i*®safi.aneiis8ž£	©Im	1*
Št, 5.
V Ljubljani, v nedelj® 6. januarja 1924«
^oStntna ? gotovim.
Leto I*
jBalpr ..
,ML
m )
mm
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
J/eodvisen političen list.
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.
Besedoiomstvo.
Pregovorna je bila od nekdaj zvestoba Slovencev in tudi naš najhujši narodni nasprotnik nam ni mogel nikdar očitati nezvestobe. In zato je bila naša zvestoba vedno naš ponos in velik del vseh naših nacionalnih uspehov v Primorju je temeljil v tem, ker je tudi naš najprlprostejši človek mogel s ponosom reči, jaz sem bodji od vas Italijanov, ker moja beseda nekaj drži, tvoj;;, italijanska pa ne.
In kakor na Primorskem, tako je bil Po vsej Sloveniji od pamtiveka mož samo tasti, ki je držal svojo besedo in kult mož-besede Je šel celo tako daleč, da Je držal naš narod iroio besedo tudi točki, če mu Ja bfio to v očitno Skoda,
Ce pa je že vsak posameznik tako wio čislal tvojo besedo, da Je bil tudi *ajrevnej$l Izročen zaničevanju, če ni držal »voje besed«, k»Mko boi) pa so dolin« vse stranka ta vse organizacije, da to najlepšo čednost našega naroda negujejo in da so same vzgled, kako treba častiti dano besedo, kako treba daai besedi zapostaviti vse.
C® pogledamo v zgodovino skmsn-skega naroda, potem tud* vfclimo, da Je “u® takoj izgubljena vsaka stranka, v*®k Posameznik, Id ni brezpogojno tz-Polnil dane besede. Tako odločno, tako bressobziimo se je izpolnjevala ta za-ateva, v s]0Yenskl zgodovini sploh nimamo primere besedolomstva. Da, odkar živi slovenski narod, nismo nikdar doživeli, da bi cela grupa prelomila svoj« Javno dane besede, ker znala K da H to pomenilo njen samomor.
K*®1 Pa nismo doživeli ne za časa *voje prve svobode, česar nismo poznali niti tekom stoletij našega robstva, to srno doživeli sedaj — v času oaže svobod«.
AH je mar naš narod v medvojni in Povojni dobi v resnici tabo padel, da bi mogel trpeti stranko, Id lomi dano besedo? Ali smo v resnici tako padli, da bomo molčali na najbolj oStno besedo-jomstvo? Ali smo tako Izkvarjeni, da ?on*o na izvršeno bcsedolomstvo še debatiraj?
.Qr® *• bftti ali nebitl miega resnosti ^ ®r® za osnovo njegovo nrav-
spoštujemo
stobo, aui množimo čast sJovenske-boii611 pa Se Postavimo na naj-Šeroo v!!^S^n!0 stališča in se zapi-Dn^Ldatemu tel^
f^ega Izhoda ni!
ujak'0bWWm tudi narodu aJR** ™re PaJf
v rokah rei>oSten]akov **°Va ^
Slovenska «v^t lno ^
Ona mora ali besoi^otnc«	.h
pa obsoditi sebfc"**	*
Tudi tu ni drugega fatbo<|«
Ampak tudi za demokrat«^ ko Je samo eu izhod. Ali obsodi besedo-krnntvo In tiste, ki so ga z*gre$m «u P« pritisne sebe &K stranke.
V	enem ko v drugem slučaju j« nec jasen. Preko vseli besedolotncev bo Sel slovenski narod na dnevni red, ker Poštenost Je podlaga slovenskega na-naroda in zvestoba njegova vez
Kdor se hoče izobčiti Iz vrst slovenskega narod«; ta naj sledi be>edo-tomccm.
Parlamentarne daio.
Beograd, 5. januarja. (Z) Takoj Po božičnih praznikih bodo vri skupščinski odbori Intenzivno nadaljevali * delom. Z vso naglico s® bo začel proučevati zakon o centralni upravi, po katerem odpadejo tri ministrstva, in sicer ministrstvo za izenačenje zalconovv za agrarno reformo in za sodjalno politiko. Ker je zbran ves potreben nta-terljal, bo tudi odbor, Id dela na razvrstitvi uradnikov, nadaljeval »voje delo, Mavtako pa tudi odbor, ki proučili e zakon o sodnikih.
Beograd, 5. januarja. (B) Ministrstvo za zunanje zadeve objavi po božičnih praznikih trgovinsko konvencijo, ki je bila sklenjena med našo državo to Poljsko ta ki jo je pred kratkim W*rftJ«Ut naša narodna skupščina
Protest Angiile proti francoskemu
posoiilis.
Afront proti Mali antanti. — Beneš odpotuje v London.
Beograd, 5. januarja. (B) Ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo noto, s katero Anglija zahteva pojasnil
o	posojilu 300 milijonov francoskih frankov za našo oborožitev. Angleška vlada se boji, da ne bi to posojilo dobilo prioritete pred izplačilom vsote, za katero se je Srbija zadolžila z» vojaški materijal, ki ga je dobila med vojno od Anglije. Ta angleška nota nima praktične vrednosti, ker naši predvojni dolgovi še niso urejeni. Cilj note leži bolj v tem, da se protestira proti lrancoskl politiki podpiranja Male antante In da se da vidnega izraza razpoloženju Velike Britanije proti novemu kontinentalnemu bloku. Tako razume-
vajo značaj note krogi, ki stoje blizu vlade. Na neto se odgovori, da angleški Interesi ne bodo oškodovani z za-ključitvijo francoskega posojila 300 milijonov frankov.
London, 5. januarja. (Reuter.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pride, kakor se doznava iz zanesljivega vira, sredi tega meseca v London. Namen njegovega prihoda so pogajanja o madžarskem posojilu, s katerim se bo bavil finančni odbor Društva narodov, ki se sestane dne 15. t. m. Pri tej priliki se bo dr. Beneš razgovarjal tudi z vodilnimi državniki o položaju v Evropi in o sklepu francosko-češko-slovaške pogodbe.
Konferenca Hale antante.
Posvetovanja v mlnlstr stvu za notranje zadeve.
Beograd«, 5. januarja. (B) Zunanji minister dr. Ninčid in njegov pomočnik g. Panta Gavrilovič vsak dan pretresata gradivo, ki bo predmet razprav na konferenci Male antante. Danes dopoldne Je Imel g. Girsa, pomočnik češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Benešai, dolg sestanek z g. dr. Ntačlčem in g. Gavrilovičem. Na sestanku so se obširno razpravljala vprašanja, M neposredno zanimajo obe zavezniški državi. Dr. Beneš namerava solidarno z nami urediti nekatera go-spodarsko-finančna vprašanja ta zato g. Girsa marljivo proučuje razna poročita trgoviaisko - pridobitnega značaja. Za sedaj j« v načrtu, da se sestanka udeleže samo ministri zunanjih zadev Češkoslovaške, Romunske in naše države. N« v« se še gotovo, ali se sestan-
ka udeleži kot zastopnik poljske vlade tudi g. Okenski Mislijo, da bo razpravam o nekaterih važnih političnih vprašanjih na konferenci prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič. V zvezi s temi važnimi posvetovanji prihajajo v ministrstvo za zunanje zadeve često francoski, angleški. ta ameriški poslanik ta zahtevajo pojasnil o vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo. Duca in Beneš prideta v Beograd 9. t. m. zjutraj ta bosta še Isti dan dopoldne ob 11. imela sestanek z dr. Ninčičem v ministrstvu za zunanje zadeve. Z dr. Benešem pridejo tudi načelnik češkega tiskovnega urada Čer-mak, urednik »Češkega Slova« 'Safra-nek ta dopisnik »Prager Press e« dr. Vereš.
Načrti voditelja makedonstvuiuSčih.
Velika zborovanja v Južni Srbiji proti bolgarskim tolpam,
Demokratski opozkilonalni blok le iselzvedlliv.
Beograd, 5. januarja. (B) »Beo-gradske Novosti« prinašajo o političnih dogodkih v teku tedna med ostalim tole: O vprašanju ustanovitve opozi-cijonalnega bloka se zadnje dni malo govori. Sami politiki Iz opozicije so uvideli, da je to glede na stanje v opoziciji jako težka stvar in so od te misli odnehali. Demokrati, ta najmočnejša opozlcijonalna skupina, so v stvari razcepljeni. Prlbičevič stoji na eni strani, Davidovič pa na drugi. Poslanci SLS vrtajo in zahtevajo boljših izgle-dov od opozicije. Za njimi gredo Spa-hovci. Radič ta vsa hrvatska opozicija bi le najraje videli, da se sporazumejo z radflcalL Oni nimajo več vere v de-
mokrate. Zemljoradnikl so se odkrito izrekli proti opozicijonalnemu bloku in to glavno iz razloga, ker nočejo podpirati demokratov.
Beograd, 5. januarja. (Z) Iz krogov bivših samostalcev doznava »Tribuna«, da bo spravil dr. Vola Marinkovič potom svojih pristašev pred kongres tudi stalne spore med Svetozarjem Pribičevičem in Ljubo Davidovi-čem. Pri tej priliki bodo njegovi prijatelji zahtevali, naj se izvoli za predsednika stranke dr. Voja Marinkovič. Pri-bičevič in Davidovič bosta znatno pripomogla ambicijam dr. Marinkoviča, ker, kakor se doznava, skrbno zbirata gradivo za medsebojne obdolžitve.
Beograjsko mnenje o Radiču.
Beograd, 5. Januarja. (Z) »Tribuna« piše, da Radičev neuspeh v Londonu izziva med njegovimi pristaši precejšnje nezaupanje v sposobnost gosp. Radiča. Mnogi mislijo, da Radičevi dogovori z makedonstvujuščimi morejo koristiti samo tem banditom. Neka skupna radičevcev se namerava izločiti iz sedanje strankarske organizacije ta Priti v stik z Beogradom. Ta sku-J*®* misli, da Je bilo dosti politike ko-“^^Ua, id Je hrvatskemu narodu sa-™*> Škodna, Zanimivo je pripomniti, da "T skupini pojavlja vedno Jačji ki so samo izkori-nesloga Neki ugledni radlčevec Je te dni rekel, da se morajo Hrvat* držati Srbov. Srbi naj na svoji strani očistijo tla od tujih el©-men tov, nti pa botno to storili na za-padni strani države, katero bomo oči-stlli od Zidov ta Nemcev, ki samo Izkoriščajo našo politiko, neslogo ta naS gospodarski zastanek. Srbi ta Hrvatje so stebri te države in morajo delati složno na tem, da s« z njihovimi prepiri ae okoristijo tujci
PRINC GJORGJE V BEOGRADU.
B # o g r a d, 5. Januar ja. (Z) V Beograd je dospel za božična praznike princ Gjorgje.
OBVEZNICE INVESTICIJSKEGA POSOJILA KOT KAVCIJE.
Beograd, 5. januarja. (B) Generalna direkcija državnih dolgov objavlja preko tiskovnega urada: V raznih dnevnih listih so bile objavljene napačne vesti o sprejemanju obveznic 7 odstotnega Investicijskega posojila za kavcije. To je izzvalo vznemirjanje med nepoučenim občinstvom. Po določbah oddelka VIII. B »Pogodbe in nabavke« v zakonu o državnem računovodstvu, člen 88, s« državni papirji sprejemajo kot kavcij« po nominall ta dokler velja ta zakonski Sen, se bodo državni papirji sprejemali po nomlnali. Odredba carinske direkcije, da se državni papirji sprejemajo po borznem tečaju, s« nanaš« na posebne posle, ki so urejeni s carinskim zakonom ta z zakonom o splošni carinski tarifi, za katere ne velja člen 88 zakona o državnem računovodstvu; kajti ti posili nimajo nikake zvez« z pogodbami in nabavami, Id so urejene v oddelku VIII. B zakona o državnem računovodstvu.
REDUKCIJA V MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE IN VERE.
Beograd« 8. Jan. (B) V ministrstvu za notranje zadeve Je bilo od 8000 uradnikov reduciranih nad 800 ali H%.
V	ministrstvu za vere je bilo reduciranih 110 uradnikov.
London, 5. januarja. (Z) »Times« prinašajo interview svojega posebnega poročevalca s Teodorovom Aleksan-drovom, voditeljem makedonstvujuščih. Aleksandrov Je Izjavil, da gre njegovo delovanje za tem, da se proglasi avto. nomna Makedonija z glavnim mestom Solunom, ker Makedonci ne žele ne srbske, ne grške in tudi ne bolgarske uprave. Avtonomija se pa ne da doseči mirnim potom. Zato je potreben boj z orožjem, pri čemer pa ni treba artilje-rije, ampak le puške, bombe in strelivo, in tega je dovolj na razpolago. Aleksandrov je nadalje zatrjeval, da lahko mobilizira v Makedoniji, če treba, 150.000 mož, pod orožjem pa se jih nahaja sedaj samo nekaj tisoč. V slučaju revolucije pride na pomoč tudi nekaj tisoče v iz Bolgarske. Vendar pa revolucija ne bi sedaj nič koristila. Po njegovem mnenju je nemogoč kompromis med makedonsko organizacijo in Srbi, ker streme le-ti po uničenju Makedoncev. Priznava, da je v stikih s TurkJ, toda ne veruje preveč v pomoč od zunaj. Veruje v uspeh makedonskega gibanja skupaj z drugimi narodnostmi v Jugoslaviji Aleksandrov pristaja na to, da prouče sedanje stanje Makedonije ve-
lesile, Društvo narodov ali pa skupina nepristranskih novinarjev. Ako ne bt bila mogoča avtonomija, bi pristali on in njegovi pristaši na protektorat kake velesile, najrajši Anglije. Potem je To-dor Aleksandrov obrazložil delovanji« in organizacijo svoje stranke v deželi in v inozemstvu. On odklanja odgovor« nest za umor bivšega bolgarskega ml* ulstrskega predsednika Siambolijskega, pač pa jo prevzema za umor Daskalov% ki je moral umreti v Pragi. Njegovjj organizacija vrši dobro delo pri vzpostavitvi miru ta reda v Makedoniji ia pomaga oblastvom. Ona ima neoflcijel* ne predstavnike v Sofiji, Carigradu, Budimpešti ta v drugih prestolicah. kjer razvija svoje delovanje pod geslom »Makedonija Makedoncem«.
Skoplje, 5. Jan. (Z) Te dni so sl vršila po vsej Južni Srbiji velika zborovanja, na katerih se je razpravljalo © energičnih odredbah, ki naj se podvza-mejo proti bolgarskim tolpam. Na shodu v Kočanih je bilo okoli 2000, v Ra-dovištu pa celo 5000 ljudi Govorilo j# je na teh zborovanjih tudi o močnejši organizaciji proti bolgarskim četašem, ki pomenjajo naravnost nesrečo tamol* njega poštenega prebivalstva.
Kdo Je kriv redukcije v oddelku za kmetijstvo!
Beograd, 5. Jan. (B) Iz dobro informiranih krogov se Je zvedelo, da se je napravil načrt za redukcijo oddelka za kmetijstvo v Sloveniji po seji finančnega odbora dne 20. decembra, Na tej seji je poslanec Pušenjak (SLS) skrajno ljubo napadal uradmištvo oddelka za kmetijstvo v Sloveniji In s« spod tikal nad delovanjem ekonomov', ki da baje nimajo kvalifikacije ta so le priganjači Samostojne kmetijske stranke. Ce tudi neopravičena kritika klerikalnega poslanca je dala ministrstvu za kmetijstvo povod, da je izvedlo obširno ta krivično redukcijo vestnih ki sposobnih ter strokovno kvalificiranih
nameščencev ljubljanskega oddelka. (K tej beograjski vesti pripominjamo, da je bSo po strankarski pripadnosti Prt oddelku za kmetijstvo reduciranih samo 5 klerikalcev ta 15 naprednjakov, med njimi večina pristašev Samostojna kmetske stranke. Dokaz, kako Je laŽ-njivo včerajšnje poročilo »Slovenca«, da se je ščitilo pri redukciji posebno pristaše Samostojne kmetske stranke ta reduciralo le pristaše SLS. »Slovenec« hoče pač s popačenjem dejstev odvrniti krivdo redukcije od klerikalni demagogije v finančnem odboru. Op, ured.)
Ovadle Venlzelosu.
Atene, 5. Jan. (B) Venizelos Je davi posetil regenta. Popoldne se Je posvetoval z voditelji političnih strank, zvečer pa je prisostvoval svečani večerji, ki jo je priredil njemu na čast Gonatas. Venizelosu se prirejajo velikanske ovacije. Venizelos se bo še nadalje posvetoval z vlado. Listi pišejo pri tej priliki, da Venizelos bržkone-pristane na to, da ostane v Grčiji kot ministrski predsednik ali minister za zunanje zadeve.
NAŠE TERJATVE NA MADŽARSKEM.
Beograd, 5. Januarja. (Z) Danes odpotuje v Budimpešto g. Milojevič, naš tamošnji poslanik, da izroči madžarski vladi pismo glede naših zahtev po denarju, ki je ostal v Budimpešti od prejšnjih zadrug na ozemlju Hrvatske, Slavonije in Vojvodine. G. Milojevič odpotuje na to na svoje novo mesto na Dunaj. G. Tihomir Popovič, naš dosedanji poslanik na Dunaju, odide jutri na svoje novo mesto v Budimpešto, Živo-Jln Balugdžič pa odpotuje v Berita, kjer prevzame posle našega poslanika.
LJUDSKO ŠTETJE V ALBANIJI
Tirana, 5. januarja. (Z) Po prvem ljudskem štetju, ki se je Izvedlo v Albaniji, se je ugotovilo, da ima Albanija 817.000 prebivalcev. Od teh Je 500.000 muslimanov, 172.000 pravoslavnih in 84.000 katoličanov. Ostanek tvorijo druge narodnosti to veroizpo-vedanja.
SNEŽNI ZAMETI V BEOGRADU.
Beograd, 5. Jan. (Z) V Beogradu je ponoči ta danes neprestano snežilo, tako da so morali radi velikega snega ustaviti tramvajski promet Tudi iz
notranjosti države poročajo o velikih snežnih zametih. Vlaki so pričeli voziti zopet z voUMn-ti zamudami
KATASTROFALNA POVODENJ V PETROGRADU.
Berlin, 5. jan. (K) »Ost-Express* poroča iz Petrograda z dne 3. t m.: Katastrofalna povodenj je povzročila v Petrogradu strašno škodo. Obseg poplave je doslej brez pTimera. Celi deli mesta so pod vodo.	V
NOVA VLADA NA JAPONSKEM.
Tokio, 5. januarja. (Reuter) Grof Kijura Je sestavil novo vlado. Za zunaJ njega ministra je imenovan grof Iši.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 5. januarja. Napoved za 6. t. m.: Deloma oblačno, morda pade tudi nekoliko snega, mrzlo, nekolik« mileje.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani!
Drama: ob 15. url »Peterčkov« posled-nje sanje*. Liudska predstava. — Ob 2%. url: »Oolobčik«. Izv,
Opera: »Prodana nevesta«. Littdska predstava.	.	.	‘
Slov. marUomtno gled.: ob 15. url pop. »Doktor Paust«.
Šentjakobski dedatlikl oder:	»Maj«
roke«.
Kino Matica: »Požar v Londonu«.
Kino Ideal: »Z ognjem hi mečem«.
Kino Tivoli: »Kolo »reče se okreče«.
Kino Ljubljanski dvor:	»Pariška	gro^
V Maribora:
Narodno gledališče:	»Lumpacij-vaga.
bund«. Izven.
V	PONDELJEK. DNE 7. JANUARJA V
LJUBLJANI:
Drsata: »Mogočni prstan«. Red A.
Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Volitev moža«.
Kino Ideal: »Vraija tenka«.
’,lno Tivoli: »Orehi mlad«
no	dvert	Babilo«
S
Nočna lekarni?*i stiliba v Ljubljani:
Tekoči	lekarna	Procha*’':i	ny
JurCiievem t< - > fJslar na Sv. Petii c 11 In v 5-i’ ftukL
Fotografija besedolonnslva. Koliko va!Ia	ID	S?
A
It*"
^ /5'^.	i-	»"i	««	>^C<y	^'«^,'^>4	&C■* <wy*'
? *
,U4k/v C JlJL f *■ C+ >-<^»	A	•£*	•■*	}»*/-&*	r*
~-cdLlZ. J-rtyd*- */. *A ^ »ZL^lZ *ty	/
--	*#
■ *X&£~~ae	^Z-	Jy	-
ŽT	.	\P	'™1^'	AH*
^yi y91u/.
/j iy	.	r
*C4b^-^	^ A/.- ^ ^	^ ^	x ^
*
J*-
*LsyU^ #l^..v6vfc o^.	1^/4^	/-
,, A /&/,._• w JL^.'4* / ^ A «£^v/ **
•C !*■	»»■	<r~^	•ut-sC.fli..	-*J!
f'/**/*	X. y ^4^.,
*^*^- j*	u^(*-	<L^»v~*:JL
iw
^ A-JU^vU -*—£ -LML' y s,L-^j *,\»JLjbz pLJj
V«	^	f	^jCkA A» MU<Z»^*	^
/
Mal s©Ji palferaa favfi&sš.
Ker nimamo denarja, ko »Jutro«, da bi Ra mostli na slepo razmetavati, zato pri n a Samo fotografiran c le najbolj bistvene dele »Sporazuma med JDS in NSS«.
Ker pa na drusti strsml dobro vemo, da bi moffli mladini tudi to zlorabiti, zlasti še, ker je »Jutro« še pred tremi dnevi dokazalo, da računa tudi na bralce »Domoljubove« kakovosti, ob-
javljamo v celoti vse besedilo sporazuma . Iz objavljenega besedila rirora uvideti tudi najbolj pravoveren mladin, da je sam sokriv besedolomstva, če molči ra tako nezaslišano besedolom-stvo.
Kdor ima oči, rial torej bera, kdor" ni prodan neresnici naj čuje torej res« nico.
Popolen tekst sporazuma se glasi; Sporazum
JDS In NNS glede slčupnega nastopa pri skupščinskih voitvah v. Ljubljani,
1924. V tem zadnjem slučaju se obvezuje g. dr. Vladimir Ravnihar ki bo stopil na mesto g. prof. Reisnerja, da bo z vs° vnemo in vestnostjo nadaljeval vse akcije za povoljno rešitev vprašanja državnih nameščencev.
IV.
Uvažuje izvanredno važnost in nujnost povoljne rešitve vprašanja državnih nameščencev in priznavajoč intenzivno delavnost dosedanjega ljubljanskega poslanca g. prof. Jožefa Reisnerja v tej zadevi, uvažuje konečno važnost vsaj začasne kontinuitete tega delovanja tudi v novi skupščini, se določa za kandidata
g.	Jožef Reisner, profesor v Ljubljani.
II.
Za njegovega namestnika se 'določa
E. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik ▼ Ljubljani.
III.
G. prof. Reisner se za slučaj Izvolitve obvezuje s svojo besedo in z garancijo načelstva JDS, da bo na zahtevo načelstva NNS odložil svoj mandat, čim bo uzakonjena uradniška pragmatika, do 1. januarja 1924 pa tudi ne glede na to, je-li bo do tačas sprejeta službena pragmatika ali ne. Ako bi do tega termina ne bila še uzakonjena služb, pragmatika, se sestaneta °be načelstvi na posvetovanje glede oportunitete podaljšanja tega termina. Ako ne pride do sporazuma, ostane pri terminu 1. januarja
Ljubljana, 19, febr. 1923,
Josip Turk, 1. r. Dr. Dinko Puc, L r.
Tako jasen je ta dokument sporazuma, da je celo za slepce vsak komentar odveč.
Zato naj sledi le
komentar demokratov.
Na zboru zaupnikov JDS je govoril
o	tej točki, po »Jutru«, kot prvi dr. Žerjav, ki da je zlasti dokazal, da plačaj NSS najprej pošteno svoj delež v ljubljanski volilni borbi in da je načelstvo JDS po ugotovitvi dejanskega stanja (?!) sklenilo 12. 9. 192.3, da pogodbene pravice NNS toliko časa počivajo, dokler ona s svoje strani n« Izpolni pogodbe.
Vsak bralec vidi da je NNS In zlasti dr. Ravnihar, izpolnila do pičice vse, v kar Je hfla po pogodbi zavezana. Ali pa so mar mladini že pri podplsanju pogodbe držali figo v iepu in so morda le vsled tega ves čas mol6all o stroških volilnega boja, samo da bi Imeli potem povod za ©slepljenje onih, Id so tim dali mandat?
Nepoštenost se v tem primeru stopnjuje do frivolnega cinizma!
Je v resnlol klaslčnost, kako »e more ugotoviti dejanski stan. ki nekoga obvezuje, da drži to, česar ni v pogodb, da pa ni dolžan zvesti tov v kar se j e to pogodbi obvezal.
Resnično! Ne računamo na kakovost »Domoljubovih« bralcev, da bi o tein izgubljali le besede.
In kaj prctvl profesor Reisner?
Točka III. pogodbe pravi, da m Prot. Reisner za slučaj Izvolitve obvt-
Oba kandidata imata slediti za sučaj Izvolitve glede svoje parlamentarne opredelitve edino-le navodilom vsak svojega strankinega načelstva, t. j. g. profesor Reisner načelstva JDS, g. dr. Ravnihar pa načelstva NNS.
V.
Na podlagi predstoječega sporazuma vložita obe stranki za Ljubljano skupno kandidatsko listo pod Imenom:
ter se zavezujeta, da bosta z vso lojalnostjo z vsemi silami ln z vsemi dopustnimi sredstvi delovali za zmiw go te skupne liste,
VI.
Olede nastopanja pri volitvah X ostalih dveh volilnih okrožjih, t. j. v ljubljansko-novomeškem in v mari-borsko-ccljskem, se NNS aktivno n«| namerava udeležiti, velja načelo popolne svobode njenih pristašev, vendar se načelstvo NNS obvezuje, da ne bo nastopalo zoper kandidaturi JDS.
Dr. Triller, L r.
Dr. Ravnihar, L r. Dr. Konrad Vodušek, L r. Dr. Žerjav, I. r. Reisner, 1. r.
zuje s svojo besedo, da bo no zahtevo NNS odložil svoj mandat.
Na zboru zaupnikov JDS pa je dejal prof. Re*sner po »Jutru« sledeče:"
»Mnenje, da obstoja sporazum gleda mandata med JDS in NNS na eni strani in menoj na drugi stnmi seveda nisem nikoli priznal ln ga tudi danes ne morem. Načelstvi obeh strank imata seda} na skupni seji razpravljati, ali sem Se potreben (!) na svojem mestu kot edini (?!) strokovnjak ali ne. S svojim mandatom sem načelstvu JDS na razpolago/«
In kr j pravi načelstvo JDS?
Točka 3. pogodbe pravi da načelstvo JDS garantira, da odstopi prof. Reisner na zehtevo NNS.
Na zboru zaupn‘lccv JDS pa je bilo sklenjeno, da ne sme prof. Reisner odstopiti in da se naj vsa pogodba presoja po njenem duhu ln zmisln. (!)
Po katerem duhu in zmislu?
AH po tistem, vsled katerega je šlo 3511 volllcev v boj, ki so bili prepričani, da bo 1. ja nar ja poslanec dr. Ravnihar, ali po duhu onih, ki so že 19. 2. 1923 nameravali kršiti pogodbo?
Kličemo sodbo poštene Javnosti! Naj ona sodi če sme v resnici v Sloveniji besedolomstvo nekaznovano!
Vsej napredni javnosti pa kličemo:
AH razumete sedaj, *akaj Je napredni blok z demokrati nemogoč?
AH razumete, zakaj propada ta stranka?
Ali razumete nastanek »Narodnega Dnevnika«?
Ali p« tudi poznate svojo dolžnost?
Delo v državnem svetu.
Dne 31. decembra pr. 1. so MU z žr&. banjem sestavljeni oddelki državnega sveta za leto 1924. V Službenih Novlnah se objavi sestava oddelkov ln razpored njihovih poslov za tekoče leto,
V preteklem letu so oddelki državnega sveta rešili vsega skupaj 9317 pritožb odnosno tožb, nerešenih pa Je ostalo 3688; med nerešene so štete tudi tožbe odnosno pritožbe, ki so se Z« obravnavale, pa Se niso končno rešene. Od nerešenih pritožb ln tožb Jih Jo okroglo dv« tretjini b področja ministrstva financ; da se njih rešitev po-spcil. bodo letos trije oddelki drž. sveta relevall zadeve Iz finančnega področja.
V občih selah celokupnega državnega sveta Je bilo v preteklem letu rešenih okroglo 800 predmetov.
Število vseh rešitev državnega sveta v plenarnih sejah In v posameznih oddelkih v L 1923 presega torej 10000 pr»dm«tov.
Vesli Iz Amerike.
— Smrtna Uo*a. V Ohto Je nmrla »redi decembra m. L (ta. Marlla Hafner, iena g. Avgusta Hafnerja ki je dobro man med našimi rolami p© vsej Ameriki.
— Slovenska Šola v ColHnvoodti. Dramatično društvo »Lilija« v Colllnwoodu Je otvorllo dne 15. decembra m. 1. privatno Solo, kjer s« bodo poučevali otrdel naših ljseljencev v materinščini. V JoU poučuje rojak Milan S’a]e.
— Ker Je prehitro vozil t avtomobilom ln povozil neko 671etno starko, se Je moral zagovarjati pred sodiščem v Ohio Alojzij Mahne. Obtožen le bil ubja, vendar sa Je odvctnik-Slovenec S- Franc Laušc tako spretno zagovarjal, da le prepričal porotnik« o njerovt nedolioosU ta Je bil Mahne oproščen vsaka krivda In takoj Izpuščen na Svobodo.
CkaplozU« ▼ Ameriki Iz Peorle (Illinois) poroča Reuierlcv urad: V aekem mlinu blhtu mcuta Pekln le nastala 4. Jan. eksplozija. vsled katere la btlo 36 oseb mrtvtb In 43 poškodovanih.
Nova najdba v Egiptu. Reuterjev urad javlja Iz kraljevske doline v Egiptu, da *e Je posrečilo odpreti vse skrinje nagrobnega spomenika Tutankamena. Pri tem so zadeli notranjosti na nedotaknjen kam*nit sar-
kofag
deUve
ogromna v«1 »kosti Ih fasdrrlM to«
Dokument
V	naslednjem priobčujemo pismo, ki ga je poslalo načelstvo NNS kot odgovor na ponudbo JDS zaradi iuzije obeh strank.
Ljubljana, 31. decembra 1923.
P. n .
Načelstvo Jug. demokratske stranke
v Ljubljani. Načelstvo Narodno napredne stranke se je na svoji seji od 28. decembra 1923 posvetovalo o predlogu, ki ga je Vaše načelstvo bilo stavilo na sestanku zastopnikov obeh strank. Predlog, ki sta ga naša dva odposlanca vzela ad referendum in ki sta o njem poročala točno z vsem komentarjem vred, se je glašil, da Narodna napredna stranka opusti svojo samostojnost ter da se njeni člani, kakor se je izrecno bilo povdarjalo, zopet »povrnejo« v JDS. Predlog je brez dvoma zelo dalekosež-nega in za našo stranko življenskega Pomena ter se sklepanje o njem ne da Prelomiti črez koleno. Načelstvo j« bilo dolžno sebi in strankinim pripadnikom, da je poizvedovalo, preden samo sklepa* za mnenje o stavljenem predlogu Pri strankinih zaupnikih. V tem je tudi vzrok, da se je sklepanje o stavljenem predlogu nekoliko zakasnelo.
Načelstvo NNS je po tehtnem Pievdarku in vsestranskem premisleku Prišlo do zaključka, da ne more pristati za JDS brez dvoma koristen Predlog,
Mimo drugih razlogov, ki so vodili naše načelstvo do njegovega stkle-ie povdarjati zlasti to, da ne smatramo, da so odstranjeni vzroki, hi so bili vedli do ločitve, vzroki programo-tiaiega in taktičnega značaja, da ne omenjamo diametralno različnega nazi-tunja v uporabi metod za dosego poti-tičnih ciljev. Le na zadnjem mestu bi imenovali osebna nasprotstva, ki pa totovo niso nepremostljiva, ako stoje kred nami višje narodove koristi.
Zavarovati se moramo proti napačnemu naziranju, ki je izraženo tudi v Vašem cenjenem dopisu od 17. t. m. in ki govori o »odcepu« naše skupine, sedaj NNS od JDS. Glede ancienitete NNS ne pustimo veljati nikakega dvoma. NNS je bila pred JDS in ni ustvarila ničesar novega, ko si je po kratkem posledku dala zopet svojo organizacijo. če se iorej govori o »povrnitvi«, bi smeli k večjemu apelirati na člane JDS, da se povrnejo v NNS.
Naj še omenjamo, da na razpoloženje ob sklepanju o stavljenem predlogu niso malo vplivali dogodki v Narodni tiskarni ter pri »Slovenskem Narodu« nastale izpremembe.
Ako pa načelstvo NNS odklanja formalno fuzijo obeh strank* polaga na drugi strani velik# važnost na okol-nost, da bo ob danih slučajih (občinske volitve ljubljanske, volitve v oblastne skupščine) ne samo mogoče, ampak naravnost potrebno sodelovanje in skupni nastop vseh narodnih naprednih strank, torej tudi JDS in NNS. Za tako kooperacijo se izreka načelstvo NNS že danes pripravljeno ter izraža svoje pričakovanje, da se bo na obeh straneh poizkušalo ustvariti takemu skupnemu nastopu potrebno prijazno razpoloženje.
Z narodnim pozdravom za načelstvo Narodne - napredne stranke v Ljubljani.
Predsednik: Dr. Triller, m. p.
Priobčujemo ta dokument, ker se moramo spričo njegove lojalne vsebine in pripravljenosti NNS za skupni nastop naravnost z začudenjem vprašati, odkod nakrat ta besnost vodstva JDS napram NNS, zlasti pa napram dr. Ravniharju. Ali jih morda stresa jeza zaradi tega, ker se jim ni posrečilo, da bi »furijo« zlorabili tako, kakor so zlorabili sporazum od 19. februarja lanskega leta??1
Nedoslednost demokratov.
V	državah, kjer vladajo normalne politične razmere, se formirajo poli-“One struje oziroma politične stranke p4 Podlagi političnih programov, v ka-vjf-1 50 izraženi njihovi politični vt-GSa- Programi posameznih strank so Prodajni za politično opredelitev na-N*«* ki o priliki volitev podeljuje z glasovanjem politični kredit strankar-*w*n skupinam.
,, ^®m°kratska. stranka je stopila pri "Sdnjih volitvah v narodno skupščino, vred narod z načelnim političnim pro-amorn državnega edinstva in ohra-e naše sedanje dTžavne ustave. S . Programom si je pridobila med rodom gotovo število mandatov in oer.em ono mero političnega kredita, M odgovarja številčni moči njenih mest v narodni skupščini.
Po načelih parlamentarizma ne bi smeli menjati demokrati te osnovne črte svojega političnega programa vsaj toliko časa, dokler so v veljavi na ta način pridobljeni politični mandati To načelo mora biti začetek in konec 'vsega delovanja vsak« zdrave politične stranke. Lahko se zgodi, da ie gotova stranka vsled nenadoma spremenjenih pod ličnih razmer v državi moralno prisiljena menjati osnovnice svojega programa, toda te vrste slučaji so tako redki v politični zgodovini, da služijo ie kot potrdilo pravila. Menjavanje prograniatičnih osnovnic brez teh višjih raztogov pomeni v državi z zdravimi parlamentamuni načeli nezdrav politični pojav, katerega vzroki ne korenini j o v normalnem razvoj« dotične stranke.
Recimo, da je vodstvo demokratske stranke bilo iz omenjenih razlogov prisojeno menjati osnovna načela svojega Programa* potem bi moralo na podlagi splošnega pojmovanja o lojalnosti naprsni onim, ki so ji poverili politični kredit, vrniti narodu pridobljene mandate. šel« tedaj, ko bi zavzel narod svoje stališče napram spremenjenemu Ppognanu, bi moglo ta smelo vodstvo dtanokratske stranke — seveda le v po-
zitivnem slučaju — voditi svojo politiko v novih smernicah. Vodstvo demokratske stranke pa je na lastno pest in brez soglasja z volilci menjalo glavne točke svojega programa ter kljub temu vrši svoje posle s spremenjenimi načeli svoje politike.
Demokratski parlamentarni khib je glede stališča programa tične spremembo sicer razdvojen, toda večina odobrava in se strinja s to spremembo. Manjšina, ki vztraja pri političnem programu, na katerem so dobiii demokrati svoje mandate, brezdvomno ne bo mogla spremeniti razpoloženja večine, Id hoče na vsak način skleniti kompromis s skrajnim delom revizionistične opozicije samo zato, da v danem ugodnem trenutku zleze vsaj z enim svojim zastopnikom v vlado in četudi samo za en dan. Demokrati računajo z možnostjo tudi tam, kjer je ne more biti
Dejstvo, da je demokratska stranka zavrgla svoja prvotna načela, da je s tem — z ozirom na svoje volilce — pogasila osnovni princip parlamentarizma* pove več nego vsi komentarji njene zgrešene politične taktike in ne ravno v vsakem oziru čedne strankarske metode. Demokratsko vodstvo je zakrivilo na račun svojih volilcev tako veliko politično nepoštenost, da mora resna in značajna javnost opozoriti narod na značilno demokratsko nedoslednost, kii bi mogla s pomočjo nesamostojno orijentirane večje ali manjše mase silno škodovati splošnim političnim interesom. Ako bi poštena javnost dopustila, da se na ta način uničujejo principi zdravega narodnega parlamentarizma, potem je soodgovorna za oligarhične posledice, ki bi nujno sledile takim strankarsko - političnim prevratom.
Zato je treba, da se združijo v eno fronto vsi oni naprednjaki, ki se zavedajo svojih političnih dolžnosti do naroda in države, dolžnosti, ki ne morejo troeti nič skupnega z načelno demokratsko nedoslednostjo.	Er.—
Spričevalo naše nezrelosti.
Maribor, Januarja.
, Ravnokar dovršeno leto 1923 nam k med drugim prineslo tudi obnovo jjcinškega in nemčurskega gibanja v Mariboru, Ptuju, Celju in drugod po Štajerskem. Naši Nemci so pomladi ustanovili svojo lastno stranjo, šli na to 18. marca samostojno v vodni b0j ^ res tucj| d0biii svojega po-nihUCa — seveda s pomočjo nezaved-slovenskih volilcev. Ta prvi na-Nemcev in nemčurjev Po osvobo-M naših krajev, je vzbudil med na-nuiogo pozornosti in razburjenja, ki še povečale razne utemeljene in ‘‘»meljene govorice o vrnitvi našega priborskega gledališča, Dečjega do-p"*! Mariborske koče itd. Nemcem, novice so se ponavljale še vse leto in v decembru jo vzbu-ttJj_awo razl>urjenje vest, da hočejo Nemci v Mariboru svojo tar tŠaltrTno. kJer bodo izdajali
Mdjonalnem in hujskačem duhu pisane liste. Ob vsaki taki oovt vesti so se naši tukajšnji sloven-Jt-Ji združili ter skupno prote-Pa se je proti nemškim ta nemčurskim načrtom vodila
25i, h	v	mogočih
oblikah. Naše časopisje je o vsem tem
mnogo Pisalo in posebno demokratski listi so vedno zvračali vso krivdo na
—	vlado. Nočemo tu razmotrivati o tem, v koliko je to kričanje izhajalo Iz čistih, res samo nacijonalnih namenov in potreb in v koliko je bilo deloma le strankarska kampanja ene stranke prodi drugi, ker za nas to ni glavno. Olavno In najvažnejše in kar hočemo tu v prvi vrsti naglasiti je to, da Je že dejstvo satno, da je sploh prišlo do po-nc ;ie nernške akcije in do temu sledečih slovenskih protiakcij in protestov, za nas same spričevalo noše ne-rr^ostl
Ker hočemo biti slejkoprej objektivni, nočemo zanikati dejstva, da je vlada v tem oziru napravila gotove napake, glavna krivda in sama odgovornost za to pa leži v prvi vrsti v nas samih. Mi Slovenci smo tisti, ki tvo-rin.u tu državni nared in zato bi tudi mi morali biti tisti ki odločajo o postopanju oblasti v nacijonalnih vprašanjih, ki se tičejo našega ozemlja. Če se pa vprašamo, kaj smo doslej storili, da bi moč tudi res debili, moramo žai odgovoriti, da nismo le prav ničesar storili ampak da smo se nasprotno še prav mnogo in intenzivno trudili, da bi izgubili še ono moč, ki smo jo imeli spočetka. 2e dejstvo samo, da Slovenija danes v vladi sploh ni zastopana, pstrjuje dovolj nazorno zgornjo trditev. Beograd dela danes brez nas, toda ne pozabimo dejstva, da tega ni on kriv, ker noče on tako* ampak le hočem« tak« — ml In če dela brez nas, ni nikako čud« če stari včasih kako napako in reši to ali ono vprašanje drugače kakor bi mi želeli ia bi bilo v našem interesu.
Drugo vprašanje je, kaj smo storili, da bi Beograd poznaj naše razmere? Nič ali pa prav malo. Slovenija j« ži-veia daleč od nekdanje Srbije in Srbi gotovo niso poznali naših razmer bolje, kakor smo mi poznali njihove. Mi pa srno poznali srbske razmere skrajno slabo in površno in jih večina med nami še danes ne pozna mnogo bolje. Vzemimo M&cedonija in macodenski problem, vzemimo »dnošaje do Bolgarov, Albancev in Grkov. Kdor pozna makedonske razmere in ve, kaj so Bolgari zagrešili nad Srbi se nikdar ne bo povzpel do trditev, misli iin predlogov; ki jih večkrat čila mo v »Slovencu« in tudi v nekaterih drugih naših listih. Glede našega nemškega in nemčurskega vprašanja je Beograd zagrešil tuintam ravno isto, kar se je pri nas zagrešilo o macedonskem in bolgarskem vprašanju, toda, to moramo priznati — v zmanjšanem, mnogo zmanjšanem obsegu. Slovenci, ki včasih naravnost zagovarjajo zahteve makedon-stvujuščih, se ne zavedajo, da delajo s tem isto, kakor če bi Srbi zagovarjali zahteve naših nemčurjev ali Nemcev, ali- pa zanikali našo sveto pravico do Koroške in Primorja. Naša dolžnost bi bila torej, proučiti srbske probleme ter obenem poučiti Srbe tudi o naših problemih. Povedati moramo Srbom, da so nam nemčurji in Nemci isto, kor so njim makedonstvujušči čeprav	se	radi	svoje kulturnosti	po-
služujejo drugih navidez bolj nedolžnih metod in igrajo radi volka v ovčji koži; priznajmo pa tudi Srbom isto v obratnem smislu.
In končno, kaj smo storili mi sami od osvobojenja do danes, da bi za vedno zatrli pri nas nemško moč in nemški vpliv? Razen besed — ničesar. Na raznih shodih smo kričali proti Nemcem, se trkali na prša, da smo sedaj mi gospodarji ter pisali v listih dolge članke proti nemškemu kapitalu nemškemu vplivu, govorili o bojkotu itd., storili dejansko pa smo prav mailo ali pa prav nič. Nasprotno, med nami — in to žali-bog tudi v	tistih	krogih, ki najbolj	kriče —	so se našli vedno številni	gospodje,	ki	so s	svoj« močjo m oseb-
nostjo podprli nemško gospodarsko moč, našli so se ljudje — tudi slovenski napredni politiki — ki so letali od Poncija do Pilata, samo da so za borno nagrado, za čisto osebno ko risi izp slovali temu ali enemu Nemcu koncesijo, stanovanje, dovoljenje, da sme bivati pri nas itd. itd. Zato, ravno zato je današnje kričanje pri onih, ki so sami mnogo grešili, le kričanje tatu, ki hoče s tem odvrniti od sebe sumnjo; pri drugih* ki so res pošteni in čisti, pa znak nesposobnosti in nezrelosti Ce bi poznali pri nas trezno politiko, politiko faktičnih interesov, če bi bili narodno dovolj zreli in zavedni tudi tedaj, kadar gre za denar in če bi bili znali že spočetka — kar je bilo tedaj še mogoče — zmanjšati in razorožiti moč nemškega kapitala, potem bi nemške in nemčurske nevarnosti danes pri nas sploh ne bdlo več. Tega nismo znali storiti in tako smo si sami nakopali na glavo to, kar danes trpko občutimo Zamudili smo mnogo, kajti kar bi se dalo v prvih povojnih časih z lahkoto doseči so bo dalo danes le z združeno energijo vseh. Je pa tudi mnogo, mnogo tega, kar se, enkrat zamujčno, ne bo dalo nikdar več popraviti. Pr m in glavno je danes: popraviti storjene napake; v kolikor je to mogoče in preiti končno od besed do — dejanj.
S—p.
Beležke.
»Orjuna« je ponatisnila celotno naš članek »V znamenju bomb« in nato dostavlja: »Odobravamo ta simpatično pisani članek in m strinjamo ž njim, s pristavkom, da nismo principielmd nasprotniki terorja* ampak smo pristaši terorja, kjer Je umesten* Tukaj J« bil umesten, kar nam priča odobravanj« vse javnosti Kdorkoli j« bi!, ki je Nemcem dokazal, da vaega niti z miototr-
■	sidrn dovotjenjein ne smejo počenjati
1	naj živi!«
Jutrova zadnja karikatura je vendar enkrat decentna in tudi risarsko posrečena. Ni pa popolna, ker manjka na karikaturi glavar demokratske stranke. Stati bi moral malo ob strani, držati se krmežljavo* pod njim pa bi moral« biti zapisano: »Tudi jaz bi hotel rajati, pa me ne puste.«
Pri ■»Slovenskem Narodu« jokajo. Naročnik za naročnikom odpoveduje list in niti osebne prošnje, niti številna pisma ne pomagajo. Vsa javnost pač pravi ^»Slovenski Narod«, ki je pokopal svoje slavne tradicije, naj tudi sam lei« v grob.
Politične vesti.
Poljska in Mala antanta. Iz Varšave perečaje glede sestanka Male antanti t Beograd*:	Poljska	ni	član Mal« antant«,
tada z nj« j« veže zveza z Ruiuunij«, iskreni odn«šaji s kralj«vin« Srbev, Hrvatov i» Slavencav, utrjeni z nedavno sklenjeno trgovinske pogodbo in it več momentov, ki skupno interesiraje te države. Razve« tega ima skupno delovanje Peljske in Male antante do neke stopnje že svojo zgodovino, ker smo že imeli dokaze o koristi takega skupnega dela na konferenci v Genovi Haagu in Ženevi. — Francosko-češke pogodbo more smatrati Poljska kot garancij« za stabilnost stanja v centralni Evropi. Kakor Mala antanta, tako se trudi tudi Poljska, da obrani mir v Evropi in da si zajamči obstoječe pogodbe. Prirodno je, da ta miroljubna politika obsega interes iztočne Evrope. Koncem januarja t. 1. se bo vršil ▼ Varšavi sestanek baltiških držav, katerih cilj je sličen nalegam Male antante. Kajti skupne del« Peljske z baltiškimi državami zasleduje le ohranitev ndru na severoi»-teku in gospodarski preporod tega dela Ev-rope. Kakor je 'splošne znane, se razvijaj« odnošaji Poljske napram velikem« iztočnemu sosedu popolnoma zadovoljujoče. Priznanje sovjetske Rusije s strani Poljske daje največje upe za bodočnost odnošajev med Poljsko in Rusijo.
Izplačilo uradniških predujmov. Ministrstvo financ objavlja potom Tiskovnega urada: V »Pravdi« od 2. januarja trdi notica pod naslovom »Včerajšnja naredba o izplačilu predujma«, da se po novejši Izjavi ministra financ ne bo izplačal predujem v vsotah, kakor jih je odredil ministrski svet, temveč v čisto drugačnih zneskih. Kot razlog za to navaja »Pravda« pomanjkanje dovoljne količine denarja v državni blagajni.
—	Finančni minister ni dal nikdar take izjave. Izplačilo predujma se bo izvršilo v mejah, ki jih je odredil sklep ministrskega sveta in ki je bil objavljen v Službenih No-vinan, št. 3U0. z dne 31. decembra 1923.
Likvidacija zdravstvenih odsekov. V ministrstvu za narodno zdravje je bilo sklenjeno, da se odpravijo na podlagi zakona o administrativni razdelitvi države na oblasti pokrajinski zdravstveni odseki v Dalmaciji bosni in v Novem Sadu. Vsi tl odseki bodo likvidirani v teku tega meseca. Ne mesto njih bodo postavljeni inšpektorati, katerih obseg se bo kril z obsegom oblasti. Na čelu inšpektoratov bodo inšpektorji, ki bodo nadzorovali delo državnih zdravnikov in sanitetnih ustanov. Inšpektorati začnejo funkcionirati v teku prihodnjega meseca. S tem sklepom ministrstva za narodno zdravje je izvedena popolna centralizacija sani-tetske službe v vseh oblastih naše države razen Slovenije in Hrvatske. Likvidacija v Ljubljani in v Zagrebu se bo izvršila na isti način.
= Mednarodna železniška konferenca v Varšavi 10. t. m. se prične v Varšavi med-narbdna železniška konferenca, katere se bo udeležilo na 50 delegatov iz posameznih evropskih držav. Konferenca se bo bavila s sledečimi točkami:	Vzpostavitev	prometa
med Parizom in Varšavo, vzpostavitev direktnih vlakov med Parizom, Berlinom in Rigo, vzpostavitev predvojne zveze, severnega ekspresnega vlaka (Petrograd, Varšava, Praga. Dunaj, Benetke, Milan, Nizza), železniška zveza med Varšavo, Rimom in Brindisi, poštni promet med Varšavo in Dunajem, posredni promet med Poljsko in Svlco.
“ Makedonsko vprašanje. »Obzor« priobčuje dolg članek o zadnjem sporu z Bolgarsko, katerega je hotelo demokratsko časopisje naprtiti sedanji vladi List pravi da je imele demokratsko časopisje s svoje gonjo edini namen škodovati vladi ter izvaja med drugim: Da se reši spar z Bolgarsko, moramo skrbeti, da izpolnjuje bolgarska vlada mirovno pogodbo, pri čemur ji moramo pomagati s tem, da uzadovolji-mo narod v Makedoniji s pošteno in dobro upravo. Makedonija ne sme postati ognjišče nemirov, večna nevarnost vojne na Balkanu in v Evropi. Ne smemo biti slepi saj je znano, da ima Italija koristi od našega spora z Bolgari. Sporazum z Bolgarsko bo rešil tudi makedonsko vprašanje in bo zasi-gural Balkan Slovanom.
= Pokret bolgarskih kmetov. Zemljo-delska zveza, ki je po lanskem junijskem prevratu razpadla na več frakcij, se zopet organizira. Sicer še vedno ni prenehala borba med posameznimi frakcijami, vendar je prišlo med njimi do splošnega sporazuma glede strankinega predsedstva. Dragi-jev izdaja še vedno svojo »Zemljodelsko Pravdo«, dočim so druge frakcije ustavile svoje liste »Obnovo« In »Narodno zaščito«. Ta nepričakovani pokret se Je pričel po sklicanju narodnega sobranja, ko so kmečki poslanci ustanovili svoj parlamentarni klub v svrho reorganizacije stranke. Nedavno se je vršil v Sofiji sestanek predstavnikov bivše zemljodelske zveze. Na tem sestanku je bil izvoljen sledeči glavni odbor: Peter Stefanov, bivši okrožni načelnik v Varni in do zadnjega pristaš Dragijeva, Slavko Drenovskl bivši narodni poslanec, dr. Ilila Karacov, bivši ravnatelj Narodne banke, Prodauov, poslanec iz Burgasa In Ilijev, poslanec za harmanlirski srez. Glavni odbor je sklenil, da pozove tudi Dragijeva, ki naj bi s svojo skupino povzdignil avtoriteto glavnega odbora. Glavno glasilo stranke Je »Zemljodelska zaščita«, ki prične izhajati v kratkem. Vladni krogi so precej vznemirjeni vsled obnovljenega kmečkega po-kreta. Zcmljodelski poslanci v sobranju še niso pričeli borbe z vlado, toda v kratkem prlčno interpellratl vlado glede umora StambolUskega ln drugih kmečkih voditeljev.
-	Proces proti španskim generalom. Španski dlrektorlj protestira v posebni noti prod Inozemskim vestem, id vedo poročati da npllva vojaška oblast na vojno sodišče , glede procesa proti onim generalom, ki so obtoier.L da so zakrivili 1. 1921 znano do- j
godke v Melilli. Direktorlj Izjavlja, da I« vsak vpliv izključen. V tej zadevi gr« predvsem za generala Berenguerja in Navarra, ki sta bila vržena v ječe, kjer čakata razsodbe vojnega sodišča. Državni pravdnih Garcia Morene zahteva za eba generala smrtno obsodb«. Kaker perečaje francoski listi se zna zgoditi, da bi megel izid procesa povzročiti reene nemire zlasti med avtonomisti in separatisti, ki Širijo gibanje proti sedanjem« rodim«.
: Nemške-nacUonalno barbarstvo. Te
dni je zaključila berolinska policija zel« zanimiv« preiskav« pred nekemu Članu prostovoljnega korpusa »Oborland«, imenom, Bar, ki je skupno z nekim poročnikom Mai-waldem ustrelil v Slezih narednika Samsona p« naročilu «emike-nacijenalne čez« vlčajko. Bftr je služil v tej formaciji za časa borb prod Poljakom kot navaden vojak. Poznaj« Je bil unapredovan za poročnika. Poverili se m« poročevalsko službo. Njegove Ime je kril s psevdonimom Borgert. V tej četi je služil narednik Samson kat radiotelegrafist. Njegovo pravo fene j« oetolo nepoznane, ker ai imel po vsej verjetnosti V Nemčiji aobenih sorodnikov. Nekega dne se je Samso« branil, eksercirati skupno a ostalim vojaštvom tor je kil radi kršenja sab-ordinacije kaznova«. Obenem s« ga je sumničilo, da je vohun komunistov tar da daje vesti o stanju »Oberlanda« modzavoeniškl komisiji v. Bitemu. Nekera dne sta ga Ber-gert in Maiwald Izvabila v neki gozdič ter mu tam sporočila, da je na smrt obsojen. »Bergert« ga je ustrelil s samokresom, tako da je bil takoj mrtev. BSr je tudi izpovedal, da so častniki na neki seji sklonili umoriti vse levičarske voditelje. Bkr sam je dobil nalog, umoriti v poletju 1921, takrat v kopališču Finsberg se nahajajočega komunističnega poslanca dr. Paula Levy-Ja.
V	Firabergu sta mu dva gospoda ta umor odsvetovala. Pozneje se je Bžr sam javil policiji ter izpovedal svoj nmer nad Samsonom. Btra pa niso aretirali Cez nnkaj dni m ga nemški aacijaaalci odvedi v av-teotbll« v Neustadt, kjer «o m« rekli, da ntora a« sveje izdajstva umreti. Policija ga je še pravočasao rešila. Bar se nahaja seda) v zaporu mesta Neisse. Zaslišali so ze mnoge častnikov, vsekakor pa je cela tadeva ovita v tajni paščokiu Boaške-nacijonalnih ■aUaaoij.
IZ BOLJŠEVIŠKE RUSIJE.
Prepir med obema strujama komunistične stranke se nadaljuje. Opozicija R očitala na svojih zborovanjih voditelje« stranke, da so pokradli take množine nat rodnega premoženja, da bi se mogla zgra. diti s tem denarjem železnica od Moskve do Kijeva. Na strani opozicije je skoro ves komunistični rfaraščaj. Strankin osrednji odbot pa se upira temu gibanju, ki bi vrglo sediT-njo vlado, ter zabranjuje formiranje kakrš. nlhkoli frakcij ali oddelkov v notranjost} stranke. Naredbe osrednjega odbora so ve. ljale do sedaj kot zakon za celo stranko. S to diktaturo je vzdržal osrednji odbor nad-vlado v stranki in z njo v celi Rusiji
Mnogo homatij je med delavstvom zlasti v Harkovu. V Moskvi Je bilo aretb ranih nad 3000 oseb, večinoma med bur-žuazijo. Ko se Je sestal cerkveni zbor metodistov, je bilo opaziti tudi na njem proti-boljSeviško gibanje. Mnogo opozldjonalcev trdi, da je položaj sličen onemu v zadnjll mesecih carske dobe, ker je bUa vlada tedai ravno tako osovražena, gmotni položaj pre. bivalstva pa je bil še mnogo boljši kakcu je danes.
Razne vesti.
t VIRTUOZ GRUNTELD.
Z Dunaja poročajo, da je umrl dne 4. jan. znani virtuoz na glasovirju Alfred Grflnfeld v 72. letu starosti
: Velika poplava v Parizu. Kakor poročajo Iz Pariza, je nastala nevarnost sitnih poplav akutna. Reki Seine in Marne naraščate v istem razmerju kot leta 1919 Nivo zadnjih treh let je prekoračen po zadnjem stanju vode. Kolodvor Orsay, na-dailje kolodvor na Esplanadi Invalidov ter na trgu St. Mlchel sta izpraznjena. Voda stoji na teh kolodvorih že nad tračnicami 27 vlakov so morali dirigirati na druga proge. V bližini palače Bourbon ter na Plače de la Concorde so zazidali vse kanale, ki peljejo v Seino, da voda ne bi vdrla * podzemni sistem kanalov. V ministrstvu zunanjih del deluje velika sesaika poklicnega gasilstva, ker je voda Že napolnil# vse kanade. V R«e de LtUe, v kateri se nahaja nemško poslaništvo, ravnokar zapirata one kanal«, ki vodijo v reko Seine. Mnoga predmestja so že pod vodo. Listi izražata bojazen, da bi mogle trpeti tudi električna naprave.
—	Ropanja v Nemčiji. Dne 4. januarja ob pol 7. uri zvečer je prišlo v eno Izmed deželnih tvornic za margarin T. A. Isser-stadt v Berlin-Pichelsdorfu kakih 10 do 15 maskiranih mož, ki so bili oboroženi z armadnimi pištolami In ročnimi granatan^j. Izropali so blagajno in odnesli približno
10.000	zlatih mark. Četudi so nastavljence ustrahovali s strelnim orožjem, se je vendar enemu izmed njih posrečilo alarmirati policijo. Se predno pa je prišla policija ne lice mesta, so roparji Izginili. Zasledovanje v bližnjih ulicah in na kolodvoru je ostal« brez uspeha.
—	Jadranska Straža v Ljubljani! pripravlja marljivo vse potrebno za svoj prvi ples, ki se vrti 12, t. m. v Unionu. Cela prireditev se vrti v znamenju mornarice in bo ojaška godba sviraJa na veliki bojni ladji Pripravljeni sta za ta večer dve lepi darili, k) jih dobita kot nagrado 1. dama, ki b6 dobila od svojih prijateljev in čestilcev največ cvetlic — seveda pridejo v poštev le cvetke, ki se bodo v to svrho dobile pri plesu, 2. ona oseba, ali skupina* ki bo s svojo originalno masko ali kostumom in dovtipnlm nastopom največ pripomogla do zabave in smeha. Kakor Čujemo vlada med občinstvom za to tekmo ie veliko zanimanje. Zato bo prireditev dobila značaj šaljivega večera ta obeta Uti r&led tega ena naj* bolj zabavnih prireditev letošnjega predpuata. Toaleta je poljubna, kar le posebej povdarjamo, da se prlrafttv« lahko vsakdo udeleži.
Glavni odbor Jadranske Straž*
Sirto l
Sfev. 5.
Dnevne vesti.
Razveljavljeni sklepi ljubljanskega občinskega sveta.
Pokrajinska uprava je rešila razne pritožbe obč.' svetovalca Josipa Turka ia hiSnega posestnika Frana Stareta proti sklepom ljulbdjanskega občinskega »veta in odločila tako-le:
Pritožbo proti povišanju prejemkov m. uslužbencev se zavrača. Ugotavlja se, da so se za delavstvo določile previsoke mezde, ki niso v nobenem pravilnem razmerju s prejemki ostalih mestnih uslužbencev. Izvesti se mora zato regulacija delavskih mezd.
Pritožbi proti sistemiziranju 10 novih službenih mest se ugodi v toliko, da $e prizna samo sistemizacija 1 klavn. žl-vlnozdravnika. Devet sistemizacij je razveljavljenih, In sicer dvoje arhitektov, ivoje pisarniških stavbnih praktikantov, voje pisarniških uradnikov, eden tehnično davčni uradnik, eden gasilski praktikant in eden živinozdravnik. Svoj Ukrep utemeljuje pokrajinska uprava s tem. da ima mestna občina že dovolj uslužbencev in da sedanji skrajno slab gospodarski in finančni položaf mestne občine ne dopušča, da bi se povečali ogromni Izdatki za uslužbence brez najnujnejše in neodložljive potrebe.
Pritožbo proti prodaji stavbišča ob Aleksandrovi cesti se zavrača.
Upravičenim se smatra pritožbo proti oddaji stavbnih del mestne delavske biše, ker se je izvršila pod roko. Pokrajinska uprava povdarja, da daje tako postopanje povod raznim sumničenjem ln povzročuje v javnosti nezaupanje v nepristransko postopanje mestne občine.
Pritožbi proti ustanovitvi poki. ga-flflstva se ugodi in odreja, da se v mestnem nroračunu ne smejo vpoštevatl potrebščine za poki. ga s. Pokr. uprava utemeljuje svoj odlok s tem, da za ve!l-Jsopotezno ustanovitev poklicnega gasilstva ni za sedaj še nikake nujne, neob-hodne ln neodložljive potrebe in ker do-M&tih strokov ne prenaša sedanji, skrajno neugodni finančni položaj mestne občine, ki tiči v prav težkih dolgovih in ki pobira občinske doklade, naklade in davščine, ki so z ozirom na sedanje splošne gospodarske razmere že dosegle svoj višek.
P. 'pomlajamo, da se tako s pritožb Mii, kot x ukrepi pokr. uprave v polnem obsegu ne strinjamo in sl pridržu-lemo da zavzamemo v prihodnji šte-vtiM svoje stališče.
Stanovanjska mizerlja.
Dunajska mestna občina Izvaja velikopotezni stavbni program, po katerem bo v nekaj letih 30.000 tisoč stanovanj na razpolago. V Češkoslovaški so y preteklem letu s pomočjo vladnih Mbvencij zgradili 20985 stanovanjskih hi| s 48780 stanovanji
In pri nas? V celi Sloveniji so ob-Cine zgradile komaj tucat hiš. Državna uprava pa za omlljenje stanovanjske bede sploh ničesar ni storila. Nasprotno, I« povečava stanovanjsko bedo s tem, da t državnimi uradi useda stanovanjske hiše.
Edino zakon za zaičito najemnikov nekoliko uravnava stanovanjsko vpra-lanje. A še ta zakon je pomaiijkljiv in predmet najrazličnejših razlaganj. Zakon za zaščito najemnikov ne predvideva rekvizicij in ne pozna predpisov, koliko sob ima lahko stanovanjski najemnik. Tako se še danes mirno dopu-ičft. da ima dvoje oseb luksurijozno ttanovnje več sob, dočim morajo številne družine stanovati v kleteh, podstrešjih in vagonih.
Pomanjkljivi stanovanjski zakon je ustvaril pri nas le boj najemnika s hišnim posestnikom. Boj, ki je povzročil 2e toliko razburjenja, krivic in gorja. Z* obe stranki. Zdi se, da je državni upravi celo po volji ta boj, ker se v prepiru dveh, pozabi na inscenatorja boja — državno upravo, ki nima prav nobene volje, resno odpomoči stanovanjski bedi.
Najpreje bi morala drZavna uprava S tvojimi uradi zapustiti stanovanjske hiie. Potem bi morala za svoje name-Menee, ki so brez stanovanj, zgraditi stanovanjska hiše. Ce država od privatnikov zahteva gradnjo stanovanjskih hiš, je državna uprava kot prva poklicana, da gre z dobrim zgledom na-pr*). Le z gradnjo novih stanovanjskih ni, se bo rešila stanovanjska mizerlja, drugače pa nikdar ne. Sicer se rado po-vdarja, da država nima sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš. Neutemeljen povdarek. Ako ima »skrahlrana« Avstrija denar, zakaj bi ga naša bogata dr£ava ne Imela 1 Ce se pri vsak! priliki Uko radi sklicujemo na Češkoslovaško, gftkaj k ne bi posnemali v stanovanjski ikcUL
Samo s papirnatimi odredbami, s shodi ia resolucijami ne bo stala nobena
M*
Ljubljana, 5. Jantiarja 1924.
Cbhma ccojnM mTaoiiHMa npa-BoaiaBHe Bepe ype^HHiiiTBO „Ha-pomior JJneBHHKa** cpaaMHO qe-CTHTa CBCTJ1H npa3HHK XpHCTOBOr
Poljeiba.
— Važna razsodba državnega sodišča. Sesti oddelek državnega sveta le z qpirom na konkretno pritožbo odločil, da se mora upokojenim oflelriem bivše avstro-ogrske armade všteti v pokojnino tudi čas od preobrata pa do njihovega formalnega sprejema v jugoslovensko vojsko in da le vsled tega mnenje vojnega ministra, ki ie hotel všteti v pokojnino samo službeno dobo od sprejema v jugoslovensko armado, napačno.
— Pred stavko pri zagrebški cestni železnici. V Zagrebu le že pred dvema mesecema prišlo do nesoglasja me<i nameščenci cestne žoeznce In njeno upravo. Prvotno se ie raznesla vest, da se gre za t>ovl-šanie plače, zadnje dni pa se ie stvar razjasnila. Neki voznik cestne železnice ie namreč že pred dvema mesecema preskrbel bivšemu srvolemu tovarišu, nekemu sprevodniku brezplačni vozni listek, kar je smatrala uprava za goljufijo In vozniku službo odpovedala. Ta le bil pa slučalno zastopnik delavcev in ti so mislili, da mu ]e uprava odpovedala službo vsed niego-vega delovanja kot delavski zastopnik In so zahtevali, da ga sprejme zopet na*aj v službo. Ker tega uprava ni hotela storiti, so delavci zagrozili s stavko. Se "redno pa ie bi ta spor likvidiran, Je pa uprava odpovedala službo dvema sprevodnikoma, ki sta vsled bolezni izostala Iz službe dalie časa, kot bi jima bi' delodajalec dolžan plačevati prejemke. Eden od obeh ie bil samo dva meseca v poskusni službi, prsie-mal pa Je plačo že 16 mesecev, drugi pa že 9 mesecev. Delavci so za oba sprevodnika zahtevali nadaljno Izplačevanje prejemkov, uprava ie pa zahtevo kratkomalo odbila, inšpekcija dela ie pozvala obe stranki tia razgovore, katere ie uprava odklonila in odkazala sprevodnikoma službo, katero morata nastopiti v roku. ki ga določa zakon. Vsled tega so de'avcl iznova zapretili s stavko in položaj ie danes takšen, da Je malo upanja, da bi se poravnal mirnim potem.
— Zatvorltev pomožne pošte Sv. Rok ob Sotli. Pomožna pošta Sv. Rok ob Sotli v področiu pošte Rogatec ie M'a 21. decembra 1923 začasno zatvorjena.
— Osvoboditev od plačila taks. Fl-nančno ministrstvo le Izdalo odredbo, po kateri oprošča Jugoslovensko Orlovsko Zvezo v Ljubljani In vse niene odseke po celi kralievlni od plačila takse za vse njihove prošnle, ki jih vlagajo pri državnih oblastih. In za vse njihove prireditve.
— Slavnostna otvoritev strokovne nadaljevalne šole gostilniške in kavarniške obrti bo dne 7. ianuarja 1924 ob 11. url v prostorih g. Krapeža, restavracija »Zvezda«. Spored: Slavnostni nagovor. Razlaga važnosti šole. Govori o posameznostih. — Gospodarji se prosijo, da pošljejo svoje valence lično oblečene piavočasno oziroma »očiu k slavnosti. — K zanesljivi udeležbi najvljudneje vabi načelstvo.
— Neurja v Snlltu. Staro leto le potekalo v Splitu v znamenju viharja, kakršnega Jadranska obala že dve leti ni doživela, ze 28. decembra sta se začela križati močan severovzhodnik ln burja, ki sta na-slednil dan toliko zdivjala, da Je bil Solit popolnoma odrezan od ostaega sveta. Železniška zveza le bila prekinjena že par dni prei vsled visokih snežnih zametov, viharji w» pa toliko razburkali valove, da je lil 29. decembra popolnoma ustavljen tildi promet po morju. Ob 6. uri zvečer ie bil Split brez vsake luči Vihar Je metal s »treh opeko in poni** tudi nekaj dimnikov. V pristanišču so se vsled viharja potrgale verige. s katerimi ie bil pritrjen k obari veliki Matijevičev dok za dviganje ladij. m vihar ga ie zagnal na sredo pristanišča. Klub velikim naporom se mornar lem ni posrečilo, da bi ca bili ropot privezali k obali. Več malih ladij |e vihar odnesel na odprto morje. Nilhova usoda še ni znana. Parniki, ki oskrbuielo promet z otoki ln obrežnimi mesti, so morali 48 ur ostati v lukah. k',or jih ie ravno zatot* v har. Ljudskih žrtev ni bilo, materij a'na škoda pa bo dosegala velike vsote.
— Paskllevlčcva obsodba. Kakor poročalo Iz Zagreba, bo Izrečena obsodba nad Paskljevtčem prihodnll teden, nalbrže dne 10. januarja. Po obstoječih zakonih kazen ne bo presegala 10 let. pa ne bo manjša od 5 let. V zagrebških krogih vlada za obsodbo veliko zanima ni e.
— Požar v gimnaziji v Subotici. Zadnll Četrtek le ob 10. uri dopoldne nastal v slm-nazljskem po«lop|u v Subotici požar, ki se Je z*čel zelo hl*ro Uriti Ker se 'e dlja-štvo nahaiaio ravno v svojih razredih. Je nastala velika panika. Vsak ie hotel biti prvi pri vratih. V gnieči Je bik) nekal diia-kov lažje ranjenih. Gasfcem se Je končno posrečilo, da so v Izpraznjenem poslopju požar lokalizirali. Poslopje sicer ni uničeno. vendar toliko poškodovano, da ne bo moglo prav kmalu služiti svojemu namenu. Vzrok požara ni znan.
— Sankanje po lavnih prostorih. Občinstvo »e opozarja, da Je vsako sankanie In vožnla s smuči po travniških in gozdnih parcelah mestne občine v tivolskem rajonu, kakor tudi po vseh lavnih prostorih prepovedano. Proti vsakemu, ki se ne bi hotel temu pokoriti, se bo uvedlo kazensko poatopanje.
—■ Ključ (VVerthelm) se Je našel na Sv. Petra cesti. Dobi se pri Zalazniku, Emonska cesta 2/1.
— Čcffavo k kolo? — Orožnlltvo v Smledniku je zapenllo pred kratkim kok) znamke »Metzler Prlma Estra. Kottnlgg Oraz«, tov. štev. 126.485. Številka Je bila prepleskana. Koio Je bik) zaplenjeno nekemu neznancu, ki le kolo prodajal v gostilni Toni In Je pobegnil, ko se ie zbal, da ne bi
E rilci orožnik, ter ie pusta kolo v gosb’ni. astnlk nal sc zglasi pri orožnikih v Smlednika ali pri potidll v Ljubljani.
— Prileti vlomilci Meseca julija I« bilo vlomlleno v lovsko kočo na »Kozjeku«, last Edvarda Dolenca Iz Kranja. Vlomilci so vdrli skozi razbita vrata In odnesli šest rjuh. odejo, neka) »adkorja, makaronov, zdroba, 4—5 steklenic masti, smedk In nekal navadnega smodnika v skupni vredno-sU 1500 Din. Orožnlštvu se je posrečilo, da Je prHek) vlomilce In sicer »o aretirani Jože Mali iz Sp. Veternega, Alojzij Zaplotnik iz Senlč, Janez Mali Iz Golnika In Aleš Kanc z Gorice, katerim Je dokaj^*** «U so Uvr-UU ta tattMki vlom.
— Kranj. (Čudna komunalna politika). Na zadnji seji občinskega odbora je prišla zopet v razgovor prodaja ga-štejskega pašnika. Na zadevno interpelacijo je dal g. župan Pirc željena pojasnila
0 dosedanjem poteku pogajanj med pritožniki In češko-slovensko tovarno tkanin. Pri tej priliki je več občinskih odbornikov grajalo postopanje župana. Mesto da bi bil kot poklicani varuh občinskih interesov skušal po svoji moči vplivati na potek pogajanj v tem smislu, da bi prišlo do mirne poravnave In da bi mesto imelo od poravnave čim večjo korist, se je župan od pogajanj odstranil v tistem trenutku, ko so pritožniki zahtevali, naj tovarna mestu plača za tretjo prodano parcelo 500.000 Din. O. župan je. zaiuvšl to. Izjavil, da te zahteve ne more smatrati resnim, Je vzel klobuk in odšel proč. Ho mestoma zelo burni debati je bilo treba odločiti med dvema predlogoma: Opozicija je predlagala* da se naj župan tudi v bodoče pogajanj udeležuje in gleda na to, da bo od njih imelo mesto kar največjo korist. V Imenu večine pa je stavil g dr. Sabothy, občinski odbornik in obenem pravni konzulent tovarne — protipredlog, ki daje županu prosto roko — glede nadalj-nega postopanja v tem spornem vprašanju ued mestno občino in gaštejsklmi tovarnami. Ta drugi predlog je bil sprejet, predlog manjšine pa zavrn:en!
Za Malgajev spomenik v Guštaniu ie odbor prejel sledeče nadaljne zneske: Ivanka Šerbec, Slovenjgradec Din 618.—, Dr. Dušan Senčar, Prevalje Din 660.—; Rudolf Pevec, Mozirje Din 30.—; major ratne mornarice Miroslav Dobrovnik, Novi Sad Din 325.—; Stanko Komac, Ptuj Din 71.—. Preje izkazanih Din 10.106.75, skupaj Din 11.810.75.
— Celjske vesti. — Cene na celjskem trgu dne 1. ianuarja. (V dinarjih.) Mesne cone: Govedina v mesnicah I. 25. II. 22 50. na trgu 1. 22-24, II. 19.50, teletina I. 32, II. 30, svlnllna 1. 32— .35, II. 32. Slanina I. 43. II. 41, mast domača 44. amerlkanska 39, šunka 45. prekalcno meso I. 45, II. 40. Mleko liter 4. eno ialce 2—2.25. — Špecerijsko blago: kava 40—64, pražena 48—(.8, kristalni sladkor 22, v kockah 23, riž 8.50—11, namizno olje 32, bučno 40. Moka in mlevski izdelki: moka »00« 6.20, »0« 6.20, »2« 5.70, »4« 5.30, »6« 4. — Kurivo: 100 kg črnega premoga 51, ruia-vega 26.50, kubični meter trdih drv 150, 100 kg trdih drv 40, kubični meter mehkih drv 120, 100 kg 32.—. Žito: q pšenice 3S0, rži 350. Ječmena 300, ovsa 300, koruze 280, fižola 600—650, gralia 1500, leče 1100. — Krma:	q	sladkega sena 100, polsladkega
75, kislega 50, slame' 50. — Vreme. Po južnem vremenu, katero le zavladalo v četrtek pri nas. smo imeli v noči od četrtka na petek močan vihar, za katerim Je pričelo močno snežiti Snega je že precej zapadlo in če bo tako močno snežilo, bomo dobili precej visokega. — Umrl Je v Prešernovi ulici hišni posestnik Josip VVoiik v 77. letu starosti. — »2X2=5« sc Igra v torejc 8. t. m. v našem mestnem gledališču. Gostujeta ga. Vera Danilova In g. Rogoz. — »O nalezljivih otroških bolez-n i h« predava Jutri v ponedeljek, 7. dec. na celjskem Ljudskem vseučilišču g. dr. Anton Schwab.
— Tržne cene v Celin. Dne 1. Januarja so biie v Celju sledeče cene: govedina 25— 22 Din za I kg, vampi In pljuča 8—10 Din. jetra in ledvice do 22 Din. loj 10—25 Din za 1 kg. Teletina 32—30 Din. svlnllna 35— 32 Din za l kg. Slanina 43—41 Din. domača mast 44 Din, amerlkanska 39 Din za I kg., šunka 45—40 Din, prekajena glava do 20 Din za 1 kg. Klobase krakovske In šunkove do 50 Din, hrenovke do 35, sofolade do 30 Din za 1 kg. Sveže kranlske klobase do 50 Din, suhe domače klobase do 60 Din za 1 kg, line salame do 130 Din za 1 kg. Perutnina: piščanec 15—20 Din, kokoš 25—50 Din, petelin 40—50 Din. raca 40—50 Din, gos do 150 Din za komad. Domač zajcc 25 do 30 Din. Mleko, maslo, Jaica, sir: 11 mleka 4 Din, 1 kg surovega masla 60 Din, 1 kg čarnega masla 58 Din, 1 kg masla 48 Din,
1 kg bohlnlskega sira 60—70 Din, 1 jajce 2—2.25 Din. Staro vino 12—15 Din za l l, novo vino 9—12 Din za 1 l pivo 7 Din, žganje 28—00 Din za 1 l. Kruh: 1 kg belega kruha 7, 1 kg črnega kruha 6 Din, 1 kg že. melj 10 Din. Sadje: 1 kg Jabolk 5—3 Din. hrušk 8—7 Din, orehov 8 Din, suhe češplje 8—11 Din, suhe hruške 6.50 Din. Špecerijsko blago: kava Portoriko 64 Din, Santos 50 Din, Rio 40 Din, sladkor v kockah 23 Din, kristalni 22 Din. riž 11—8.50 Din, 1 1 namiznega olia 32 Din, bučno olje 40 Din, vinski kis do 4 Din za 1 L Testenine 21—
13.50 Din za 1 kg. Moka bela 6.20—4 Din za 1 kg, krušna mešana 4 Din za 1 kg. ržena 5.60 Din; ješprenj 5.40 Dlri, otrobi 1.80 Din, koruzna moka 3.40 Din, koruzni zdrob 4.50 Din, pšenični zdrob 6.50 Din, ajdova moka 850 Din za I kg. 2lto: pšenica 380 Din za 100 kg, rž 350 Din. Ječmen 300 Din, oves 300 Din, koruza 280 Din, fižol 600—630 Din. grah 1500 Din. Kurivo: črni premog 51 Din za 100 kg, rujavl premog
26.50 Din. Kubični meter trdih drv 150 Din, mehkih drv do 120 Din. Krma: sladko seno do 100 Din za 100 kg. kislo seno do 50 Din. Salata endivija 0.75—1.25 Din za komad, karfijoia 2—3 Din, kislo zelje do 5 Din za 1 kg, krompir 1.25 za 1 kg, repa 0.25 Din za 1 komad, kisla repa 1.50 Din za I kg.
— Mariborske vesti Zahteva hišnih posestnikov, da se ukine stanovanjski zakon, Je Izzvala hud odpor med najemniki. Ob priliki svojega letnega občnega zbora v dragi polovici tega meseca bo Društvo stanovanjskih najemnikov naj-onerglčneje poudarilo svoje stališče v tem pogledu. — V minulem tednu Je umrlo v Mariboru pet oseb, ln sicer tri moškega in dve ženskega spola. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden v Mariboru lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici Zdravniško inšpekcijsko službo Ima zdravnik dr. Pran Jankovič v državni moški kaznilnici — V nedeljo 6. t. m. popoldne ob 3. url sc vrši v prostorih restav-racje Halbwkll v Jurčičevi ulici letni občni zbor Društva zalčjerej-cev, — Razpisano je mesto tržnega nadzornika za Maribor. — Koncert GI a‘s b e n • Matice, ki le bM določen za 15. t. m., se |e moral vsled delstva, da Je tvrdka G6tz odpovedala dvorano, prelo-žiU na 6. februarja t. 1.
— Ljudsko gibanje v Maribora t letu 1923. V letu 1923. Je bilo v Mariboru rojenih 941 otrok ln slccr 472 ženskega. 469 pa molkega spola — med temi Je bilo 48 mrtvorojenih; umrlo lih le pa 743. t. J. 419 moških In 324 ženskih oseb; porok Je bilo vseh skupal 399.
— Pomanjkanje po itn ih znamk. Poštnih znamk več ali mani vedno primanjkuje. In sicer ne le v Mariboru, temveč tudi drugod v Jugoslaviji. Dr. Tomšič v Mariboru Je dobil pred kratkem pismo Iz Čakovca % MuteoM »PoUols*	v	aolovtai«.
— Ptujske novosti. Dne fi. januarja priredi tuk. gasilno društvo v Društvenem domu plesno veselico s tombolo. — Pne 12. t. m. priredi svoj plesni venček drušivo za usnjarsko obrt.
— Ponesrečeni delavci V papirnici v Goričanah pri Medvodah je padel na delavko Katarino Golarjevo nabožen voziček in jo poškodoval na glavi. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. — V tovarni cementa »Zagorka« v Zidanem mostu je demontiral 1. Zklar parni kotel, ki le nepričakovano padel nanj. Težak kotel je moža skoro popolnoma zmečkal. — Delivcu Avguštinu Jazbecu pa je zmečkal in polomi: kotel desno nogo in so ga morali oddati v celjsko bolnišnico. — V tovarni A. NVesten se je delavka Lucija Kračun nevarno obrezala s pločevino Po levi nogi. — V kamnolomu »Apnenik Celje« v Zanra-du pri Celju je padel dclavcu Matiji Zupancu kamen na levo roko in mu jo te/.ko poškodoval. — Pri lesni industriji Feliks Stare v Radomljah si je obrezal strojni delavec Jakob Slevec desno roko. — Pri Jakobu Oberwalderju & Komp. v Domžalah se ie zbodel delavec Lovro Flis z žeoliem v nogo. Rana se mu je Inficirala in je nevarna. — Lesnemu delavcu Jožetu Kralju Je padel pri lesni Industriji »Gorjanci« v Novem mestu težak hlod na levo roko in tnu jo zmečkal. — Pri gradbi železnice v Pavlovcih pri Ormožu Je padel de'avcu Tomo Gribanovu voziček z materijaiom na levo nogo in mu Jo zmečkal. — V zalogi pive »Laško« so zmrznili delavcu Martinu Čehu pri spravljanju ledu vsi prsti na rokah in dva prsta na levi nogi. —* V tvor-nici stekla v Hrastniku se je steklar Josip Zibret pri stiskalnici obrezal po desni roki, rana se mu Je inficirala. Ravnotam se Je obrezal mizar pnmočn k Viktor Croriup na stružnem stroju po vseh prstih desne roke. veza ka Peršič Valpursa pa je padla in si izpahnila levo roko v komolcu.
— Tečall za krojenje se otvorijo začetkom meseca januarja. Poučevalo se bode po najnovejših krojih In modelih za šivilje in krojače. Ker Je kro| zelo praktičen, se lahko tečaja udeleže oni ki niso Izučeni krolaštva. Tečaji so popoldanski in večerni. — Oblastveno preizkušeni in kon-cesijoniranl učni zavod za krojenje. Židovska ulica 5, Ljubljana.
Šport.
s + Smuška tekma za prvenstvo Slovenije preko vse »Menešiie«, se bo vršila dne 20. januarja t 1. Začasni program: dne 20. t. m. (nedelja) zjutraj odhod tekmovalcev z vlakom ob 5.50 iz Ljubljane (Glavni kolodvor) do Borovnice (6.30), odtod takoj dalje na Pokojišče (smučke na vrvici!) — Po pTihndu na Pokojišče ob osmih zbor vseh smučarjev pred gostilno »Pri Golnar?««. Razglas odredbe JZSS za tekmo, vadlja-nie številk, nato odmor. — Točno ob 10.30 skupni odhod na start na Vel. Trebnvniku 807 m nad Zavrhom. Prvi krmar odleti ob I0„ nasledn I po enominutnih Intervalih. — Proga: Iz Vel. Trebovnika pred Pokoilščem čez Vinivrh 984 m In Stražišče 954 m v Cerknico. Cilj na polju zapadno pred Cerknico. Dolžina proge nad 2!) km. — Po tekmi 2bor vseh smučarjev v hotelu »Turner« v Cerknici, kler se proglasi smuški prvak za Slovenijo 1924. Povratek: v Ljubljano z večernim vlakom ob 20.36, dohod v Ljubljano ob 22.36. Eventuelne male Iz-premembe bodo pravočasno obiavliene. — NU! Za slučaj, da bo mogoče dobiti zasilno prenočišče (na slami v toplih sobah) na Pokojišču In v Zavrhu, odideio tekmovalci že v soboto ob 14.30 li Liubljane. Športniki, ki bi blagovolili pomagati pri nadziranlu nenavadno dolge proge, naj se zglase do 15. t. m. pri JSZS. Ljubljana, Tvrdka Goreč, Ljubljanska kreditna banka.
s Smuški tečaj v Kranjski gori se bo vršil, kakor ie bilo napovedano, od (5,—14. t. m. Priglasilo se ie dovolj udeležencev. Interesenti za tečai, ki se še niso prijavili JZSS. naj se odslej iavito kar osebno t<rl voditelju tečaja g. R. 13a<liur! v Kranhkl gori. Športniki, ki ne titegnejo TistatI rer-manentno v tečaj'!, ampak le nekal dni se tečalu lahko pridružijo. Nestalni udeleženci tečaja ter domačini In lovci Iz kranjskogorske okolice so prijavnine prosti. IJdetefcn-cl so se prijavili Iz Ljubljane, Kranja, Beograda. Gorice ln Celja.
Udeležba Jiizoslavl]# na olimpijadi.
Vprašanje našega sodelovanja v Parizu stoji še vedno na mrtvi točki Vsi koraki ki Jih Je podvzel naš ollmpiiskl odbor, da bi dobil tako potrebna denarna sredstva, so ostali brez vsakega uspeha. Vsled tega je sklenil olimpijski odbor, da priredi loterijo, ki >o Je finančno ministrstvo tudi odobrilo.
Nemčija la olimpijske Igre.
Predsednik nemškega državnega urada za telesno vzgojo dr. Lewald le Izjavil, da se Nemčija ne bo udeležila letošniih olimpijskih Iger. Dr. Lewaid sicer priznava, da ie zlasti predsednik Olimpijskega odbora, baron Coubertin pokazal dosti narodne strplilvostl, toda v Pariz Nemci ne gredo. Pač pa se bodo udeležili olimpijade v Holandiji leta 1928.
Anglija vstopi r F. J. P. A.
Angleška nogometna društva so sklenila. da vstopi Anglija v mednarodno nogometno zvezo.
Izpred sodSSča.
DRUŽINSKE RAZMERE.
Sprla sta se dne 14. okt. Ivan 'leraj, zemljak v Smledniku, in pa Josip Rozman, ln sicer zaradi neljubega vmešavanja v tuje družinske razmere. Kot običajno, je Imelo tudi to vmešavanje zle posledice. Pograbil Je Jeraj srednje veliko sekiro ln udaril Rozmana po glavi ln bi ga bil gotovo ubil da ni ta udarca v toliko prestregel, da Je Padla sekira na glavo poševno. Vrh tega ga je udaril s sekiro Se po stegnu. Le z ozirom na prlznanle In pa vpoštevanja vredne razmere je bil obsojen Ivan Jeraj satno na lil tednov težke ječe.
S 104 — JARC IN LIST.
Posestnik Franc« Svegel v Zg. Oorlah pri Bledu le bil obtožen, da le dne 28. avg. 23. v Rečici nahrulil občinskega redarja na Bledu, ki mu ie prinesel neko odredbo stanovanjskega urada v Radovljici Jezilo le moža. da so mu rekvirlrali gospodarsko ‘ poslopje v stanovanjske namene. Pograbil je ll*t, ga raztrgal, vrgel stražniku pod noge In zaklical, najboljše Je, da se tem hudičem kroglja v glavo spusti. Pri obravnavi se je Svesl zagovarlal. da je ravno iarce tehtal, ko mu le dal stražnik list v roke. Jarc se |e stresel — In list se je raztrgal. Da bi pa kaj zmerjal, je Švegl odločno zanikal, marveč se ie Jezil samo na dotične zanpnike, ki so povzročili ta odlok. Obsojen ie bil radi prestopka po Š 315 k. z. na 100 Din glnbe ali 24 tu zapora ln povračilo sodnih stmškuv.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 8. url zvečer.
7. jan. pondeljek: »Mogočni prstan«, R. A
8. jan. tortk: Zaprto.
9. jan. sreda: »Smrt majke Jugoviča«; r»
jaška predstava.
Opera.
Začetek ob pol 8. url zvečer.
7. Jan. ponedeljek: Zaprto.
8. jan. torek: »Psogiavci«. Red C.
9. jan. sreda: »Suzanina tajnost, Mozart
in Sallert, Gianni Schlccl«. Red B.
REPERTOIR MARIBORSKEGA GLEDA-
LIŠČA.
Nedelja. 6. Januarja: Ob 8. url zvečer; »Lumpaci! Vagabund«.
Pondeljek, 7. januarja: Zaprto.
Torek, 8. januarja: »Onstran življenja* Abonement E. ____________
— Ljubljanska drama. — Na dan Sv. Tr°h kraljev se vprizorl v dramskem gledališču zadnjič v tekoči sezoni kot ljudska predstava po znižanih cenah božična povest »Peterčkove poslednjo sanje« z godbo, petjem in baletom. Istega dne zvečer bo prva repriza Galsworthj/jeve tragikomedije »Golobček, ki nam kaže v izborni karakteristiki družbo izgu jencev in njihovih po-bolševalcev. Začetek popoldanske predstave ob 3. uri popoludne, večerne ob 8. url zvečer.
— Slovensko marljonetno gledališče T Mestnem domu. Slovensko marljonetno gledališče uprizori v nedeljo, dne 6. januarja na dan sv. Treh kraljev In hkrati na Ga-šperčkov god lutkovno igro v 5 delanjih s predigro »Doktor Faust«. Ta Igra, ki Je prirejena po čeških in nemških lutkovnih igrah 18. stoletja, je literarno znamenita, ker je bai ta predhodnica poznejšega Goe* theievega Fausta. Ljubljana naj ne pozabi ogledati sl te zanimive igre, ki JI dajeta čtu dovita, že z grozo ožarjena fantastika in pa prostodušni, solnčni humor Gašperčkov, svojevrsten čar In zvok. Igra. ki |e navdu-' šila mladega Goetheja, bo kakor upamo tudi nnšo drohno in odraslo publiko. Cenjeno občinstvo se opozarja, da se vrši samo ena predstava In sicer ob 15. Druga, večerna predstava se je namreč marala radi nezadostnega obiska za nedoločen čas prekiniti Predprodaja vstopnic na dan predstave eri 10. do 12. ure dop^ludne.
— Dr. Rigo In Janko Ravnik priredita, svol II. koncert v četrtek dne 10. januarja v Filharmonični dvorani. Božat spored obsega pesmi Iz domače ln svetovne Itera* ture. Posebno ooozarjamo na ciklus Rav-mkovlh samospevov, ki se tokrat prvokrat Javno Izvalajo v celoti Izreden uspeh, katerega le dosegel Rigo s svolim prvini koncertom, nam Jamči za prvovrsten užitek tudi drugega koncerta. Vstopnice V Matični knllsrarnl.
— »Planinski Vestnik« št. I Je Izšel to prinaša sledečo vseh!no: Dr. Jos. OMaks Ivan Cankar, verni sin prirode: dr. Stanko Tominšek: Cez severozapadno steno Prisojnika; dr. M.: Usoda naše planinske More: Brunon Rotter: Planinstvo na Pohorja; Janko A. Krefl: V dež^u In snegu na S** vlnisklb planinah; Kotiček: Na Triglav In.i v'šle: Cez hrib In dol: Čez Groilčko v Logarsko dolino:	Društvene	vesti obzor ia
razjasnitev slik.
I Gledališka razstava na Dtinalu. Meseca maja se vrši na Dunaju glasbena In gledališka svečanost z Istočasno otvorltvljq razstave, ki bo vsebovala dunajsko glasbeno In dramsko umetnost v preteklosti ln sedanjosti
— POŽAR V LONDONU. Med viška filmske umetnosti spada brezdvomno monumentalni film, Jd rnkaitule nalvečjl požar v 17. stoletju, Jco Je ostalo 100 000 pre-i Hvalcev brez strehe. Zenialnl filmski re-i žiser Blackton sl je drznil ta svetovni požar ofilmiti v naravnih barvah, kar ga jel stalo 5 m lllonov drvarjev. V filmu scdelu-iejo najbnllšl angleški svetovnoznanl kino-IrralcL glavno vlogo pa sta prevzeli dvd najlepši ženi Iz najvišjih angleških krogovj Sodelule na tisoče bi tisoče ljudi. Nalvečjl svetovni Usti so poroča)L da Je film rekordi filmske Industrije In višek moderne kino-1 tehnike. Topeči se svinec, padajoče tramovje, sikajoči plameni, skoro slišno vpitje defuie silno na gledalca. Krasne so tudi druge scene. Nad ne zamudi nihče ugodne prilike videti t» zares krasni Mra, ki s« predvaja le danes v Kinu Matica.
Borzna poročila.
Curlh. 5. lan. New York 974.375, London 24.65, Pariz 27.925, Milan 24.66, Praga 1670, Budimpešta 0.0301, Bukaret-šta 2.90, Beograd 6.45, Sofija 4.05, Duaal 0.008075, avstr, krone 0.0081-
B e r 11 n , 5. januarja. Dunaj 61,845.000, Milan 188.528.000.000, Praga 127.680 mlllio-nov, Pariz 213.465.000.000, London 18.254 tisoč 250 milijonov, New Yorrk 4.189.500 mliitonov, Curlh 751-118,000.000, Beograd 48.378.000.000.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnem Dnevnika«, Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« ▼ Ljubljani
J Mi»“
Elegantna drama v 5. dej.
v glavni »logi:
Erick Kaiser Titz. j Od 7. do 9. Januarja 1924.
KINO ..MATICA
ii
naravnih
Monumentalni film v barvah:
„Požar Lmidona1
Razkošna dra c v 7 dejanjih.
2.. 3., 4.. 5., 6. januarja 1924
Vladni ivetnlk: FRANJO ŽUPNEK:
Regulacija — osuševanje m RGstsskarsIa Cerkniškega Jezera in notranjskih
^Nadaljevanje.)
XII.
Na tozadevno »ovlastitev« gospuD referenta mtatstrsko-atraine komisiic, n .ni za prvo naredim kako manjšo »vzorno mo ifo-racljo«, *cm napi avli za osušenje tn namakanje zgornje Pivške doline In za Stabilizacijo P&ičijskega in Petelinskega lezera In Drskovško-Zagorske jezerske »rctencije« vse tria pne črte že Imenike udeležencev in zemljekiiilinili posestnikov ln pristopne izjave za Št. Peter, Trnje, Rodnhovo vas. Palčje, Drskovče-Parje, Petelinje, Sevce Itd.
Za te načrte in zemljiške raztvorbe sem pridobil eclo cesarsko kobilarno Prestranek —Bile—Vlačno—$kuije—Lipico In vrhovni dvorni konjarskl urad (Gberst-Stallmeister-anitj na Dunaju; toda posestniki iz Trnja, St. Petra itd. so zaprosili le za komasacijo ln menjavo svojih gorskih senožeti »Gora. Jančerija in Sv. Trojica (nekaj čez 800 frtjiov travnikov) proti cesarski kobilarni *Vlačno« (okoli 870 oralov njiv, travnikov ™ obraščene gmajne, grmovja) in napravo fiove okrajne ceste do St. Peterskega ekvivalentnega gozda, na Javorniku (11.5 km), •komasacijo, osušenje in namakanje svojih travnikov ob Pivki so pa odklonili, češ, naj Poprej reguliramo Nanošao in zabranlmo Kjcne silne poplave, ker je osušenje ln namakanje dosti večje nanoške doline toliko POii potrebno že zgolj radi tega, ker so tam Včasih take poplave, da je promet iz Hrenov ic in Hraš v Landol, Šmihel, Predjamo. Gorenje in Studeno kar cele tedne onemogočen, pri poletnih nevihtah pa blatna voda »Pod nanoških brd velike travnike pri Hrenovkah in pri cesarski kobilarski pristavi Škulje (Scliickelhof) tako poblati, da se&o še za steljo ni porabno.
Ministrski reterer.t, baron Beck, ki setn moral o teh melljoraetish vedno osebno Poročati, je bil radi te nezaupljivosti Št. ‘.eterčanov, Trnj-mov, Slavinjanov itd. to-Ui oriovolirn, ker nam je bilo na tem tožeče, da sc napravijo predstoječe »re-gulačne, osuševalne in namakalne vzorne naprave* v najbiižji bližini slovitega železniškega križišča St Peter na Krasu, odkoder bi se najložje Izkazovale v spodbudo •h Poduk za druga enaka dela in naprave
V	južnih primorskih deželah. Ta nespamet-n® odklonitev, katero so pivške pndobčine Pozneje zelo obžalovale, pa ni bila samo “A”1 tega skrajno neumestna, da so zamu-Pivčanl najugndne!š! trenotek. da bi bili uobili velike dcželnokulturnc, mcliiorauj-s«e naprave popolnoma zastoni, ampak isti s teni tudi zavlekli predpriprave in predeta za velike vodne rezerve v reirulira-m Palčljskem in Petcllnskem lezeru ter Or®'j0vče-zagorski Jezerski retenelii, ki noi°T Potrebovali za plovbeni kanal Du-v p *n za kanalski obrat , »žlic temu sem pa dobil overovljenle: / hai zaprošeno knmasaciio št. Pcter-Trn.
Sklh
senožeti na Sv. Trojici in zaprošeno
_. . ^ Prošnji, da bi naš list nadaljeval za-‘ j Va izvajanja g. vi. svetnika Župneka.
V(i‘je ustrežemo, ker je zadeva sploš-kraje ^s pr-ciar ske e a interesa prizadetih
kollin*)
okrajno cesto iz Št. Petra do Trnskih ekvl-valentnib gozdov na Javorniku kot agrarno rneiiioracijo skušam izvršiti, toda z ozirom na to, da is bi! pri tej komasaciji kot drugi konipaciscent udeiežen dvorni crar, ne na državne stroške.
b) Dalje sem prev7,el nalogo, da proučim možnost regulacije Ccpiškega jezera in iz tiste Izvirajoče eventualne gospodarske koristi ter hidrotehnično uporabo vodnih rezerv ln retencij.
c) Končno sem dobil poziv, da z ozirom na moje obširno znanstvo na Primorskem posredujem pri gorlškem in istrskem dežel, nem odboru ter pri namestništvu v Trstu in pri deželnih in državnih poslancih Primor ske, da se nemudoma vpellejo agrarne postave in agrarne oblasti na Goriškem In v Istri. Isti poziv sem dobil tudi glede Dalmacije,
Pri izvršitvi agrarnih operacij v nanoški dolini, v senožeškem In vipavškem okraju sem našel na nanoškem pobočju In v gorovju Brda veliko nevsahliivih studencev 'in celo vrsto za dolinske zapore in rezerv nc vodne retencije pripravnih dolin.
Ze nekaj let poprej sem ime! priliko pri orožnih vaiah v tržaški okolici, v sežanskem in postojnskem okraju spoznati in opazovati strašne vodne kalamitete, ki iih Je imelo krašno prebivalstvo* pri oreskrbo-Viiilu pitne vode. Vsled tega sem takoj po odkritju toliko močnih studencev na Nanosu In v Brdih pri vsaki agrarni obravnavi opozarjal občinske predstojnike in drugo merodajno gospodo na Notranjskem r.a ta važna dejstva. Obenem sem opozarjal občine ln druge ljudske zastopnike na kranjsko-primorskem Krasu na velike gospodarske in sanitarne koristi, ki so jih prinesli logaški in menešljsk! vodovodi tamoš-njerau prebivalstvu.
Dvorna kobilarna (Hofgestat) v Prestranku je imela vsako leto po zimi In po letu, v naUiujšem mrazu in v naivečii suši, velike neprilike in velike stroške z vodno preskrbo za napajanle konj in žrebet.
Na prošnjo dvornega kobiiarskega oskrbnika v Llpici-Prestranku. sem napravil načrte za velik gravitacijski vodovod Iz Strane-Šmihelskib studencev v Hrenovke (Škulje), Orehek. Prestranek-2eje, Slavino tn Št. Peter, za tamošnje železniško križišče, kjer je ob vsaki suši zmanjkalo vode.
Najvlšil dvorni mojster in vrhovni nad-kenjar knez Llchtenstein je prevzel polovico vseh na 160.000 goldinarjev preraču-nienlh stroškov, toraj 90.000 goldinarjev na dvorni erar pod pogojem, da prevzamejo drugo polovico lužna železnici in občine Hrenovke, Slavina-Orehek In Št. Peter.
2al, je pa Južna železnica, ki je Imela samo s pumpanjem In dviganjem vode Iz Rodohove vasi v št. Peter na leto čez 41 tisoč gnid. stroškov, predstoječo za nanoško tn pivško dolino v gospodarskem, sanitarnem in prometnem oziru tako važno napravo onemogočila s tem, da ni hotela k vodovodnim stroškom niti enoletnega Izdatka za dviganie vode v št. Peter enkrat za vselei brezpogojno obljubiti, ampak da se bo šele tedaj odločila, kadar bo videla, da daje ta vodovod dovolj mehko vodo.
(Dalje prih.)
Dopolnilna volitev Članov In namestnikov v dohodninsko komisijo davčno oblasti v Slovenjgradcu.
z?.u?nern sestanku gremija trgov-Polil Km okraj Siovenjgradec in Pre-nnii.A obrtncP društva slovenjgraškega Političnega okraja, zadruge gostilničarjev ln krojačev ter čevljarjev slovemgraškega Sodnega okraja je bila dne 2. Januarja t. I.
V	Slovenjgradcu sporazumno postavljena
datna^lista*11 arSk* KC,spodarska kandl-
člana:
1. Rojnlk Ivan. srremljalnl odbornik
tB trgovec v Slovenjgradcu.
2. V r h n j a k Ivan. kmet, gostilničar. In lesni trgovec v Pamečah, okraj Slovenj-gradec.
Namestnika:
1. Kralj Ivan, načelnik obrtnih društev političnega okraja Siovenjgradec, mi-gradcu m°ister ln Posestnik v Slovenj-
2. K u m pr e j Miha, kmet ln lesni trgovec v Št. Danijelu, okraj Prevalje.
C. Golar:
Marjanica.
Marjanica je bila sestra tiste Man-filce, ki je toliko gorja zbudila v srcu Zaljubljenega kuže, pa ni bila njena •estra po krvi, temveč po pastirski palici, zakaj tudi Marjanica je bila pasti-flea, in velika in pisana je bila njena *eda. Med njene pohlevne ovčice bi drobna jagnjeta se je zmešalo sila bele. t* kamenja ln sivih skal ln razjedenih ln predrzna ln vsiljiva le bila ta ®®Pokllcana druhal. Zasedla Je najlepša taesta in se je pasla po solnčnlh Obronkih In visokih rcbrlh, vsa debela, ^ešerna in samopašna ln se ni hote.a °*hiti ovčicam ln jagnjetom, ki so bila **tha ln sloka In so se jim videle ko-•flee pod mehko voJno. Njihova paša « bila po ozkih sedlih Ln skritih doli-tacalv kjer so bila tla zakrita s črno »**t jo in zeleno rušo, kjer je rastla jhehka nizka trava le toliko, da so Ime-*• ovce in Jagnjeta skromno kosilce ln v*erj0.
Marjanica je bila še majhna pastirca, dosti manjša od Mančice, saj j* Še hodila ob četrtkih v šolo ln oblia-«la tudi še ni opravila. Bila pa Je rjavca, ogorelega obrazka in zelo go-*«h, rumenih las in dolgih kit, ki sta jo ®°lkli po plečih, kadar je zletela za čedo, ki sl je Izbrala In Iskala "°Uše paše In bolj sočnih zelišč. Oblo-*ciia je bila v rdečo, dolgo kiklico, s Wavimi pikami popisano, kt Je bila de-^ua sceloma ln je segala od vratu pa «0 gležnjev.
Z omenjeno kandidatno listo sc strinjajo načelstva slovenjgraške SLS, JD3 in SKS.
Glasom razglasa delegacije ministrstva financ v Ljubljani se bo vršila voliiev v nedeljo, dne 20. ianuaria 1924 od 7. ure zjutraj do 13. ure v sledečih volilnih krajih:
Za volilce, bivajoče v področju davčnega okraja: Marenberg, v uradnem prostoru davčnega urada Marenberg.
Siovenjgradec, v uradnem prostoru davčne okrajne oblasti v Slovenjgradcu.
Šoštani. v uradnem prostoru davčnega urada v Šoštanju.
Prevalje, v uradnem prostoru davčnega urada v Prevaljah.
to7*.akfg? upravičenega volilca, ki je leta 1923 plača! dohodninski davek, je v lastno korist dolžnost, da se v nedeljo, dne
pu>„lam"ar,:1,192,1 v Prlstolncm, pre) omejenem volilnem lokalu osebno zglasi in
kiidSr?w„"'"“ka,!ko
Voiilci naj prineso seboj dokaz, da se za morejo v slučaiu potrebe legitimirati na verodostojen način.
»Ju-ju-ju!« Tenko ln drobno ln žalostno je zavriskala Marjanica. in sko-ro j* bil njen glas podoben vzdihu. Niti odmeva ni zbudil njen vrisk, ln vendar so sivele ob nični levici strme in visoke Kore, ki so silile daleč v oblake, in so bila oblastna ln mogočna njih prsa, da bi zadonel iz njih silen odmev, kj bi lahko zbudil celd sveto Katarino, pobožno samico, ki je osebenkovala v nizki. pohlevni cerkvici vrhu peščene ravnine,
»Joj-Joj-joj!*
1« Marjanica čisto razločno auinila, bi zamračila so se njena 11-’ ^ Poljubljena od solnea, In skalile Hni!e*m^re °^’ ^ 80 pre^ minuto gle-u 9 b*s*ro na zeleno jezero, ki
mod gorami.3^31 ^a^ece D°d nJ°
»Kako |e lepo gosposkim punčkam,« se je zamislih pastirica. »Bele oblekice nosijo in se sprehajajo pod pisanimi parazoli okoli Jezera. ln zjutraj jedo belo kavo In bej knthek narrutkajo, ali pa ce.o žemljic, tiste rumene ln trdo zapečene, ki lepo diše ln počijo, ako Jih stisneš. In opoldne Jedo zopet meso ln Se kaj sladkega tn popoldne leže v sond okoli belih hišic, ki se biešče okoli ln okoli jezera, po vseh hribčkih ln holmcih. In zvečer jih čaka zopet kava In mehka posteljica.« — Marjanica pa mora zgodaj vstajati, njen zajutrck je kratek In potem mora pasti ves dolgi dan, včasl v dežju, vsa premočena ta prem ra žena, včaai v solncu in lakoti tn teli. ltfl...
Cios&ocSarsivo.
Produkcija soli v naši državi.
Naša država ie na soli zelo bogata. Naši rudniki kamene soli bi mogli pokriti potrebe cele države, če bi se vr šilo izkoriščanje z modernimi tehničnimi pripomočki in na bolj ekonomski način. Velike neprilike razvoja naše solne industrije so tudi slabe prometne razmere v Bosni. Vendar je upanje, da se te razmere v doglednem času Izboljšajo, na kar bo mogoče tudi produkcijo soli precej hitro stopnjevati.
Kolikor dopuščajo razmere in sredstva, se skuša Izboljšati in povečati produkcijo soli tudi z danimi sredstvi. Leta 1921 se je pridobilo v naši državi 34.922 ton 944 kg soli, lear pa niti tedaj ni zadostovalo za potrebe našega prebivalstva in naše industrije. Te potrebe so seveda tekom časa že močno narasle. Leta 1921 je uvozila naša država 38.952 ton 973 kg soli, v skupni vrednosti 30,634.625 D. Ze Iz teh številk je razvidno, kako velikanskega pomena je za našo državo In za naše gospodarstvo, da se naša industrija soli čirn prej in v čim večji meri izpopolni Vsota 30 milijonov dinarjev, ki smo jo morali plačati inozemstvu za uvoženo sol, bi se mogla z veliko koristjo porabiti za izboljšanje naše produkcije in našega gospodarstva. Poleg tega pa bi ta precej velika vsota ne vplivala stabilno na dinar, kakor je to storila, ko je bila v inozemstvu.
Napredovanje produkcije soli Je razvidno iz sledečih podatkov. V Kreki je bilo proizvedeno 1. 1919 30,405.139 kg soli, l. 1920 20.024.510 kg tn leta 1921 24,249.000 kg soli V Stalin Hana je bilo proizvedenih 1. 1919 121.023 kg soli, 1. 1920 pa že 3,687.608 kg ta leta 1921 4 milijone 416.603 kg. Na otoku Pagu je znašala produkcija soli v letih 1919,	1920	in 1921 3,091.000 kg,
3,107.530 kg ln 5,186.799 kg morske soli. V Stanu na polotoku Piješ en pa je znašala produkcija morske soli v Istih letih 510235 kg, 1.203.370 ta 1,670.370 kg.
Ze sama ureditev bosanskega prometa in priključeni e bosanskega prometnega sistema k ostalim progam bo omogočila, da bodo sami bosanski rudniki zalagali s soljo celo našo državo. Cim pa se Izvede tudi nKxleml-zacija rudniških obratov, bo mogla naša država tudi precejšnje količine soli Izvažati, kar bo vsekakor silno ugodno vplivalo na našo trgovinsko bilanco. Glavni napor vodilnih krogov mora iti za tem, da čim preje doseže vsaj tov da ne bomo soli uvažali.
Inž. S.
Bo] draginji.
Draginja !n uradniltvo.
Primerjava letošnjih ccn z onimi iz leta 1921.
1. Jan. 1921. 1. jan. 1924. Dinarjev.
Goveje meso	4.50—	6JO	20—27
telečje meso	4.00—	5,25	28—30
svinjsko meso	7.00	30—40
konjsko meso	2.50—	4	8—15
trbov. premog 21—25	42—45
velenjski premog 10—14.50	27—30
Ako vprašamo državne uradnike al’ sploh uslužbence, dali jim je bila niibovn plača tudi v tej meri zvišana, nam bodo odgovorili da ne. Tako se n. pr. pri poštnih uslužbencih plača od meseca maja do sedaj prav nič ni spremen''! a.
»Ah, kako bi pila,« se je nehote spomnila Marjanica. »Kar celo Jezero bi izpila, in še bi bila žejna. In potem bi jedla najrajša sladke kruhke, ali pa vsaf pogačo. Tudi žemlje bi hrustala, še najrajša pa češnja, ki so lepo rdeče ta sladke in hladne in hi se cedil sok med zobmi, ah —«
Marjanica Je vzdihnila ta zaprla oči »Pila K. vse bi plim, — Vodo, mleko — Češnje, ah, češnje —«
Z rokami sl je podpirala Ilca ta tiho Je začela peti:
»O mamka božja Bistriška, men’ je torb’ca ukradena •— not, je b’la potičica ajdova.
Da b’ se grešnik greha zbal, da b’ men’ torb’co nazaj dal—« Hitro, kakor je začela, je pretrgala pesem.
»Joj, glej, glej! Vse jezero je polno ladjic, ta v njih so same bele punčke, in gotovo so vse site bele kave, belega kruhka in rdečih češenj. Gotovo }c kakšna vmes, Id JI Je tudi Marjanica in«:, ta tista gotovo ti bučna ta žejna, kakor sem Jaz.«
Zamižala je ta legla znak v travo. »Daleč, daleč sredi srebrnega Jezera raste zlato drevo. In na njem je vse polno rdečih češenj in sladkih kruhkov in zelenih skledic, kj so polne dobre, dobre kave. In Marjanica Je na tisti
zlati češnji ta pije ta pije... ah ----------
Skoraj bi zajokala, skoraj bi zakričala, tako so ji bila suha ln slana usta Ali kako naj joka saj so tudi oči suhe ta serto m nam kričati. Ob tesani
Cene najpotrebnejših rodbinskih potrebščin so pričele v srednii Evropi rasti v 1. 1911, v letu 1914 pa le pričela s pričetkom svetovne volne tudi draginja svoj polnxl. kateri se Je nadaljeval v večini evropskih držav do danes. Omejimo se na naš«) državo.
Drajjinil Je v povojni dobi omogočilo obstoj in razvoj mnogo olcolnosti, med katerimi so glavne sledeče: premaia produkcija, visoke carino, nevreden lil nezadosten promet ter glavno padajoča tendenca dinarja Seveda ima n pr. premala produkcija zopet svoje vzroke kot pomanjkanje umnih in pridnih gospodarjev, delavnih moči. orodja, jmoliva. nesigurnost v agrarni reformi, vedno se menjajoče izvoz.-nc navedbe Itd. istotako Imajo tudi ostali Klavni vzroki draginje svoje lastne vzroke obstoja, katerih raziskovanje bi pa Članek zavlekk) tn bolj spadalo v gospodarski Strokovni list ali revijo,
V zadnjem času se čule, da namerava tudi sedanja vlada pričeti z bolem proti draginji, vsled česar hočem v velikih črtah to vprašanie obdelati.
V naši državi so se tratile ▼ prelšnjik lotih vlade, ustaviti vedno rastočo dra-fiinio, oznanjale boj, razglašale ukaze, sodile tn kaznovale, pa vse brez uspeha. Boj proti draginji je pa bil brezuspešen za to, ker se ni dovoljno proučilo vzrokov dra-Einie in razčistilo vprašanie, kakor vpliva odstranitev enega vzroka draginje, na raz-vo| ostalih ali poedinega izmed njih. Seveda je tudi pripustno naziranje, da Je bil boj proti draginji le pesek v oči sestradanemu delavskemu in takoimenovanemu srednjemu sloju, katera dva sloja sta videla le dvoje vzrokov draginje, in sicer prenizke izvozno carine In prevelike kupčljske dobičke.
Ob prilikah povečanja Izvoznih carin ali Izvozne zabrane, se ni pomislilo na to, da Je glavni vzrok rastoče draginje padajoča tendenca dinarja, katera Je imela svojo utemeljitev v veliki meri ravno v premakni Izvo-zu. Radi tega tudi ni prinesla omejitev izvoza pričakovanega padca cen, pač pa ozlovolila podeželsko prebivalstvo in ogrožila produkcijo.
Draglnk) v naši državi bi tahbo razdelili v absolutno ln relativno. Med absolutno drago Mago bi uvrstili ono blago, katero ml doma kupujemo, v zlatu raču-njeno dražje kot ga kupuje večina prebivalstva sveta. To bi bili skoraj vsi indu-strijslcl predmeti. Relativno drago blago bi bilo ono, katero se sicer pri nas ceneje kupuje kot v večini drugih držav, vendar pa so te naše cene za del našega prebivalstva previsoke, ker ni zas'užck gotovega deLa prebivalstva z njimi v pravem razmerju. To bi bili skoraj vsi poljedelski pridelki. Seveda niso tem slojem tudi absolutno dragi predmeti dosegljivi.
Vsled našega carinsko davčnega sistema, katerega na ni mogoče čez noč odpraviti, je pričakovati, da bodo cene Industrijskih predmetov pri nas ie več let dražje kot na svetovnih trgih In to kljub že pojavljajočem se dumpingu. Vsled tega, ker smo agrarno Izvozna država, moremo Pričakovati, da bodo pri nas cene polic-dclsklm pridelkom normalno pod svetovno ceno;
Sodeč po dosedanjem delu Jn Izjavah g. finančnega ministra Stolndinoviča, bi bito upati, da nc bo sedanja vlada napravila pri eventuelncm pobijanju draginje onih nanak. ki so se delale v prejšnjih letih na škodo dinarja, razvoja poliedelske produkcije In trpečega prebivalstva. Jtot k zadovoljstvu državljanov bi bila povečati dohodke onim plastem prebivalstva, kateri danes največ trpe pod relativno draginjo, L J. delavstvu, uradništvu ln hišnim posestnikom.
X Nova emisija kolkov, iver so se po-iavtil v prometu ponarejeni kolki po 50 Ji-narjev za kokovanje Igralnih kart to domin. Je bila Izročena prometu s 1. lanuarjem nova emisija kolkov po 50 dinarjev.
X Z Izsuševanjem Skndarskega lezera prlčno prlhodnle leto. Kredit v znesku 30 milijonov dinarjev Je že odobren.
X pismen« pošiljke za Turčijo. Pošta v Turčiji ne sprejema pisemskih pošiljk, v katerih se nahajajo predmeti prodajne vrednosti.
X Pridelovanje riža v Južni Srbiji stalno napreduje Zadnje leto Je bBo posejanih preko 200 ha z rižem. Pridelali so ga
20.000	metrskih stotov.
Pa skačejo in se trgajo bele punčke In češnje si mečejo v obraz ta kavo razlivajo.
»Češnje, češnje!«
Marjanica je mislila, da so se oglasile njene misli s hreščečim, hripavim Klasom in niti glave ni vzdignila,
»Češnje, češnje!«
Drugič Je zahreščal trd In skoraj sirov glas, da se je prestrašila. Ko se je ogledala, je videla prihajati po poti sloko ln visoko branjevko z zvrhanim jerbasom češenj na glavi
»Punčka, ali kupiš češenj?«
Ustavila se je pred njo in odložila jerbas, in Marjanica je strmečih in žejnih oči gledala rdečo grmado, češnjo pri češnji, z očmi je pilaJ in srkala hladen sok ln zobala In grizla sladko meso. Trepetala je ta drhtela ta požirala v mislih ta željah vabljivi sad, ki se je smejal pred njo ta se ji ponujal ta jo mamil.
»No, punčka, ali ne bi kupila češenj? Pokusi eno!«
In branjevka I je podala lepo rdečke, |n ko jo je Marjanica povžiJa. se fl je skoraj zameglilo pred očmi toliko sladkosti je občutila na jeziku, v grlu ta po vsem telesu.
»Saj bi rada, pa nimam denarja,« )e drgetaje Izustila pastiričica In na Jok h je šlo ta tresel se je njen glasek.
»Denarja nimaš? Potem seveda ni nič,« je rekla trdo branjevka ta zadevata jerbas. Skoraj ga Je Že imela na glavi a premislila si Je v zadnjem tre-notku ta ga postavila na tla prod Mar-
blaga v našo državo Je znašal od januarja do konca septembra 1923 približno 258.000.000 češkosovaških kron. Volnenega blaga Je bilo uvoženo za 66, bombaževega pa za 192 milijonov.
X Gozdovi v Sloveniji. Slovcttiia Ima
673.000	hektarov gozdov (41% celokupne površine). 1494 ha gozdov Je last države, 18.208 ha verskega fonda, 23.847 ha last posameznih občin in 629.651 ha v privatni lastnini
X Pridelek riža v naši državi. Po
podatkih .ministrstva za poljedelstvo In vode znaša skupni pridelek riža v naši kraljevini tri milijone kilogramov. Ta količina ni zadostna, zato se mora večja količina riža uvažati. Naš domači riž le najboljše kakovosti.
X Zakon o taksah In pristojbinah. \
Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga Strani 177. Cena Din 40.—. s poštnino vred Din 41.50. V priročni knjigi je pravkar Izšel Zakor. o teksah. Tiskan je na dober pap r iB s širokim rebom, tako da je poprava ur. poviškov taks mogoča ob ruou. Cena slo. venski Izdaji je napram hrvatskl, ki velja Din 10U,—. razmeroma nizka. Knjiga bo krogom, ki imajo neprestano opraviti j uradi, prav dobrodošla, zlasti ker il Je pri* dejan abecedni seznamek.
X Povečan,le kovinskega kritja češko, slovaških bankovcev. Kovinska podloga bančnega oddelka češk. finančnega miti-strstva se je povečala od decembra 1922 d<} konca decembra 1923 za 228 milijonov če* škoslov. kron na 1046 milijonov.
X Odprava carinskih postavk v češkoslovaški. Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo Je azveljavilo zopet 21 uvoznik carinskih postavk.
X Nazadovanje francoskega franka. »Ouolidlen« navaja kot vzrok ponovnega znatnega padca franka slab utis, ki ga je napravila tedenska bilanca Francoske Banke, ki Izkazuje zvišanje obtoka novča* nic za več nego 1200 milijonov v enem ted nu.
X Brezposelnost v Angliji. Koncem no* vernbra lanskega leta je doseglo števtit brezposelnih v Angliji najnižjo stopnjo izzi leta 1921. Zmanjšanje brezposelnosti Jc po vzročfa obsežnejša zaposlitev v železni ta dustriji in v bombažni trgovini.
X Cene žlvljenskih potrebščin v Atr glljl so narasle do konca decembra 1923 1 primeri z letom 1914 za 77%. Pričakovati pa Je še nadnljnega porasta cen. ker Š« vedno ni doseženo ravnovesie med seda* njimi cenami in nazadovanjem lrupne mo< či angleškega denarja.
X Dividenda francoske narodne banke znaša 290 frankov (prejšnje leto 280).
X Statistika denarja na svetu. V New-Yorku je bila prtobčena statistika o obtoku denarja v različnih državah na svetu; Največ denarja le v obtoku v Zedinjenih državah. Relativno mnogo več zlata kakotj Zedinjene države ima Argentinija (57 zfatib dolarjev na prebivalca, dočim Imajo Zedinjene države le 351/« zlatih dolarjev). Toda Argentinija Ima 160 papirnatih dolarjev na vsakega prebivalca, Zed. države pa sa* mo 36. Najmanj denarja Ima v prometu Kitajska (na vsakega prebivalca 0.02 dolarja v zlatu, 0.19 srebrn in 0.45'dolarja papirja). Rusija j« Imela koncem 1922 na vsakega prebivalca 0.01 dolarja v zlatu iq lfi.947.78 rubljev. Nemčija za 3.94 do!ar|e^ zlata. 0.29 dol. srebra in za 25,184.47 mark papirja: Avstrija za 0.12 dol. zlata to za 672,519.73 avstrijskih kron papirja. Italija za 5.91 dol. zlata, 0.62 dol. srebra in 551.91 lil papirja na vsakega prebivalca.
X Novo zlato polje, iz Ria de Janclsa poročajo, da so odprli v Minagerl novo zlato polje, ki ga cenijn na 120,000 relsov,
X Zmanjševanje delavskih plač v Arno* rikl, Arneiiški ii.dus:riici so pričeli v poslednjem čaiu zmanjševati delavske plače, v mnogih primerih precej nad 10 odstotkov. Kjer ne gre to z lepa. so podjetniki zaprli obrate to odpustili delavstvo, da ga na ta način prisilijo, da pristane na zmanjšane Plače. V nekaterih Industrijskih krajih so sploh vsa podietja ustavila svnie obrate. To ie tem lažlc, ker Imajo ponalveč velike zaloge, katere hočejo z zmanjšanjem ponudbe bolje prodati.
Izvoz moke lz Madžarske. Z no vin letom Je dovolila madžarska vlada Izvo* moke. Na vsakih 19 vagonov pšenične mok«
Je dovoljen Izvoz enega vagona krušne moke. Mesečni Izvoz cenijo, da bo znašal 100 vagonov.
Ponarejeni švicarski bankovci. V
Konstanci so zasledili neko tolpo, ki le utt-hotapfla v Nemčijo za 70.000 švicarskih frankov bankovcev po 5 frankov.
»Glej, glej, punčka, kakšno lepo kiklico Imaš,« je povzeta ta jo začela otipavati
»ln skoraj nova je šel KedaJ pa sl Jo dobila ?«
»O BinkoStih,« je odgovorila Marjanica, zelo vesela prijazne ženske, ta je samo pričakovala, kedaj S Iznova ponudi sladko Češnjico.
»Daj jo meni, punčka, saj tebi je tti treba. Zdaj je vroče meseca julija, ln to blago Je veliko pregorko. Dam tl Čcšnjlc, dve perlščl polni H Jih dam, polno naročje ti jih nasiljem. Poglej, kako so bele ta rdeče, debele in sladke Pokusi!«
Marjanica je zopet pokusila, ln ubo. ga pastiričica ni mogla verjeti, da bi bila tuja ženska v resnici tako dobra ln bi i dala dve polni periščl presladkih češenj za kiklico, ki jo Je dobil« zastonj.
•Alj hočeš, punčka?«
Marjanica ni nič rekla, vstala je tn se slekla. In ker ni Imela srajčice, Je stala čisto naga pred branjevko. Svetilo se je njeno belo telesce In bila je kakor nedotaknjen cvet, ki ga prvič •olnce poljubi
»Sedi punčka, da tj nasujem češenjl«
In punčka Jc sedla In je dobila pol-no naročje sladkih belic ta črnic. In jih Je hrustata In pila, zobala tn srkala, smejala se je ta pela. ta nič ni vedela, da je naga,
Konstruktivna politika.
(Od našega stalnega
Najpomembnejši pojav po svetovni '■rojni je brez dvoma težnja k organizatorica emu stapljanju, ki jo opazujemo v celokupnem mednarodnem živ* flenju sveta. Majsi je individualnost ta»ega naroda &e tako izrazita, njegova skupnost še tako očividna: notranje potreoe, čutiti se kot člen nadrejenega organizma, se vendarle ne da udušitL VCiika in Mala antanta, nadalje rus^a iedsrativna republika, projektirana str-oitev vseh nevtralcev, i>ruštvo narodov — vse to moremo smatrati kot nepregledno vrsto poizkusov za združitev v*eh narodov v vižje ©r*anuune. Marsikaj je pri tem uumem^ouiga,
^ Buu-Sikaj s« Ltcini kot rezultat siučaja, trenutka: ali jedro je z*ravo in na-iaijni razvoj evr«*>ske politike se bo , — ako znamenja ne varajo — gibal v lej smeri.
Gospod Beneš se je v Parizu temeljito ozri na vse strani. Tu se ga smatra kot najodličnejšega državnika d Evrope. Njemu se odpirajo vrala, ki pred mnogimi ne bi zaškripala. Ko je odpotoval, mu je okoli usten igral ua-lalien smehljaj. Nad Parizom je lebdela tajnost, o kateri se ni smelo govoriti: nastal je okvir, v katerem s« blesti političen pakt med mado CešKo-siovaSko republiko in njeno velike za-pains-evropsko s«*tro. 5 srefcn« dovršenim činom je pedana razveju srednjeevropske politike smer, ki je po svoji naravi znana slehernemu uvidevnemu človeku.
O paktu samem, ki je pač logična posleiiica tesnega prijateljskega razmerja med Parizom in Prago, bi se dalo povedati mnogo ali pa prav nič. Mnogo v todiito, ker predstavlja ta pogodba nov tip, ki s sličnimi pogodbami drugih držav nima mnogo skupnih točk. Na drugi strani pa je pogoiba zelo redkobesedna. Sumničenja so de-
i	plasirana, ker 'se bo pogodba v celoti
pariškega dopisnika.)
ap. Pariz, SI. decembra.
predložila tajništvu Društva Narodov v odebritev. Obe stranki torej nista imeli povoda, čuvati teksta v ljubosumni tišini. Seveda so nastale nekatere in-diskrecije, ki jih je treba obžalovati le v sled tega, ker bi mogle delati končni formulaciji težave. Učinek se je tudi promptno pojavil. Toda ne morda v Parizu ali Pragi, marveč v treh drugih metropolah, iz katerih je siknila razumljiva in nujna reperkusija. Proti konstruktivni lKdltiki sc je postavila teorija partiiiiaarizma, težnji po organione-mu je padla prod noge že davno preživela »poiitiuiue de bascule«. V ttoo-gradu, Bukarešti in Varšavi že vedo, kaj to pomeni. Franoija se ni obotavljala uiti za trenutek in je neefteijedne-mu koraku ministra, ki ga volitve niso ravne potrdile v njegovi koncepciji, odgovorila ravno tako neoficijemo, ali z nič manjšim povdarkom... Več se v tem trenutku ni moglo storiti, sicer pa je treba pričakati nadaljnega razvoja.
V bodočem polletju bodo štirje največji narodi Srednje in Zapadne Evrope določni potom parlamentarnih volitev svoja nadaljna pota. V kolikor se tiče mednarodne politike, je mogoče že danes izluščiti iz programov posamnih strank eno skupno točko: zahtevo po mečnem organu v močnem telesu. Noben evropski narod ne mara nadaljevati politike, ki bi — kakor nemška za časa Viljema II. proglašala individualistično - imperijalistiično doktrino kot edino zveličavno. Povsod nahajamo stremljenje,	ustvariti	organično
tvorbo, ki bo vse	možnosti	konfliktov,
izvzernši nekaj	drobcev,	odstranila.
Srečno znamenje boljše evropske bodočnosti je, da je v tej smeri povzela inicijativo francoska republika, trenutno najmogočnejša država na evropskem kontinentu. »Konstruktivna politika!« To obiležje nosi francosko - če-ška pogodba. Jedro je ustvarjeno: or-ganična kristalizacija se mora pričeti...
—K. Pariz:
Angieike reforme v Palestini.
Palestina stoji, kakor znano, pod pokroviteljstvom in zaščito Društva narodov. Tako je prešla Palestina izpod sestava nekdanjega otomanskega carstva pod zaščito Društva narodov. Prebivalcem te dežela je priznana samostojnost, vendar pa jim pomaga pri urejevanju njihove uprave polnomočnik Društva narodov s svojimi nasveti. Ta polnomočnik je Anglija, ki jo osebno f reprezentira podkralj ali guverner Palestine, Sir Herbert Samuel.
Ne sodimo samo po poročilu, ki ga je Društvu narodov odnosno komisiji za mandate predložil Sir Herbert Samuel, ali po poročilu čisto nezainteresiranih nevtralcev je sklepati, da se razmere v Sveti deželi resnično konsolidirajo. Tehnična in ekonomska delavnost se pojavlja na vseh poljih javnega življenja. Tako je dobila pred dvema t tednoma starodavna Jafa, znana kot
-	pomorsko in trgovsko mesto, električno razsvetljavo. Arabski politiki so se dalje časa upirali tej »novotariji«, izkoriščajoč jo za demagogijo ne samo proti židovstvu, temveč tudi proti Angležem. Še'e na blag pritisk vlade so se Arabci vdali. Pravijo, da je to simptom angleške politike v Palestini, ki jo Sir Herbert Samuel izvaja v zadnjem času z veliko odločnostjo.
Domovina Jezusa Kristusa, poprišče dvatisočletnih borb za grob Zveličarja, je cela stoletja objekt avanturističnih ; socijalnih bojev in ekstremnosti. Sedaj je ta dežela ustavna državica. Ustavo je oktroirala angleška vlada v imenu Nj. Vel. kralja Jurija V. Sir Herbert Samuel želi v smislu te ustave sklicati za-^ konodajni parlament Palestine. S tem načrtom so Židje, ki smatrajo Palestino za svojo državo, popolnoma zadovoljni. medtem pa zahtevajo arabska , plemena popolno samostojnost in nočejo nič slišati o kaki židovsko-angleški skupščini. Sir Herbert Samuel se sicer pogaja z arabskimi poglavarji, ali ves njegov trud je zaman. Tu imamo obenem dokaz, da arabska plemena ne znajo ceniti samouprave ter da še niso zrela za evropske demokratične ustanove, ki bi se Imele Izvesti pod zaščito Društva narodov.
Palestina je nemirna. Kristjani ln Arabci so nezadovoljni. Tako se je formirala krščansko - muslimanska stranka. Proti tej grupaciji nastopajo zmerna muslimanska nacijonalna stranka, 2idj« in — — Sir Herbert Samuel. Po-
vsod se vrše zborovanja. »Divide et im-pera« — pravijo starejši, zmernejši elementi in obtožujejo tujca, ki se vtika v notranje življenje Palestine. S tem se tudi oddaljujejo od javnega življenja. To je torej politična slika Palestine.
In kako je z gospodarsko platjo? Trgovino je osigurala izvrstno organizirana javna varnost. Sedaj se ukvarjajo Angleži z davčnimi reformami, da bi na ta način dali javnemu blagostanju več poleta. Desetek je še vedno v veljavi in Sir Herbert Samuel ga nadomešča na iznenadenje arabskih poglavarjev z davščino v novcu. Nadalje je uvedel carine, ki jih tam doslej niso poznali v taki obliki. Palestina nima industrije in pravzaprav ne ve, kaj ona pomeni.
Na tapetu je te dni cela vrsta pravnih problemov (državljanstvo, potni listi). Kdor hoče v Palestino, mora vidi-rati svoj potni list na angleških kon-sulatih, avtohtoni prebivalci, ki se smatrajo de iure kot podaniki Anglije, pa morajo istotako potovati iz svoje domovine z angleškimi potnimi listinami. Mi nimamo dosedaj pravili stikov s Palestino. Nekateri naši državljani potujejo v to deželo večinoma iz religijoz-nih nagibov. Ker je pa Palestina blizu Soluna, bi lahko naša industrija pomišljala na eksport, ki bi se v pogledu na gotove proizvode zelo rentiral. Dežela se bo v kratkem času konsolidirala. Židje vsega sveta imajo uprte svoje oči vanjo, jo kolonizirajo in dvigajo. Angleška ambicija bo Palestino potegnila iz mrtvila. Prometne težkoče so zaenkrat še velike. Sirska mezopota-mijska in palestinska vlada so organizirale v kratkem času avtomobilsko omrežje, ki veže Jafo, Damask in Bagdad. Seveda služi za zvezo predvsem pošti in potniškemu prevozu. Pozneje bodo prevažali tudi blago. Stari sen, da se zveže Evropa s prestolico slavnih kalifov najkrajšim potom, bo postal realnost ali ne v koncepciji Nemca Nau-manna. Pot med Londonom in Bagdadom in naravno med Beogradom in Bagdadom je skrajšana za devet dni. Palestina ima dober tobak in morsko sol. V gradbl se nahaja velika cementarna. Projektirana Je tudi elektrifikacija Jordana in njegovega dotoka Jar-muka. Genezareško jezero bo dalo tok za razsvetljavo Jeruzalema, Jafe in Ti-beride. V Palestini se poraja nova kultura, ki jo mora Evropa omogočiti domovini Jezusa Kristusa.
fRANCOSKO ČASOPISJE O CEŠKO-FRANCOSKI ZVEZI.
»Journal« pobija kritiko Angležev in Nemcev, ki se obrača proti francosko - češki pogodbi in dokazuje posebno, kako je nesmiselno, postavljati to pogodbo v nasprotje s francosko -poljsko pogodbo. Dodaja, da vidi v pogodbi med člani Male antante, v zbll-žanju Poljske in baltiških držav, v konferenci v Beogradu ter v carinski uniji med Estonijo in Utvactlo novosti
glede bodočnosti Rusije. Istotako Je pričakovati velikega preporoda gospodarskega reda v Evropi. »Echo de Pa-ris« ugotavlja, da dela Francija vse> kar dela, le v skladu z občimi interesi Evrope. Želeti Je, da se Polj&ka ha Mala antanta dotakneta s sporazumno izjavo britanske interpelacije glede Cu-ta stvarnosti V decembru 1923 nadaljuje lord Curzon zmoto, v kateri se Je nahajal v juliju in avgustu 1920 in ki J« »karo unttUa. «k*4*tenc© Potiske,
EL zasedanje preaaa ic&dnarodnsea
kongresa udrafenj inSeiefcitiateev v
Parit«.
Dne 27., 28., in 29. decembra 1. 1. se je vriilo na pariškem vseučilišču v amfiteatru Descartes drugo zasedanje prvega mednarodnega kongresa udru-
2	en j duševnih delavcev v Parizu (Premier congrčs international des confe-derations des travailjeurs intdlectuels). To je ustanovni občni zbor Mednarodnega udruženja duševnih delavcev. Smatrati ga je kot nadaljevanje kongresa, ki se je vršil aprila 1923.
Zasedanje je otveril generalni tajnik pripravljalnega edtfcora, parižki advokat Louis Gallie. Ugotovil je, da so udeležene sledeče države: Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarska, Francija, Re-»anija, Srbija. Delegate - izvidnike se peelale: Združene severno ameniike države, Braailije, Kanada, Grška, Holandska, Madžarska, Norveška, Pel jeka, Delegati in epaaovalci se večkvema člani tukajšnjih poslaništev oziroma stalno se tu mudeči dopisniki. Za našo delegacijo je nastala spočetka mučna situacija, ker so Francozi ločili Jugoslovane od Srbov. Jugoslovenskemu udru-ženju so poslali vabilo v Ljubljano, srbskemu pa v Beograd. Naš odziv jo bil časten. Ljubljano je zastopal prof. kandidat g. Ilc v Parizu. Beograd so aastepaii gg. vseueiliSki profesor An-donovič, častni predsednik uradniškega udruženja dr. Mirko Jovanovič in g. Djuričič. Kot opazovalec se je udeležil zborovanja profesor na ptujski gimnaziji g. dr. Zelenik. Ljubljanski delegat je bil verificiran kot namestnik beograd-skih zastopnikov.
Predsedoval je Anglež Breretoo. Na dnevnem redu je bila točka 1. sprejetje češko-slovaškega udruženja ter udruženja ruske intelektualne emigracije. Nadalje odobrenje Statutov in posameznosti. Poprej je še tajnik Gallie poročal o delovanju. Smoter te inter-nacijonale je skupna akcija vseh intelektualcev v svrho zaščite njih moralnih in materijelnlh interesov ter PTa-vic. To je z ozirom na moč kapitalizma in naraščujc čega upliva delavskih organizacij nujno potrebno. Cilj je: brzdanje kapitalizma in podpiranje srednjih slojev. Društvu narodov so bili predloženi že tozadevni predlogi (zaščita vseučil. naslovov im pokllcov, avtorsko pravo, problem znanstvene lastnine) s prošnjo, da jih prouči in upliva na zakonodajne korporacije v posameznih državah.
Češkoslovaško udruženje se je sprejelo po kratki debata sprejem ruskega udruženja pa se je kot delikatno vprašanje odložilo kot zadnja točka.
V	petek zjutraj je predsedoval delegat Avstrije, član avstrijske delegacije v Parizu. Pri proučevanju statutov je delal prvi člen velike težkoče. Po predlogu bi se mogla »prejeti le udruženja iz onih držav, ki se včlanjene v Društvu narodov. Torej bi bili Nemci izključeni. Preti temu je nastopal Anglež, eeS, da je vojna končana, Nemci naj se sprejmejo, starih spominov naj be konec, kajti Nemci se m«golen faktor v internaoijenalnem duševnem delu. Francoski delegat ni pripustil sprejema Nemcev. Vojna ie baje ni končana in Nemci sise sosedje, marveč nasprotniki. Udruženje da bi razpadle, ako bi se ta klavzula ne sprejela. Naš delegat Djuričič se je priključil francoskemu stališču. Belgijski delegat je v načelu pristal na sprejem Nemcev, ali oportunizem zahteva, da se jih še to leto ne sprejme. Romun je nasprotoval francoski tezi, češ da Amerika tudi ni včlanjena v Ženevi in vendar se z njo koketira. Angleški delegat je obstal na svoji zahtevi. Češki delegat je glasoval za francosko stališče. Bolgarski delegat je opozoril, da udruženje naj ne postane privesek ženevske institucije; glasoval je za angleško tezo. Avstrijski delegat je priporočal, da se naj omejitev črta, ker bi na ta način lahko pritegnili tudi Ameriko, ki ni v Društvu narodov.
Nato je bH sprejet kompromis«. Tekst glasi: »Intemacijonalno udruženje intelektualcev grupira udruženja držav, ki so pripuščene k Društvu n2r rodov ali naštete v njega paktu. Glede odločitve prošenj za pripustitev, ki bodo predložene, je udruženje neodvisno. Sledile so še druge spremembe, ali manj bistvenega pomena. Sedež udruženja je vsakokratno bivališče generalnega tajnika* sedaj Pariz. Vsakokratni kongres določa mesto prihodnjega obilnega zbora. Prihodnji kongres se bo vršii 3., 4. in 5. januarja 1925 v Parizu. Izdatki v to svrho bodo znašali 12.000 franc, frankov. Končno je dobil odbor nekatere direktive. Vprašanje pripustitve Rusov se je rešilo v tem smislu, da bo odbor o tem razpravljal z zastopniki ruskega udruženja. Nato Je bilo zasedanje zaključeno.
da — pristala tudi na svotestransko garan-...
cljo t,\ ohranitev stanja ro trianonskem
in nejiiskem miru,. ki zadeva eeškosiova- * ške ir. naše interese. Miravne pogodbe tvo- 8 rijo ekonomsko in politično celoto in so si-stern teritorialne razdelitve ter organizacije Evrope. Revizija ali uničenje ene po- ^ sodbe bi spravil# y nevarnost celo stavbo, dograjeno na pariški tniravni konferenci. Češko-francoski pakt ima demokratično in miroljubno tendenc«. On je garancija miru v Evr#]>i.
»Novosti« (Zagreb, 4. 1.) objavljajo pod naslovom »ižrez kompasa« značilno kritiko hrvatske politike, katero so od nekdaj vodili advokati, in sicer po advokatskih doktrinah. Ta politika je kulmirtirala v nepriznavanju pratistranke in se ie vedno ogibala borbe. Ker tem juridičnc-političnim sporom ni bilo mogače najti za razplet do- -mačsga foruma, se je hrvatska politika za- o žela zatekati pred »internacijonalne sudo- ~ v#«. Sedba Evrope, kontrola Evrope... ce- j lo haaška institucija! Vedno se je verjelo, da bo inozemstvo poseglo v rešitev hrvat- ' skega vprašanja. Hrvatska politika je po-msnila preboj stena z glave, seveda pcfLu:’ pogajam, da is stori nskde drugi. Ker se jeJ' ta s sklopom svatavna vejae zgodilo, slije mnogi, da s* ba igra senovila. Naši bc aatraija kriza ni brtz izsltaa. Bslje bi bUa«i,A^ da sa dva akstrama vržata v resnična bor-bo, taka im se vedno 1« križata. Hrvatska -> politika tiči t abstinoitci in netira vse či- G nitalje narodnega in državnega življeniaj i Istotako se vlada ne briga za hrvatskb po-nivt litiko, ker ji je ugodno, da druga stran ne, želi borbe. Ta politika je brez kompasa. ^
= Nevarnosti bombne politike. Podrtem naslovom piše novosadski »Deutsches Volksblatt« o zadnjem bombnem napadu v ' Mariboru ter skuša dokazati, da so narod-- ' ne manjšine povod za krvave vojne. To m Gt ravno previdno grožnjo končuje z apelom na odgovorne državnike, ki naj bi strožjeL^e nadzorovali padebne politične izpade. NaŠf° Nemci se delajo, kakor da ne bi nič vedeilv ®
o	nedavni preteklosti, ko so bili oni vse-t mogočni gospodarji na naši rodni zemlji^ Naši Nemci naj se lojalno sprijaznijo z dejanskim položajem in naj ne Izzivajo naše javnosti, pa jim ne bo treba groziti z nor benimi vojnami!
Primorske vesffi.
i
idl •<* a
Iz občnega zbora poUtlčnegt društva »Edinost*.
Dne 30. decembra p. 1. se Je vršSl v Trstu občni zfaor političnega društva »Edinost«. Tajniško poročilo je vedeza-' , nimivo ta reasumira sline težava, v ka- ž” terila se nahaja naš neodrešeni narod' ', v Primorju im na Goriškem. V poro-Čilu se uvodoma ugotavlja, da je z3r'J> . dela naš narod z državnopravno spre-'
IV. v
Iz našega
»Slovenski Narod« piše v današnji številki, da je napredni bJok mogoč le kot volilno paktiranje, ali pa tudi kot kooperacija^ kot programaitično sodelovanje po volitvah. »Slov. Narod« s« izreka za idejo napred. bloka kot delovne zajednice, kot programatične enote za vsa področja obč. Ib oblastne samouprave. Samoupravno delovanje pa mora biti trajno in sistematično. Po-edini člani naprednega bloka M morajo orijentirati na pravo pojmovanje jav-nejra dela, na pravilno razmerje med stranko in političnim delom. Za javno delo se morajo izvršiti temeljite strokovne predpriprave, tako za poedince, kot za stranke. V politiko spadajo politični strokovnjaki, pravico do javne ekzistendje imajo samo stranke, ki je.Jjejo javno delo kot življenski, resni, stvarni, znanstveni posel in ne kot osebno, politično kondotijerstvo.
»Jutro* od včeraj izvaja v svojem uvodniku, da se bo v plenumu glavnega odbora demokratske stranke sklepalo predvsem o vprašanju dTžavne ogani-zacije na temelju narodnega ta državnega edtostva s popolno decentralizacij uprave. Izdelali se bodo zakonski načrti, ki se predlože narodni skupščini. Slovenski demokrati da korakajo
e obsega samouprav in dalekosež-nosti dekoncentracije najboilj na levi strani. »Jutro« pravi, da je tudi Pribi-čevičeva skupina decentroilstična.
»Slovenec« v članku »Pod novo krinko« razpravlja o sklepu »Udruženja jugoslov. učiteljstva«* kjer se priznava verskemu pouku veliko vzgojno vrednost, ki bodi sestavni del učnega načrta* »Slovenec« vidi v tem znamenje nekega na sebi razveseljivega miselnega preobrata. Tembolj, ker Je bil doslej verski pouk po liberalnem zamislu le nek nevoljno tolerirani privesek brez prave zveze z ostalim poukom. Nasprotuje pa »Slovenec« sklepu »Udruženja jugoslov. učiteljstva«, da se naj mladina versko ne vzgaja potom verskih ud raženj, ampak od učiteljstva. Učitelji niso za ta posel ne upravičeni, ne kvalificirani. Učitelji bi pod krinko vere vtihotapljali v ljudsko šolo ateizem, ali pa modli eticizem brez vere.
»Oriona« posveča članek dr. Ljubi Leon biču, tedanjemu predsedniku glavnega odbora. Kot mlad idealist je Le-onttč pobegnil v Italijo in stavil svoje s&a na razpolago Jugoslovanskemu odboru. Ko so mu ptmocMo intrige odbor* v Rbnu *n to J«. vWW* d« Im tetft
časopisja.
manifest lz Ženeve naleted na odpor oficijelnih krogov, ni omahnil v pozo apatičnega opazovalca, temveč se jo s pomočjo svojih dveh bratov podal v Ameriko. Nastopal je v Južni Ameriki kot navdušen agitator za svobodo Jugoslovanov ta ustanovil neforoj nacijo-nalnih organizacij. Samo podružnic Narodne Obrane je ustanovil preko šestdeset
Železniški promet s Snlakosa.
. Novi minister »aobračaja je i L januarjem t. 1. odredil otvoritev železniškega pro-metiL * P0**8*0 Brajdiča na Sužaku. V te-
te odredbe Je bilo vsem železniškim direkcijam sporočeno, da te pustijo v wo-met vsi tovorni vlaki, namenjeni za to postajo. Čudno je pri tem, da promet de faeto se ni vzpostavljen, dasiravno so Interveni-
l	P^lcdu	mnoge gospodarske
korporacije, državne oblasti itd. Mogoče Je, da so naši merodajni krogi mislili, da pridemo na ta način do čim povoljnejšega sporazuma v reškem vprašanju. V tem slučaju !nt.erprfti{'al0 zavlačevanje tega pro-
a°ii \ tl*la demonstracija proti Italiji. AU pa so hoteli v Beogradu še pred
£ w ^Ra vpra5ania In vprašanja Reke nr«J ♦o5kesS Pristanišča za železniški promet z našim zaledjem potom glavne
Z*lSrcb ~ Su4ak ~ Reka ptrejudi-rešitev, po kateri ne bi nastala rlva-uteta med obema sosednima mestoma. Ker se razmere bistveno niso spremenile, ie ne-umljivo, lz katerih razlogov še naša vlada
Y	p™ksl ne otvorl tega potrebnega prometa. Medtem so namreč Italijani živo delovali na to, da se preokrene naš promet v njihova pristanišča, zlasti v pastorko Trst jedaj bi tr&balo popraviti, kar se Je zgrešilo, kajti naša pristanišča leže v mrtvilu, pomorci so brez zaslužka, transit pa se vali preko Sv. Petra na Krasu odnosno preko Reke. Nujno potrebna je tudi zveza med Brajdico In Martlnščlco na eni strani ter Sušakom onstran.
Po »Trgovinskem Glasniku«.
Nove volitve? Beograjska »Tribuna« z dnc 4. Januarja poroča: Splošno sodijo, da bom imeli v kratkem nove volitve Ker se je pri zadnjih volitvah pokazalo, da Ima volilni zakon več nedostatkov, mislijo, da bo vlada po božičnih praznikih začela pro-učavatl vse izpremembe ln spopolnitve, ki bi se naj sprejele v dosedanji volilni zakon.
»Trgovinski Glasnik« (Beograd, 2. I. 1924) razpravlja o francosko-češkl alijansi ter pravi uvodoma, da Je zveza sicer že v načelu fiksirana, vendar pa se bo ratificirala s strani češke vlade šele po konferenci Male antante. Vsebina dogovora je bila objavljena le radi tega, ker je bila francoska javnost vsled neprijaznega stališča angleškega tiska zelo vznemirjena nad morebitnim neuspehom. Predsednik Masaryk ja že o priliki svojega pariškega obiska 16. oktobra preteklega leta govoril vsem narodom Male antante iz duše. Program Ceškoslovažko-iranooske kooperacije je obenem program jugoslov cnsko-fr.-mcoske In rotnunako-francoske kooperacije. Dasiravno Je Franclja najbolj tanglrann po versajskem 1» aajulannetukem mir«, i« — k »kar Uizle«.
mt	"m	>	t	ItV	V
membo oziroma vsled spremenjen/s* pripadnosti naših pokrajin velika ne-1^ sreča. Od zadnjega občnega zbora^’ 0 ki se je vriii dne 11. julija 1922, se'!’ j« položaj nagega naroda, silno poslab- U šal. Krnski tatermezzo žalostnega spo-ii^i mina, raznarodovalna akcija stranke fašistov, ki je sedaj na oblasti hi ki s« ji mora ukloniti vse, nadalje razpostavljanja odnosno odstavitve sdoven-^' skega uradništva, odtegovanje konco*aot sij, postopanje z duhovniki in učitelji*115
—	vse to je grenka čaša* lz katere Jo nas narod prisiljen pid. V to vrsto**™ spada tudi razpustitev Planinskega* ^ društva, popolnoma nepolitične organi*51^ zacije. Velik udarec je tudi odprava deželskih avtonomij na Goriškem trt**' razdelitev naših dežel v tri t®ravn«po^ pokrajine. Za ohranitev avtonomije soi*11*** *e Izrekla — ln to Je najznačilneje — tudi nekatere zmerne Italijanske stranke, toda fašizem Je bil gluh. šlo Je-namreč predvsem za to, da ostane na&bfc» narod v manjšini Davščine so vedn&M' večje, gospodarski položaj našega na* roda je malodane obupen. Splošni go- bjj spodarski krizi se pridružuje še krfc-vp; vica, storjena na ta način, da se vojna5' odškodnina ni Izplačala. Isto velja tud# o zamenjavi kron v lire. Invalidi, vojne vdove in sirote so brez izdatnih podpor. Vinogradništvo propada, mesto15 Trst Je odrezano od svojega naravnega.^' zaledja* gospodarski procvit onemogočen I*to velja 1 o favortžadjl raznih laških veleindustrij ta zapostavljanju'*! domače industrije. Tajniško poročilo »klepa z mislijo^ da potujčevanj« našega naroda ni odvisno od volje Rima, marveč od volje našega naroda v tta-lij am skl kraljevini.
P. »Novice.« Pod tem naslovom Je pri-<112 čel izhajati v Trstu tednik, ki naj bo v prvl.j > vrsti protiutež škandalozni pisavi »Malega,,u. Usta«. Na uvodnem mestu objavljajo »No-vice« svoj progTam. Brez zahrbtnosti, ža-<>d? lostno, da Je treba to še pripominjati, ho^i T čejo »Novice« služiti edinole resnici ln pra-i[ ;. vici. Ustvaritev enotna narodne fronte v,*'0 -Primorju Je nad*l|« cilj »Novic«. Tudi Sta- “' ra pravda J« v programu »Novic«, ki sploh hočajo služiti predvsem kmetskemu ln de* ric; lavskctnu ljudstvu. Zlasti simpatično pa Je.VJaT da napovedujejo »Novice« boj medseboj- i,. nemu sovraštvu. Kratek, toda Jasen Je pro- ' gram »Novic« In v tem Je njegova sila. »Za Slovencev vseh pravico, za poštenost Innfir resnico« je gesio »Novic« ta odkrito želimo, jnt da bi bile »Novice« s tem geslom zmagovite. »Novice« imajo raznovrstno in bogato vsebino. Uredništvo ln uprava se nahaja v,' Irstu, ul. Torrc blanca 21-IV., kjer se list tudi naroča. »Novice« veljajo letno 10 Ur.
p Nesreče In nezgode na Primorskem.
Zidar Josip Jurjevčič, zaposlen pri pivovarni Drcher v Trstu, se je neprevidno približal krožni žagi, ki mu je razmesarila levo roko. — Pekovski vajenec Herman w Umek je našel na železniški postali Monte-bello na tleh samokres, katerega ie pooraš in začel ogledovati. Med tem aa }e pa sa- J mokres sprožil In krogla Je prodria Umek«*1*' dlan leve roke. — V neki tržaški gostilni; je nenadoma postalo slabo 44letnl Marii Krčan. Zgrudila se je, začela bruhati Hi ne-' kaj mlaut nato umrla.	1
iv	oi
F
Na tulih tleh.
(Pesem ^vestfalskega Slovenca.) Ste slišali, vi bratje tam, kaj naš glas prinaša vam? Ustrašiti pa ne smete se, če nam v tujini slabo gre.
Usoda težka je zadela nas, kar pove vam naš ihteči glas.
A upanje imamo mi, da rešili nas boste vi
Za vaše brate na tujih tleh v enem mescu, al pa dveh, bo vse storjeno, kar še ni, samo če bratje ste vi naši vsi!
We|tfalsko je tisti kraj, kje£ Prebivamo mi zdaj,
°d tu oziramo se k vam, v našo ljubo domovino tam.
H%li smo tudi glas,
Prišel je od Vas,
Prinesel je tolažbe vsem,
0 to tem mestu jaz povem.
Radost,
. .ki zdaj v meni biva*
Po Vseh Slovencih se razliva. ki. solnčni žarek pripeka,
»'ko vroča hvala se vam izreka.
U!
Popravljamo mi brate vas ne pozabite nas. omisli te življenje, kakšno je pri teh, n ^tokdanji kruh d služijo na tujih :	tleh!
 Avg. Korošec.
Slovenska knjiga.
Etika. Prvi poizkus eksaktne logiko Ftoonsko pameti. Napisal dr. France ». i^.Cr> Prof. filozofije na univerzi v p ijani. Založila Učiteljska tiskarna. Jj?to 1«) Din. Strani 625. Vsebina: Kri-Pretres tradicijskih in modernih Kernov:	O	predmetu	etike,
"^individualizem in kriticizem; kri-iinot i n^0ve novokantovske etike; fcjtfpno konstruktivni etični sistemi; MKru obris in kritika najvažnejših tradicijske in sodobne cti-'itVA---*	'temelji etičnega udej-
vorfli — ^ nekaterih načelnih ugo-o «HAPr°ti možnosti znanstvene etike; itfo« Sankciji — etika in psihologija; iu*f. na karakteristika vrednostnega in stremljenja; o prisvo-uj . °bjektih vrednostnega čustvova-nnii«,e*'0^Zeni ‘n ^truizem; psihološki K Rednosti; prehod od psiholo-vre*J* . psihološkega pojmovanja J 0 P1"*5 dojemi: objektih vred-8trem*Jenja; psihološko in ■Psihološko pojmovanje dolžnosti F.ti-
hnf~ j na2onskega razuma: Pre-bm« ii pslhološ!{e do logične pravil-nepravUnosl1 čustvovanja in , BaCeInl teoretični temelji nagonskega
tozuma; aksijomi nagonske logike.
Empirični postulati; f. v®nf'k“cik logike in logične Verifikacije logike in logična verlfika-cija empirične vesti; končna definicija etičnega ali moralnega udejstvovanja-
""?•* človeikega življenja; ■tika In metaiizlka.
dni k	9erhfr‘	Hauptmanna. Te
° l?danli »Corrlere deli« Sera. raz-Oerhart Hauptmannom, ki se le
reva m	T	l"!auptTn2nn	name-
*atlsaUrl£en *Volega b]van)a v Italil] napl-
Sše neto eUkT^i'1 . ° držav< iena' Nada|i« wLžans,venrtmedneV ‘E™ D,ame)?*
en,;	“
Voltaire;
Ples.
Nabusan, eden najboljših azijskih knezov, je bil vedno goljufan in okraden; nekdo mu je izmikal zaklade. Glavni upravnik otoka Serendiba ie vedno dajal ta vzgled, kateremu so drugi zvesto sledili. Kralj je to vedel; zakladnike je že menjal večkrat; toda nikdar ni mogel izmenjati običaja, ki s? je ustalil in po katerem so se kraljevi dohodki delili v dva neenaka dela, manjši je bil vedno za Njegovo Veličanstvo, večji pa za upravitelja.
Kralj Nabusan je potožil svojo bolest modremu Zadigu. »Vi, ki veste za toliko lepih stvari,« mu je rekel, »ali bi mi mogli na kak način najti zakladnika, ki ne bi kradel?« »Gotovo,« je odgovoril Zadig, »vem za način, po katerem vam poiščem moža, ki je čistih rok.«
Kralj je bil ves vesel in ga je vprašal, kako se bo lotil tega. »Treba je samo,« je rekel Zadig, »da ukažemo vsem onim, ki se bodo ponudili za zakladnike, da plešejo, in tisti, ki bo plesal najboljše in najlegotnejše bo brez dvoma najbolj pošten.« »Saj vi se norčujete,« je rekel kralj. »To bi bil pa kaj zabaven način. Kako, vi mislite, da bo oni, ki se bo najbolj izkazal v plesu, tudi najbolj spreten in najbolj pošten finančnik?« »Ne trdim tega, da bo najbolj spreten,« je odvrnii Zadig, »toda zagotavljam vam, da bo najbolj pošten.« Zadig je govoril tako prepričevalno, da je kralj mislil, da je kaka nadnaravna skrivnost za spoznavanje finančnikov.
»Nisem prijatelj nadnaravnega,« le rekel Zadig; »če mi Vaše Veličanstvo dovoli napraviti poskus, katerega vam predlagam, boste spoznali, da je moja skrivnost čisto preprosta in sama ob sebi razumljiva zadeva.« Nabusan, kralj serendibski, je bil bolj začuden, ko je slišal, da je skrivnost čisto preprosta, kakor če bi mu jo kdo razglasil za čudež: »Torej dobro,« je rekel, »storite po svoji volji!« »Pustite mi proste roke,« je rekel Zadig, »naučili se boste ob tej preizkušnji več kakor mislite.« Še istega dne je dal oklicati v kraljevem imenu, da naj se vsi oni ki se potegujejo za visoko službo denarnega upravitelja Njegovega Veličanstva Nabusana, javijo v lahki svileni obleki prvega v mesecu Krokodila v kraljevi sprejemnici. Prišlo jih je po številu štiriinšestdeset. V sosednji salon je Zadig naročil priti godcem na vijolino; vse je bilo pripravljeno za veselico; toda vrata v salon so bila zaprta in treba je bilo iti na poti do njih po majhni ozki galeriji. Sluga je prišel iskat vsakega* posameznika in ga odvedel po tem hodniku, kjer ga je pa pustil za par trcnotkov samega. Kralj je vse svoje zaklade spravil na to galerija
Ko so bili vsi tekmeci v dvorani, je Njegovo Veličanstvo ukazalo, da morajo plesati. Nikdar ni nihče plesal bolj nerodno in neokretno; vsi so imeli sklonjene glave, skrčene ledja in stisnjene roke. »Kaki lopovi!« je tiho govoril Zadig. Samo eden se je pozibaval z vso spretnostjo, glavo je držal pokonci, pogled mu je bil jasen, roke iztegnjene in telo ravno. »Ah, evo možaka, poštenega moža!« je rekel Zadig. Kralj je objel tega Imenitnega plesalca, vsi drugi pa so bili kaznovani in obsojeni na najvišjo globo; kajti vsak Je v času, ko je bil sam na galeriji napolnil svoje žepe, tako da se je komaj prestopal. Kralj pa je bil žalosten nad člo-
veškim rodom, kajti med štiriinšestdesetimi plesalci je bilo triinšestdeset falotov. Temna galerija je bila imenovana Koridor skušnjav,
Nabusan Je bil zelo hvaležen; dal je Zadigu veliko vsoto denarja, tako, kakršne še ni nikoli noben zakladnik ukradel svojemu gospodarju kralju,
Raznoterosti.
koncertna dvorana bodočnosti.
Znan! berlinski publicist Bruno Ma-nuel je priobčil te dni sledeče misli o razvoju koncerta v bližnji bodočnosti: Idealni prijatelj glasbe posluša glasbo z zaprtimi očmi. On srka Beethovnovo »deveto« malodane s svojo epldermo. Schumannove
tlasbene sličice liže z duhovnim leztkom. umenje LIsztovIh gozdov prehaja van) skozi najmanjšo luknjico v koži Pri koncertu so oči odveč. Vseeno je, kako dirigira Bech. Vseeno je, ali dvtga Klalber svojo taktirko Individualno ali ne. Straussova figura je zanj postranskega pomena. Koncert ni okularna zadeva. Idealni užitek te umetnosti obstoji v tem, da čutimo z zaprtimi očmi, kako zbira dirigent Instrumente v harmoničen šopek Doživljale* motilo parketni sedeži in poslušalci lestenci to iivrirani sluge.
Kmalu bo drugače. Koncert brez koncertne dvorane Je že na pohodu. Brez ne-povolinih »namečkov«, parketnih kdpl blestečih lestencev in tivrlranih lakajev. Okvir pada: kmalu bo stala glasba, absolutna glasba pred nami. Glasba, ki jo sllVmo tudi v temi, brez soposlušaicev in neljubega sozvočja. Koncertna dvorana ne bo več ječa; družabna obleka kot prisilni jopič odpade. Svojo usodo bosta delila visoki ovratnik ln tesni čeve’1. Prav prijetno se bo sedelo v domači obleki in copatah. Ce |e itwe1o, st ovije človek svoje noge v toplo volneno odejo. Nato ugasneš luč ter sc eventuelno vtežeš. Prav komod no. Sedaj ni več treba, da se v pričakovanju in hrepenenju po lepoti prerivaš po garderobah ta dvoranah, To iztreznjenje sl lahko prihranil. Filharmoniki, godalni kvarteti In solisti pridejo kar sami v hišo. Kadar bo. »radio« uresničenje najintimnejših želja vseh prijateljev umetnosti takrat se more glasba loviti Iz ozračja. Jutrišnja parola se glist: Uživaj doma!
Kako naj Izgleda v dobi brezžlčja koncertna dvorana? Prvi odgovor bodo dali arhitekti Amerika (ki ni nikdar v zadregi) je že razvnela z razpisom velikih nagrad fantazije svojih umetnikov. In sedaj že visijo s šestili ln ravnili nad pergamenti ta rišejo osnovo bodoče koncertne dvorane.
V	prerezu moli velikanski stolp, liki minaretu naših džamij, v zrak. To je simbol bodoče filharmonične dvorane. Iz te svete ta plameneče sveče bodo skakale Iskre, ki so bile v centru poslopja še zvoki in ki se bodo bog ve kje zopet spremenile v zvok. To Je koncertna dvorana brez parketa. V radio-prostoru, kjer se utabori orkester, visijo ob stenah veliki mikrofonL To so ušesa sveta, ki posluša. Zraven ustvarjajo na mramornatib ploščah energije. Etaže vsebujejo celo vrsto študijskih in eksperimentalnih soban ln prostorov. Tamkaj so spalnice ta družabni prostori za umetnike, ki so prišli od daleč, da sJ odpočijejo. Ogromni ta impozantni so načrti mladih ameriških arhitektov, ki so zapustil! njujorško Golumbia-tmlvcrzo. Tu so radio-prostorl, v katerih se bo odigravala drama bodočnosti V njih bodo nameščeni stroji za proizvajanje vetra, groma ta vseh elementarnih polavov. Vso Je proračunjeno na ulio. Oleo le postranskega pomena, igralci ki bodo tem potom agirali svoje vloge, se ne bodo več učili na pamet svojih vlog, Mlmlčni fundus njihovih kreacij je dogo-s podari. Ne gesta, temveč Jezik bo merodajen. Igralec bodočnosti bo mora! razpolagati z darom nečuvene modulacije. Dober glas bo zamenjal dobro obleko. V ra-dio-palači se bo ctablirala glasbena akademija skupno z dramatičnim zavodom. Toda v času oddajanja bo moralo biti vse tiho. Vrata k radio-prostorom so tapecirana. Mikrofoni pa so tisti vohuni ki jim ni nobena tajnost sveta: saj razširjajo dramo, predavanje ta koncert Seveda ne bi molčali, ako bi kdo kihnil preobrnil kak stol ali pa drugače zaropotal. Koncertna hiša bodočnosti bo razširjala glasim brez neljubega sozvočja. Atmncnt ki bo sprejemal to glasbo iz eternlh višin, bo resnično mislil, da ieil njen vtr v vUUh sferah...
Inž. S.
* Iznajdba Armenca. Armenec Armais Arutinov, ki je študiral v caristični Rusiji strojno tehniko in elektrotehniko, je Izumil poseben elektromotor, ki deluje stalno pod vodo. Pred par dnevi so predvajali ta izum eksperimentalnim potom na češki tehniki v Pragi, in sicer s pomočjo centrifugalne se-saljke. Z neprodirno tvarino obdani agregat so položili v na 80 stopinj Celzija segreto vodo In aparat je — delujoč pod vodo — brezhibno sesal vročo tekočino! Uporabnost takega, pod vodo delujočega aparata je ogromna. Pomisliti je treba le na rudnike In notranjost ladij, v katere se more spustiti to pripravo brez običajnega fundamenta ali pa kompliciranih pogonskih naprav. Sesalj-ka te vrste, ki dvigne v uri 15 kubičnih metrov vode 25 metrov visoko, tehta skupno z elektromotorjem samo 00 kg. Isti poizkus, ki se je izborno obnesel bodo ponovili tudi na nemški tehniki v Pragi
Čudne pojedine. Pričetkom letošnjega leta se bosta vršili v Londonu dve čudni pojedini. Prve se bo udeležilo 50 parlamentarcev, ampak ne navadnih, temveč samo takih, ki so že odsedeli nekaj političnih in cerkvenih kazni v ječah. Na misel, prirediti pojedino »odsedellh« angleških parlamentarcev je prišel član spodnje zbornice Scott Ducker. Vseh 50 poslancev se bo sešlo v parlamentu, nakar se bo pričela pojedina. — Naslednji dan, ko bodo zdravili ti poslanci svoje mačke, pa se zbere osem članic angleškega parlamenta, ki so tudi že presedele take kazni, v neki prvovrstni londonski restavradll. Te parlamentarke pa bodo gostje ženskega volllne-nega komiteja. Pojedine se bodo udeležile tudi dame Iz angleške aristokracije In tako-zvane »boliše« družbe. No, to bo res »boljša« druščina!!
: čudna knjiga. V posesti knežje rodbine Llgne se nahaja dokaj čudna knjiga. — Knjiga ni pisana In ne tiskana. Črke so -namreč vrezane, pač pa se menjajo strani radi čitljivosti tako, da je ena stran bela, druga pa modra. Črke so tako precizno vdolbene, kakor da bi bile ustvarjene strojnim potom. Knjiga razpravlja o trpljenju Kristovem in je bila Izrezljana leta 1640. Znano še ni, kedaj ie prešla ta kniiga v posest knezov Llgne. Zdi se, da je pridobil to čudovito delo v svoje roke vojni maršal Karol Jožef knez Llgne, znan kot izredno duhovit človek, ki je korespon-diral z mnogimi duhovnimi velikani svoie dobe.	j.
Šah.
Teoretična študija k angleški partiji skakalcev.
Po potezah 1.) e4, e5; 2.) SI3, Sc6;
3.) c3, d5; 4.) Da4, Sf6 (ki je priporoča šahovski teoretik Leonhardt); 5.) Se5; Ld6; 6.) SoG : bc; 7.) d3, 0-0; 8.) Lg5, h6;
9.) Lf6 :, Df6 : — ni pravilna 10. poteza Le2 po Leonhardtu, nakar sledi 10.) . ..„ Dg5, temveč — 10.) Sd2! Nato lahko sledi:
10.) ...„ Tb8: 11.) Dc2, Dg6: 12.) 0—0—0 in beli obdrži kmeta pri enako ugodni poziciji Vsled tega je najbrž« že 4.) ..... Sfo — poteza pomanjkljiva. —
Jačja nego 4.)  Sf6 je v Collijnovl
šahovski učni knjigi priporočena 4.) .... Ld7, nakar lahko sledi: 5.) ed, Sd4; 6.) Ddl, S13 +; 7.) DI3, f5; 8.) d4, c4; 9.) Dg3! (Coliljn navala tu kot 9. slabejšo potezo: 9.) Ddl), Sf6; 10.) c4, Ld6; 11.) Dc3! b6; 12.) Lg5 (če beli z 12. potezo vleče c5, odgovori črni: 12.) .... Sd5 : 13.) Db3, Ll4), 0—0 (v slučaju pa, da črni: 12.) .... Sd5:, sledi: 13.) Ld8 :, Sc3; 14.) Lc7 : v korist belega), ali pa 13.) Sd2, Te8! (13.) .... Sd5 : 14.) Ld8 :, Sc3 : 15.) Lc7 :, Lbt; 16.) a3 (istotako v korist belega), a 14.) 0-0—0, Sd5 : 15.) Ld8 :, Sc3 : 16.) Cc, TadS : — in črni stoji skoroda nekoliko bolje. —
Šahovska vest. V šahovskem matebu za prvenstvo Zedinjenih severoamerišklh držav Je zmagal v preteklem lclu svet. šah. molster Marshall proti slavnoznanemu Ed. Laskerlu z rezultatom 5 : 4 (9 remijev).
—	S tem si je Marshall po težavnem boju ohranil svo| dnsedanll naslov. Lasker ni pokazal vsled nerazpoloženi* ali celo resnejšega obolenja običajne svoje forme.
Državna borza dsla.
Pri vseh »Državnih borzah dela« ir Ljubljani Mariboru, Ptuju ta Murski So« botl je iskalo v preteklem tednu od 17. do 22. decembra 1923 dela 125 moških ta 53 ženskih delavnih moči. Delodajalci pa SO Iskali 51 moških ta 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se le izvršilo 89.
Promet od t. januarja do 22. decembra 1923 izkazuje 43.172 strank, in sicer 19.384 delodajalcev ta 23.788 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v, tem času 12.633.
Deia Iščejo:
Pri Državni borzi dela v Ljubljani:
1 steklar, 7 kovačev, 13 ključavničarjev, 5 kleparjev, 1 zlatar, U strojnih ključav. ničarjev, 1 totlar, 2 mehanika, 2 autome« hanika, 3 elektromonterji, 22 mizarjev 5 tolarjev, 2 sodarja, 3 žagarji, 3 sedlarji, 3 tapetnikl, 5 krojačev, 3 čevljarji, 1 mit* nar. 9 petov, 6 mesarjev, 1 natakar, 11 zš darjev, 12 pteskarjev, 2 vodovodna inštala* terja, 1 tiskarski strojnik, U strojnikov a kurjač, eventuelno 6 trgovskih sotrudnl kov, 1 ekonom, 1 oskrbnik, 1 prejemata* lesa, 1 strojni tehnik. 3 knjigovodje, 1 trgovski potnik, 1 bančni uradnik, 1 godbenik, 21 uradnih ln pisarniških s:ug, vratarjev. čuvajev, nadzornikov, delavcev, 20 vajencev, 18 vajenk, 1 vzgojiteljica, 3 tonto-ristinje, 3 trgov, sotrud., 3 natakarice, l modistinja, 2 šivilji 1 hišnica, 9 delavk.
Pri Državni borzi dela v Mariboru; 3 gospodinje za na deželo, 25 hlapcev, dekel, 15 viničarjev, 6 rudarjev, 2 vrtnarja, 5 kamnosekov, 2 orodna kovača, 5 pod-kovskib kovačev, 1 kotlar, 12 stavbnih ia strojnih ključavničarjev, 1 železolivar, 3 kleparji. 2 mehanika, 1 delovodja za žago, 14 mizarjev, 2 kolarja, 2 žagarja, 2 gateri-sta, 1 usnjar, 6 sedlarjev, 1 torbar, 31 krojačev, šlvilij, l modistka, 14 čevljarjev, 2 brivca, 1 m inar, 6 petov, 1 slaščičar, 1 tnesar, 2 kuharja, 2 laboranta, 8 zidarjev, 3 slikarji. 5 tesarjev, 4 strojniki 10 siug, 136 tovarniških ta pomožnih delavcev, delavk, 16 trgovskih pomočnikov, pomočnic, 20 pisarniških moči 2 uradnika, 1 šoler, 1 bolniška strežnica, 1 bolniški strežnik, 14 vzgojiteljic, 102 kuharici gospodinji služkinji itd.
Pri Državni borzi dola v Ptuju: 2 ekonoma, 6 viničarjev, hlapcev, 1 rudarski paznik, 3 kovači 8 ključavničarjev, 1 klepar, 1 zlatar, 1 elektronvonter, 3 mizarll
1 tolar, 1 sodar, 1 usnjar, 3 sedlarji, 2 krojača, 4 čevljarji 1 kobučar, 6 mlinarjev,
2 peka, 1 zidar, 1 slikar, 1 strojnik, 2 kurjača, 1 sluga, I nočni čuvaj, 9 dninarjev, 1 paradni kočijaž, 2 hišna hlapca, 1 natakarica, 1 prodajalka, 1 kuharica, 8 služkinj,
3 pisarniške moči, 24 vajencev, vajenk Itd.
V	delo se sprejmejo:
Pri Državni borzi dela v Ljubljani: 1	autogenični varilec,	i	tovotiskar, 1	me-
hanik pisalnih strojev, 2 lesna strugarja, 1 modelni mizar, 1 žagar, 1 predilniški mojster, 2 prediiniška preddelavca, 1 starejši ključavničar, ki je obenem šofer, 1 čevljarski de.ovodja, 16 čevljarjev, 1 sodovičar, S tesarji 2 dimnikarja, 1 majer, ki je izurjen v živinoreji, 1 sirar, 13 vojeacov, 1	hotelska kuharica,	1	štepariea, 1	par«
taktna sobarica, 4 služkinje.
Pri Drž. borzi dela	v	Mariboru: 49 hla|»
eev, dekel, 18 viničarjev,	2 Švicarja, 2	vrt»
narja, 1 žeiezostrugaf, 2 urarja, 4 žagarjL
1 gaterlsl i tkalec, l brivec, 1 krojač, 2a vajencev, 1 frizerka-manikerka, 1 dojilja,
2 tontorlstinjl, 1 natakarica, 2 varuške, 1 sobarica, 15 služkinj, 10 kuharic, 2 gospodinji, 2 postrežnice, 1 vajenka za v mlekarno itd.
Pri Državni borzi dela v Ptuju: 3 prt stavi za posestvo, 11 poljedelskih delavcev, viničarjev, 6 rudarjev, 1 vrtnar, 1 lončar,
4 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjeV,
1	krojač, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 7 kmefc* skih dekel. 4 kuharice, 3 sobarice, 1 gospo* dinja. 6 služkinj. 13 vajencev itd._____________
; Boijševlška sodna parodija. Dopisnik »Corriere della Sera« poroča Iz Rige, da so sovjetske oblasti uprizorile v simfero-polskem gledališču dramatično parodijo na proces proti Conradiju In Poluninu. V debato so posegali najodličnejši juristi do-tlčnega mesta. Predstavo so končali z obsodbo omenjenih na smrt Na isti način je bil Lord Curzon tako dolgo obsojen na internacijo v nekem koncentradjskem taborišču, dokler ne bo prevzela v Angliji vlai* do revolucijska stranka...
Najvcčii Industrijski podjetnik v Madžarski je Madžarska kreditna banka, ki ima v svojih rokah 61 odstotkov celokupne madžarske industrije. V njeno Interesno sfero spada 152 industrllskih podjetij.
Hemr; Murgcr
la Bohčme.
PHiorl iz SSvjjenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
®®rar£ki Številnih ateljejev !z bližine Ltocenbourea J*'rtorjl neizdanih del, mazači tnisterioznih časo-Pff°v prihajajo ob lepem letnem času v zboru r°**(ovat k »Mamici CadeU, znameniti po svoji **{“« sesekljartinl, po svojem avtentičnem kislem , »Ju in po nekem slabem vinu, ki diSi po kresilnem ■■umu.
Schaunard je sedel v »gozdič«: tako Imenujejo -I}‘Mandel Cadet« redko Ijstovje dveh ali treh ‘učnih dreves, ki se dotikajo s svojim bolehnim toJem stropa v lopL w ‘Pri moji veri, tem slabSc,« je rekel Schau-ftac sam bri sebi, »pošteno se bom nabasal in obfo napil.«
Juh In> ne da bi se daUe obotavljal, Je naročil o, polovično porcijo kisleza zelja ln dvakrat po
h.	DUtoijc zajčje sesekijanlne: zapazil je bil » r«c, da pridobi pri celi porciji vsaj četrtino, J° naroči v delih.
nj. tem naročilu se je obrnil nanj pogled cv«, f ženske, belo oblečene, s pomarančnimi tiran x, v t« plesnimi čevlji na nogah; iml-kate “Uka pajčolan se ji je vi! po ramah, za Eli* ? bilo bolje, da so ostale v lncognito. k-. tievka iz gledališča Montparnasse, ki sl »Mnmt	kulls	prtšcl takorekoč v kuhinjo
to oK , etl- Prišla ie bila v pavzi »Lucije« Itivien x v tem trenutku dokončavala s po-tttoše kave svoj diner, sestavljen izključno
■	■rilcoke z oljem ln Jesihom.
** tiLVe ,ti°rc*JJ zajčje sesekljnnlne, pasja vera,« *«*kk deklici. Id kt »lužila za natakarico,
»ta mladi mož pa se dobro hrani! Koliko sem dolžna, Adcla?«
»Stirl sous artičoka, štiri polovice čaše kave in en sous kruh. To je skupaj devet sous.
»Nate,« Je rekla pevka ln je aostolč Odšla iz sobe:
»Glejte, ta ubira visoki a.« Je rekla nato skrivnostna oseba, sedeča pri isti mizi kot Schaunard na pol skrita za nasipom starih knjijj.
»Ubira?« je rekel Schaunard; »Jaz mislim, da ji bolj zaostaja. Tudi je prav čudno,« je pristavil in s prstom pokazal na krožnik, iz katerega Je bila Lucia de Lammermoor jedla svojo artičoko, »da konservira svoj falšet z jesibom!«
»To Je zares huda kislina,« je pristavila oseba, ki Je bila začela pogovor. »Mesto Orleans proizvaja taka da uživa po pravici velik sloves.«
Schaunard si Je pazljivo ogledal tega Čudaka, ki ga je tako spravljal v razgovor. Nepremični Pogled njegovih velikih modrih oči, ki so bile videti, da vedno nekaj lščelo, je dajal njegovi
■	ognomlji značaj blažene mirnosti, ki opazujemo P seminaristih, Njegov obraz je imel barvo stare novlnc, razen jiCi po katerih so bile posejane m »f bttrvo ometane opeke. Njegova usta so bila videti, kot bi jih bil narisal učenec osnovnih pojmov slikarstva, ki so ga hlli dregali pri delu
v	komolec.
Ustnice, irfalo privihane kot prt zamorcih, so puščale' prost pogled v zobe, kot jih trna lovski pes, ln podbradek se mu je zadeval ob dve gubi bele zavra tnlce, ki j« »lili* * enim koncem v zvezde, medtem ko se J« drugi skoraj zapičil v zemljo. Izpod ogoljene klobučlne s čudovito širokimi krajci so se mu usipali lasje v modrih slapovih. Iz zevajočih žepov paletota »o gledali zavoji papirja ln brošur. Ne da bi se menil za opft-zovnnje, čigar predrtiet je bil, je zaužlva! zelje'in j dajal na glas pogostna uuoneitia zadovoljstva. Pri
jedi je Citat staro knjigo, ki je ležala pred njim in je delal v njej tupatam opombe s svinčnikom, ki ga je nosil za ušesL
»Slišite!« Je nenadno vzkliknil Schaunard in potrkal z nožem ob čašo, »in pražen zajec?«
»Gospod,« je odgovorila deklica, prišedši s krožnikom v roki, »ga ni več: to je zadnji In naroči! ga Je ta gospod,« je pristavila in položila krožnika pred človeka s knjigami
»Vraga!« je vzkliknil Schaunard.
In bilo je toliko melanholičnega čuvstva prevare v tem »vraga«, da Je bil mož s knjigami globoko ganjen. Porinil je v stran nastp knjig, ki se je dvigal med njim in Schaunardom; postavil je krožnik med oba in mu rekel z najlepširni strunami svojega glasu:
»Gospod, vos smem prositi, da bi delili to Jed z menoj?«
»Gospod,« Je odgovoril Schaunard« »nočem vas oropa tL«
»Oropali me boste torej veselja, da vam ostrečem?«
»Ce Je stvar taka, gospod...« In Schaunard Je odvrnil svoj k rol alk.
»Dovolite ml da vam ne ponudim glave!« pra-
vi	tujec.
»O. tega pa ne trpim, gospod,« Je vzkllknlk Schaunard.
Ko pa je potegnil k sebi svoj krožnik, le opazil. da mu je bil postregel tujec vprav z onim kosom, * katero« Ji rekel, da ga hoče obdržati
MM«
»Na, kaj ml potem gode o svoji vljudnosti?« Je godrnjal Schaunard sam zase.
»če Je glava najimenitnejši del pri človeku,« j Je rekel tulec, »prt zajcu pa je najzanikejnejši. Tudi, i Imamo vel&o Hudi, ki Jo ne morejo trpeti. Pri a ie stvar drugačna: las Jo obožujem.«
»Potem mi je zelo žal, da ste se je oropali zame,« je rekel Schaunard. *
»Kaj? — oprostite,« je rekel mož s knjigami, »glavo sem obdržal jaz. Imel sem celo čast, vam pripomniti, da...«
»Dovolite,« pravi Schaunard, moleč mu svoj krožnik pod nos. »Kaj pa je ta-le kos?«
»Božja pravica! Kaj vidim! O Bog! Se ena glava! To je biccfalen zajec!« je vzkliknil tujec, »Bice...« je rekel Schaunard.
»...falen. To pride iz grškega. Gospod de Buffon, ki je nosil manšete, zares navaja zglede za to posebnost No, pri moji veri, nejevoljen nisem, da sem pojedel fenomen.«
Rad! tega pripetljaja se je razgovor definitivno razvozljal. Schaunard, ki ni hotel zaostajati
v	vljudnosti, je naročil So en liter. Mož s knjigami je da! prinesti drugega. Schaunard je ponudil sa* lato. Mož s knjigami je naročil des?rt. Ob osmih zvečer Je bilo šest praznih litrov na mizi. Pri razgovoru Ju je pripravila odkritosrčnost, obilno namočena s cvičkom, do tega, da sta sl povedala svoj življenjepis, In poznala sta se že tako dobro, kot bi se ne bila nikdar ločila. Ko je bil slišal Scliaunar-dovo Izpoved, Je mož s knjigami povedal, da s« Imenule Gustave Colllne; bil Je po poklicu filozoi ln Je Živel s tem, da je dajal lekcije Iz matematike, sholastike, botanike in več drugih ved na »ike«.
Malo denarja, ki ga Je tako zaslužil s poučevanjem po hišah, je porabil Colline za to, da ja kupoval stare knjige. Njegov oreluunt paletot so poznali vsi starinarji na obrežju od mesta de hi Concorde do mostu Sv, Mihaela. Kaj le delal t vsem! temi knjigami, Id Jih je bilo tolika da bi življenje enega človeka komaj zadostovalo, da jih prečita, tega ni nikdo vedel ln on sam j« manj vedel kot kdorkoli. A ta smešna navada se Je razvila pri njem v pravo strast ln če Je prišel zvečer domov
CDalie prfbJ
Stran 8.
»NARODNI DNEVNIK«
Ste*. 5. '
garantirano po pol en, izide' \ kratkem. Tudi zunanje insekte naročila, akviziterje za okra)« sprejema * Marsta|t«, Maribor.
Poslane.
Dn* 3. jan. 1924 je »Jadranka fenka a. d. Beograd« dostavila urswi-«*tvu demokratskega dnsvnika »Jh-v Ljubljani depis, s katerim ga
Sozivu, da z ozirom na čtensk »Pri adranski banki Beograd d. d.«, oi-Javljen v »Jutru« 5t. 291 od 13. dsc. 1923 priobči v smislu § 19 tiskovnega »akona sledeči popravek:
»Ni res, da je revizija raznih ko-Riisij izvršena pri Jadranski banki Beograd d, d., oziroma njenih glavnih podružnicah dala skrajno neugodne rezultate za sedanjo njeno Ipravo — res pa je, da je Jadranska |anka zaprosila NaroJno banko naše Kraljevine, da izvede revizijo poslo-tanja in stanja banke ter da je od Karodne banka v te svrho deUgira-m komisija po 20 dnevni temeljiti »•viziji izjavila, da j« poslovanje Jadranske banke v vzornem redu tsr la je premoženje Jadranske banke v jjenih kfijigab conjeno tako previd-
!o, da čista aktiva banke znatno resegajo glavnico in izkazane re-ervc.
i:	NI res, da se je izkazalo, »da
jtelo velik del glavnice v resnici ni Vplačan, ampak uživajo glavni delničarji na delnice, ki so jih morali prevzeti, »kredit« in da »dolguje en sam delničar za 80.000 delnic kredit 12 milijonov dinarjev« — res pa je. Ja Jb cela delniška glavnica Jadranske banke a. d. Beosrrad v nom. iznosu 60 milijonov dinarjev popolnoma Vpln^na.
NI res, da so še drugi »zlasti ogromui povsem neproduktivni an-gažmani, ki sta jih sklenila na svojo pest brez edel»r«nja upravnega sveta fg. dr. Ažman in Kamenarevic za politične svrhe« — res pa ie, da sta sklepala vse angažmane za Jadransko banko z odobrenjem njenega upravnega sveta.
Ni res, da je stvar predmet oblastvenih preiskav — res pa ie, da se v nobeni stvari ni vršila kaka oblastvena preiskava.«
»Jutro« gornjega popravka ni objavilo, vsled česar je Jadranska ban-Ra vložila tožbo proti odgovornemu uredniku »Jutra«.
Ljubljana, dne 5. januarja 1924.
Ravnateljstvo Jadranske banke a. d., Beograd.
* Za vsebino tega dopisa odgovarja iredništvo le kolikor določa zakon.
FRANCOSKO PHOROKOVANJE ZA LETO 1924.
»Petft Parisien« priobčuje zanimivo prerokovanje gospe de Theleme, ki trdi, da je prišla do svojih sklepov potom prsučavanja zvezd
V tekočem letu bo doživela Francija mnogo nemirnih doffodkov v notranji in zunanji politiki. Vneli se bodo med gotovimi strankami prccej 'juti boji. Francija bo prekinila odnoSaie z neko zavezniško državo in sicer lz gospodarskih ta verskih raz-ojrov.
Anglija bo trpela na posledicah notranje politike, največ skrbi pa bo imela z Indijo.
Za Italijo bo tekoče leto huda poskusna doba, polna negotovosti. Na Španskem ne bo večjih nemirov.
Olede posameznih monarhov pravi, da bo italijanski kralj praznoval zmagoslavje nad svojimi sovražniki. AngleSki krai) bo prišel v resne zadrege, švedski pa bo nenadoma zbolel. Papež In predsednik Co-nlidge ne bosta doživela nič posebnega Nemški prestolonaslednik |e v nevarnosti, bivši cesar Viljem pa bo umrl žalostne smrti.
Najcenejs* in najhvoležncjše darilo istisim malim je:
TVfej zi>ertajcsl<
kniigra s 45 slikami in k tem spodajošim besedilom, za pouk in kratek čas D!n 6’ -
r^eji ljubčki
živalske slike za nase malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15’—.
IVfladi slikar
TO tiskanih predlog za po-barvarne z akvarel - barvam ali pastol - barvniki Din 4'-\r
Crnipeter
staraznana. vesela družabno igra za zimske večere. 1 igro
Din 4’—.
Na novo izšla knjiiicae Ivan Albreht:
Zelene liucsda
Zbirka izvirnih pesmic, mi< nih povestic in pravljic
domačih in tuiih krajev. Oh-šepa 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15’—.
Vse se dobi v
Zvezni Knjigarni
g Ljubi eni, MariiintPfiH
ELEKTRARNE! esmi ERmi IMSTALATEKJI!
Izoliran« in gole bakrena žice. Bergmanove cevi (BergmannsrtHiren) kakor ves instalacijski ma-terijal ter eiektro-rnotorje po najnižiih tovarniških g cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. jg
1 MAZliRAN & COMP. 1
L3UBL3ANA, Dunajska cesta 33.
Telefon 366 in 223.
icSinS i i h i pisalni s8rol
Hilli 11«ms
br©i najjmanfšsig® repsta.
Zastopstvo:
Ludifik Baraga, LJtilbiiarša,
šelenburgova ulica €.[!.
Sl. občinstvu
naznanjam,
lija sem otvoril sedlar-|ko obrt v Lescah na
Gorenjskem v lastni hiši.
Izvrševal bom vsako-vrs ne konjske opreme, razne vozove, tapetniška fn vsa druga v to stroko špadaioča dela po naj-ugodneifib cenah in točno postrežbo
Ivan Černe
lesep 65.
Iv. 1 j; si
Ljubljana
Gosposvelska c. št. 2
priporoči) svoto bogato »slogo
pisalnih stroiev
}W iB ,111", Mi
SPLOŠNA KNJIŽNICA
ta rodbine In obrt ter
voznih koies
Styrla — PUrko^o — Croino ko<o (Waffenrad).
: tuniki zntni in fraeta.:
Št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2. R. Murnik * Na Bledu, povest . . ,
„ 3. 1. Rozman:Testament, ljudska drama .
„ 4 F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. *
„ C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „
„ 6. Dr. Lavo Čermeli: BoSkovičev nauk, broš.
„ 7. Utva: Andersenove pripovedke, broš.
, 8 Gaboriau: Akt št. 113, rotnan „
„ 9. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije JO. I. Albreht: Andrej Ternouc, povest „11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje „12. Fr.Milčinski: Mogočni prstan, ia?.pm.14.djj.
Cene se razumejo brez poštnine.
M RH3!G3R!iQ - Lfullllana« Marijin trg 8 in po vseh
Agitirajte za »Narediti Dnevnik"!
16	»	n	22
12	•		17
8	*	n	13
20		n	26
16	9	w	23
12	»	m	17
22		n	28
25		9	30
6		9	11
12		9	17
12	m	m	17
Za novo l@So
priporoča
san Imn Borni
trgovina s papirjem
vse pisarniške potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, saldakonii, štrace, amerikanske journale, kontokorente, pisarniški in strojepisni
papir, pivni papir, pivne vage,
reglstratorfe, vložne mape,
kuverte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, Indigo- in Karbon-papir, originalna peresa vseh vrst predvojne kakovosti,
iapSrosraIro!@ — hektograVIZne lista, Črnilo nalbollišh tu- in inosemskih twdk. Spre mo se v tisk vse tiskovine in knj.žice.
©
Cona oglasom do 20 besed Din 3*—; VMka nadallna beseda 25 para i davlfino vred.
MpjtesjnOTe OLIVER
amerikanske pisalne stroge
po zelo usodni ceni, kakor tudi razne rabljene stroje
prt tvrdki
FRANC BAR,
UUB13ANA, Cankarievo nabrežje št. 5, telefon 407.
Razstava
v novem modnem salonu
THarije Gotzl
Kongresni trg štev. 8
(prejšnji Kirbiševi lokali)
v nedeljo dne 6. januarja 1924 ves dan
Med 17. in 20. razsvetljeno
le mogoie s uporabo »slona, separtrano v iredlni mesta »e Išit ca mirnega goapoda, visokega poloiaia. Ponudb# pod ..Soba L" na upravo Uata
t daljSo prakao, pošten in mar-ijiv, teli premenitl aluibo na kakltno veleposestvo. Ponudbe pod „Oskrbnik 1024“ na tajništvo rad. stranke Maribor.
108 oralov s hiio, '190 oralov, lop go*d K 4 500.000' -.
DntDC+tin tO oralov, v bližini i UubdcVUf kolodvora, lepa hi-Sa, radi preselitve pod ceno.
topasilaspariioiC*.01
vseliti, polegvelk vrt K 1,250.000
Bostiioa, uftod.n nnkup.
Več trpsliih Hoii,
veliki lokali ta eksport v bil lini kolodvora K IV, mil. Znamka sa odgovori Realitetnn pisarna ,.Rapld“, Mrribor, Gosposka ul. 2S.
pri Mariboru, 78 oralov, In sleer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sndonnsnlld, 8‘/, orale vinograd* prima, oet.lo gozd, vse v ravnini s vlil stlSno hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade govede, 2 para volov, 1 bik pinogauer, S konta, 18 ovao, 27 praSiiev, 60 perutnine, potem iivei In krmilo do prihodnje letine, kakor ssoit In vino ter električna moS a« proda ia 61/, mlljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
.... M- I
sluga ali kaj tllinega želi vstopiti mladenti, ve»S slovenšžine,^ angleščino ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo lista pod »Emplovroent«.
Mi Iffiii
prav Izvrstnih, tvrdka Lubac ena pet, druga štirivrstna, obe še novi ln dvojno oglašenl, se prodasta pri Stetanu. Pot Rolnl dolini št. 84
San JUaT
sobna pasta Vas more popol noma sadovoljltl.
se sprejme s 15. lanuarjem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi lista.
prostorna, solnčna lega, sredi mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod ,,Zame-na“ upravo tega lista.
al iell z diiakloto lioeja alt u2l-teljiiča mlad isohraien gospod, absolvent 0. realka, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista.
Za linji iMr
pesnika Valentin Vodnika v kraanem okvirju naprodaj. Ogleda se )0 lahko v upravi lista.
sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRl BUNA" F. B. L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	________
teista .
kot upravitelj vodstva večjega posestva ali kaj sličnega. Strokovnjak v kmetijstvu vrtnarstvu, gozdni ln lesni manipulaciji z razpolaganjem delavaev in vprežna živine. Pošten, zanesljiv z najbolišlml spričevali Eventualno prevzamem tudi primerno posestvo v najsm. Ponudbe poslati pod „Di,bor gospodar" na upravo lista.
DHHB
za 200 do 400 000 K — o*, več proti dobremu obrostovanju In zomljlškem zavarovanju kakor tudi proti plačanemu sodelovanju 7.a ie mnogo let obstoiečo ln dobro prospevajočo trgovino z meš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni cesti s veliko bodočnostjo as išče tako). Glavnica se lahko potoži tudi polagoma. Cnniene plamene ponudbe na A, Srinar, Maribor, hotel Moran.
sprejmejo takoj 4 dobri fpl-zarjl za pohištvo v trajno djklo. Vprašati pri Florijanu StruuH
v Tuzli.	nfl
 18 AM,
se sprejmeta pri boljši druiinl t mlajši dijakinji Klavir na razpolago.
Gradišče. 2/L levo,
Išče večje podjctie. Samo spretne in agilne moči naj se oglase pod „Spreten“ na upravo lista.
Bena
dobro vpeljanega pri trgovcih se Išče proti dobri proviziji. Ponudbe pod „Dober zaslužek" na upravo Hsta.
Sva zasebna ulila
s plaarnlško prakso, zmošna knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških del, Iščeta primerne službe. Dopis« na: ..Mlada gospoda", pokno 1*-Slov. Bistrioa.
Prcnla Sesa*Bo** 8e PrlPO’
roča cenj. damam. — Ljublj«g^, Poljanski nasip 84.
Upi
m\\ M
ttar 48. let, s SO letno pra^ Isvežban v vseh panogah,^ gpodarstva, ieli premenitl mesto. Ponudbe na upravo pod ..Energičen"
Fpfanniia v Mariboru a 5 uliul <]U dobroidoča.t,>t
VeieposBstirD,
z 80 elav živine in elekttiko 61/ milj. K.
flil« H 8 orali parka, r VliU stanovanje, mode gradu »UCna gostltna
karno ln 1 oral stavblšSa, jpr met !,400.000‘— K	4
Posestna,
no proda pisarna Zagorski, Maribor Barvarska ulica 3.	.>
i
TRGOVSKA BANKA D. D
j PODRUZMICE:	|
Maribor Novo m«sto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL In RKZERVE Din 17,500.000.-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.
LJUBLJANA
| EKSPOZITURE:	|
Konjice
Maža-Dravograd
Telefoni: 1)9, 146, 458.
iMiiiminiHiiii frisT-mrirnriTmnr