f ena i n vsak eofcrtek Conn mn je a K na loto ,zn Nemčijo 4 K, za Amoriko in drufre t nje državo e K.) — 1'oHnmezne floviikn ho proriaiaio ' po 10 vinarjev ———— Slovenskemu lludsivu v pouk in zubovo. Spisi in dopisi ko pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba" hjublinna. Koritar-ova ulica. Naročnina roklama<'ije in in-sorati pn Upravništvu rl>omoljuba". — lijubliana. Kopitariovr. ulica —— V Lfubljani, dne 8. februarja 1917. I-.......- --.-----------" "" —- :ЕЕаГВисд---r- Štev. 6 tn. _________ —----- Pri cesarlu. V znak stare zvestobe do habsburškega prestola, v dokaz odkrite ljubezni do presvetlega vladarja se je dne 31. januarja žastopstvo Kranjske dežele poklonilo Nj. Veličanstvu novemu ccsarju Karlu ter Nj. Veličanstvu prejasni cesarici Citi. V odposlanstvu vojvodine Kranjske so bili: knezoškof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič z deželnimi odborniki baronom Apfaltrer-jem (v uniformi), dr. E. Lampetom, dr. Karel Trillerjem, dr. Pcganom, dr. Zajcem (v unif.), nato so se vrstili v krogu poslanci knez Windischgraetz (v uniformi), župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar ter poslanci kanonik dekan Lavrenčič, grof Bar-bo jv uniformi), ravnatelj Karel Derma-stia, župnik Piber, Galle, Loj, Mihelčič, dr. Ravnihar, Vehovec, Zurc, Zabret, predsednik kranjske trg. in obrtne zbornice Knez, načelniki cestnih okrajev Belec, Doltar, Erjavec, Hafner, Mejač, Tršar, predsednik društva za tujski promet dr. Krisper, predsednik obrlnopospeševalnega urada Kregar. Bilo je nominiranih še več članov de-putacije, da bi bila dežela popolnoma enakomerno zastopana, ki pa vsled prometnih težav, tako zlasti z Notranjskega, in kratkega časa za priprave niso mogli odpotovati, Istodobno so se cesarju poklonili de-telni glavarji z odbori drugih kronovin. Kranjska dežela se je razločevala in odlikovala s tem, da je nastopila z odposlan-ttvom 28 mož. Sprejem našega zastopstva (c bil v veliki dvorani tajnih svetnikov. Sprejem se ie izvršil tako-le: Višji dvorjan je potrkal s palico in visoka vrata so se odprla. Takoj nato je prikorakala viteško plemenita oseba ce-larja Karla, ob njegovi strani pa cesarica Cita, ki je nje miloba očarala vse navzo- j če. Cesar je imel maršalsko uniformo, cesarica je pa bila oblečena v preprosto črno obleko, pravi vzor avstrijskim ženam v tem resnem času. — Deželni glavar dr. Šusteršič zakliče; »N j. cesarski in apostolski Veličanstvi »Živi o«! Po dvorani so odmevali živio-klici navzočih. Cesarska dvojica je bila očividno presenečena po tem iskrenem pozdravu. Z veselim smehljajem sta odzdravljala. Nato je izpregovoril deželni glavar: Vaše Veličanstvo! Presvetli naš cesar in gospod! V svetovnozgodovinskem času je božja volja poklicala Vaše Veličanstvo na naj-časfjjiveji prestol Evrope in velikanske so naloge, ki jih je previdnost Božja pridržala Vašemu Veličanstvu. Zaupanja polni gledajo nsrodi cesarstva na Vaše Veličanstvo in milo prosijo Vsemogočnega, da bi Vašemu Veličanstvu veliko delo uspelo in bila usojena dolga srečna v.lada. Prešmjeno teh vzvišenih čuvstev se bliža avtonomno zastopstvo kranjske Vojvodine stopnjicam Najvišjega prestola, da se v najgloblji prespoštljivosti pokloni imenom dežele Vašemu Veličanstvu, nagemu presvetlemu cesarju in gospodu, ter Njenemu Veličanstvu, naši vzvišeni, prejasni cesarici, in iz dna duše cele dežele oblju-buje zvestobo in udanost do smrti. V tem slovesnem trenotji se spominja dežela z iskreno hvaležnostjo posebnega odlikovanja, koje je Vaše Veličanstvo že v prvih dneh Velesvoje slavne vlade najmi-iostiriveje naklonilo kranjskemu pešpolku. Dežela je prešinjena od veličine te cesarske milosti in jo občuti kot največjo čast in kot novo dragoceno vez za najprisrčne-je združenje dežele z ljubljeno Najvišjo cesarsko hišo. Vaše Veličanstvo! Velepomenljivi, ' najplemenitejših nagibov iziili korak, ki ga je m potilo Vaše Veličanstvo v namenu, da Leto XXX. se svetu povrnejo blaginje miru, je navdal deželo z iskreno radostjo in najglobjo hvaležnostjo. Ne zmeneč sc za sovražne spletke, vidi dežela v tem koraku mnogo obetajoče znamenje bližajoče se srečne bodočnosti. Vaše Veličanstvo! Skozi več kot šest stoletij s nrejasno vladarsko hišo zvezana, ni Kranjska dežela nikdar omahovala v svojih dolžnostih napram cesarju in državi. V viharjih vseh časov so zamogli prejasni predniki Vašega Veličanstva zaupati v kranjsko zvestobo in na njo zidati. In to zvestobo, izkazano v veselih in žalostnih dneh, preizkušeno v viharjih in bojih, utrjeno v iskrenem strahu božjem, zvestobo, ki je tako trdna in nepremakljiva kakor nebotične priročne trdnjave, ki obdajajo d~žeio, to Ev^toho prosi kraniska vojvo-dina najmilostljiveje sprejeti kot z veseljem poklonjeno vozilo dežele k slavnemu nastopu vladanja. Vaše Veličanstvo! Z moško, odkrito značnjnoetjo ljubi Kranjec svojega presvetlega vladarja in veliko skupno domovino, V polnem soglasju s tem neiztrebljivo globoko ukoreninjenim podedovanim mišljenjem, ljubi Kranjec iskreno svojo domačo grudo in se trdno drži svojih posebnosti, svoje svete vere, svojega dragega materinega jezika ter ustavnih pravic in svoboščin dežele. Proseč v najglobji prespoštljivosti za to od Vašega Veličanstva mogočno zaščito ter cesarsko velenaklonjenost in milost za blagostanje dežele, izpiošamo ponižno najobilnejši božji blagoslov na posvečeno glavo Vašega Veličanstva in na Najvišjo Vašo prejasno hišo. Bog ohrani, Bog čuvaj, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo! Cesar je odposlanstvu od-odgovoril tako-le; »Zahvaljujem se Vam za Vašo lojalno izjavo. Prebivalstvo dežele Kranjske je teli kom stoletij, odkar pripada dedni vladarski hiši, ponovno podalo slavne dokaze svoje dinastične zvestobe in udanosti. Požrtvovalno obnašanje obeh narodnosti, ki prebivata v deželi, v sedanjem težkem boju, kakor tudi z junaštvom združeno zvesto izpolnjevanje dolžnosti kranjskega vojaka, mi nudijo varno jamstvo, da ostane Moja ljubljena vojvodina Kranjska, katera se more zanašati na Mojo vladarsko milost in skrb, vsikdar trdna in zanesljiva opora Mojega prestola in Moje države. Bog ohrani lepo deželo Kranjsko! Sporočite svoji domačiji Moj cesarski pozdrav.« (Podčrtane besede je govoril vladar v slovenskem jeziku.) Nato je deželni glavar predstavil vse člane odposlanstva. Cesar je vsakega ljubeznivo nagovoril, mu podal roko; enako je nekaterim članom segla v roko tudi cesarica. Ob sklepu so še enkrat zadoneli živio-klici; cesar in cesarica sta se smehljajoč zahvaljevala in poslovila Sprejem našega odposlanstva na cesarskem dvoru je napravil na vse navzoče globok vtis. Pregled p@ svetu. Zadrega v Parizu. Francozi so siti vojske. Nezadovoljnost narašča odkar je poražena Romunija; polog top;,! so pa čuti pomanjkanje, draginja. V Parizu pogrešajo zlasti premoga, zato so ж za doVoljneži povzročili cestne demonstracije. Mržnja, ki so jo Francozi poprej že gojili četudi prikrito zoper Angleže. se je zdaj obrnila tudi proti Rusom, ki jili dolže romunskega poraza. Posvetovanja »sporazuma« v Petro-gradu. Ruska vnanja politika vznemirja angleške kroge., zato je Lojd Džorž sklenil, da se poda februarja sam v Petrograd, kjer hoče biti navzoč pri važnih posvetih. Rusijo bi radi sporazu-movci bolj kot doslej priklenili na skupne interese. Potemtakem se na zadnjem zborovanju ententinih odposlancev v Rimu pač niso dovolj dobro pomenili, ko je tako hitro potreben drug posvet. Wilson — mirovni posredovale?:. Listi poročajo, da hoče Wilson predlagati še dva načrta, po katerih bi se do-šlo do miru. Povabiti namerava vojskujoče se države na posvet o načelih njegovega govora v senatu. Če to ne bi šlo, bi pa nasvetoval, da se vojskujoče se države porazgovore o burjasto-sneženo vihro že dolgo ni bilo na Krasu. Celo borove1, nasajeni po obronkih, so n.so mogli ustavljati tej sili. — Na veliki cesti je t,tipa prevrnila dva voza. En sod se je zakotalil v dolinico. — Na fronti nobenega delovanja; v takem vremenu vse zastane. Vojaki, kolikor jih jo nujno potrebnih za promet in vožnjo, se vsi prenirazeni zavijajo v plašče. Stari Matevž ki se je krmeč pre-šička liudoval: »še to živalco bom zaklal, kdo bo hodil dajat pičo v takem vremenu« — trdi, da že 10 let ni bilo take burjo. — Italijani tega nemilega gosta šo težje prenašajo, nego mi. To dni so jih nekaj ujetih gnali po cesti, pa je eden kar omiznil, da so ga morali uesti. — Tihomil. Gospodarske stvari. Pohvala avstrijskega kmetijstva. Dne 30. jan. se je cesarju Karlu poklonilo okrog 150 zastopnikov avstrijskih kmetijskih družb in deželnih kulturnih svetov. Kranjsko kmetijsko družbo sta zastopala podpredsednik msgr. dr. Lampe in tajnik Avg. Pire. Po primernem pozdravu barona Ehrenfelsa (predsed. nižjeavstr. kmet. družbe) je rekel cesar med drugim: Radostnega srca sprejemam poklon-stvo avstrijskega kmetijstva. Zagotovilo iz ust poklicanih zastopnikov, da se avstrijsko kmetijstvo v polni meri zaveda veličine svojih nalog in dolžnosti nasproti sploš-nosti, ki so v sedanjem težkem in usodnem času posebno1 važne, Sprejemam z velikim zadovoljstvom na znanje ter se hvatežno spominjam vseh onih mož in žena, ki imajo v svojem podedovanem patrijetičnem mišljenju blagor sploJnosti pred očmi ter posvečajo vso svojo moč obdelavi drage domače grude in tako uspešno pomagajo uničevati brezvestne izstradalne načrte našib sovražnikov. Naj bi dobrotno nebo obilo blagoslovilo domača polja, tako prosim Boga ter zagotavljam celokupnemu kmetijstvu Mojo vladarsko milost in ljubezen. Za topli pozdrav se Vam zahvaljujem Iz celega srca! Sporočite to zahvalo vsem našim vrlim poljedelcem In vrlim kmetskim gospodinjam, katerih premnoge imajo svojs može in sinove na bojišču. Povejte jim, da vem zasluge, ki so si jih pridobili za državo s svojim vztrajnim delom v ozadju, v polni meri ceniti, da poznam njihove trude in da se morejo zanesti na Mojo trajno skrb, kakor tudi na hvaležnost naše ljubljene domovine.« * - • * Gospodarski in tržni pregled. Kje je mast? Prav čudno je, da v Ljubljani že zdaj primanjkuje masti. Druga leta so šli naši prešiči v različne dežele cesarstva, letos skoro vse v Ljubljano. Nekaj je res vojaštvo porabilo, toda za domače ljudi bi moral uvoz zadostovati. Govori se, da je bilo veliko masti prodane za višje cene zlasti v Trst. Če je ta govorica prazna, morajo biti pa doma velike zaloge. Prav umestno bi bilo, da bi se vršile natančne preiskave. »Landwirtschaftl. Zeitung« piše v peti številki: »Če hočejo z odredbo zaradi masla in masti poskusiti, da bi se potrebna maščoba v celem cesarstvu skupaj spravila, kakor se je pri goveji živini poskusilo, se temu ne more oporekati. Malo čudna se pa zdi rekvizicija v slučaju, če je kdo doma klal za lastno nujno potrebo. Nekateri meščani so prešiča nalašč zato kupili in ga orav s težavo izredili.« Minisirstvo je z odlokom od 1. januarja 1917 (R. G. BI. 15) pojasnilo, koliko masti je treba oddati. Od prešiča, ki je imel do 60 kg zak'are teže, 2 kg, 60 do 100 kg 3-5 kg, 100—150 kg 6 kg in čez 150 kg 10 kg. Če je mast že iztopljena, se da mesto 6 kg le 5 kg. Kjer so dajali že zdaj mleko v mesta, jim ne bo treba dajati masla po novi odredbi. Setev po skupni naredbi? Socialni de-mokratje predlagajo, da naj Se zdaj povsod uradno gospodari, to se pravi: kmete naj silijo, kaj in koliko naj sejejo .,. Da sedaj manjka živil, niso kmetje krivi; da'i so, kar so imeli in mogli. Siliti jih pa, kaj naj sejejo in sade, ni prav nič modro. Na kmetiji se mora gospodariti po načrtu. Ta je pa za vsako posestvo drugačen, ker so tudi posestva različna. Načrt za letošnje gospodarstvo je odvisen od lanske obdelave. Ali more in hoče urad za prehrano napraviti na stotisoče posameznih načrtov? Ne, tega ne more. Ako se oa to ne zgodi, je nemogoče predpisati, kaj naj se sadi in seje. Peščeni zemlji ne morem ukazati, da naj rodi sladkorno peso, kravi ne, koliko mleka naj ima, ne njivi, koliko in kaj naj rodi; ukazati morem tem manj, če ni vprežne živine, gnoja in delavcev za obdelavo. S tem torej gotovo ne bo nič. Znanega učenjaka Scbmollerja v Berlinu so vprašali, če bi se da'o s tako silo kmetiisko gospodarstvo voditi. Mož je rekel: »To bi mogel nasveto-vati le človek, ki o kmetijstvu še pojma nima.« Glavna stvar in skrb bodi, da se več prHeh. Dve'etno skušnjo imamo in lahko rečemo: Ko bi številne centrale prepustile živila, ki jih kmet pridela, le za lastne stroške konsumentom, bi vsa živila veliko cenejše dobili. Kmet ne draži živil, ker ne določuje cen. li> Kdo draži? Primerno izjavo je izdal deželni kulturni svet nižjeavstrijski 26. januarja t. L: Določitev najvišjih cen se ni obnesla, draženja ni prav nič ustavila. Pro-vzročile so pa te cene, da je btago iz kup čije izginilo in se 'konsumenti grozno odirajo. To je tem lažje, ker so se določile najvišje cene le na kmetske pridelke, dočim se železo, premog, petrolej in vsi obrtni izdelki še vedno prosto prodajajo. Kartell odirajo ljudstvo in državo samo ter kupičijo milijone. Po tem zgledu so hoteli trgovci tudi živila v roke dobiti. Seveda so se morali oprostiti najvišjih cen. To je pa lahko izpeljivo, ker za blago, ki se k nam pripelje z Ogrske ali inozemstva, ni najvišjih cen. Saj so za kmetijske pridelke na Ogrskem tako višje cene. Trgovci, ki so blago po najvišjih cenah doma kupili, izjavijo, da so ga od drugod dobili, pa jim nobeden nič ne more, če so v stanu to dokazati. Oves, ki je pri nas rastel, se prodaja 1 kvintal za 200 K kot ogrski oves. Še hujše je s fižolom in lečo. Ravno tako se prodaja naš krompir in naše maslo kot ogrsko blago po veliko višjih cenah. To je čisto navadna sleparija. Naše cene bi morale biti ogrskim vsaj enake. Centrale. Na Dim»ju je osnovanih 39 gospodarskih - vojnih central za vse cesarstvo. Ker ima marsikdo kaj vprašati, ali kako blago oddati, priobčujemo naslove: 1.) Komisija za staro železc, Dunaj 1, Wippl'ngerstrasse 24/26. 2.) Komisija za star papir, Dunaj t, Schwanpasse 1. .4.) Centrala za bombaž, Dunaj 1, Maria-Theresienstrasse 32/33. 4) Pivovarska centrala, Dunaj 1, K&rnt-nerstrasse 23. 5.) Bančnodenarna centrala, Dunaj 1, Bankgasse 3. (i.) Centrala za kožo, Dunaj 1, Kolowrat-ring 14. 7.) Centrala za predivo, Trautenau in Dunaj. 8. Centrala za krmila, Dunaj 1 Trattner-hof 1. 9.) Komisija in centrala za cunje, Dunaj 1, Soitzergasse 1. 10.) Komisija za kože in usnje, Dunaj 1, Zedlitzgasse 8. 11.) Centrala in komisija za smolo, Dunaj 3, Schwarzenbergplatz 4. 12.) Centrala za kosti (»Colin«), Dunaj 1, Fischhof 3. 13) Odsek za kemično obrt, Dunaj 1, Post-gasse 8. 14.) Zitnoprometni zavod, Dunaj 1, Regie-rungsgasse 1. 15. Centrrila za kavo, Dunaj 1, Elisabetli-strasse 1. IG.) Vojna zveza za bombažno obrt, Dunaj 1, Maria-Theresienstr. 32/3i. 17.) Zveza lancne obrti, Dunaj 1, Lauren-zerberg 1. 18.) Zveza za konopljeno industrijo, Dunaj 9. Kolingasso 20. 19.) Zveza za deteljno seme, Dunaj 8, Langegas^e 74. 20) Zveza (centrala) za olje in mast, Dunaj 1 Seltzergasse 1. 21) Vojna zveza za svilno industrijo. Dunaj 1 St.ubenr.ng 8. 22.) Vojna zveza in centrala za volneno industrijo. Dunaj 1. Seltzergasse 1. 23.) Zveza za kromp.rjev škrob, Dunaj 1, Teinfaltstrassc 2. 24.) Zveza za sušenje krompirja, Dunaj 1, Schcttengasse 1. 25) Vojna zveza za kvas, Dunaj 9, Por-zellaugasse 7. 2G.) Družba za dobavo usnja, Dunaj 3, Schwarzenbergplatz i. 27.) Centrala za slad in ječmen, Dunaj 4, Wiedner Hauptstr. 23/25, 28.) Centrala za melaso, Praga 2, Ilavli-čekplatz 2. 29.) Centrala za kovine, Dunaj 7, Maria* hilferstrasse 70. 30.) Sindikat za slive, Ргадо, Graben 15» 31.) Žvepleria kislina (hudMevo olje), Dunaj 4, Prinz-Eugenstrasse 36. 32.) Centrala za sirovo svilo, Dunaj U Stubenring 8. 33.) Centrala za Špirit, Dunaj 9, Liechten* steinstrasse 53—57. 34.) Avstrijska centralna nakupna zveza, Dunaj 1, Am Hof 4. 35.) Sladkorna centrala, Dunaj 1, Elise* bethstrasso 18. Koliko stotin uradnikov morajo imeti tt zavodi I __ To nesrečno kajenje S »Čim manj potreb ima človek, te» srečnejši je.« Te modre besede grškega modrijana Diogena mora vsai.do odobravati zlasti, ako občuti njih resnico na! lastni koži. Kako hitro se človek oprime kake razvade, pa je morda poprej brez nje leta in leta lahko prebil; a polagoma mu preide v kri in meso, postane mu navada* bolje razvada; iz nje se izcimi strast, ki človeka navadno pripelje v propast, pa naj bo že pijančevanje, igranje, kajenje ali kakor se že imenujejo taki in enaki »športi«. — Naj ostanem danes pri kajenju, strasti, ki se je posebno v tej vojski razpasla in ukoreninilä pri moških, pa tudi pri 4»blj »nobel« ženskah. Oj ti nesrečno kajenje, ti nesrečna vojna, ki me je sprijaznila s tobakom, kajti pri meni je to dvo;e v zelo tesni zvezi. Ako bi ne bil okusil gorja vojne bi tudi nikdar ne b:l poznal slasti kajenja! In koliko bi si bil prihranil s tem ne samo svetlih kro~ nic, temveč tudi nepotrebrih žel a in hrepenenja po tisiih nesrečnih belih c'gare-tah, ki morajo biti sedaj vedno med zobmi, dasi jih čedaijebolj primankuje! O ubogih pljučih, ki pri tem največ troe, še ne govorim ne! Gotovo moraio biti že okajena kot kuhinjski lonec in sajasta kot dimniki Oi te nesrečne cigarete! Te me bojo spravile v grob, če me prej kakšen pol-гп-tar ne pihne! Triindvajset let sem tako lahko prebil brez njih; odslužil sem brez niih svoja tri aktivna leta pri vo'akih, pa mi riso nikdar prišle na mari. ko jih ie vendar bilo povsod dosti, kar za svinje »futrat« in poceni! če sem si semintja pri pijači prižgal kako smotko, da bi se malo postavil pri fantih, da bi me ne imeli za mlečneža, sem bil navadno hitro gotov z nio; kajti želodec se je začel že pri orvihi cimih pritoževati in pretiti, da se bo na glavo postavil, če ga bo gosooc'ar polnil s tako nesnago In oljuča so ss jela navadno glasno pritoževati nad kttz'üvim smrdljiv-cem, ki ie s-T.l v njih predala. A danes? Prav tisti želodec sodi, da ne more prebaviti nobene jed!, če ni zabe';era s svalčico (morda tudi radi tega, ker druge zabele dandanes stjIoIi ne pozna). Kako ie vse to orišlo? Morda bo koga zanimalo izvedet', kako se ie navadil kaditi človek, ki je poirei črlil tobak iz vse svoje duše in moči in je celo ob kadilcih v verzih norce bril takole: Da pitje in kajenje je škodljivo, to Dač tajiti več ne da se; toda pijanec vsai po grlu denar požene, zliva vase; kadilec na ie osel tak, da spušča kar ga v zrak! Evo vam torej cele zgodbe! Kakor se je tisti Jurčičev junak oženil iz nevoščlji-Yosti, prav tako sem jaz začel pušiti iz same zelene zavisti. Nevoščljivost se pa prišteva med naglavne grehe, in kar se iz nje porodi, ne more imeti dobrega konca, in tudi moje kajenje ga ne bo imelo! — Pa poslušajte, in moja usoda naj vam bo svarilen zgled! Ko sem bil 1. 1914 pri Grodeku ranjen, sem prišel kakor po naključju v bolnišnico v Celovec, kjer sem prej cela tri leta služil rajnega cesarja. In ker sem bil skoraj ves čas »komandiran« in imel torej dosti prostega časa, sem svojo plavo cesarsko kaoo kazal večinoma po celovških ulicah; zato ni čuda, če sem bil splošno znan tudi med civilisti. Ko so izvedeli, da je njih nekdanji »polkovni vrtnar« ranjen v bolnišnici, so romali k njemu kot device v srpanu na sveti Kum, da jim sv. Neža izprosi moža. Nobeden pa ni prišel prazen, kar je bilo meni močno všeč. Poleg že tako izvrstne postrežbe v bolnišnici so kar deževale na moio posteljo slaščice, ki so v današnjih hudih časih po skoraj 3 letni vojni le še po imenu znane. Seve ljudje so imeli tedaj še vsega dovolj in junak, ki je prišel s krvavim bedrom ali glavo nazaj v zaledje, se jim je zdel kot nadnaravno bitje! Še danes se mi sline cede po tistih dobrinah, kot Izraelcem v puščavi po egiptovskih loncih mesa! Oj zlati časi v bolnišnici »anno Domini« 1914! Seveda cigaret ni manjkalo! Pa dobri liudie niso da'ali le po dve, kakor danes v trafiki, temveč cele škatlje! Vsak ranjenec je imel kar celo trafiko in kadilo se je kot v zlati mirni dobi v kaki zakotni beznici pri kvartač h. In jaz kot stari znanec darežljivih Celovčanov — sem seveda imel največjo zalogo; kajti dasi nisem pušil, bra-nii se pa le nisem teh danes tako redkih redkih božjih darov, da se ne bi zameril. Spravlja! sem na kup kakor kak star skopuh svetle tolarje v nogavico, in si mishl, čez sedem let vse prav pride, bom pa spravil blago v denar! Ali nikdo mi ni hotel dati zanje pečenega groša, ker je vsak imel sam zadosti! Ne, sera sr mislil; zastonj Vam pa tudi ne odstopim svojega bogastva. Bom pa sam poskusil! Če vam diši, zakaj'bi pa meni ne; saj sem prav tako iz krvi in mesa, kot vil in začel sem. — Izpočetka je šla težko; glava me je bolela, slabosti so me obhajale. v glavi se mi je vrtelo, kot bi se vozil v ljublianskem Tivoliju na vertiljaku, in parkrat sem moral celo »čez dati«; za dedščino sc seve ni nikdo tožil. Pa mishl sem si: Vsak začetek je težak; a kdor ima na pravem koncu glavo, premaga muko in težavo, kakor pravi pesnik. In res ie šlo! Drugi teden sem že pušil brez težav, kakor »star frajtar«. Tretji teden mi je bilo že dolgčas, če bi ne bil imel cigarete; koncem meseca pa že nisem mogel živeti brez te nebeške travice. In tako sem se ujel v zanko. Navadil sem se nesrečnega kajenja, kar se mi je pozneje stotisočkrat britko utepalo, ker časi so se izpremenili in za cigareto, katere bi ne bil v celovški bolnišnici niti ni- vročine, mraza, truda, krogel, granat, min — in pogosto, kadar tvoje moči omagujejo, si na tihem zaželiš smrti, da bi te rešila trpljenja; — ako božja poslanka stopi neposredno pred tebe in „ upre vate svoje grozne oči, tedaj se zgroziš, v duhu svojem vidiš, koliko tvojih hrepenenj je ostalo neizpolnjenih, koliko tvojih ciljev nedoseženih, in tvoja duša prosi na kolenih: Prizanesil Življenje! — In zakaj mi je prizanesla tetka Smrt? Ali je videla vse moje neizpolnjeno hrepenenje, vse moje nedosežene cilje? Ali jo je ganilo m^ado lice? Ali se ji je zasmililo mlado življenje? Kdo v6? — Bog je dober in je usmiljen —■ hvala mu! Neki dan je bilo posebno hudo! — Rusi so imeli pred našimi postojankami posebno veliko težkih metalcev min, s katerimi so nas neprestano nadlegovali! Sklenili smo torej, da jih poiščemo in odnesemo! — Natančno ob napovedani uri je začela nabijati naša ;artiljeri.ia in ruska ji je takoj pričela odgovarjati. Bilo je, kakor da se je odprlo peklo! Kakor bi se hotela pogrea-niti zemlja! — Marsikateri vojnik je tedaj izdihnil svojo dušo, zadet od granate! — V tistem trenutku sem že mislil, da ne bom ve!' pošiljal v »Domoljub« »pisem iz Ga'icije«; na tihem sem se že poslavljal od svojih domaČih, od znancev in prijateljev, od lepe Kranjske! Toda — granate so mi prizanesle! Hvala ljubemu Bogu in Mamki božji! --- Artiljerijski pripravi ie sledil napad infanterije! Bilo je nekaj strašnega! — Ruskih mcta'cev min nismo dobili. ker so üh Rusi že preje sami pognali v zrak! Tudi s tem smo bili prav zadovoljni! — Sedaj je zopet popolen mir. Huda zima, ki je naslonila, zabranjuje vsako večje podvzetje! Sedimo po svojih podzemeljskih kritjih in se tiščimo malih pe*i, da si vsaj malo ogrejemo premrle ude. — Vojaki si hočejo postreči z mlekom. hče s tal pobral, bi bil pozneje v Galiciji včasi rad dal cekin; ali ni je bilo! »Tempora mutantur!« — Pa o tem prihodnjič! Vide. Slike in črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barlč.) Bojišče, 23. jan. 1917. Zadnji dnevi so bili prav »vroJi«! Kolikokrat je šla tik mimo mene božja dekla, smrt, pogledala me s svojimi strašnimi, votlimi očmi in — odšla. Grozne so te oči! Sam sebe vidiš v njih kakor v ogledalu,, svoja slaba in dobra dela, svoje najskrivnejše misli in želje — svojo sodbo in obsodbo! In ko pogledaš v te votle oči zakoprniš po življenju, zaželiš, da bi mogel popraviti, kar si zagrešil, slaba dela svoja trikrat nadomestiti v. dobrimi! — — Na bojišču sc navadiš vsega: lakote, žeje, Zima, zima. Dragi »Domoljub«! Ker vic'imo, da rad priobčiš pisma, ki Ti jih pošiliajo naši fantje z raznih bojišč, se je tudi nas polotila želja, da bi Ti kaj poročali. Tukaj nekaj vrstic: V vročem poletju smo se preselili s ka-menitega Krasa v ta planinski rai. Bilo ie lepo takrat, vse v ze'enju in cvetiu; sedaj je druga! Zimo precej bridko čutimo tu v alpah, kjer stražimo meio proti Italijanu. Ta nam sicer ne dela sile, posebno selaj ne, ko krije naše postojanke debela snežna odeja. Mirovail je v tem odseku tudi poleti; le sein in tja ga je prijela muha, da je po-s'al nekaj »težkib« sem čez. Toda te so se hvala Bogu vse raz'etele ob trdih pečinah, re da bi učinile kako škodo. — Podnebje je tu zdravo hi počutimo se izredno ugodno v planinskem zraku. Tudi ranjencev še nismo ime'i nobenih. Seveda se je že tudi zgodilo, da Je kdo zdrsnil in si zlomil nogo na opolzki gorski stezi. Tako je bilo poleti. Sada} je nekoliko bolj nevarno. Imamo namreč razen Italijana še nekega zelo nevarnega sovražnika. To so plazovi. Pri nedavni nesreči pri napornih rešilnih delih so se odlikovali posebno naši možje in Jažtje, ko so z nevarnostjo lastnega življenja neumorno iskali ponesrečence in jih izkopavali izpod ogromne snežene leže. Bili so resni dnevi tedaj za nas. Sedaj pa imamo že teden dni najlepše vreme. Nevarnost plazov je za enkrat minila. Vendar leži po hribih, kjer so naše postojanke, še mnogo snega. Morali smo si napraviti snežene predore, da moremo donašati provijanl in les, ter oglje za kurjavo. Vse navzkrižem so izkopani taki rovi in dan za dnem vrvi globoko pod snegom živahen promet. Božič smo praznovali kar najbolj po domače. Imeli smo v našem stanišču božično drevo, peli smo »Sveto noč« in »Pastirčki vstanite«. Prejeli smo tudi nekaj božičnih daril. Pozdrav vsem cenjenim bralcem in bralkam »Domoljuba« pošiljata iz zasneženih višin: Martin Kunst, četovodja, doma iz Polzele (Štajersko); Franc Sternišnik, dojila iz Čemšenika (Kranjsko). V: Ne slučaj, marveč Marijino varstvo. ; Dno 21. scpt. 1. 1. som bil podpisani pridcljcn c. in kr. gorskemu telef. oddelku št. 114. Z menoj je bil tudi odbran tovariš J. Pire, doma iz Velikega Trnja v krškem okraju. Ta dan zgodaj zjutraj smo odhajali k svojemu oddelku, ki se nahaja v bojni črti v Karpatih. Spremljati sva imela voz naložen s potrebščinami za telefon. V voz sta bila vprežena dva izvrstna konja. Z nama je bil en voznik in četovodja oddelka. Priporočil sem se, kakor navadno, Mariji, nato smo odrinili. Lep jesenski dan se je zasvital. Voz ni bil ravno težko naložen, ali vendar, sta sc sicer zanesljiva konja na ravni cesti ustavila in kar nič več nista hotela naprej. Potisnili smo voz z rokami, a smo konja le s težavo prisilili, da sta zopet peljala. Imeli smo pri tem zamude 10 do 15 minut. Voznik se jo čudom čudil dobrima konjema, ki se mu doslej nista še nikdar uprla. Ali uprav to je bila naša sreča, bolje čudežno varstvo prod gotovo strašno smrtno uro. Komaj smo potem potovali še četrt ure, kar prileti ruska granata, in se razpoči s strašnim pokom no več kot 50 do 60 korakov pred vozom. Do neba je zletela zemlja in kamenje v zrak ter padalo s silo nazaj. Konja sta se ustavila, mi smo pa hitro skočili pod voz, da nas padajoče kamenje ne zadene. Priletela je še druga in tretja granata, skoraj vedno na isto mesto in z istim učinkom. V strahu smo čakali pod vozom, kaj se z nami zgodi, Hvala Bogu, da so granate ponehale! Le nekaj zemlje in kamenja je padlo na voz in konja, pa brez škode. Brzo smo potom odrinili iz usodepolnega kraja, dospeli do gozda in bili bolj zavarovani. — Lahko trdim, da me je takrat obvaroval dobri Bog po priproSnji naše ljubo pomočnice Marije, kateri sem se priporočil in se bom vedno priporočal, dokler bom ži-rel. 62 Za to srčno zahvalim Te, o Marija! Le šo v bodoče varuj me, o Marija! Ta slučaj, — ki pa ni slučaj zame, — sein hotel napisati, da se otme pozabljivosti ter pred javnostjo kaže moč in pomoč Marijino. Pozdravljam vse drage domače; vse dobre. Sodržano, vse znane vojaške tovariše, ki se nahajajo skoraj na vseh bojiščih, ter vse naročnike »Domoljuba«. Franc Stupica, trenski voznik, i Istotako pozdravlja Jožel Pire. Кш11 sr «ef p|f жШ^Ш §шш LibieK етрш Divja Barbka. (Božena Nemcova. — Posl. A. Z.) (Dalje.) »Ko je nad menoj zarežala in pokazala bele zobe, sem v resnici mislil, da je to smrt! Malo sem ga res imel pod kapo, a strah me je docela streznil, in mislil sem, da me zgrabi smrt za vrat. Ali v tem je že zgrabila gospoda oskrbnika in ga vzdignila kvišku kakor mačka ter zavpila v ušesa: »Ako še enkrat prideš snubit v župnišče, bo po tebi!'! Hlapec je hotel pokazati, kako je Barbka zgrabila oskrbnika, a ta se je izognil in obraz se mu je pordečil do vijolične barve. Vsa obravnava se je vlekla še do pozne ure. Ko je Lizika drugi dan čula, kaj je Barbka počela zaradi nje, je prosila strica in tetico, naj ji prizaneseta, češ da je to storila le iz ljubezni do nje, do jo reši neljubega oskrbnika. Pepca ni hotela nikakor odnehati, češ, Barbka je preveč osramotila oskrbnika; to se ne sme tako meni nič tebi nič potlačiti. »Ako ne vzameš gospoda oskrbnika, ne dobiš od mene niti sukanca!« je žugala Liziki. Lizika je pa le z rameni mignila. Gospod župnik je bil previden in moder ter ni hotel nečakinji nič prigovarjati, a s tem se ni mogel sprijazniti, da bi Barbka ostala brez pokore. Lizika bi bila rada šla k Barbki, toda tja zaenkrat ni smela. Jakec, ki ni prav nič vedel za izgrede svoje hčerke, je vzel zjutraj kakor ponavadi trobento in šel sklicevat čredo. Ali glej čudo! Kakor bi bila čez noč poginila vsa živina, ali kakor bi bile vse dekle zaspale; — nikjer se niso vrata odprla. Gre do hiš, trobenta, da bi skoraj mrtve obud i iz grohov, krave so sicer mukale, ali nihče jih ni spustil. Le dekle so prišle pred vrata in povedale: »Jakec, vi ne boste več pasli živine, ampak kdo drugi.« »Kaj pa to pomeni?« je premišljeval Jakec in pohitel k županu. Tam je šele čul, kaj se je zgodilo. >-Zoper vas nimamo ničesar,« je dejal župan, »ali vaša Barbka je tako čudna; kmetice se boje, da jim začara.« »Ali je že bilo kdaj kaj škode pri čredi?« »Tega ne, ali Barbka bi se lahko maj ščevala.« »Pustite mojo hčer pri miru,« se hu-duje Jakec. »Ako me hočete imeti v službi, bom vam zvesto pastiril, kakor doslej; ako pa ne, tudi prav; zemlja, je široka. Ljubi Bog naju ne zapusti.« — »Tvoja služba za nas ni več dobrota,« pravi župan. »Torej si vzemite za pas irja, kogar hočete. — Srečno!« Jakec morda svoje žive dni ni toliko govoril in se toliko razsrdil, kakor takrat. Odšel je domov, Barbke ni bilo doma. Šel je odvezat Lišaja, kravo in bika, ki ga je imel v reji; nato se je podal v župnišče. Barbka je že stala pred gospodom župnikom. »Ali si ti napravila to strašilo?« jo je zaslišaval gospod župnik. »Naredila, gospod!« je pogumno odgovorila Barbka, »Zakaj pa?« »Vedela sem, da je gospod oskrbnik strahopetnež, zato sem ga hotela ostrašiti, da ne bi trapil gospodične Lizike, ki zanj prav nič ne mara in bi umrla, ko bi ga imela vzeti.« »Kako si pa le izginila z mostišča?« »Čisto lahko. Vrgla sem rjuhe in obleko raz sebe, skočila v vodo in odplavala sem pod vodo; zato me nihče ni opazil.« »Pod vodo si plavala?« se je čudil gospod župnik in tlesknil z roko. »Kakšno je to dekle! — In ponoči! — Kdo pa te je tega naučil?« Barbki se je zdelo skoraj smešno, da se župnik tako čudi. »Ej, Sospod župnik, oče so me poučili, kako se moram v vodi gibati, drugo sem se pa sama naučila. Saj to ni nič težavnega! Jaz poznam v reki vsak kamen, kaj bi se torej bala?« Gospod župnik je napravil Barbki še dolgo pridigo, nato jo je poslal v sobo za posle, da ondi čaka na razsodbo. Potem se je posvetoval z županom in občinskimi svetovalci. Razsodili so tako-le: »Ker je Barbka povzročila toliko javnega pohujšanja in je bila tako predrzna, naj bo očitno kaznovana.« Naložili so ji kazen, da bo celo noč zaprta v mrtvašnici na pokopališču. Vsem se je zdela kazen nekoliko prestroga; ali ker je toli drzna in se ničesar ne boji, naj okusi, kaj se pravi: strah. Kuharici Pepci ta razsodba ni dopa-dla, Lizika se je prestrašila in vaške ženske so trepetale groze nad to kaznijo; da, celo cerkovnikova žena je bila pri volji, odpustiti Barbki, češ, saj jo dovolj kaznuje že gola razsodba. Le Barbke to ni vznemirilo; bolj jo je mučilo, ker občina spravlja očeta ob službo. Izvedela je namreč že bila, kar se mu je bilo zgodilo. Ko se ji je povedalo, kje bo spala nocoj, je vse popolnoma mirno poslušala. Slednjič pristopi, poljubi duhovniku roko in reče: »Kaj! Zavoljo prenočišča mi ni prav nič mar; vseeno, ali spim tu ali tam; jaz spavam tudi na kamnu dobro. Hujši pa je za očeta, ko so ga odslovili in zapodili iz službe. Oče brez črede ne ostane dolgo živ; od mladih nog je je navajen; umrje mi od žalosti. Lepo prosim, velečastiti gospod, posredujte v tem!« Vsak se je čudil, kje se je navzelo to dekle tolike drznosti; zdaj so res skoraj verovali, da Barbka ni kakor drugi ljudje. Barbka je bila toliko časa žalostna, dokler ni izvedela, da so Jalccu zopet izročili pastirsko službo. (Dalje.) Tedenska pratika. Četrtek, 8. febr.: Sv. Janez Mata. (t 1213.) — Sv. Juvencij, škof. P e t e k, 9. f e b r. : Sv. Ciril Aleksan-drijski, šk. — Sv. Л polonij a, dev. in muč. (t 249.) Sobota, 10. febr.: Sv. Šolastika, dev. (t 543.) — Sv. Viljem pušč. Nedelja, II. predpepolnična, 11. febr.: Evang.: Prilika o sejavcu in semenu. — Praznuje se god sv. Severi-na, opata (t 506.), blaž. Janeza Britto, muč., in spomin prikazovanja M. D. v L u r d u. Ponedeljek, 12. febr.: Sv. Evla-lija, muč. — Sv. Benedikt Aniane. (t 821.) Torek, 13. febr.: Sv. Katarina Ricci, (f 1589.) Sreda, 14. febr.: Sy. Valentin, du-hovn. in muč. (t 269.) — Sv. Zojil, spozn. * » * Solnce vzhaja ob 7. uri 19 m., zahaja ob 5. uri 11 m, Lana: zadnji krajec 15. febr. ob 2. uri 53 m. zjutraj. BI. Janez Britto. (t 1693.) V času, ko se je po previdnosti bo-'.:ur ava«. Sijajna bodočnost Je zagotovljena novim srečkam avstr. rude-čega križa in turškim srečkam! Nu kup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja iu prinese v srečnem slučaju veliko bogastvo! Srečke imajo trajno denarno vrednost, in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez dva milijona kron! Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamoro vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplučno pojasnilo! Srečkovnb zastopstvo 12, Ljubljana. SlROLIN "Roche Se dob/ * vseh /ekarnan A.rofesor f Liubliani Avguštin Zaje, e kr m«4 rovident in robt>e»niu » nbhnni floecžrtc Z XIRIS PJifcskega zo&obola vrO, nobenih no.'i brez spanja. „Pldes" lajša bol pri votlih xoiu'h kakor tudi pri najirdovrat. retinal./obudi bole-firab, i 'er ho odrek a ^sa sredslva. Pri i ciiHueliu denar oaza ! Cena lv Г00 'Л in bo K 1—. C tul K .V50. -- .Niha k c zobne prlniiie ve«\ Snežno belo zobe zobno vodo TakoiMiji učinek. Ceno /.rtv л .\IMI.1 / '.MPIIII » w'tu a (in«'! i 'j 1 41 tu* IV. lyUIII Setekl. K Г» KEft'EKY, KaFchnu I.pofit. pr. »2-Z.i80t.THki 8 vinarjev (ta 1 dopis., Vas stano glavni cenik, ki r-o dopoš* i|o na zahtevo brezplačno. Prva tovarr.a ur iionran« ••» . In kr. dvor. znl. BrCx 1554 (čeSko.) Nikol ali joki. nre na sidro K ö 7'-. 8 - Vojno-spomin. nikln.ali lekl me K 11 12 -; armadno radij, ure iz l.iklia ali jekla K 12. Masiv, sn bi ne Itoskojd remont, ure в eidr. K. 1У-, 20 - Budilko stenuke ure v volilu izberi po nizkih conah. 3 letno pismeno lam-Htvo. - Posilili po jiovzetju Zam dovol;. ali denarnnzaj. a- očee, brada-kože tekom j n korenino brez bolečin no odpravi RIA - BALSAM, ''ena ion