spremenjenim razmeram, da rešimo sebe in zagotovimo svojim dragim vsaj skromni obstoj. Skrb za delo sta dandanes naša jutranja budnica, skrb in delo naša večerna uspavanka ...
Kmetijska Matica raste iz nas samih. Zato so njene knjige naše verno zrcalo:
1. Veliki koledar Kmetijske Matice za leto 1933 je izšel z novo naslovno sliko in v obsegu 160 strani. Posvečen je v prvi vrsti vprašanjem naše občinske uprave in njenega gospodarstva. Čim težji so časi, tem večje so naloge naših občin. Tudi zakoni jim nalagajo vedno novih bremen. Postati danes župan, občinski odbornik, član šolskega, cestnega, kmetijskega ali kakršnegakoli odbora, pomeni toliko, kakor prevzeti na svoja ramena odgovornosti polno dolžnost. Njeno izpolnjevanje zahteva mngo požrtvovanja in dobre volje, pa tudi znanja in izkušenj. Zato bo vsebina letošnjega koledarja prav dobro došla vsem onim desettisočem, ki sodelujejo pri upravi naših občin. Članki: Jugoslovansko državljanstvo in domovinstvo; občinsko gospodarstvo (obč. proračun in obračun, obč. blagajna, imovina in obč. posojila); odtegovanje prometnega davka pri obč. blagajnah; o glavni in mestni kontroli kot nadzornem oblastvu in rač. sodišču naših občin; gradnja, vzdrževanje in uprava cest; občina in kmetijsko pospeševanje; šolstvo in obveznosti občine; skrb za narodno zdravje (zdravstvene občine, asanacijska dela, zdravljenje v bolnicah); vojaška razvidnica obč. uprave; obč. požarna policija; kako je pri nas urejeno vprašanje vojnih invalidov (z 2 preglednicama prejemkov), županska zveza v Ljubljani — tvorijo
celo knjigo poučnih in koristnih razprav. Poglavje o vzgajanju, pomlajevanju in zasajanju kmetskih gozdov bo dalo vsem našim gozdnim posestnikom prekoristen pouk o ravnanju z gozdom, izberi drevesnih vrst itd. Vzgojiteljem naše kmetske mladine, zlasti pa tej sami bo dal mnogo pobude k stvarnemu gospodarsko-vzgojne mu delu članek o poljski metodi kmetijskega izobraževanja, ki obeta biti tudi za naše razmere zelo pripravna in uspešna. Članek ob stoletnici dr. Miroslava Tyrša se spominja ustanovitelja mogočne sokolske armade, a zelo obširni politični pregled nam v zgoščeni obliki naniza vse pomembnejše dogodke in stremljenja v življenju držav celega sveta v preteklem letu. — K vsemu temu še dva krajša leposlovna prispevka, običajni seznam sejmov, poštnih in brzojavnih pristojbin ter lestvica za pristojbine kolkov zaključujejo bogato vsebino letošnjega koledarja. — Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sam koledar vreden onih 20 Din, kolikor znaša članarina Kmetijske Matice.
2.	ing. Teržan: »Več dobre krme!« je knjiga o modernem travništvu. Ni prva, ki razpravlja o tem predmetu v slovenskem jeziku, lahko pa rečemo, da je prva, ki tako in v taki obliki obdeluje to za našo živinorejo prepotrebno panogo kmetijstva. Knjiga, ki so jo najbolje ocenili tudi že srbski strokovni listi, bo našemu kmetovalcu koristen svetovalec in pomočnik.
3.	Miloš Štibler: »Zadružništvo«, 2. del, je po svojem obsegu sicer skromno zato pa po svoji vsebini tembolj bogato delo. V treh poglavjih razpravlja o razvojnih možnostih zadružništva, o sodelovanju države v zadružnem gibanju in o nevtralnosti zadružništva (neodvisnosti od političnih, verskih in drugih skupin). Zlasti zadnji dve poglavji obdelujeta snov, glede katere slovensko zadružništvo še ni izreklo svoje odločne besede, kar pa bo moralo prej ali slej storiti. S pričujočim delom je storjen v tej smeri prvi korak. V tem leži tudi glavna vrednost knjižice. Želeti je le, da bi delo prečitali vsi oni, ki vodijo naše zadružništvo in naše zadruge, pa tudi oni, ki vodijo naše javno življenje.
4.	Ivana-a Albreht-a povest »Dom na Slemenu« nam slika križev pot slovenske kmetije in njenih prebivalcev v svetovni vojni. Gospodar na bojnem polju in pozneje v ruskem ujetništvu, žena z majhnim otrokom doma v enako težki borbi za ohranitev domače grude, premoženja in — svojega poštenja. Ko pa se mož kljub že dolgo končani vojni ne vrne iz ujetništva niti ne da glasu, ki bi pričal, da so neresnične vesti o njegovi smrti v fronti, podleže prigovarjanju vojnega prehranjevalnega komisarja in ga vzame za moža. Toda ta, mesto da bi se oprijel kmetije, ki je tako zelo potrebovala močne roke gospodarja, se uda pijančevanju. Tedaj pa se nenadoma vrne iz ujetništva Slemenčan. Bolan in star vidi pred seboj sicer ohranjeno domačijo in svojega sina, na drugi strani pa na svojem mestu drugega moža. Umakne se, a usmiljena smrt napravi s svojim usodnim posegom konec temu nevzdržnemu stanju. — Vsi, ki so bili priče takih in sličnih dogodb v minuli svetovni vojni, bodo knjigo, okrašeno z 10 slikami, brali z zadovoljstvom, obujajoč pri tem svoje lastne spomine.
Vse 4 knjige prejmejo udje Kmetijske Matice za skromno udnino 20 Din (poštnina posebej). Ker je nekaj izvodov knjig ostalo, sprejema uprava Kmetijske Matice naknadne prijave, dokler traja skromna zaloga. Naj bi ne bilo slovenske kmetske hiše, ki bi ne bila članica Kmetijske Matice!	B.
Znižane cene soli
Uprava državnih monopolov objavlja, da bo 15. januarja znižala prodajno ceno za namizno sol od 12 na 8 Din za kilogram. Sol se bo prodajala v zavojih po pol kilograma netto. Na zavojih je označena še stara cena, to je 6 Din za kilogram, smejo pa se prodajati samo po 4 Din.
Času primerno:
Doznače vesti
f prof. Maks Pirnat. Pretekli teden je preminul znani profesor Maks Pirnat. N. p. v m.!
V	ljubljanski bolnici se je lani zdravilo 12.220 moških in 9721 žensk.
V	Zg. Kašlju je posestniku Ivanu Lukcu pogorelo gospodarsko poslopje.
Velik požig. Pretekli teden je postal žrtev požara posestnik Karol Hrastnik iz Sp. Polska-ve. Do tal je pogorelo vse gospodarsko poslopje. Ogenj je bil podtaknjen.
V	mariborski klavnici so lani zaklali 2062 volov, 582 bikov, 2413 krav, 802 telici, 5264 telet, 18 ovc, 23 kozličev, 392 konjev in nad 12.000 svinj.
. Vsled pomanjkanja gotovine se je TVRDKA' A. & E. SKABERNE, Ljubljana, odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas!
Senator dr. Rožič častni občan občine Brezovica pri Domžalah. Občinski odbor občine Brezovica je imenoval na svoji seji, ki se je vršila dne 6. januarja t. 1., s soglasnim sklepom za svojega častnega občana gospoda senatorja doktorja Rožiča.
Vol ga je z rogom. Na čuden način se je ponesrečil 51-letni gonjač Ivan Jernič. Iz Kranja je gnal hudega vola proti Ljubljani. Vol je spotoma pobesnel in zabodel Jerniča z rogom v levo oko. Jernič bo najbrž ob oko. — V Dobru-njah je med prepirom nekdo z nožem oklal v glavo 24 letnega delavca Jožeta Mlakarja.
Izpremenjene pristojbine za vizume v Avstrijo. Od 1. januarja 1933 dalje se bodo pobirale za vizume v in skozi Avstrijo sledeče pristojbine: za eno potovanje 80 Din, za eno potovanje skoz Avstrijo 17 Din, za trajni vizum enega leta 160 Din in za izletni vizum, veljaven 7 dni za Štajersko in Koroško, 18 Din.
asiioka čaj
Bahovec olajša in preprečuji nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, pospešuje cirr tlačijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 — »
Zdravljenje v jugoslovanskih bolnicah. Po
vseh bolnicah v naši državi se je v letu 1931. zdravilo 266.297 oseb in sicer 144.996 moških in 121.601 ženska. Od teh je umrlo 11.782 oseb (7139 moških in 4013 žensk), skupaj torej 4 % zdravljenih. Na bolnice v Dravski banovini odpade 51.197 oseb (27.284 moških in 23.913 žensk), izmed katerih je umrlo 1823 oseb (1021 moških in 802 ženski). Od vseh umrlih ljudi v Dravski banovini jih je umrlo v letu 1931. po bolnicah le 5 odstotkov.
Saditev tobaka. Uprava državnih monopolov je dovolila v letu 1933 saditi producentom tole število tobačnih sadik: vardarska banovina 592 milijonov 674.000, moravska 56,428.000, drinska 14,463.000, donavska 65,674.000, primorska 76 milijonov 994.000 in zetska banovina 12,623.000 komadov. Prijave se sprejemajo do 31. januarja 1933. Nadalje je določila tudi cene po kategorijah.
Velik požar. Nedavno noč je postala v Bučni vasi žrtev ognja lepa domačija, last upokojenega železniškega revizorja g. Fr. Mramorja, stanujočega v Žabji vasi. Ogenj, ki je nastal na doslej nepojasnjen način, je v kratki uri uničil enodružinsko hišo, svinjak, malo šupo in hlevček.
JDoobt
Položnice
V 50. številko »Kmetskega lista« smo priložili poštne položnice vsem našim cenjenim naročnikom 8 prošnjo, da bi se jih poslužili ter čim-preje porarnaii naročnino za I. 1933, ki znaša, kakor doslej, 30 Din la celo leto.
Strašna smrt dveh otrok. Kmet Josip Svetek v Čepincu pri Čakovcu je kuhal žganje in pazil na svoja dva otroka, da bi ee jima kaj ne pripetilo. Ko sta pa bila otroka pri materi, je stopil malo k sosedu. Ta čas sta se pa otroka približala peči in 41etnemu sinčku se je vnela obleka. Ker je bilo že pozno zvečer, sta hotela roditelja hudo opečenega otroka šele zjutraj odpeljati k zdravniku, pa je že ponoči v strašnih mukah umrl. ,V Gornji Lendavi je pa triletni sinček Terezije Železen prevrnil nase lonec vrele vode in se tako opekel, da je kmalu umrl.
Kovač je ponarejal norce. Subotiška policija je državnemu pravdniku izročila Petra Var-go, starega 65 let, po poklicu kovača, ki je v gostilni s ponarejenimi novci hotel poravnati račun. Varga priznava, da je ponarejal kovan denar, zagovarja pa se, da je storil to zaradi velikega siromaštva.
Starec z zašitim srcem. Pred tedni je v Osi-jeku skušal izvršiti samomor 701etnš zvonar Ante Andušič. V prsi si je zabodel nož ter ranil sroe. Domnevalo se je, da ne bo ostal pri življenju. Operacija na srcu pa jo dobro uspela in te dni je Andušič z zašitim srcem zapustil bolnico.
Dva otroka zgorela. Mijo Jagodič iz vasi Braze pri Brčkem, ki je ločen od svoje žene, je šel v mesto na delo. Doma je pustil svoja dva otroka sama. Otroka sta se igrala okrog ognja, v bližini pa se je nahajala slama, na kateri sta spala. Ogenj je zajel slamo in v kratkem času je bila vsa soba v plamenu. 61etna Katica in 31etni Mato sta zgorela. Na lice mesta je prišla sodna komisija, da ugotovi, kdo je kriv te nesreče.
Iz ptujske bolnišnice. V letu 1932 se je zdravilo v ptujski bolnišnici 1526 oseb.
Hlod zlomil nogo. V ljubljansko bolnišnico eo pripeljali 31 letnega delavca Franca Ložarja, uslužbenega pri lesnem podjetju Borisa Samse v Litiji. Ložar je delal v gozdu, med delom pa je padel nanj hlod in mu zlomil desno nogo. — V Dobrovcu pri Homcu je konj brcnil 221etno zasebnico Ano Bregarjevo in jo poškodoval.
Volkovi. V okolici Karlovca so se pojavile velike tolpe volkov, ki napadajo vasi in delajo kmetom veliko škodo. Zaradi tega je tamkajšnje lovsko društvo sklenilo, da napravi na volkove velik pogon.
Zagonetna smrt moža in žene. V vasi Libač blizu Rume se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Na domu so našli mrtva Lazarja m Anko Vukin. Mati je držala v naročju dete, mož dn žena sta imela čuden izraz na obrazih. Mrtva mati je tako krčevito objemala triletno hčerkico, da so ji jo komaj iztrgali. Pravi vzrok tragedije še ni pojasnjen.
Mrtvega brata peljal r bolnico. Kmet Dra-goljevič iz vasi Šerengrad je pripeljal v novo-sadsko bolnico mrtvega brata Pajo. V bolnici je brat povedal, da je bil Pajo zjutraj doma še zdrav in dobre volje, naenkrat mu je pa postalo slabo in je umrl. Oblasti so odredile obdukcijo trupla.
Nora kmetska igra. Vsem podežel. odrom najtopleje priporočamo, zlasti našim društvom kmetskih fantov in deklet, zgodovinsko ljudsko igro v petih dejajih »Razbojnik Guzaj«, spisal Ernest Tiran. Igra se dobi pri avtorju v Ljubee-ni pri Celju. Radi zanimivosti, napete vsebine in lahke scenerije bo ta igra dobrodošla vsem podeželskim odrom.
Smrt najstarejše Banjalučanke. V Banjaluki je umrla v nedeljo Ana Albrecht, ki je bila 7. decembra 100 let etara. Doma je bila iz Bavarske.
Zvesta mačka. V Vršovicah pri Pragi je bila te dni obveščena policijska stražnica, da je slišati z nekega poslopja strahovito mačje mijav-kanje. Stanovanja, iz katerega so prihajali glasovi, ni mogel nihče odpreti. Sledjič je policija vrgla vrata s tečajev in vdrla v sobe. Našla je najemnika, nekega trgovca, obešenega na križu pri oknu. Mačka, ki je bila edina priča tega prizora, je pobesnela in »o jo vjeli šele po napornih mukah
Vesli iz sveta
Svetovna proizvodnja sladkorja bo znašala po cenitvah 6 milijonov 515.000 ton, kar je za milijon ton manj kot lani.
Hripa v Londonu. Pretekli teden je v Londonu umrlo na hripi 333 oseb.
Na poti iz Leningrada v Helsingfors se je ponesrečil eden največjih ruskih zrakoplovov.
V Indiji je izbruhnila vstaja muslimanskega prebivalstva. Proglašeno je bilo obsedno stanje.
Transkarkaška železnica. Moskovska vlada je sklenila zgraditi električno železnico čez Kavkaz. Ta proga bo, kadar jo bodo dogradili, najvišja železniška naprava na svetu. Njena trasa leži mnogo višje kakor slovita pirenejska železnica. Transkavkaška železnica bo skrajšala vožnjo od Moskve do Tiflisa za celih 24 ur in bo prihranila državi letno 50 milijonov rubljev. Železniška proga bo imela mnogo predorov, najdaljši med njimi bo nad 6 km dolg.
Dobiček od škode. Sodišče v Plznju je uredilo zapuščinske zadeve pokojnega tvorničarja dr. Karla Škode. Njegova zapuščina, v kateri sta dve veleposestvi s hišami in vrednostnimi papirji, znaša 37 milijonov Kč. Razdelili jo bodo na tri dele med Škodove potomce. Davčni urad bo od zapuščine imel lep dobiček — pobral bo tri milijone Kč.
ZAVAROVANJA
za dote otrokom in posmrtnine od
Din 1000— do Din 25.000—
sprejema pod najugodnejšimi pogoji reg. pom. ffi blagajna
LJUBLJANA, Kolodvorska ulloa St. 7
Pišite takoj za pojasnilo. Za odgovor priložite znamko
Milijon potepuhov r Ameriki. Ameriško časopisje, ki je pred nekaj leti pisalo o brezdom-ski mladini v Rusiji, ugotavlja, da se kaže isti pojav sedaj tudi v Ameriki. Bivši policijski komisar v Washingtonu, brigadni general Glass-ford, je ustanovil društvo za zaščito mladine. Organizacija ima namen vrniti podivjano mladež, ki jo cenijo na milijon glav, normalnim razmeram. Za zaposlitev te mladine bo moral dovoliti kongres posebna sredstva, kajti doslej niso žrtvovali filantropi v ta namen niti centa.
Izumiteljera tragika. V New Yorku se je zastrupil s svetilnim plinom Avstrijec Albert Schwarz, izumitelj kroglevarnega telovnika in brzostreinega revolverja malega kalibra. Albert Schwarz, je živel v Ameriki od 1. 1900. in je prodal svoja dva omenjena izuma newyorški policiji. Vzrok samomora je bila beda.
Z avtomobilom skozi Saharo. Mlada Švedi-nja Eva Dicksonova je 16. decembra v spremstvu nekega črnega boya nastopila v britski koloniji Kenyji avtomobilsko vožnjo skozi Belgijski Kongo in je prevozila progo vzdolž Čad-skega jezera, skozi Nigerijo in Saharsko puščavo. Na zadnji dan starega leta se je pripeljala v Alžir, od koder bo nadaljevala potovanje proti Franciji, nato pa se popelje z avtomobilom domov. Povod za vožnjo je dala neka stava, ki jo je Dicksonova dobila že z dosedanjim srečnim potovanjem.
5 milijonov sužnjer na sretu. Lady Simon, žena ministra Johna Simona, je napisala v »Frankfurter Zeitung« članek, v katerem se toplo zavzema za odpravo suženjstva. Lady Simon opozarja na to, da je danes še zmerom 5 milijonov ljudi v osrčju Afrike, v Abesiniji in na Daljnem Vzhodu, uklenjenih v suženjske verige. (Najbrž jih bo še enkrat toliko. — Opomba uredništva.)
Ia Iga. Kakor drugod, tako je tudi nas Ižan-ce gospodarska kriza zagrabila. Njena trda pest se občuti med Ižanci najhuje v našem centru, kjer se nahaja obširna Studenška vas, v kateri živi nad 220 družin, in je med temi goslačev, kočarjev in malih posestnikov nad 40 odstotkov. Le-ti si iščejo dela, da si pribore potrebni kruh zase in družino. Ker pa tudi pri večjih posestnikih pritiska denarna kriza vedno huje, je dobiti zaslužek čim dalje težje. Vsled tega nastaja revščina in beda čim dalje večja. Niso redki slučaji, ko uboga gospodinja premišljuje, kje bi dobila denar, da bi kupila soli in obula svoje otro-čiče. Slednjič najde v podstrešju par piščancev, par golobčkov in nekaj zajčkov, in to nese v košarici v mesto. Ker ni okroglega pri hiši, si išče posojila pri prijateljih ali znancih, ker ve, da bo mitničar na potu zahteval 10 Din, da jo spusti na trg. Naša banovina dobi državne podpore za omi-ljenje krize nad 6 milijonov dinarjev, za kar gre vsa čast in hvala g. ministru Puclju. Opravičeno j bi bilo, če bi semkaj na Ižansko padla od tega tudi kaka drobtinat 4 milijone dinarjev pojde za javna dela. Naš potok »Išca« ni bil že od pam-tiveka reguliran, v sredi struge so zrastli kupi, ki mole iz vode in ovirajo vodotek, in če je par dni deževje, je že vse obrežje pod vodo. Da je regulacija potrebna, lahko prizna vsak strokovnjak. Mi prosimo merodajne faktorje, če že mi mogoče izvesti popolne regulacije, naj v tem vsaj nekaj za silo store, da bodo dobili naši brezposelni delavci in reveži nekaj zaslužka.
Bloke. Dne 3. januarja se je v župni cerkvi sv. Mihaela poročil g. Venceslav Winkler, učitelj z gospodično Julči Punčuhovo, učiteljico, hčerko upok. šolskega nadzornika v Logatcu. Mladima poročencema obilo sreče! — Naš ožji rojak dr. Dore Lavrič, sedaj asistent na kirur-gični kliniki v Zagrebu je, kakor smo izvedeli, imenovan za primarija bolnice v Mariboru. G. primarij je star komaj 33 let, pa je že znan kot priznan kirurg, ki se je tudi izkazal kot pisec strokovnih razprav iz svoje stroke. Na novem mestu mu želimo mnogo uspeha. — Bloke, ki so v tem času znane kot druga Sibirija, so letos prav gorke in mladina komaj pričakuje snega. Da snega ne bi bilo, zato nismo v strahu, bo pa najbrže v času, ko si ga ne bomo želeli.
Velesove pri Kranju. Občinski odbor občine Velesovo je na svoji seji dne 13. decembra 1932. soglasno izvolil č. g. Janka Barle-ta, župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani in bivšega nar. poslanca za častnega občana. Iskreno častitamo!
Zborovanje vinogradnikov r Semič«. Dne
15. januarja 1933. se vrši v Semiču zborovanje vinogradnikov v svrho ustanovitve vinarske zadruge za črnomeljski srez. Pričetek zborovanja ob 18'30. — O zadrugarstvu in vinarstvu predava areski kmetijski referent iz Črnomlja. Interesenti se vljudno vabijo k čim številnejši udeležbi.
Pri slabem počutju >e naravna »Fran« Jo-sefova« grenčiea prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo iežko-če in čeŠče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov h"alijo soglasno prav milo učinkovanje* Fran* Josefo-ve« vode, ki je posebno '"zborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Jnsefova« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
9relii?a2ic2 felei
Telička je želja slehernega živinorejca, kateremu krasi hlev breja krava mlekarica. Zakaj, mati dobra mlekarica, oče mlečnega rodu, bo po vsej verjetnosti tudi hčerka vredna svojih roditeljev — ostala bo za pleme. Živinorejec pričakuje, da mu bo kot krava dajala najmanj toliko mleka, ko njena mati — če ne še več? Niso namreč redki oni, ki upajo, da bo hčerka mater celo prekosila! In to je tudi cilj umne živinoreje, dosegljiv s pravilno nego in prehrano, predvsem v prvem letu.
Znano je, da se lastnosti — kakor mlečnost, procent tolšče in druge — ne podedujejo že kot take, temveč le njih osnove. Daljnji razvoj osnov v lastnosti, to je naloga prehrane. Nudi živinorejec mlademu, rastočemu organizmu vse potrebne hranilne snovi v dovoljni meri in pravilnem razmerju, potem povoljnj uspehi ne bodo izostali. Tudi rekordne količine mleka ne! Nasprotno pa so grehi, storjeni v prvem letu, ne-odpustljivi — napake pozneje nepopravljive.
Rastoča žival potrebuje hrano, katera vsebuje mnogo beljakovin in rudninskih snovi. Tele pretvori do SO % celokupne beljakovine v mleku v meso. Čim starejši postaja, tem bolj pojema • sposobnost tvorbe mesa in — kakor iz maščob in škroba — tako se tudi iz preostalih beljakovin tvori v poznejši dobi: mast, toplota in energija. Nikakor pa ne obratno. Tvorba beljakovin, to je iriesa, v živalskem telesu ni mogoča iz maščob in škroba, temveč le iz beljakovin. Zato so beljakovine tolike važnosti za rast mlade živine. Istotako so tudi rudninske snovi — predvsem fosfor in apno — za tvorbo kosti neobhodno potrebne.
V mleku so vse potrebne hranilne snovi v pravilnem razmerju in lahko prebavni obliki. Mlezva — to je mleko, katerega izločuje krava pTve dni po otelitvi — je nenadomestljiva. Vsebuje do 16 % beljakovin — sicer le 3" 4 % — in tudi rudninske snovi je v mlezvi več ko v navadnem mleku. Mlezva deluje lahko odvajalno. Njena naloga je odstraniti črevesno smolo, ki je nastala kot produkt preosnavl;'anja v mate frieiii telesu. Prvi dan vsebuje siriscnik .t-' dotlej edini razvili Želodec teleta — le 11 prosi or-tiine. Če nasesa oz. popije tele prvi dan več k" T i mleka naenkrat, pritisne prekomerna količina na ostale, Še nerazvite dele želodca, kjer
KcLlaslEofa
Ameriški predsednik Coolidge umrl
Pretekli teden je zadela kap bivšega pre-zidenta Ameriških Zedinjenih držav Calvina Coolidgea.
Pokojni je bil rojen 7. julija 1872 v gorskem mestecu Plymouthu v državi Vermont kot farmarjev sin. Študiral je matematiko, toda posvetil se je farmarstvu svojih roditeljev. Šele po-
je prebava nemogoča in zle posledice seveda ne izostanejo. Zato je treba nuditi teletu prve dni večkrat na dan — štirikrat, petkrat! — in manjše količine mleka. Tako n. pr. prvi dan le ZU 1, po Yt naenkrat. Drugi dan 2 1 — t. j. 4krat po pol litra — in tako dalje vsak dan približno pol litra več, koncem prvega tedna 4 1 dnevno, koncem drugega 6 in koncem tretjega 8 litrov. Dnevno količino 8 do 10 1 mleka je treba nuditi teletu do 6 oz. 8 tednov. Čim dalje, tem bolje! V drugem tednu zadostujejo že trije obroki: zjutraj 2 1, opoldne 1% in zvečer zopet 2 1, a od petega tedna dalje le v dveh obrokih dnevno: zjutraj 4 1 in zvečer 4 1. Seveda je pravilna odmera količine mleka mogoča le pri onih naprednih živinorejcih, kateri teleta napajajo, ne pa pripuščajo, da sama sesajo. Sesanje, prvotni način prejemanja mleka, spada V ono dobo, ko je dajala krava le toliko mleka, kolikor ga je bilo potrebno za odgojo teleta. Današnja krava daje dvakrat, trikrat več mleka, kakor ga more nasesati tele. Sesa li tele pred molžo, tako dobi prvo mleko, ki vsebuje manj tolšče, če sesa po molži, dobi zopet mleko, v katerem je procent tolšče mnogo večji — do 6%. V obeh slučajih je treba kravo po sesanju čisto pomolsti. Dalje niti v prvem, niti v drugem slučaju ne vemo, koliko mleka je nasesalo tele. Enkrat nasesa premalo, drugič zopet preveč, kar mu škoduje.
Pravilno, to je enakomerno prehrano telet omogoči le napajanje. Nanj se tele hitro privadi. Najprej mu je treba pomoliti prst omočen v mleko in nato mu z drugo roko potisniti glavo v posodo z mlekom. Mleko mora biti toplo, po-nudeno teletu takoj po molži. Posoda čista! Razni aparati so ravno zato neprimerni, ker se težko čistijo.
Poleg pravilne odmere količine mleka je prednost napajanja telet tudi v tem, ker molža, predvsem pri kravah po prvi otelitvi povoljno vpliva na mlečnost. Tele nikdar čisto tifc izprazni vime. Tudi mu krava mleko običajno zadržuje. Dalje pride v poštev dandanes tudi šted-j nja, v Jtolikor bi tele nasesalo več, kakor pa; . potrebuje. In končno je ^odstavljanje, t^iet jSTii napajanju veliko lažje izvedljivo, kot pa tam,j kjer teleta sesajo.	. •
Ing. Janez Pucelj.
poinzs&e ladje
Pretekli teden je v bližini angleške obale zgorel francoski prekomorski parnik »Atlantique«. Ladja, ki je imela 42.000 ton, je spadala med največje francoske prekomorske parnike. Zgrajena je bila šele pred dvema letoma ter je vozila na progi Bordeaux— Buenos Aires v Južni Ameriki. Ladja je bila najmoderneje oprem ljena ter izdelana kar najbolje.
Po obsegu požara spominja ogenj na' največje ladijske katastrofe. Požar je bil, kot se zdi, podtaknjen od plačane zločinske roke. Uničena ladja je bila zavarovana pri angleških zavarovalnicah za 2 milijona funtov.'
zneje se je znova lotil študij in 1. 1897 se je naselil kot odvetnik v Northamptonu, kjer je zdaj umrl. Nekaj let je bil tudi župan tega mesta. V politično življenje je posegel 1. 1912, kot član senata države Massachussets, ki ji je bil 1. 1919 do 1920 guverner. Leta 1919 je opozoril javnost nase, ko je energično zatrl stavko bostonskih policistov. Kot prezident je bil znan po Ameriki pod zdevkom ^Molčeči«.
Lep napredek zadružništva y naši državi
Splošen pregled zadružništva
Glavna zadružna zveza v Beogradu je pravkar izdala statistiko o zadružništvu v naši državi po stanju ob koncu leta 1981. V tej zvezi je sedaj včlanjenih 20 revizijskih zvez, nadalje 7 centralnih zadrug (oblastnih zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu) in 4 revizijske zveze zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu.
Od vseh zadružnih zvez je po številu včlanjenih zadrug (toda ne po številu zadružnikov) najmočnejši Glavni savez srpskih aemljoradni-ških zadrug, ki ima 2286 včlanjenih zadrug g 118.290 zadružniki. V Dravski banovini pa so 4 zveze gospodarskih zadrug, od katerih ena (Revizijska zveza, Ljubljana) ni včlanjena v Glavni zadružni zvezi. Število včlanjenih zadrug in zadružnikov je bilo ob koncu leta 1931 pri teh štirih slovenskih zadružnih zvezah naslednje:
zadrug zadružnikov; Zadružna zveza, Ljubljana 650 154.484 Zveza slov. zadr., Ljubljana 318 76.185 Zveza gosp. zadr., Ljubljana 74 21.000 Revizijska zveza, Ljubljana 40	8.640
Skupaj 1082 260.309 Vsega je torej v štirih slovenskih zadružnih zvezah včlanjenih 1082 zadrug z 260.309 zadružniki (od teh zadrug je le malenkostno število izven območja Dravske banovine). V vsej državi pa je 7483 zadrug z 855.836 zadružniki, od teh je več kakor polovica, namreč 4407 kreditnih zadrug, 1217 liabavlialnih, produktivnih in kon-sumnih, 284 živinorejskih, 184 mlekarskih, 114 žitarskih, 89 stavbnih, 84 zdravstvenih, 81 vinarskih, 60 kmetijsko-strojnih, 51 elektrarni-ških, 43 ribarskih, 24 vodovodnih, 23 oljarskih, 20 tiskovnih, 16 sadjarskih, 16 tobačnih itd. Slovensko kreditno zadružništvo najmočnejše
Za presojo razvoja' kreditnega zadružništva je važno gibanje hranilnih vlog in danih posojil pri kreditnih zadrugah v naši državi. Tb gibanje kažejo v zadnjih letih naslednje številke (v mMijonih»Din): ■	• .
hran. vioge dana posojila ' -1927	1405	1128
19-28	1711 • 1395
1929	2087' " 1776
1930	2346	2161
Pri "vseh kreditnih zadrugah v Jugoslaviji so lani znašale hranilne vloge 2346 milijonov Din, to je za 259 milijonov Din več nego ob koncu leta 1929: posojila pa so tudi že prekoračila dve milijardi.
Pri največjih dveh slovenskih zadružnih zvezah pa je bilo lani ob koncu leta stanje vlog in posojil naslednje (v milijonih Din):
hranilne vloge posojila Zadružna zveza	988'7	'722-6
Zveza slovenskih zadrug 645-l	576-5
Ti dve zvezi sta imeli torej skupaj 1634 milijonov Din hranilnih vlog, tfl je 75 odstotkov vseh hranilnih vlog pri kreditnih zadrugah v ši državi.	11'■''■'•-
•»■■■	.....ij'->-J IV. i,'-
Cene v Avstriji. Življenje v Avstriji, je yec kot še enkrat dražje kakor, pri nas. Kakor jo znano, stoji avstrijski šiling precej visoko in sicer velja 1 šiling 9 dinarjev 20 par. V Gradcu prodajajo mesarji na trgu meso po sledečih od oblasti kontroliranih cenah:
Vol (zadnji del) 2 šilinga 80 grošev.
Bržola — ravno toliko. . •
Pljučna pečenka (volovska) 3 šilinge 40 grošev. . ,	, ;\ .. ..„,!
Teletina 2 šilinga 60 grosev.
Svinjina 4 šilinge.
Špeh 2 šilinga 40 grošev.
Koliko pa dobi kmet pri nas za živino"!
Te cene so točne, ker jih je dne 8. t, m. prepisal neki naš prijatelj na trgu v.,.Gradcu.
Kmetje!
citajte „Kmetski list*4!
A. & E. SKABERNE
uusuana
Uvoz in prodaja angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile
VAŽNO: V račun jemljemo (do preklica) fudi M RAKUNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov

nem
\ OSREDNJA GOSPODARSKO ZADRUGA ^
v Ejufoliam
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega iit splitskega portland-cementa
MoIodiv&vshGi mlicei sfev. 7
Posojila,
brezobrestna
za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje: MZadruga" LJUBLJANA
Poštni predal 307. Išče zastopnike!
VSAK
zaveden kmet bi moral citati naš listi
Dober zaslužek
prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanesljivi in agilni poverjeniki naj se zglase pri domači zavarovalnici
HERCiG-BOSNA
LJUBLJANA, Šelenburgova T/I.
ruporoco^o
najboljše šivalne stroje in kolesa
"T
GRITZNER
Švicarski pletilni stroji D U B I E D
edino le pri tvrdki
J os. 'Peteline, Ljzihlfana
Telef. št. 29-18	za vodo.	Telef. št. 29-18
Brezplačen pouk v vezenju. — Večletno jamstvo.
Zaloga v Kranju Trgovina Levičnik
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
mefski hranilni in posojilni dom
v Ljubljani
Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Kačun pošt hranil št 14.257 Brzojavh »KMETSKI DOM' Telefon štev 28-47
VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5 V»0/o brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7 b r e 7 odbitka davka os rento
Stanje vlog nad 35,000.000 dinarji« // Rezerve nad 900.000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost »log
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovan]a. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin ln vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12'/, In od 3 — 4'/» le ob sobotah to dnevih pred prazniki od S —12«/,
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Siomškov trg 3
Kmetje!
Koruzo,
suho kakor tudi umetno sušeno nudi po najnižjih cenah
Ekonom
LJisbliana, Kolodvorska ul T
m
Ml
UredniK: Janko Vič tč, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. — liska tiskarna Merkur loredslavnik tiskarne: O. MichdlckJ, Ljubljano.