1. šisirilkm*
BT F«»§m k&mkmm m*mm® <M f.
Marili0f% ds c 24- jsBiiarja 1919
letnik XI
Jliiribdrsk« tavara# laži
la lm} skariJ.
Kar čez noč so postali mariborski in okoliški Nemci drzni. Agitirajo in hujskajo na vse pretege. Odprli so "'vse kovačnice in tovarne teži, ki jih imajo na razpolago. Včeiaj in danes zbirajo izjave mariborčanov in okoličanov za Nemško Avstrijo. K po< pisom silijo vsakogar, ki jim pridejo pod roko: moške, ženske in otroke.
Glasovnice ali izjave, ki so tiskane na belordečem papirju, imajo sledeče besedilo:
„fragen im Aufträge ber amertfantfdjen ©tubiettfommifion an bie SBeüölfevmtg Marburgs jinb Umgebung gcfteöt:
1.	SSiinfc^en ©te bte ^wge^örigfeit ber ©labt Marburg unb Umgebung jum beutfdj* öftevrctd)tfd)en (Staate? — $nttt>ort: 3a
- ober 9^eht?
2.	0inb ©ie liber bte ŠBefc^itng ber ©labt Marburg unb bereu Umgebung bur cl) bie -Sugoflaben mißgefliiumt ? — Stntmort 3o sober ^Jcetn ?
Unter[cf)rift beg ^angfjaltnnggftanbeg:
(bcutiid))
83eruf:	..................................
SBofjmitig: ....1...1.......................
Httterfđjrift ber großjährigen §au§gcuoffen:
Slusaljl ber im Jpaušljalte bcfinblidjcu minderjährigen §au§gcnofj'en: ..................u
S	temi glasovnicami krošnjarijo po mestu in okolici posebno živahno protestanti, nemški Železniški uradniki (R edl, Yoit, Hlavatscl ek itd.,) trgovci (Posch, Preschern, Tischler Häher itd.) ter razne ženske in dijaki. Na čelu cek propagande stojita dr. Orosel in dr. Mrav-lagg in najbrž tudi pastor Mahnert. S polnim parom delajo v tem smislu posebno odpuščeni nemški uradaiki, ki so po milosti naše vlade ia naših ljudi še vedno v Maribora. Ti ljudje pa ne pobirajo samo podpise za te izjave; ampak tudi sicer hujskajo zoper Jugoslavijo. Greben jim raste vi loma.
Konstatiramo, da je vsa propaganda hujša arij a prve vrste. >
Pribijemo pred vsem svetom, da je grda laž, da bi se pobirale te izjave po naročila
ameriške komisije. Ameriška komisija, ki je te dni potovala po naših krajih, nima namena in tudi ne pravice poizvedovati, kam hoče kak kraj pripadati, ker je to delo mirovne konference. Nemci in nemčurji so se nesramno zlagali, trikrat zlagali, ko trdijo, da delajo po naročilu Amerikancev. Tisti Amerikanci so: Mahnert, Orosel, Mravlagg, Jahrs in enaki tiči. To je treba povedati tudi članom ameriške komisije, da bodo Amerikanci videli, s kakimi ljudmi imamo opraviti na jezikovni meji.
Naše ljudi pa pozivamo, da nagemu uredništvu ali policiji nemudoma naznanijo vse agitatorje, hujskače in pobiralce teh izjav. Napišite vsa imena dotičnih oseb na listek in ga nam izročite.! '
•	Srliski^geiiersIlTl'Mmrxborii*
V ćf trick, đse 28. januarja ob tričetrt na ss dem zvečer se je pripeljat s koreškim vlakom iz Velikovca poveljnik 11. jugoslovanskega zbora general Krsto Smiljanič v Maribor. Na kolodvora ga je pričakoval general Maister s častniškim zborom in večje število občinstva. Ko je general Smiljanič izstopil iz voza, ga je sprejel general Maister in ga pozdravil:
»Gospod general! Pozdravljam Vas v imenu svojih častnikov, moštva in vsega obmejnega slovenskega ljudstva. Ta pozdrav Vam velja od mož, ki so dosedaj vrlo branili najsevernejše postojanke naše jugoslovanske domovine. Meni izročena ar mada hoče stati kakor dc sedaj trdno kot skala, tudi v bodoče zvesto na straži na eni najbolj eksponiranih točk naše Jugoslavije. Svoji novi domo vmi SHS obljubljam v imenu vojaštva in prebi vaistva neomajno zvestobo. S>ojo izročeno nalogo hočemo izvršiti do zadnje pičice. Vsi prisegam» v to. kakor nam Beg pomagaj Pozdravljen prvi srbäki general na Slovenskem Štajerskem!« Generala sta si stisnila roke in navzoči so ju pozdravljali z
*	Živijo« in »Slava« klici!
Genaral Smiljanič je odgovoril: »Gospod ge neral Maister! Ponosen sem, da imam čast osebno spoznati moža, katerega ime izreka z nekakim svetim navdušenjem ia spoštovanjem vsak Jug» slovan in na katerega gleda z visokim ponosom vsa naša osvobojena domovina SHS Pozoal sem ¥»s kot slovenskega pesnika ia spozna! sem Vaše sposobnosti kat vojskovodja, in danes imam priliko Vam osebno stisniti roko, kar mi je v veliko čast in racfostv -Vi- ste naf-a - s&jbotjla dika, naš ponos, naš najsvetlsjši ideal Ponosni smo pa todi na vas vrli častniki slavne Maistrove armade, iz srca srno hvaležni vsi bratje na našem jugu vam vrli vojaki. Slava i prebivalstvo na meji, ki je v težkih časih ostalo zvesto mladi svoji domovini. Hvala vam, mili bratje Slovenci na štajerskih tleh, za to, kar ste desedsj storili za obrambo naših severnih postojank. Obljubljamo vam in vam sveto prisegamo, zlasti narocj srbski, da hočemo zasta viti za vas zadnjo kapljo krvi, za vas, ki ste naš ponos, naša jaka predstraža in ki ste tudi vredni, da se vas je otelo germanskega suženjstva. Zakli njamo se vsi Jugoslovani, da nočemo sovragu žrtvovati nobenega Slovenca na meji, nočemo mn prepustiti ne ene olovenske vasi, Vse brate in se stre slovenske hočemo združiti v močno, srečno in svobodno domovino. Vi vstrajajte i mi bomo zvesto kot rodni bratje vstrajsli z vami. Živel slav ni general Maister! Živeli slovenski častniki, živela junaška slovenska armada na meji Slovenske Sta jgrške!«
Krasnim besedam srbskoga vojskovodje je sledilo urnebesno vsklikaoje: »Živijo bratje Srbi!«
.Na'to sta se oba generala posvetovala o važnih zadevah. Z osebnim vlakom se je general Smiljanič okoli 8. ure odpeljal v Ljubljano.
republike Po ncare preteklo soboto 18. januarja, pri otvoritvi mirovna konference v Pariza. Svetovna vojna je bila vojna Nemčije in njene kri-vičee želje po hegemoniji v Evropi in po svetovnem gospodstvu zoper načela pravice. Ta vojna je bila, tako je povdarjal Poincare v svojem otvoritvenem govoru, v polnem pomena besede križarska vojoa človeštva za pravico. Zato pa gospodje, je rekel Poincare delegatom mirovne konference, bote iskali samo pravico. Če bote spremenili svetovno karto, se bo to zgodilo v imenu narodov in pod tern pogojem, da njihove misli natanko izrazite ter spoštajete pravico do samoodločbe in jo spravite v skiai z vsemi tistimi narodi, ki bodo stvorili države, z vsemi tistimi, ki se hočejo združiti s svojimi sosedi, kakor tudi z tistimi, ki se hočejo po svojem novovstalemu izročila nanovo organizirati. Vaše naravno stremljenje bo, da jim zasigurate materielna in moralna sredstva njihovega obstanka.
Med tistimi narodi, ki bodo stvorili države, smo mi Jugoslovani. Pravzaprav smo že stvorili svojo lastno, ujedinjeno, neodvisno državo ter pričakujemo, da jo mirovna konferenca kakor hitro mogoče prizna. Jugoslovani smo zavezaiki entente, torej nismo is kroga tistih, ki ne smejo biti na-viofii, ko ss bodo, kakor je rekel Poincare, utrjevali mirovni pogoji. Nsmci še niso na nvrovni konferenci. Mi Jugoslovani smo že na mirovni konferenci in zato zatrdno upamo, da bo naša ujedinjena jugoslovanska država prav kmalu priznana ter da bomo na spremenjeni svetovni karti v popolnem obsega zavzemali tisto mesto, ki nam gre. Ce bi se nam odvzeli kateri izmed naš h krajev na severu, do katerih imamo pravico, če bi se nam zlasti odvzel Trst, se svetovna karta za nas ne bi spremenila po načelih pravice in na bi bila zasigarana materielna in moralna sredstva našega obstanka. Potem križarska vojna za pravico za nas ne hi bila koačena. Ker pa je po Poincerejevih besedah križarska vojna za pravico končena z zmago, je njena zmaga tudi zmiga Jugoslovanov.
Masa severna meja na
Štajerskem»
Sprememba svetovne karte.
18. januar 1871 — 18 januar 1919.
Kakšna velikanska razlika med obema datumoma! 18. januarja 1871 je zmagovita nemška armada v Versaillesu pri Parizu proklamirala u stanovitev nemškega cesarstva. 18. januarja 1919 pa se je otvorila mirovna konferenca, katera bo določila težke pogoje, ki jih bo Nemčija kratko malo morala sprejeti, če bo hotela biti deležna miru. Pred 48 leti čez vse meje in mere ošabna Nemčija, pijana zmagoslavnega veselja, dane3 pa do tal poražena Nemčija, brez cesarja, brez urejene vlade, razrovana od najstraslnejših notranjih bojev.
Nemško cesarstvo, iz krivice porojeno, se je končalo v sramoti, je rekel predsednik lrancoske
(Konec)
V mariborsko ljutomerskem okraja sta dobila narodna kandidata Roškar in Marsa skupaj 7.088 glasov, soc. demokrat Kukovec 297 glasov in »Nemcem prijazni« štajerčijanec 1.706. Zadnje volitve sa bile 1 1911. Takrat je v ptujsko ormoškem okraju odpadlo na Brenčiča in Pioja skapno 8008 glasov, na nemškutarja Omika pa 1.110 glasov, ki je napram L 1907 nazadoval za 207 glasov, narodna kandidata pa sta napredovala za 448 glasov. V mariborsko ljutomerskem okraja j3 1. 1911 dobil Roškar sam 5.279 glasov, socijalni demokrat 119 in štajerčijanec Girstmsjer 2062, Slovenski glasovi so nazadovali radi tega, ker Narodna stranka ni postavila protikandidata in tako so se njeni pristaši deloma vzdržali volitve, deloma dali gla sove Girstmajerju, volilni boj pa tudi ni bil tako živahen, ker ni bilo resno nevarna pratikandda-tare. In na ljubo 6.850 potvorjenih in po sistema, se etnografi5no v ptujskem okraja razssjaaim »Nemcem« se naj žrtvuje kompaktno slovensko ozemlje ne le radgonskega in Upniškega, marveč celo mariborskega (na levem bregu), šentlenart-skega, gornjeradgonskega in ptujskega polit, sodnega okraja, dasi slednji trije celo po krivični avstrijski statistiki izkazujejo 75.537 Slovencev in le 2.818 Nemcev, pa kakšnih »Nemcev«!
Tako sl nemška politična morala razlaga Wilsonova načela o samoodločbi narodov. Človek se mora zelo premagovati, da mu vzpričo takih »dokazov« ne uide v pero žolč ogorčenosti, tem bolj, če tako piše ne morda kak fanatičen časni -
STRÄZK,
karski pisač, marveč resen učenjak. Dr. Pf. se je postavil na Cisto trgovsko stališče. pobral je vse nemčurje in Nemce, ki jib je veter ponennCevaloega sistema zanesel na Slovensko in jih bo drag veter zopet odnesel in s to robo baranta in nastavlja prav visoko ceno.
Celi svet je v svetovni vojni občutil, kaj je nemštvo in s skrajnimi napori odlil naravnost nemške svetovne nadvlade in sedaj to poraženo in osovraženo nemštvo zahteva, naj mn svet kot re komprezacijo žrtvnje slovensko ljudstvo. Celi svet je vztrepetel pred nemškimi grozotami, mi smo pa ta trdi jarem nosili ne le štiri leta, marveC tisoč let, in sedaj, ko je v svet prodrlo naCelo slobode tlačenim narodom, naj mi složimo kot drobiž, s katerim bodo Nemci popravljali svoje izgabe ! Stvai je zelo resna. Pesen nemški učenjak ne bi takih gorostasnih zahtev spnščal v svet, če ne bi opal na nspeh. Z napačnimi številkami krivične sta tistike bodo Nemci z vsem svojim aparatom ska šali prepričati sebe in celi svet. da se njim godi krivica in ne nam. Naša velika napaka je, da smatramo svoje stališče preveč samonmfevno in, pričakujemo, da nam ententni državniki prineso na krožnika oslobojeno Jagoslavijo, mi pa med tem veseličimo, manifestiramo in popivamo ! Nemci bodo delali s potvorjenimi dejstvi, mipantegoemo doživeti veliko razočaranje pri svojih veselicah in pijankah.
Že sedaj se občutno kaže, da je bilo med nami veliko premalo resnega pripravljalnega dela Kako vse drugače so se n pr. Čehi pripravljali na svojo Čeho Siovakijo. Cele polke delavcev so po slali na delo. Spredaj so šli nčeni zgodovinarji, zeroljepisci, narodopisci in statistiki ter natančno ugotovili, do katerih zemelj ima čehsslovaški na rod pravice in so to tud’ naznanili širokemu sveta. Za njimi so Šli industrialci in narodni ekonomi, potim šele politiki in končno vojaki z bajoneti kot mandatorji zmagoslavne entente, ne na lastno pest Nas pa je svet spoznal le po trm, da smo kakor ntrci drvili v ogenj za gnile Habsbarž&ne in za interese svojih lastnih tlačiteljev, ker pa gre za lastni dom, pa rajši sedimo pri pivskih mizah. Zviti Nemec račnni na naše brezdelje in malomarnost.	F. K.
Odmev iz groba t Avstrije.
V mariborskem Narodnem doma se je v pon-deljek popoldne vršilo značilno zborovanje. Povod mn je dala ena izmed tistih velikih laži, ki so tvorile črno dušo pokojne Avstrije. Politični preganjanci izza svetovne vojne, ti naši mnčeniki, so se zbrali na nekak obračun. Duhovnik, učitelj, uradnik, profesor, posestnik ... to je bila pestra slika zastopnikov križanega naroda.
Zborovalci so se zedinili na načela, kako naj posameznik zahteva odškodnino za vse zlo, ki ga je njemu in njegovim prinesla ječa »iz velike dobe«. Sicer pa se je enodašno povderja o, da se te mnke ne dado poplačati z nobenim denarjem, niti z milijoni —■ njih mera je prevelika. Zato je v povračilo pravičnost zahtevala življenje stare greš nice.
Živ izraz umorjene duše pa je bila enoglasna zahteva, naj prejmejo svoje plačilo tudi priganjači avstrijskega krvnika, v kolikor jih poznamo, to je denuncijanti, Tndi »naši« izmed njih, žalostna jim
majka, to se pravi tisti S ürgkhovi hu carji, ki si danes opasa <ajo jugoslovanske oslroge, da bi jez dili — kvišku.
Kako je s Koroško?
Gradec, 22. jan.
Včeraj ob 6. ori zvečer so bila zaključeaa po gajanja radi Koroške. Slovenci so zahtevali, da Nemci dovolijo svobodno vrnitev koroških beguncev in jim zajamčijo popolno varnost. Nemci so to zahtevo odklonili. Z ozirom na to je ameriški pod polkovnik Miles odredil, naj se begunci zberejo v Velikovcu, kjer jih bo zaslišalo razsodišče. Miles je konštatiral, da Nemci radi tega niso dovolili vr nitev beguncev, da jih komisija ne bi mogla za slišati. Predno bo ameriška komisija kaj odredila, bo zaslišala veščake obeh strank, ki so poučeni o položaju. Slovenski veščaki bodo zaslišani v ne deljo v Velikovca. — Podpolkovnik M les se čudi, kako morejo »kulturni« Nemci tako divjaško postopati s Slovenci.
Prekmurske Slovenke napodile J madžarona.
Ljutomer 22. jan.
M&džaron dr. Obal je za dae 17. januarja sklici 1 shod v Beltince, da bi agitiral proti Jugoslaviji. Ljudstva je bilo več tisoč glav. Dr. Obala niso marali poslušati Večtisočglava množica je navdušeno vsklikala: »Mi ščemo Jagoslavijo! Mi smo Jugoslovani!« Štiri brhke Prekmurke so si odpa-sale predpasnike in so jih namočile v bližnjo mla ko ter so z mokrimi canjami oplahtale madžarskega agitatorja. Dr. Obal je bežal pred mokrimi cuojami, kar je vzbujalo med ljudstvom veliko veselost. |m «fcv**
Madžari trpinčijo prekmurske Slovence,
Skoda, da si ameriški podpolkovnik ni ogledal tudi položaja v Prekmurju. Madžari sedaj po divjaško trpinčijo ogrske Slovence. Vse one, ki so se dne 17. januarja na shodu v Beltincih izjavili za Jogoslavjjo, preganjajo sedaj Ogri na sramoten način in jih zvezane gonijo na Ogrsko. Slovenca Erjavca, ki je pozval na zborovanja svoje rojake, naj se izrečejo za Jagoslavijo, so vlovih in ga zve zanega pritirali v Beltince. Surovi ogrski vojaki so ga obdelovali s puškinimi kopiti, zaušnicami in celo z bajoneti. Roko so mu dvakrat prebodli, en za bodljaj je dobil celo v prsa. Med potjo iz njegove domače vasi v Beltince so ga vlekli po blatnem jarka, da ubogi mož ni bil podoben človeka. One 4 ženske, ki so pregnale madžarona dr. Obala z govorniškega odra z mokrimi cunjami, so tudi polovili, počenjali z njimi razne nesramnosti in jih bose odgnali na Ogrsko.
V Bakovcih so ubili občinskega načelnika —-Slovenca. Ogrski vojaki rekvirirajo pri Slovencih živino, vsa živila, obleko itd. Ljudstvo je popolnoma obupano. Madžari imajo po vsem Prekmurja upe-Ijano spretno in živahuo propagando za svoje namene in cilje. Da bi napravili zmešnjavo in po vzročili zbeganost med Slovenci, uporabljajo pri svoji divji agitaciji različnost ver in jezika. Ker je precejšnje število ogrskih Slovencov lutrovske vere, jih hujskajo Madžari s tem, da jim vbijajo v glavo:
24 jantsarj* 1919
»V Jugoslaviji vam bodo vzeli vero in jezik. Postati boste morati katoličani in govoriti samo srbski jezik«. Obljubljajo jim svobodo in enakost. Celo slovenske šole, uradnike, slovenski uradni jezik in pt polno enakopravnost Prekmurja jim obetajo. Protijugoslovansko agitacijo podpirajo posebno močno madžarski grofje, bogataši in Židje. Ti ljudje imajo ubogo ljudstvo popolnoma v svojih rokah. Vsakega bogato plačaj o, ki se jim pridruži. Na dan jim plačajo po 100 —200 K in jim dajo živil, kolikor hočejo. Tolpe bolševiškega, od Madžarov plačanega vojaštva plenijo po vsem Prekmu rju, da je groza Govori se, da so Ogri odgnali na Ogrsko oba žapnika Kiekla iu nekega frančiškana. Vodja slovenskih kmetov. Jerič, se je pravočasno rešli.
Trpljenje naših bratov na Prekmurskem je doseglo, v mnogoterem oziru celo preseglo trpljenje koroških Slovencev. Vsled posredovanja ameriškega odposlanstva se bodo razmere na Korošcem uredile. Kdo pa se kaj briga za prekmurske Slovence? V zadnji uri kličemo Jagoslavijo na pomoč. Ni res, da ne bi imeli toliko moči, da ne bi mogli storiti konca madžarskemu nasilatvu.
Prekmurski Slovenci se hočejo sami
oteti.
Radgona, 23. jan.
Pri Sv. Benedikta v goričanskem Prekmurja se je v nedeljo, dne 19. t. m. vršil shod prekmur-s»ih slovenskih voditeljev. Zbranih je bilo 112 najodličnejših slovenskih miž, med temi celo 82 protestantov. Sdeniii so, da na nobei način nočejo pripadati Ogrski, temveč, Če jih Jugoslavija ne more spraviti pod svoje okrilje, se hočejo osamosvojiti sami in si ustanoviti lastno slovensko prekmursko državico. Zborovalci so si sveto obljubili, da bodo drug drugegi podpirali v svetem boju za svojo svobodo. Grof Z chy, ki im iv tem ozemlju velika posestva je izrazil svoje simpatije do nove organizacije prekm irskih Sloveucav. Shoda so se udeležili celo zastopniki petero vasi severno od mo-noštra Sv. Gotharda.
Zahteve na mirovnem kongresu.
Pariški »Le Matin« priobčuje podatke o teritorijalnih zahtevah posameznih držav na mirovnem kongresu Belgija zahteva Limbourg in svobodno vožnjo ob reki Seidl Francija zahteva Alzacijo in Loreno ter gotova jamstva proti novim nemškim .j napadom ter tudi gotove pravice v Siriji. Anglija zahteva nemške kolonije v Afriki in protektorat nad Turčijo. Japonska zahteva nemške azijske naselbine Italija zahteva Treutin, Istro ter dolg pas na jadranski obali, kar jo spravlja v spor z Jugoslavijo, ki reklamira zase vse jugoslovansko ozemlje. Romunija zahteva Eesarabijo, Erdeljsko in Bukovino. Njene zahteve se križajo z zahtevo Jugoslavije glede Banata, kateri v narodno pisnem oziru pripada k Jugoslaviji. Grška zahteva Epir, del Tracije, del carigrajskega iu smirnskega vilajeta, nekaj ozemlja v Mali Aziji in vse otoke v Egejskem morju. Meje češko Slovaške, Poljske ia Armenije ter usodo Ste3vig Holstein pa določi mi- i rovni kongres. Ker Amerika ne stavi nobenih zahtev, bo nastopala kot nepristranski razsodnik.
LISTEK.
Anton Mravljak,
župan vuzeniški — f dne 5. prosinca 1919.
Kdor je obiskal naše obmejne brate v lepi Dravski dolini, ta se je gotovo oglasil v prijazni Vnzenici, nekdrnji Slomšekovi dekaniji, pri očeta Mravljaku. Postaren, krepek mož, gladko obritega obraza, te je premeril z živahnimi očmi od pet do temena, kakor bi te hotel oceniti, s kom ima opravka. A ko je slišal, da si Slovenec, postal je hipoma zgovoren in prijazen. Jezik se mu je raz vozljal in pravil ti je zanimive stvari iz življenja naših obmejnih trpinov. Zazdelo se ti je, da po-slušaš ognjevitega, navdušenega mladeniča, ne pa starčka nad 70. leti.
Tega moža ne boB videl več. Nenadoma ga je pobrala smrt. O praznikih je bil Be čvrst in zdrav, po praznikih pa je že ležal na mrtvaškem odru. Kap na možgane je prerezala nit življenja drugače Be močni in čvrsti postavi
Kdor bode raziskoval pozneje kedaj trnjevo pot, ki se jo hodili do danes naši obmejni bratje, ne bode smel pozabiti očeta Mravljaka. On je stal
kakor granitni steber vedno na svojem mestu, kot človek, kot kristjan, kot župan, kot oče, kot na rodnjik. Tulili so okrog njega viharji nasprotnikov, on se ni upognil. Izpodkopavali so mu tla izpod nog, on se ni premaknil. Bil je trden kakor skala v svojem prepričanju bodisi v verskem, kakor v narodnem. Kar je enkrat spoznal za pravo, tega se je držal in se ni premaknil, pa tudi za en las ne. Cerkev je posečal — vsaj ob nedeljah in praznikih — prav tako redno kakor duhovnik. Tudi svoj precej trdno zavezan mošnjlčsk je odpri in posegel globoko vanj, če je šlo za cerkvene ali obče koristne namene. Siromakom je rad pomagal z nasvetom, pa tndi dejanski. Koliko so jih rešile zadrege njegove besede in koliko njegove kronice!
—	Pa mož je dobro znal ločiti pravega siromaka
—	od siromaka —lenuha in delomržca. Slednjega je pognal, da si ni upal kmalu zopet k njemu.
Oče Mravljak ni nosil zastonj tega imena. Priden in skrben je bil res kakor mravlja. Se se ni svitalo jutro, je že bil po koncu on, gospodar, prvi in za njim njegova družina. Potem pa je Blo naprej do večera, a ne do poznega večera. Komaj se je storil mrak, je že bil v postelji. Pa tudi od svoje družine je zahteval tak red. Dasi je bil gostilničar, se v njegovi gostilni nikoli ni popivalo
dolgo v noč, pa se tudi ni-pretepalo. Vedno se je živelo redno in pametno, kakor se spodobi v slovenski krščanski gostilni.
Njegovo delo in molitev sta mu rodila ob’jo blagoslova. V mladih lefih se je priselil od sv. Antona na Pohorja v Vazenico. Začel je gospodariti skoro praznih rok. A pridnost in vztrajnost sta mn pripomogla do lepega blagostanja.
Kakor skrbno in varčno je gospodaril sebi, prav tako je tudi za občino. Bil je 20 let župan. Kaj pomeni tako dolga doba za trg sredi narodno ogroženega kraja, to ve le tisti, ki razmere pozna. To je zamogel edino on, prava pohorska grča. Vsakega dragega bi bili izpodnesli že preje, njega kremenjaka pa niso mogli.
Zadaje mesece se je bil oče Mravljak kljub svojim 77. letom nekam pomladil. Saj so se mu vrnili vsi Štirje sinovi srečno iz vojske. In priSla je Jugoslavija! Kedaj si bi bil mislil, da dočaka kaj takega, on, ki je bil leta 1914 tudi na črni listi Skoda, da nas je zapustil tako naglo. Pogrešali bomo njega domačini — pogrešali ga bode tujci. Stopil boB v gostilno h »Kočevarja«. Vse je Se tako kakor nekdaj: stoli, mize, peč, h očeta Mravljaka ni več. Izginil je iz naBth vrst, a izginil ne bode iz spomina.	poüekl _
-Javen poziv.
Na podstavi ukazov kr. ministrstev za fiaance In za notranje zadeve z dne 17., oziroma 19. ja nnarja 1919., se pozivljejo vsi denarni zavodi, vse trgovske firme, delniške in komsnditne dražbe, zadruge, vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi zasebniki, naj naznanijo poverjeništva za fiaance V Ljubljani (Poljanska cesta št 2) najkasneje do dne 5. februarja 1919 po stanja z dne 81. januarja 1919 vse svoje kronske terjatve (vloge, kar Imajo v dobro) v inozemstva.
Ta poziv velja za vse območje Narodne vlade $H3 v L.obljani in za tozemce iz tega območja, ki bivajo v inozemstvu ali na ozemlja, zasedenem po tojih silah. Kar je podružnic inozemskih denarnih zavodov v območja Narodne vlade SHS v Ljubljani, naj priglase tudi terjatve svoje to?em3ke klientele; klienteli torej ni treba teh svojih terjatev prijavljati še posebe. Prijave naj se pošljejo, če ie mogoče, rekomandirano.
V	prijavi naj se točno napove: 1. ime in bi* Tališče (sedet) vsakega prijavnika; 2. ime in bivališče (sedež) itd vsakega dolžnika; 3. vrsta terjatve (na primer posojilna terjatev, vloga, konto-korentna ali terjatev Iz žirovnega ali poštnohra-nimičnega prometa itd); 4. znesek terjatve po stanja glavnice z dne 31. januarja 1919 <krone); 5, skopni znesek vseh terjatev (krone).
Popis inozemskih kronskih terjatev je odrejen T zvezi z žigosanjem bankovcev in je kakor to eminentne gospodarske važnosti. Torej naj nihče ae zamodi pravočasne prijave.
Občinstvo se izrečno opozarja, da se podatki prijav ne bodo uporabljali v davčne namene.
V	Ljubljani, dne 21. januarja 1919.	1
Poverjenik za finance: dr. Kukovec s. r.
Rasu« politi ona ftstL
Čez mejo Jugoslavije (pri Spilju) je mariborska državna policija iziirala železniškega sprevodnika Konrada Hasenliittl, učiteljiščnika Ant. Hanoscb, nadsprevodnika Franca Schmied in železničarja F. Štor, ki so državljani Nemške Avstrije in so te dni ipo Maribora in na progi južne železnice hujskali zoper Jugoslavijo. Zaprla pa je policija železničarja Franca Vogrin, ker je hujskal in pobiral izjave za Nemško Avstrijo. Tej petorici sledi še več dru gib.
Deželni zbor Nemške Štajerske je dne 22. pro ainca v Gradca imel svojo sejo, h kateri so tudi povabili ameriškega podpolkovnika Mi lesa. Navzočnost člana ameriške preučevalce komisije, ka teri je samo izjavil, da nima ničesar odločevati o bodočih državnih mejah niti kaj storiti v njih določitev, je nemške deželne očance take ojunačila, da je njihovo upanje postalo ne samo trdnejše, marveč tudi drznejše. Poslanec Wastian se je celo osmelil govoriti o jugoslovanski zemljiški požreš «osti, o mučenju nemških prebiva'cev, o brez pravnosti nemškega ljudstva, o krivicah in nasil atvih, katerim je izpostavljeno itd. Da je vse to neresnično, spričuje že dejstvo, da Wastian, ki si upa govoriti takšne gorostame neresnice in tako hujskati zoper sedanjo oblast v Mariboru, še vedno uživa veliko dobroto svobode in osebne varnosti. Tudi deželni glavar pl. Kaan, kateremu je nadvse priporočati poduk o tem, kako se naj drži dana moška častna beseda, je zajahal brhkega konja ter zadirjal na pot ostrih protestov. Pravil je, da je nemška potrpežljivost ne samo dosegla svoj vrhu aec, marveč ga že prekoračila. In ker je nemška potrpežljivost višino že prekoračila, bo poslala protest ententi, pa tudi vladi v Beograd. Svetujemo g. pl. Kaanu, naj poslednji protest kar opusti. Kakšnega mišljenja so v tem ozira odločilni činitelji v Beograda, dokazujejo besede srbskega generala Krsto Smiljaniča, ki je včeraj rekel v Ma ribom, da Srbi ne bodo niti enega slovenskega brata in niti ene slovenske sestre pastili pod nemškim jarmom.
Državno vcče. Ker so hoteli Slovencem namesto 38, dati samo 32 delegatov, je dr. Korošec v imenu vseh treh slovenskih strank brzojavno zahteval od srbske vlade, da Slovenci z ozirom na število našega prebivalstva (1,600.000) zahtevamo 38 poslancev.	• :#iS8t * iS
Država SHS bo priznana, kakor poročajo brzojavno iz Pariza v Ljubljano, v prvi plenarni seji mirovne konference, ki se vrši prihodnje dni.
0	skr on j e vale i na dein. Nemška kaltara v Maribora se je že od nekdaj javljala v izgredih zoper Slovenc«, v pouličnem razgrajanja, pobijanja šip, poškodovanja desek ia tabel s slovenskimi napisi, »azsnm slovenskih hi« itd. Taktna je oetala nemška
kaltara še tudi po vojni. Mariborski nemški kal tarai delavci so v eni preteklih noči s rdečilom pomazali zid in napis Spodnještajerske ljadske po sojilnice. Vspričo takega počenjanja je odveč vsako povpraševanje, koma se mora staviti na rovaš o skrunjenje T^gitihofovega spomsnika. Saj je tudi dokazano, kdo je nekdaj 03kranil Jahaov spomenik.
Mariborski trgovec Opelka v dražbi s čevljarjem Dornheimom strastno agitira za izjave za Nam ško Avstrijo. Mož, ki živi kot trgovec v Koroški ulici skoro izključno od Slovencev, lazi te dni v Koroški in po sosednjih ulicah od hiše do hiŠ8 in sili celo slovenske stranke k podpisovanja. Bo trtba obračana!
Jugoslovanski škod se vrši v nedeljo, dne 25. prosinca v Gištanja v Mežiški dolini na Koraškem. Vspored: Ob 9. ari slavnostna sv. maša na Glavnem trga. Po sv. maši zaprisega koroških jugoslovanskih vojakov in slavnostai govori Jagoslo* vani! Rridüe v obilnem števila na ta shod!
Izid volitev na Nemškem. Izid volitev za nemško narodnh skupščino je sledeč: v 37 volilnih okrcžjihs421 poslanci so dobili: Nemško narodna ljudska stranka 34. krščanska ljadsta stranka 88, nemška ljudska stranka 23, nemška demokratične stranka 77, socialdemokratična stranka 164 in neodvisna socialdemokratična stranka 24 mandatov. Nadalje so bili izvoljeni Velfi, 1 zastopnik kmetskih in poljskih delavskih demokratov, 4 pristaši bavarske kmetske zveze in 2 zastopnika virtem-berške kmetske zveze.
Razpuščen občinski zastop. Vlada je razpustila obč. zastop občine Vukovski dol pri Jarenini. Do sedanji župan Jamernegg, ki je hodil z nemška-tarskimi romarji na Dunaj, je odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan possstnik Franc Vrblač kot vladni komisar. — Gerant Matija Peklar v Spodnjem Jakobskem dola ostane na svojem m33ta.
Tedenske novice.
1HT' iijJflHPiir'l
1	Kardinalski zbor v začetku leta 1919, Kardinalski zbor šteje sedaj 68 članov, 2 prelata pa bosta ▼ najkrajšem časa imeaovaaa za kardinale. Ker je določeno število kardinalov na 70, je še imeuvvati 10 prelatov za kardinale. Italijanske narodnosti je 31, od ostalih 27 je eden Slovan, in sicer baron Skrbensky, nadškof olomaški. 01 teh kardinalov je bilo imenovanih od Leona KUL še 18, od Pija X. 31 in od Benedikta XV. 14. Nalstarejši kardinal je nadškof Cibrieres v Montpelliera na francoskem, ki je bil že pred 89 leti imenovan za kardinala, najmlajši pa še le 47 let stari nadškof v Beneventn na Laškem, Ascalesi, ki je bii lansko leto imenovan za kardinala. Za časi vladanji sedanjega papeža je umrlo 20 kardinalov.
Mili gost. Danes je obiskal naše uredništvo voditelj trpečih koroSk‘h bratov, komisar Fr. Smodej. Vrača se iz Gradca od pogajanj, ki jih je imel z Amerikanci in Nemci radi Koroške demarkacijske Črt8. Te dni se vrne na Koroško. Mili nam gest, trpin in junak koroški, bodi nam iskreno pozdravljen v slovanskem Maribora!
Mariborski Orel ima v soboto, dne 25. t. m , ob 6. ari zvečer svoj oočni zbor v dvorani okrajnega zastopa, Koroška ulica št. 26, II. nadstropje. Govori dr. Verstovšek. Agitirajte! Pridite!
Sedem desetletnica zaslužnega vzgojitelja mladine. Mozirski vpokojeni nadučitelj Fr. Praprotnik bo dne 28. t. m. obhajal sedemdesetletnico svojega življenja. Vsi pravi in pošteni rodoljabi ma prav iz srca čestitamo in želimo, da bi se še miogo let pri najboljšem zdravja veselil svojega tako bla-gonosnega življenja. Vsa čast tema neatradaema in prezaslažnema pospešitelja splošne narodna blaginje!
Okrajni glavar dr. Miljko Ljubeč, ki je služboval v ministrstva za uk in bogočastje na D a naju je prevzet v državno slažbo v območja Narodne vlade SHS v Ljubljani in prideljen oddelka za uk in bogočastje.
Kdo ve kaj? C. g. Rajmund Bratanič, vojni karat pri bivšemu domobr. pešpolka št. 3, je bil vjet dne 22. novembra 1914 na raški fronti in bil v ujetništva v Daaria Zabaj alskaja oblast Si-biraja, Rasija. O njem že ni od 7. aprila 1918 nobenega glasu Kdor bi kaj vedel o imenovanem, se vljudno prosi, naj bi obvestil njegovo sestro Marijo Cerovšek v Šmarju pri Jelšah št. 70s Sp. Štajersko.
f Boštjan Krlstovič. Umrl jo vrl slovenski mladenič Boštjan Krištofič, doma iz ptujske okolice. Vrnil se je bolan iz bojišča. Njegovi starši so imeli svoj čas posestvo v Rošpohu pri Kamnici ia Hočah pri Maribora, Udeleževal se je prav pridno
naš'h shodov bil član Orla in dragih organizacij. Bodi mn zemljica tahka!
Slava sloveasko-Štajerskim mladeničem! Zadnje dni ss je oglasilo za vojaško sitižbo prav lepo število slovensko štajerskih mladeničev v Maribora. Celja ia Ptaja. Kakor smo vedno bili ponosai na naše mladeniče, tako smo jih veseli tembolj sedaj, ko jih domovina, naša osvobojena jugoslovanska domovina ki če na pomoč. Pozdravljeni torej slovensko štajerski mladi janaki!
Sramotni oder. Imena vojakov, ki uhajajo iz vojaške slnžbe, bomo odslej javno pribili in jih tako postavili na sramotai oder. 3 s pozni rodovi bodo v zgodovini čitali imena onih strahopetcev in izdajalcev, ki so zapustili domovino v najbolj resnih časih. Kot Jadeže Iškarijote bo srn strata domovina tudi one, ki se skrivajo kot ubežniki in nočejo vsaj za nekaj mesecev iti slačiti jugoslovanski domovini!
Sramotni pobeg vojakov. Od mariborskega pešpolka so od 1. grudna pobegnili in se s tem izročili javnema zaničevanja: 5. stotnija: naredaik Širovnik Anton, četovodja Koletnik Andrej, desetniki: Pačko Alojz, Sterman Alojz, Horvat Miha, pešci Beranič Ivan, Kralj Jarij, Slčmenšek Franc, Pačko Andrej, Farkaš Matija, Veber Jožef Gaves Ivan, Horvat Anton, Pavlovič Blaž, Vinkler Franc, Veselič Anton, Zorko Franc, Zebec Anton. 7. stotnija: pešci Berglez Alojz, Fras Franc, Gorjap Fr.r Habjanič Alojz. Herič Simon, Kamenšek Jernej, Lavrenčič Ivan, Miaško Franc, TopliČar Fr., Osterc Alojz, Tadina Anton, Videc Karl. Stotnija strojnih pnšk II. baona: častniški namestnik Horvat Franc, pešec Gregorinčič Rudolf, Krajnc Aoti in Krti Rndolf. — Omenjeni naj ne najdejo pr-nikomar ne zavetja, ne podpore! Kdor bi jim da. jal potuho, zapade strogi kazni. Vojaška oblast jih zasleduje kot dezerterje.
Pojasnilo. Vojaka Maks Harb iz Dragučove is Ciril Orešnik iz Jastrebcev pri Ormoža, ki sta v
6.	štev. »Malih Novic« objavljena kot abežaika (dezerterja), sta bila prideljena k posadki poveljstva v Strigo vi v Melžimarjn in sta ves čas njane odsotnosti od 4 stotnije Mariborskega pešp. št 26, zvesto opravljala vojaško slažbo v Strigovi, odkoder sta se z dokumenti vrnila k svoji stotniji To nam doposlaao pojasnilo, vzamemo radovoljno na znanje ter se veselimo, da se naši mladeniči srarmjejo pridatka »dezerter« in zvesto slažijo jugoslovanski domovini.
Razpis natečaja. Na državni gimnaziji SHS v Celju so oddaja ravnateljska slažba s postavno določenimi prejemki. Prosilci naj predložijo redno o-pre mljeti o prošnjo preipisanim potom Višjemu šolskemu sveta v Ljubljani do 15. svečana 1919. Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Trgr/ci, obrtniki tar Industrijska podjetja v Mariboru in v celem okrožja se poživljajo, da se nomadoma zglase kot člani pri Slov. trgovskem iu obrtnem draštra v Maribora. V naši Jugoslaviji nam je naj no treba smotre nega ter skapaega dela. Društvo kot tako skrbi, da se odda delo raznih nrador, zavodov itd. le njegovim članom, ter a« prepreči na ta način dosedanje zapostavljanje slov. trgovstva in obrtništva. Draštvo bo imelo tadi na razpolago ter v seznama vse slovanske oziroma slov. naklonjene tovarne in veletrgovine, ki bodo našo trgovino in obrt zalagale s potrebnimi predmeti. Tadi se bo skrbelo, da pridejo domači izdelki v dobro prekapčavo roko. Se mnogo dragega si je draštvo stavilo kot važno in nujno nalogo in zato hoče skapno z dragimi enakimi društvi prirediti v najkrajšem časa velik trgovski ia obrtni shod. Trgovec ali obrtnik, ki torej v tam ve levaž-nem časa noče ostati osamljen, naj se javi takoj pri srajem stanovskem draštva.
Novi kolki stopijo v veljavo, kakor je bilo že razglašeno, s 15. januarjem, To je že skrajno potrebno, k8r v Maribora večjih kolkov že dober mesec dni ni bilo več dobiti, ia 38 dobi po trafikah le kolke za največ po 10 vinarjev. Zato bi bilo za Maribor potrebna naredba, da suejo od
15.	t. m, veljati elinole novi kolki, ki se bodo dobivali po trafikah, stari pa naj takoj stopijo iz veljave. Ako jih imajo še kaj trafike, naj jih zamenjajo za nove, zasebniki jih že davno nimajo nič več v zalogi. Nemški odvetnici, ki so si nabavili večje množine kolkov v Gradca, jih naj pošljejo nazaj tja gor, ker to ne sme hiti dovoljeno, da bi pristojbine v naši državi plačevali s tajiml kolki, od katerih ima Nemška Avstrija dobiček. To ▼ upoštevanje odločajočim krog im v Ljubljan i.
Za Vauhnikov spomenik so darovali: Neimsno-van v Mariboru 6 K; fantje iz 0*ehove vasi iu od Sv. Marjete na Dr. polju po Jožefa F nžgirja 63 K; Ivan Atelšek, kaplan, P', Marko niže Ptaja 10 K. .
® gf Zgcdorinsto društvo ? Maribora priredi prihod-sjo^cedeljo, dne 26. t. m. ob pola 10. ari dopoldne v Narečnem doma predavanje. Predava gosp. prof.! dr. Cepader o vzrokih ruske revolucije. .
Dopisi»
Maribor. Mestni gor.caarski urad naznaaja, da dobi belo moko za bolnike san o listi, materi se izkaže s tozadevnim zdravniškim spriCev; lom. Dovoljenja za izvažanje živil iz države SHS se iz dajajo samo na pšsnene prošnje. Na ustmena prošnje se ne ozira. ProšDji mera bili priložen ovitek ali kuvert za odgovor. Kuvert sam pa mora biti opremljen z znamko po 20 v in imeti natančen prosiičev naslov.
Sv. Louetc v Slov. gor. V nedeljo, dne 26,
prosinca po rani službi božji imsta shod v šoli Pušenjak in Brenčič. Obilno se udeležite!
ŠČarnica pri Cmnreku. V nedeljo, dne 2 febr. se vrši pri nas ob 2. eri popoidre v prostorih po sojilnice občni zbor posojilnine. Po občnem zbem govori nadrevizor Vlad. Pušenjak iz Maribora o sedanjem političnem in gospodarskem položaju. Pridite v obilnem Številu !
Ptuj. V nedeljo, dne 26. t. m, ho ob 10. uri predpoldne v gornjih prostorih Narodnega doma v Ptuju ustanovni občni zbor društva slovenskih državnih uradnikov. Opozarjamo učiteljstvo pol okraja Pluj. da se uieleži zbora.
Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, dne 26. prosinca ima Gospodarsko bralno društvo v šolskih proslorih svoj redni občni zbor.
Slov. Bistrica. V nedeljo dne 26. januarja, ob treh popoldne, priredi Čitalnica v Narodnem domu javDo predavanje, na katerem bo govoril g. pro!
M.	Pirc iz Maribora o srbski zgodovini. K temu zanimivemu predavanju so vsi iz okraja iskreno vabljeni.
Laporje. Prihodnjo nedeljo, dne 26. januarja po večein cah priredi Slov. Kmetska zveza v šoli politično gospodarski shod. Govorita dr. Leskovar in urednik Žebot, Somišljeniki, pridite I Molje, žene, mladeniči in dekleta, vsi na shodi
Žetale. V občini Kočice j© nabral župan Kodrič 500 K narodnega davka Hvala!
Konjice. Bralno društvo v Konjicah priredi v nedeljo, dne 26. januarja, ob treh popoldne, v te lovadnici deške šole prireditev z obširnim vspore-dom Govori prof. dr. Hohnjec iz Maribora. Pridite v obilnem številu!
X*.„J.MS'SXSX
Nszniniio.
Dljadao BeBjmnjsnj&ro «L obfiicetvis Msiibora ia in okolici,
ds sto
hotel „Pri zamorcu11, MARIBOR,
Gosposka ulica, kupila, orevsele, ozirom« ot* orila.
K«r tva žele te dni hotel po mežaesti uredila, eeojava se sl,
ckčifctt' o za pnaiti za k to Magd o»t © naklonjenost, kakrSne aro bili deleža« v stsri gostilu! pri „Üoeifßfc*“ v Pobrežju pri Mariboru Sl. občinstvo bodi JEgctcTljeno, da bodiva storila vse, ker je t najinih jao-čeb, da činžs&ijreje rudotel)»n sl. obeinstro e najboljšo kuhinjo, pijačo in solidno «eno,
Zaget» vij» jož tajboljio postrežbo se ni jadao pripore da
121	prane i» paala Jinfar,
KKKNKI XKXM.V
IMRIBORŠKI BIOŠKOP!
pri hotciu „Stecsi Wien.1
8»
Im. dri; g© usike.
sa^s/smssmamm^'
Kmetje

ZAHVALA.
Globoko potrti v sled nenadcmesüjivs isgeho nsio ljube mamice, sessrs in tete
Katarina Balaškovič, r. Borko,
bivše kmetice v ŽagetTnrib, župnije 8?, Antena v Slov. goricah, so čutimo d -lisa vsem sorodnikom, so sedom ip prijateljem breči iskreno «hvalo m mnogobrojne obiske ob času dolgotrsjno bolezni, sa tolažilne besede ob teh britkih uish in sa ohilau udeležbo na.sadnji poti. Posebej se is zahvaljujemo preč. g. Srečku Vriič, kaplanu od 8v. Tomaža pri Veliki Nedelji, zs vogrtvo «preroda od hišo žalosti do ceric?« in preč. g. provizur u Iranu Eoiuik, sa vodstvo na pokop lišče, baker tadi as vse tolažilne besede ob času bolezni in »sčhrstao pr«videnje s sv' z&kiš mesti. 8ršaa hvala »sem darovatelje® krssn h vencev kakor tudi vsem udelcienecm pogreba. Beg povrni vsem! Blsgo pokojnico pa priporočam« v moiitav in blag spomin.	124
Sv. Anten v EL. gor., da« 12. prosi uk 1*1*.
Žalujoča rodbina BalažkevIS.
Prostovoljna sodna dražba.
Pri okrajnem sedišč« v Konjicah in sicer na licu mesta 7 Zre čshLušberg so pr prošnji lastnikov dr d če» Josipa Freakerj» is Žt<ti Lu&berg sa prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere se se ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer vi, št 21 k, o, bulberg z obširnimi gospodarikim! poslopji, kozolcem, shrambo sa volove in kurnikem, svinjakom, pie&ruo na lesnem skladišča, poslopjem ra trgovin«, e mešanim blagom, leseno Sago (* 6 HP) % mlinom, kovačija ca vodo, mlinom za čreslo in tozadevnim poslopjem, sa katero se je ustanovila isklicna cena v zneska 77.897 K 55, zaokroženo 78.000 £•— Dražba so bo «šila dne
M. februari» 1019 v Žrrčeh-Lnibergu ■mesta ob pol lO. url dopoldne.
Ponudbe pod iiklicso ceno se ne sprejmo. Na posestvu rovaši m upnikvm ostanejo njihove ustavne pravioe bres ozira na pred* j do eno. Dr&žbeno iskupilo je položiti na roke sodnega komisarja odnosno na sediičn. Drsžbene pogoje je megeče vpogledatž pri oknjuem sodišču v Konjicah, in na dan dražbe na licu mesta. ? hiši st je isvtšovala in ee bo lshko še gostilniška obrt, trgovina n mešanim biagem; vsa poslopja in pritikline Btavbe so prirejene as, lesno trgovino, rse posestvo jn pojio arosdimto. Leži le pičlo poldrugo u-ro oddeljeno od Konjic. Lokalna železnica se v kratkem ipeije prav do Areč. Po zemljišču se proda tudi trgo-inska zalega raznega blaga inveniar na temliifču, sobna opra-s, orodje, posoda, vino, mošt, in žganje, psr konj, govedo, kočije, sani in vozovi.
Okrajno sodišče SHS v Konjicah, odd. 1., dne 12. prosinca 1919.
pozor!
močno otročje
lieu
zaro-
Hlačevina, pristno blsgo zs meške in obleke ter žensko zimsko blago se po zelo znižanih cenah zopet razpošilja. Vpraša se? | Mariboru, Bismarkova ulica 17, priti., vr. 3, Maribor, Martin Stadler, trg. posredovalnica.	3*0
za obitelj s Razvanja s sa* donosnikom in vrtom za zelenjavo sa proda. Naslov v nora vi.	103
Mlad uradnik
išče hrano za opoldne in »večer. Posudbe n» uprava lista s na-vedbo cen«._______________120
Črna jopica,
siva, črna in bela obleka, bluze, predpasniki, perilo, nogavice, r jabs, srajce, hlače, spodnja krila, ■tara postelj, mizna postelj, pernica, biasing, odeja, tople rut«, ▼•lika omara sa obleko, stole, veliko perila, banja, iksf is trdega lesa, umivale» miza, lonci sa mast, majhen le lesen štedilnik, telesca kuhinjska oprava in steklenice prodaja sa živila in denar gdč- Schmidi, Maribor, Koroška e. 18/1, ntL	115
Mlad ekonom
z večletno prakso, želi sisžbe as veleposestvu kot samostojen la- j for ali oskrbnik. Ponudbe se hla- | govoiijo vposlsti pod „Podjeten | a treznomieleči 117“ sa uprava, f
Tovarna
za milo in sodo. Ignacij j Fock v Kranja, Gorenjsko; | dobavlja: prvovrstno jedrnato milo, kristalno sodo, pralni s ing, najfinejši kolomaz, kukajo vsako množino loja, vsako množ. loja, odpadke maščobe, razno olje in kolofoni
jo-_____________	______
Visßka nagrada
Izgubil stra 16. jamarja, doku meste kot; krstni list, spričevala itd. 'Visoko nagrado tistemu, ki mi jih vrne. Peter Matiasič, Mariaor, Bismsrkstr. 17, pritličje na levo.

MM Sala naznanila.
»a «» sc i§ g* et- ig t* t* e* »s » **	—
V sebefe, dne 24—28. pretinca
JW* Hensiy Porte*. “TBBfcCS
Zmantfvtfci.
Žalcigia v 4 dejanjih, — V glavni ulogi Heeny Porten.
Že oaka j «pa otroške čevlje, škornje moški površnik vse zamenja za drva, bučno olje in moko. Naslov v upravn	127
Lepa sdinska suknja
Se proda. G. Koprivšek, Bis markom ni. 1, M*>rib. 156
Majar
s 3—4 dobrotni del. močmi se sprejme. Vpraša se v Rošpoh, Odhabeo.
Preda se
ali zamenja za živel Moške I obleke, ženski plašči, telik gramofon s 30 ploščami Maribor, Kaiserstrasse 8, I, nd. "vrata 5.	___	__	158
Odvets k
dr. Gvido n Srebre
naznanja, da je zopet otvo-ril svojo pišimo v Celju, Cerkveni trg 4, zraven župnišča.	157
i 59 j
I
t ® #¥¥&M m m m m mšTum
Predstave se vrše vsaki dan ob >/*6 in 7. nri. V nedeljo ob V* 3, 4 ih, J/s 6 in 7 uri.
rcp<i*sti j« 12 službe*ih irest ja provlzorte ttrežnike moška ga vpela v dželnl blaznici na Studencu, s to službo j« shojena pravica cio prefitega Btesiorsiiija (brez dtuzvne), hrasa, - ulužbenz obleka is nagrade metečio 60 B. v pmm Irtu, 80 K v drrgem letu. Po dveletnem zadovoljivem pcekosnem ali žbovssjn in do prestarem strežniškem ispitu se bo k? e s etenteemu oblastvn predlagalo, «ia se strešniki stelae nanesti o g pn*sec do česomega aapredbronja in staro rtne prislrbe. Začeta» plača po definitivnem imecounjn inafia 1200 kron. cd 6 leta naprej imajo definitivni strtžaiki pravica do 8 v pokojnino vštevžftriietaic po 1E0 K, tako da bi suaSaia polna_pokoj nins £0 80 letih' dffioHhiieg*. rinilo*»!*]«, leino 2400 K; naturaln’ u-šitki ostanejo halos v psi ih letih nespremenjeni. Začasa pr-vizoria ga službo?si«;* v prvih 2 letih velja sa ckojtsmneko odpoved 14 dnevni r. k. "V smilelu službenih določil za provisoreo strežaike pro silci ce smejo biti stari manj ho 25 let in n® več kot 31 Isst. Proš-eje, ksterim je pril«žiti dok*zi:o, telesne spombuosti, roj«tni list, domovnico, zadnje šcleko S(«;-č«valo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi iziav o dotedanjem «lužbcvattjn, je vlecati osebno za zadavno vodstvo deželniic dubtcdelnih zevcöov v Ljubljani, do 25. svečana 1919 Tam se dobivajo t.üi-pciucbnejša p jasnila.	lz6
K&misijg zs ztčasso vodstvo uprave In likvldsctjo deželne uprave v Ljubljani* dne 16, protiacs 19.9,
Email kuhinjska
posoda v veliki izberi, sita vtske vrste prodaja zelo poceni prodajalca pletenin, Zofijin trg, grao, tik mestne tehtnice, Maribor.	166
i'	Polo VJUjak
büy za žgati se preda s sodom vred. Vpraša se pri g. Gabrielu Kuhar Gaswerkst,r. 1, Marioor.	140
jabolk
v«ak voz in vsako košaro kupim in plačam najbolje. Pobfžin, ffiaribt r, Kasern-platz 7.	141
Eaonađstropna hiša,
pripravna za trgovino v Gaberja pri Celju, ob glavni cest, nese 2^92 K, najemnine na leto: je na prodaj. Z'đoja cena 46.000 K Ponudbe na: Kramer, davkarija, Celje.	  122
Zelo 'močea
rezanje Špeha
str*--j za rezanje Špeha in baireno vinogradniško briz-galnico se proda po cwii. Lntrova ulica 17, pri Tisch-lerju, Maribor.	123
V branjariji
pri starem dravskem mostu t v Dravski ulici 15 v Mari-I boru se predajajo najrazno-I vrstnejše stare reči, kot; po-i nošena obleka, perilo, obu-I valo, pohištvo, orodje itd. po I skrajno nizkih cenah. 397
i ..... Posestvo.
Js: ge skvanka
želi vstopiti v pisarno kot |	t*08est«O.	(
pissnr, pomoč, vešča sloven- \ Proda se hiša 5 minut od ščine in nemščine v govoru f postaje t k ceste V h ši je in pisavi. Nastop takoj ali 1 električna luč, trafika, dovo-1 febr. Ponudbe na K. C. f ljenja za prodajo vina in pi-Rnt», F«1 na uoravn. 165 \ va, zraven hiše je svinjski 2 Tutišti	i blev, velika njiva in sado-
... /.	... f nosnik. Ponudba na: Valen-
ohranjem zimski suknji za- i ^in Jančič, Sponnje Polsča-
nsenja za krompir in Špeh. ■ K-kol, Rosegger.strasse 2C, Scadenei pri M rib,
ne.
132
jf2 I Prostovoljna dražba, kompletnega pohištva za pisarno (4 sobe), rasuotega že-
ni.
Išče se
na veliko posestvo pridna dekla, katera ima veselje do vsakega dela in zna zlasti dobre molzti. Ponudbe pod „Dekla“ na upravo. Tudi se sprejme samostojna osčba (sirota a i vdova brez otrok) za samostojno gospodinjsko delo. Ponudbe pod „Gospo-d nja“ na upravo. 46 jj
Frane H ager
_ izdelovateljsre-§n brnih predme tov ia predmetov iz bronca.
MARIBOR, Viktringhofg. Ulica 22, izdeluj® štampilije
ft mSER V^4RIB0^
ia kavčuk» in kovine, barvne blazinice in barve, štampilje za lig itd.	850
Prlporgžam vse vrste obleke zs gospode in po meri, iz finega blaga kot salonske obleke in naročnike, tudi za fante po primerni ceni. Prano Cverlio, krojač, Maribor, Tegetthofo-va cesta 28.	___ Č3
Vsem
kmetom in poljedelcem, ki želijo parofiiti m letošnje leto stroje, sesaike za studence, vodovode, stiskalnice za grozdje in sadje, montiranje in popravila motorjev na bencin, mline in žage, mlatilnice vida itd. naj se obrnejo na monterja Josip Kadrinaa, podružnica tvrdke K. R. Ježek Maribor, Meljska c. 109. 78
ajkT
rabite vrtna ali po Ijska semena, pišite po eenovnik. Trgovi na s semeni SEVER & Komp., Ljubljat-70
Ltjia- družinska Mša
z velikim vrlem za zelenja d, f	pi“älneglströ-
sadoim drevjem, velikimi i ja Renton X, z vidno pi-bi sidama, gospopajsk-m po- J gST0, bsržunaste garniture itd slopjemse takoj prod». Vprar | Bft vrSi v scdeljo. 26. t sa se v Mariboru, Körnerg. !
5, na leva.	162
fun,.	-Ar.övewaHöE*-
Koza bivja
se preda na Tezsu 5. pri Mariboru.	191
Posestvo
nad 47 oralov, polovico gozda, 30a sadnih dreves, t uro do koroške železoice ob Dravi E ektrična vodna sila v bližini se kmalu dogradi. Ceaa 200 000 K, F. Bartošek, Ma renberg, Štaj.	164
Sodaiski učenec
se sprejme pri sodarskemu mojstra v Maribora, Kasera gasse 7,	149
dop. ob pol 11. uri v Celju Hotel „Beli vol“, I n. (steklena vrata) Preda se vsak kos posebej. Pojasnila: Graška c. 3 i /II. na levo. 131
Ölst© svinjsko mast,
saho slanino, trčanmed, razpošilja e d 10 kg naprej po najn žjih cenah Aat. Krepek, Maribor.	__ 130
Prod» se
dobro ohranjena koaiska o-prava za 2 kinja (Brustge-eehiir), ozir. zamenja za koruzo. Naslov v upravn. 129
Služba organista
in cerkovnika je do 1 sušoa t !. razpisana pri Sv. Andražu v Sl. g. Prošniki naj se osebno oglasijo pri cerkvenem predstojništvu. 127
Pohištvo.
nfcjholjša katco«osti isdelnj« in prodal* po zmernih senah Obrisa zsdruga mizarskih mojstrov v Mariboru, Grajski trg ŠL 3.
kopajo tudi vsakovrstni ml-_ %M'ki les. _________6#
Dekla čez 20 let
stara, ki zna malo kub ati, in jo vnseli obrtno delo sprejme se pri slovenski družini. H. S. Domkogelgasse 2 pri vili Alwies.	92
Do sušea
se išče za jednega gospoda hrana in stanovanje. Naslov Tratenšek, p. Gornja Sv. Kungota.	108
Usojene čevlje
po novih eeaah v vseh oMiks» in velikostih »opet ravpošilj» „Cevljareka «»draga*, Miran, **-žasso VrSsoves, p. Mositj«. — Zahtevajte eeaikel_____49*
Strojnika
ta Diesel jev stroj, »snssijivega,
. treznega in veščega v popravkih, I «veatneiao sposobae|» invalida ■ sprejmo v trajno slntöo ob popolni oskrbi, paromlin L Z&drtt-ves, Središče. Nastop takoj. Ponudbe » zahtevkom plače ia prepisi spričeval imenovanemu. 499
na.
Spretna kuharica
zs vse z lepimi spričevali za boljšo družino 2—3 osebe se sprejme takoj proti me sečni plači 60 K. Vpraša se v klebučami Leyrer. Gos-poska u* 22, lg»nh>T 153
Sprejmem
pridnega in veščega hlapca za konje in tudi hlapca za vole, nadalje 1 aii 2 dekli, ki bi razumele vsako delo.
Frano Šošterič, Št. Vid pri Ptuja._____	151
Služba gospodinje se išče. Naslov: L. M. Apače, Sr. Lovrenc na Dravskem polju.	148
Kobila
6 tet stara- 15 in pol pesti visoka tudi lahki voz in prsna oprava se p. c da. Mari-bor, Tezno 83	146
• Vinograd in gozd se proda pri Sv, Lenartu v Slov. gor. 62	135
Gostilni se’išče
na račun. Ponudbe »a F. Š.
Grajska ul. 6, Maribor. 136
Banka
ičče slugo. Nasto s 1- svečanom. Ponudbe na upravn.
Straže.	142
Smok?e
pomaranče in limone razpo \ išče proti dobremu plačilu, šilja po povzetju Stih. Sami- \ Glušič, Grajska ulica 20, da, Stolni trg 3, Marib. 138 f Maribor.	458

Več čevljarjev