16B. StevilHa. 3 f Ljubljani, f peteR, Z3. joiija 19IS. ALI/MI. (ETO. .Slovenski Narod* velja ¥ Ljuljani H3 dom dostavljen: I ▼ upravništvu prejeman: ic!o leto naprej • . • • K 24-— I ćelo I eto naprej • , • . K 22*— bo\ leta » ..... 12-— I pol leta m .....U — cetrt leta „ • • • • . 6*— I Cctrt leta „ • . . . » 5-50 tia mesec „ • • • • • 2-— I na mesec „ . . • . . 1 90 Dopisi naj se frankiTajo. Rokopfei se ne vračajo. fredaiftro: Snaflora «Hca št 5 (v pritličju kvo) U U fon §t 34. Isha|a vmmh 4w iv«6tr iivieflUt nedelfo in prasalke. Inserati vc'.jajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročmne, reklamacije, inserati i. t. d, io je administrativne stvari. ^—^— PosanemB« itevillta veija 10 vinarjev. -^—— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naroda« tUkarna« telefon *L 85. .Slovenski Narod* velja po poStlt za Avstro-Ogrsko: ■ za Nemčljo: ćelo !eto skupaj naprej • K 25-— I ćelo !eto naprej . . . K 30*— pol leta „ „ . . » ,77 I za Ameriko in vsc druže dežele :• četrt ieta „ „ • • . »-/SO I fe na mesec „ „ • . • 2 30 ■ ćelo Itto naprej . . - . K 3o.—, Vprašanjem plede fnseratov se. naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Đpravalitvo (spodaj, dvorile levo), Knafiova ulica £t 5, telefon 5L85' , fiovi ospebi našlli čef v bitki Dri Gorio. KRVAVI BOJI N\ DOBFRDOBSKI PLANOTI. — PRI ZĐRAVSCIM SE SOVRA2MK LMIKA. — PRED GORICO SE JE RAZBILO OSEM ITALIJANSKiH NASKOKOV. — BITKA ŠE TRAJA. Dunaj, 22. julija. UCoresp. urad.) Ura dno razglašajo: Italijansko b o ] i š č e. Tuđi včerat je divjala bitka na Goriskem z nezmanjsano Ijutostjo. Dol>erdobska pfanota se ie na-hajala čez dan do obrežia pod posebno težkim ognjem artiljerijskih j mas. Hrabri branitelji so vztraiali in i so vse sovražne navale polinoma odbili. V odseku od hriba Kosiča do Poiazza so se priviekti haHJani do večera blizu naših pozicti. Ponoći so nas najprvo napadli pri Selcah, po-tem pa ponovno na ćeli fronti med tem krajem in Vermeglianom. Danes zgodaj zjutraj so bili vsi naskoki krvavo odbiti. Vrli carski deniobranci so se tu zopet pokazali iunake. Več sovražnlh siinkov pri Polazzu se je ie včeraj podnevi razbilo. Vzhodno od Zdravščine so prešle naše čete k protinapadu ter se* : se polastile vseh svojih prejšniih po-stojank. Sovražnik se tu uuiika. Ob severo - zapadnem robu pla-note se boj nadaliuje. Proti goriškernu mostišču so po-gnali Italijani zlasti v smeri na Pod-goro vedno nove čete v bitko. Deset infanterijskih polkov je tu zaporedo-ma zaman navalilo. Skoro vedno je prišlo do boja na nož in na pest. Osem naskokov se ie ponesrečilo včeraj pred nasiini oviramU Sovraž-niku se je posrečilovdreti v posamez-ne deie naših jarkov. Ponoći smo ga vrgli zopet ven. Ravnotako so se ponesrečili napadi s nluiovimi bom-bami oborožeiiih slabej^ih sil pri Pevmf, S sodeJovanjem naše artifieri'e, ki |e sovražnika prijela z boka, smo krvavo odbili dva šunka na hrib Sa-botin. Naše čete, ki se bijejjo z odu- ševljenjem sn sposjbnostjo, katerima ni para, so tako po štindnevni bitki obdržale svoje pestojanke i na Dobe rdobski planoti 1 na goriškem mostišču. Boj pa se ni končan. Pii Plaveta, Tolminu in dalje proti severu ie sovražna artHjerija včeraj živahneie streljala. Boji ob krnskem ozem&i se na-daljn]e*o. V koroškem in tirolskeni obmej-irem ozemlju je položaj neizpreme-n?en. Namestnik nalxlr?ka c-eneralnega štaba p!. Hofer, fml. B!Tr(A NA GORlSKEM. Italijani torej nadaljujeio s svo-jimi naskoki na naše postoiankc ob dolenji Soči. Njihova nodijtja so se-ć,\\ še mnogo več ja. nego v prvi go-riški bitki. Prite^nili so v oiačenje svoje tretje armade mnogo sve/ih moči in pomnožili izdntno artilierijo, tu sem so postavili tuđi večji del svojih težkih topov. V czadju imajo še moćne rezerve. Iz tega se da raz-lagati uradno poročilo, da boj še ni končan. Okolnost, da se Italijanom posreći sedaj tu sedaj tam vdreti v naše prednie jarke, ne spremeni nič na skupni sliki bojev, da tuđi to pot ne dosežejo ničesar, kajti vedno so še mečni prntinapadi vr^Ii snvražnika iz prednjih jarkov. Za vztjled za vse čaše je heroično držanje naših čet v tem morilnem boju. — Italijansko infanterijo morajo gonili v boj, artiljerija je upešno vojno sredstva. Bo]i na soški fronti. KoHn, 22. julija. ^Kolnische Zei-tung- poroča v ceiizuriranem poro-či!u iz vojnoporočevalsKe^a stana, da se boji na seski fronti, predvče-nijsnjim obnovljeni, nadaliiijcjo. Zna-Čaj teli bojev je jako težak. Na več irontnih točkali se ima boriti res he-roični odpor avstrijskih čet proti mogočni premoći. Rezerve, ki sa jih zbrali in pripravili Itaiijani, se na- stavljajo z vedno nanovo nastopajo-čimi četnimi skupinaini. Iz nekate-rih okooov, v kutere so bili vdrli, so bili Italijani zopet ven vr/eni. L^pehi naših ictalcev v Bari. Bern, 22. juiija. Zadnje poslcdi-ce poleta avstru - ogrskih letalcev proti Bari so bile najbrže velike, ker cenzora ne pusti o njih v javnost ni-kakega poročila. K:ikor poroda »Cor-riere dclle Puglie«, sta padli 2 bombi v blizini gradu, ft pa jih je padlo na železniško postajo in okolico. Tu-sli neko veliko tovarno so bombe poškodovale. Belgijski kralj ohišče itaMjanskega na vzhodnji fronti. Lugano, 22. julija. Rimska agentura »La Ćore .pondenza^ poroča. da belsrijski kralj v kratkom obišče kralja ^Tikto^a Emnnuela na vzhodnji fronti. Italijanski vpokHcL Lugano, 22. iulija. Italijanski konzuli v Švici kličejo letnike lSQo. in 1S97., da se vpIŠlmo v crno vojsko. Novačenje se izvrši koncem av-gusta. ITALIJANSKO URADNO PGROClLO. Rim. .?'). julija. Uradno poročilo od včeraj zvečer: Ob ćeli soški fronti se je vršila "čeraj n?ša moćna ofenziva dalje z uspehi. posebno na kraški r-^noti. Proti večeru smo vze-li nadaiine okope in zaicli okoli r00 vjetnikov, med temi 5 oficirjev. Kliub vtrujcno'-ti vsled boja. ki je trajal do ^■ečera trdovratno in hndo. so se mogle naše čete v dobljenih pozici-iah utrditi in vzdržati po sovra/niku ponoći podvzete nrotinanadc. Akcija se razvija dalje. Na drugih dehh bo-jišča je položaj neizpremenjen. Cadorna pripoveduie, kako so vzeli okope; kdaj snoroči, da so bili iz okopov ven vrženi njegovi vojak i? Potonlicne zlste rabljie ameriških in anglešVih obči»ilcva!cev Garibafdiia. BorHn. 22. iulija. Kakor poroča neka denesa iz Rotterdana v berolin-skem »Tageblattu^, so se potopile s križarko ^Oiuscppe Oaribaldi< tuđi zlate sablje, ki so jih svoj č:is darovali an^leški in ameriski občudoval-ci Oiusenpe Oaribaldiia. Ne Trst, aiupak Dana] in Ogrska so njihov čili. Korespondenca * Rundschau * poroča iz Genfa: »Tenips* srdito pri-pi;minja, da so italijanska oficijalna poročila postala vedno bolj lako-nična. Avstro - ogrske čete so se rnočno utrailc, kakor je razvidno iz p^ročil, vsled česar se vrši italijanski pohod Ie počasi. Ker pa Italijani ne stremijo po tem, da dosežejo Trst, marveč s Srbi Ogrsko in Du-naj, se mora to ustavljanje že takoj početkom vojne posebno v poštev iemati. Državi nevarni elementi v Italiji v marcu 1915. Đunaj, 22. iulija. Iz vojnoporo-čevaiskega stana se poroča: Nastop-no povelje, izdano v mesecu marcu, ie nov dokaz za to, da so italijanske oblasti že v marcu 1915 elemente, ki so bili proti vojni, ali so ćelo simpatizirali s centralnima državama, torej z zaveznicama Italije, smatrali za državi nevarne. Tu sledi tekst povelja in njega službenih podatkov: Karabinijerska legija Verona. Kompanija Schio. Zapisnik št.195 S7, 3. oddelek. Predmet: agitacije radi brczdclnosti in draginie. Nadzorova-nje agitator i cv. Schio. 27. rnarca 1915. Da se izdajo prirnenie odredbe, se pc;daje naslednji ukaz legijskega poveljstva. Pcizvedbe karabinijerjev \\\ varnostnih oblasti v svrho. da se dobe kolovodje demonstracij radi brczposelnosti in draginje, so dognale, da so glavni agitatorji nekateri emigraiiti. ki so se vrnili iz Nemčiie in Avstrije. Ti, ki so živeli tam mnogo let. so odkrito proti vojni in ka-žejo očito svoje simpatije za imenovani cesarstvi. To se daje na znanje poveljstvu. da se uvedejo potrebne odredbe glede nadzorovanja. — Po-ročnik, interimni poveljnik kompanije. Podpis je nečitljiv. Štetnik s cigareto v ustih. Lugano, 22. iulija. »Nuovo Oior-nalc« poroča iz bojev za Podgoro to - Ie: F3oj dne 1S. julija je trajal do poznega večera. Neki stotniji se je končiio posrečilo, utrditi se prav blizu sovražnega okopa in tuđi zako- pali so se. Prosilo se je za premirje, da poberejo ranjence. To se je dovo-lilo. Nckega italijanskega polkovne-ga zdravnika je pri tcj priliki avstro-ogrskt poveljnik sprejel viteško in ga pogostil s šampanjcem. Visoki oficir je hvalil po^um italijanskih čet in prosil zdravnika, naj pozdravi v njegovem imenu posebno onega stotnika, ki je s cigareto v ustih vo-dil svojo kompanijo štirikrat k na-skoku in je vendar ostal neposko-dovan. Avstrijci na Sardiniji. Ltigano, 22. julija. »Secolo^ poroča: V kraju F3ono pri Cagliari na Sardiniji so prijeli 11 Avstrijcev, in sicer neko učiteljice, nekega igralca, meniha, zobozdravnika, slikarje, kirurga, 2 posestnika in 1 kipnrin. Posebno pozornost vzbuja grof Rudolf \Vickenburg. nečak bivšega avstrii-skega ministra grofa Wickenburga, ki govori gladko italijansko, franco-sko in angleško. Drugi je menih dr. Ladislav vitez Aitav de Baiaro iz stare ogrske plemenitaške rodbine. Interniranci so jako zadovoljni in pravijo, da se počutijo tako, kakor da bi bili na letovišču. Italijansko vojno posojilo. Chiano, 22. julija. »Agenzia Stc-fani < poroča, sklicuie se na banko d* haiia, da je končni iziđ podpisovanja vojnega posojila, vstevši obveznosti bančnega konsorcija, 1117-5 milijo-nov lir. \Tsa posamezna poročila o podpisovanju vojnega posojila pa po-triuiejo že zražene dvome. Od dveh največjih italijanskih privatnih bank ie nabrala banka Commerciale skupno 122 milijonov. od teh odpade 32 na Milan in na Credito Italiano 118 milijonov, od teh je bilo podnisanih 38 v Milanu. Največje mesto Italije, Ne-apeli, je podpisalo samo 34 milijonov. Draginja v Italiji. — Nabava za armado v tujini. Od italijanske stranke se pol-uradno prizr.ava, da bodo morali vse žito za armado kupiti v tujini. S tem nakupom kakor tuđi z nakupom go-veje živine v tujini, hoče italijanska vlada doseči, da bi bilo žito in meso za civilno prebivalstvo cenejše. Kakor se poroča privatno, so poskočile LISTEK. Iz naSsga mssta. Marija Kmetova. Po pomolu se izprehajamo. Duseča vročina nam zapira sapo, telo je vlažno in vroče, kakor bi pravkar prišli iz parne kopeli. Iz da-Ijave čujemo zamolklo bobnenje, pravijo, da je to grmenje topov od tam, onih laških topov. Izpočetka smo postajali, ko smo zaslišali to čudno grmenje, spogledavali smo se in se nasmihali prisiljeno. Neka tajna groza, oddaljena, tuja skrb je bivala v teh smehljajih. A zdaj? Lepo so oblečene gospodične, lepo so oblečene gospe, tuđi svila pošumeva časih, in koketirajo na vse strani, z ene strani pomola na drugo, z desne na levo, vsevprek. Tuđi v vojski je dosti ljubezni, a v našem mestu še prav posebno dosti. Pa še vroče je pri nas, vroče! Moda ni prav nič zastala, ni se strašila vojske, prav nova je, po-vsem različna od lanske. Lani ozka krila, ej letos pa frfotajo bogato na-gubana krila v vetru, da zažare od veselja in sladkosti obrazi naših mladih meščanov. Čemu tuđi ne, še je ljubezni, še lepote . . . Ob koncu pomola stojimo in gledamo, gledamo. Pred nami leži Sivo morje, svinčeno težko raorje, hrope in se zavija v megle. Težko mu je, mučno in ni mu prav, da pri-skačejo časih valčki gor do pomola in obiemaio kamenje, oblizujejo in ga zapuščajo vsega mokrega in sluzastega. IJa to so Ic valčki, veseli otročiči, ki ne vedo, knj ie vojska. Blagor jim, a morje čuti, gotovo čuti vso grozo in bolest. Kaj ne bi — v srce ga zbadajo, cele vodne plasti mn I razmikaio, režeio ga čudne, crne, težke pošasti, »Aeroplano!« Ozremo se. Gospod stopa na prste, gleda skozi dalinogied in pravi, da vidi zrakoplov. Vse polno ljudi se gnete okrog njega in vsi vidijo, a jaz ne vidim ničesar. Čudno — vedno jih stoji ćela množica in gledajo in na-peniajo oči — in resnično — oni vidijo — vse sorte vidijo, a jaz ne vidim nikdar ničesar. Časih me jezi to in rada bi imela dalinogled, fin, do-ber daljnogled. in potem bi jaz vide-la še vse kaj drugega, kakor oni tam. Ej, kaj so nekoč videli s pomola — v oblakih namrec! Stal je laški vojak, granato v rokah. in konjska glava poleg njega — in vsi so videli, prav dobro, jaz seveda zopet ničesar. Fata morgana? Časih ni bilo onih ljudi na pomolu kakor so zdaj. Sedijo na tra-movju in gledajo in poslusajo in vpi-jejo vsevprek. To so novi obiskoval-ci pomola, in vsak jih je izpočetka pogledal v začudenju. Zdaj smo se jih navadili in ne gledamo iih več tako. Iz onih ozkih ulic so ti ljudje, iz starih, zakrpanih hiš, iz zatohlih in smr-dečih stanovanj. In menili so, zdaj je vojska, vsi smo enaki, zakaj bi bil pomol samo za ljudi s širokih in svetlejših cesf? Pa so prišli enkrat, dvakriit — in zdaj so vedno tu, večer za večerom. A ne izprehaiajo se, samo sede po tramovju ali kar na srolem kamenju. Je pac vojska! — F!j, otrok, koliko otrok je med njiini! I Ne bo se konec ljudi, ne. Rdeče'nsi, črnolasi, teinnolični. bledohčni, iini:i-zani in čisti — in vsc vrste velikosti in vseh vrst imen. Oini, Pini, Silvio, Mario, Alma, Palma, dosti jih je. Bog nas varuj! Časih bodo še zaplesali po pomolu. Da — zadnjič sta sli dve gospodični tako lepo v valčkovem taktu, da je bilo kaj. Na desno, na levo, maiaje glavo, zibaj2 se v bokih, tra-lala, tralala — kar gledala sem, kdaj se zavrtita preko pomola. To bi bilo nekaj — samo — go^podov bi zmanjkalo», vojska je. Namrcč, laj-narja imamo na pomolu, pa tako lepo igra, tako lepo vrti kljuko in sli-šimo »Veselo vdovo«, pa »Valčkovčar«, še »Cigan baron« nas obišče časih in »Radeckega koračnica« nam stopa v pete, da marširamo: eins, zwei — eins, zwei. Prav lepo je. »Preego, poovero ceeco! Pree-go, poovero ceeco!« In v začetku pomola sedi nekdo in zna vse ptičje petie na pamet: kako gosk^ gagajo, kosi Kličejo, slavčki pojo, vrabei čiv-kajo, kokosi kokodakajo, to zna on vsc, prav vsc, in ljudje stoje okrog njega in se smejijo. In vmes lajna in gimenjc topov in fata morgana — res prav čedno. -Preogo, pof)vcro ceeco'« Teii je dosri, berače' , siroma-ko\-, koliko, koliko jih je! Seveda, kdo bi misiil nanje . . . Ne kaj zaropeče. Vsi se strese-mo, obrnemo s^. gledamo, napenja-I tno ušesa. Potem *e zasmejimo: voz je drdral preko n.ostu. Narnreč — voz — to je že n^kaj zdai — nismo jih vajeni več dosti. In zato zeleni naše mesto, tako lepo zeleni, posebno ob moriu. Kma'i« borno Jahko ležali v travi in gled;:!i neko morja. * »Krevs, krevs, kre\s, krevs« — udarjajo tramvajski konj:. Izpo-čeika smo se jim smejaii, tako ne-rodni so bili, obraćali sn se na desno in levo, a držal jih j3 voz, držale so jih tračnice, in morali so Ie ro eni poti, po jasno zacrtani poti. Kdo ve, odkod so prišli ti konii, odkcd so jih prignali! Morda so vajeni mehkih kmetiških potov, morda so vajeni zelenili travnikov, šumečega drevja in bistrih voda, morda so vajeni niz-kih hiš, prijaznih holniov, čistega zraka, mirnih, počasnih ljudi. A v našem mestu? Sam trdi, pekoči tlak, same visoke, bele hiše, same prasne ceste, zatohlovroče ozračje, in hitri, nemirno begajoči ljudje. In te tračnice, kažejo jim pot — in samo po teh, samo po njih smejo voziti. To jim ni šio v glavo, trudni in upehani so bili. A človek se vsemu privadi — in tuđi konji so se privadili temu in zdaj krevsajo mirno in vdano pc svoji poti in vlečeio voz in ne vedo-zakaj in čemu in kako dolgo bo še to. Je pač vojska! Ob cestah stoje ženske ob vo-zičkih in vpijejo: »Signori, per due soldi morte d' Italia, per due soldi per dur-e!« Na vožičkih imajo vse polno kar* in na njih je tiskano poročilo o — smrti Italije. — In podpisani so? Bivša trozveza, mati — Avstrija ir Nemčija, sestri — Menelik, vzgoji-telj — Turčija. »posinovljenka« — pogrebno podjetje: Tvrdka Conrac pl. Iiotzendorf in drug. Kaj si vse izmislijo naši mešča-ni, in vse to per due soldi, due soldi per due - e!« Zvečer sedimo pred hišo in ča. kamo . . . »Danes bo nekaj, nocoj bo go tovo nekaj!« » »Da, kar čutim že od daleč . . .* »O, mio Dio!« »O poveri noi, po veri genti!« »Ah — in jaz niti zaspati ne mo< rem, če ga ni,« meni gospodična \i globoko zavzdihne. In priđe noč — vsa polna skriv< nosti je — in časih zažvižga nekaj \ ozračju, zabobni in zatreska — a vo tem je vsc tiho, tišje od same tišine Smrt je odšla preko daljav . . . h domislim se gospodične in pravin nehote: »Zdaj bo vsaj lahko zaspala, ta uboga naša gospodična!« Stran 2. .SLOVENSKI NRAOD-, dne 23. julija 1915. 166. štev. cene rži ni koruze v zadnjih dneh v Italiji za tretjino. Vlada izraza sicer svoje veselje radi izida vojnega posojila, ali jasno je, da so doživeli fiasko. »Popola d* Italia« vprašuje, koliko je dalo rimsko plemstvo in katoliški latifundi-sti v Kalabriji, vprašuje tuđi, koliko ie dala družina Giolitti. Procesi radi špijonaže v Italiji. <■*' Chiasso, 22. julija. V Neapolju so iaretirali begatega Joule^. Ni dvomiti, da se je čoln potopil. FRANCOSKO URADNO PORO-ĆILO. Franeoski generalni Štab poroča z dne 20. juiija popoidne: »V Belgiji je sovražnik precej živahno obstre-ljavai ponoći naše strelske jarke pri St. Gcorgcsu, ravnotako vas in cer-kcv iiocsinghe. V Artois so izvršili Nemci jugozahodno od Soucheza proti polnoči napad v frontni širini 1200 metrov, ki pa smo ga odbili. V Argonih smo odbili nemški napad v okolici St. Hubcrta. V apremont-skem gozdu boji z bombami in roč-nimi ^ranatami, toda nikakršnega in-ianterijskegca boja. Iz Lotringije po-ročnjo o nekaterih bojih predstraž pri M:juIious - sur - Seille in jtigovzhod-nein robu paroisškega gozda, v katerih srno obdržali prevlado. Na ostalih frortah je bil ponoći mir.« Uradno poročilo od 20. t. m. zvečer: »V Artois ljuta kanonada za Souchez. Infanterijske akcije ni bilo. 00 granat so izstrelili na Arras. V Argonih boji z bombami in eksplo-zivniini »žabami«. Na visinah reke Maas so Nemci izvršili dva napada proti našim pozicijam na južni kopi giobeli Sonvaux. Oba napada smo popolnoma odbili. Sovražnik je nato bombardiral naše strelske jarke ter izvrši! s slabimi četami več manjših napadov, ki smo jih vse odbili. Nemške izgube so znatne. Na ostali fronti ie bil dan miren. Eden izmed naših zrakoplovov je lovil neki nemški zrakoplov ter ga z ognjem strojne puške prisilil. da je padel na tla. Zrakoplov je padel goreč v nemške crte pri Soissonsu. Naša artiljerija ga je popolnoma uničila.« Boj za Carigrad. Tursko uradno poročilo. Carigrad, 21. julija. (Kor. urad.) Poročilo »Agence telegraphi.ue milih. Glavni stan poroča: Na dardanel-ski fronti se ni 20. t. m. nič važnega dogodilo. Mina, ki smo jo 19. t. m. razstrelili, je eksplodirala ravno nad neko sovražno protimino. Tam dela-joče sovražne vojake je zemlja za-sula. Na ostalih frontah ni nič važnega. Carigrad, 20. julija. (Kor. urad.) Prepozno došlo. Glavni stan poroča: Dardanelska fronta. Pri Ari Burnu smo 19. t. m. razstrelili mino, ki so jo iz naših v središču se nahajajočih strelskih jarkov v smeri proti sovražniku namerili. S to mino je bila uničena sovražna proti-mina. Odbili smo dva sovražna od-delka, ki jih je skušal sovražnik spraviti v boj sprednjih straž levega krila, pri čemer sta imela ta dva oddel-ka velike izgube. Naši artiljerijsti so razpršili dolgo sovražno artiljerijsko kolono, ki je bila odposlana v ojače-nje sovražnega levega krila. Med Francozi, ki smo jih 18. t. m. vjeli v naših strelskih jarkih na levem krilu, so bili težko ranjeni častniki. Naše anatolske baterije so bombardirale v noči od 19. na 20. t. m. in na-slednii dan taborišče in izkrčevali-šče sovražnikovo v Tekke - Burnu, kakor tuđi sovražne čete v Morto-Limanu. Tursko uradno poročilo z iraška fronte. Carigrad, 20. julija. (Kor. urad.) Prepozno došlo. Glavni stan poroča: Naši eksponirani oddelki so na-padli v noči od 17. na 18. t. m. desno sovražno krilo vzhodno od Kalat-el - Nedšina in so ga prisilili po štiri-urnem boju, da se je umaknil. Naša artiljerija je potopila sovražno ladijo, obloženo z živili. Del muzelmanov, ki je bil nasiloma uvrščen v sovražni armadi, je 17. t. m. dezertiral in je zbežal k nam. • . Sovražne izgube v bitki pri Kalat - ul - Naiinu dne 14. t. m. ceni-jo na 3600 mož. Eden izmed naših prostovoljnih oddelkov je iznenadil v noči od 17. na 18. julij neko sovražno taborišče in se je vrnil z velikim plenom. Na ostalih frontah nič važnega. Napad na tursko pristanišne Fenlke. Carigrad, 21. julija. (Kor. urad.) Kakor privatno poročajo, je izstreli-la včeraj neka sovražna vojna ladija na način, ki ne odgovarja mednarod-nemu pravu, 20 granat na neutrjeno pristanišče Fenike jugozahodno od Adalie. Neka druga ladija je bombardirala pristanišče Učakide ob isti obali. StreljaJi so tuđi na gručo žensk in otrok. Dva grška državljana sta bila ranjena, sicer ni bilo nobenih izgub in tuđi ne nobene znatne škode. 166. štcv. SLOVENSKI NAROD*, ane 23. julija 1915. Stran 3. Udeležba Italijanov pri vojnih operacijah pred Dardanelaml. Atene, 22. julija. »Chronos* po-roča iz Mudrosa, da je predvčeraj-šnjim dospel tja neki italijanski tor-pedni rušilec s šefom italijanskega admiralskega štaba, ki se je spora-zumel z admirali angleške in franco-ske flote glede udeležne nckaterih italijanskih linijskih ladij pri epera-cijah pred Dardanelami in pri blokadi maloazijske obali. Potem se je peljal v Rodos, da je podal poročilo tamkajšnjim generalom. Nemški poslanik v Carigradu. Carigrad, 22. julija. (Kor. urad.) Nemški poslanik baron \Vangenheim je odpotoval danes z normalnim vlakom v svrho zdravljenja v kopa-lišče Nauheim. Iz neutralnih flttav. Nov korak četverozveze v BoIgarlJL Sofijski listi poroeajo, da bo izvršila četverozveza v Bolgariji nov korak ter stavila bolgarški vladi nove ponudbe. Listi poiidanajo, da ho-če Bolgarija predvsem garancije in da je treba predvsem urediti makedonsko vprašanje. Frncosko časopisie o balkanskih vprašanjih. Pariški isti presojajo balkansko vprašanje zeio različno. Glede Bol-garije so razdeljeni v dva tabora. Eni pravijo, da naj se ententa na Grško prav nič ne ozira temvec naj ponudi RoJgariji velike koncesije m. dr. tuđi Kavalo z zaledjem. \rladni listi, predvsem pa »Tenips« pa-so glede Bolgarije skrajno pesimistični ter ne veriamejo vee, da bi se dala Bolgarija sploh še pregovoriti. Pravijo. da se nahaja ententa glede na balkanska vprasanja v nepriietni dilemi: položaj na Balkanu se ne bo prcj sprernenil, predno ne bodo Darda-nele forsirane. Dardanele pa so zo-pet brez bolgarske pomoći nedobit-ne. Bolgarija se da pridobiti le, če dobi naprej Makedonijo. Ali naj v teh okolščinah zavezniki napad na Dardanele opuste ali naj vzamejo Srbiji Makedonijo? Glede Romuni-je se pariški listi ne izražaio. pač pa citirajo mnenje nekega ruskega diplomata, ki se je izjavil da na pomoč Romunije tako dolgo ne verjame, dokler ne bo videl podpisa na toza-devni pogodbi. Nemški vpliv na Balkanu. Lugano, 22. julija. (»Gr. T.«) *Cornere della sera« konstatira, da postaja nemški vpliv na Balkanu vedno večji. »C.« roti Romunijo, da naj ostane trdna in naj ne dovoli pre-voza vojnega materijala za Turčijo. Pomisli naj, da ji more le vojna proti Avstriji uresničiti narodne aspiracije. Bolgarita proti Palicu. Glasilo bolgarske vlade ^Narodni Prava« oštro napada srbskega ministrskega predsednika Pašića, ki da je zakrivil vse balkanske homati-je. »N. P.« zavračajo zlasti Pašićevo trditev, da je Avstrija že trikrat ponudila Srbiji mir ter izjavljajo, da je laž, da bi bila Srbija ponudila Bolga-riii 5 tip. Kocano in Kratovo, ako udari na Turke. Bolgarija bi seveda tako ponudbo sploh odkionila, ker hoće ćelo Makedonijo. >-N. P.« izra-žajo prenričanje. da bo Pašićeva politika strmoglavila Srbijo v prepad, kar je itak potrebno, da nastane na Balkanu in v Evropi zopet mir. Knez Trubeckof v Bukarešti. Bukarešta, 21. julija. (Kor. ur.) Knez Trubeckoj je prispel v sprem-stvu generalštabnega polkovnika Uhrina v Bukarešto. Anglija in grska trgovina. Atene, 21. julija. (Kor. urad.) Poročilo Agcnce Havas. -— Ker je Grška pcudarjala, da bi mogla priza-devania zaveznikov v svrho prepre-čitve konterbande škodovati grški trgovini, je sporočila angleško posla-ništvo grski vladi, da more Angliia dovoliti izvoz, toda le pod pogojem, če Grška garantira, da se importira« no blago ne bo pošiljnlo sovražniku. Tozadevna pogajanja se prično danes. NOTA ZDRUŽENIH DRŽAV NEMCUI. Washington. 22. julija. (Kor. ur.) Vlada Združenih držav Je sklenila, sporočiti Nemčiji, da bi smatrala za neprijatelisk akt, če bi bili zopet Amerikanci usmrčeni vsled napada nemških podmorskih čolnov. V noti se sporoča, da mora Nemčija za to skrbeti, da delujejo podmorski čolni v soglasju z mednarodnim pravom. Za smrt amerikanskih državljanov, ki so se potopili z :>Lusitanijo«, se za-»teva odškodnina. Predlogi NemČi-Je, da se amerikanske ladije ne bodo aadlegovale, če ne bodo vozile kon- terbande, in pa da naj Amerika vpo stavi štiri ladije za transatlantski promet, se zavračajo. PriČakujcjo, da se bo nota v petek odposlala v Be-rolin. Flujskanje v Ameriki. Roosevcldt je izdal nov »manifest na amerikansko ljudstvo«, v ka-terem hujska proti Nemčiji. V Ameriki se klatijo angleški agenti, ki tajno nabirajo prostovoljee za Anglijo. Poroča se, da je izbruhnilo na neka-terih ameriških vojnih ladjah več po-žarov, ki so jili povzročili atenta-torji. Stavka v Remingtonovi tovarni končana. Bridgeport, 22. julija. (Kor. ur.) Podpredscdnik strojnikov je izjavil, da so odpravljene težkoče v Remingtonovi tovarni. Stavka je odpoveda-na in ljudje bodo v ponedeljek zopet pričeli delati. Amerika dobavlja tuđi ItaHiL Amerikanski listi porojajo, da so naročili Italijani v Ameriki veli-kanske množine vojnega materijala. Amerika preskrbuje italijansko ar-mado tuđi z žitom in premogom. Reforma vojaske službe na Norveškem. Kri&tijanila, 22. julija. (Kor. ur.) Storthing je spreje! predlog vojaske komisije, naj se zniža vojaški službi podvržena starost na 20. leto starosti in obenem podaljša službena doba v domobranstvu od osem na dvanajst let, proti glasovom socialnih demo-kratov. * Sclošna stavka na ŠpansRem. Psrlz, 22. julija. (Koresp. urad.) »Tenips« javlja iz Madrida: Uradno roročajo, da se je pričeia spiošna stavka častniko\* in mornarjev španske trgovske mornarice. V Barceloni in v Bilbao je položaj posebno resen. Dnevne vesti. — Ce^ar je sprejel včeraj ogr-skega ministrskega predsednika grofa Tiszo v posebni avdijenci. Po-pcMne je konferiral grof Tisza z mi-nistrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. — Novo odlikovanje za zasluge za* »Rdeči križ«. Cesar je z odločit-vijo z dne 15. julija dovolil. da se ustvari nova stopinja častnega znaka zi zasluge za »Rdeči križ«, ki se bo imenoval oficirski Častni znak RdeČega križa. To odlikovanje priđe med Častna znaka prvega in druge-ga razreda in se bo podeljevalo le za zasluge idealne narave in za sanitet-no oskrbo v vojni, vsled tega torej le z vojno dekoracijo. Pravico podeije-vati ta znak v imenu Njegovoga Veličanstva ima tačasni namestnik pro-tektorja »Rdečega križa^, nadvejvo-da Franc Salvator. — Darovi za našo južno anna-do. Avstrijska mornarica je nabran za čete ob soški fronti zrnu no vsoto 13.029 kron: nabrana je bila ta v?ota v mornarici in v vojnem arzenalu v Pulju. To je kraser. dar, ki naše hrabre bojevnike na Goriškem še bolj pokrepi v vztrajanju do končne zmage. — Za poročfiJka v rezervi je bil imenovan nr:;porščak Milko Naglič. — Pade! je junaske smrti pri zavzetju Lvo\ra, dne 18. jnnija 1915, c. in kr. štabni narednik 17. pešpolka Ivan Butkovič iz Nove gore pri Krškem. Odlikovan je bil radi velikih hrabrih činov z veliko srebrno in zlato svetinjo I. razreda. Bodi mu lahka zemljica na tuiih tleh! — Na severnem bojišču je pađel junaske smrti gosp. Franc M i k 1 a -v i č, res. kadet 20. lovskega bataljo-na. — Čast junaku! — Z južnega bojišča se nam piše; Ravnokar sem prejel »Slovenski Narod, v katerem sem čital, da je v Postojni preminul tovariš Ivan Pust, magistratni sluga v Ljubljani. Služila sva skupaj pri 4. stotniji našega bataljona. Že takoj pri formiranju naše stotnije v Gorici je vzbudil pri meni simpatično pozornost s svojo čisto slovensko govorico ter Iju-beznjivim obnašanjem. Poveljeval je dolgo časa sanitetnemu oddelku pri stotniji, kratko časa pred najhuj-šim bojem pa se je javil prostovoljno k vodu. Dne 5. julija mu je sovražno zrno razbilo čeljust in spodnji dei glave. Stal je na najhujšem mestu za Doberdobom in bil pravi junak. Čast njegovemu spominu! — Ta dan so bili izmed Slovencev pri stotniji še ranjeni: Komac Andrej, Tergu-šek Ivan iii Pavločič Ivan; naslednje dni pa: Grablovec Anton, Stramcar Anton, Majcenovič Teodor, Zajc Ivan, Miheiič Josip, Pipan Jurij, Mitsche Ivan in Medved Franc; izmed Ćehov pa: Hladik Josip in Ku-drna Ivan. Vsem znancem prijazne pozdrave — Ivan Pacelt _^ — V Ualijanskera vjetništvu se nahaja praporščak Jos. Vorbach, sin poštnega uslužbenca Vorbacha iz Celja. — V roskem vjetništvu je g. Franc Pleterski, trgovski potnik iz Ljubljane. VJet je bil v Przemv^iu. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Ivan Flerin iz Ljubljane. Nahaja se v Skobelevu v ruski Aziji. Piše, da se vjetnikom godi sicer dobro, samo denarja in tabaka nimajo. Dopisnica je pisana dne 14. febru-arja, prišla je pa v Ljubljano dne 10. julija. — V ruskem vjetništvu se na-hajata kakor poroča praporščak \Vidmaier 47. pešpolka iz Novega Nikolajevskega, desetnik Aleksander S t a n t e 87. pešpolka iz Celja in pešec Franc S o č n i k istega polka iz Slovenjgradca. — Umri pa je dne 1. aprila pešec Maks K o 1 a r i Č iz Vurberga. — Iz mesta Kerensk, gubsrnija Pensa na Ruskem, je brzojavil koz-janskemu notarju res. poročnik Anton Potočnik, doma iz Piistajnu na StajcTskeni. pred vojno c. kr. ay-skultant pri graški deželni sodniji. Bil je vjet začetkom junija 1915. — Iz ruskega vjetništva. Malo manj kakor leto dni je minulo, da ni bilo o Ivanu Klunu ne duha, r.e sluha. Odšel je bil na bojne poljane, od-koder je pisal svoji ženi poslednje pismo, potem ni bilo nobenega glasu od njega, kakor bi bil našei svoj grob v gališki deželi. Jasno je, da je žalostna žena v tej dolgi dobi dokaj skrbi in bridkosti prestala, zakaj vedno jo je morila mučna misel, da ne bo svojega nioža nikuar več vi-dcla. Ali žena Mana, ki biva v Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenj-skem, je prezgodaj žalovala za nio-žcni, zakaj dne 15. juiija je prejela od njeR'a preveselo pisanje, da je Še med živimi in da se bosta še videla, ko bodo nic?fočni evropski vladarji skleniii sreno zaželjeni zlati mir. On-daj se bo vrnil v svojo drago (lomačo vas tuđi Ivan Klun, ki bo vedel mnogo povedati o prostrani, velikan-ski ruski državi in zlasti o Sibiriji in mesru Onisku, kier živi že toliko časa v vojnem vjetništvu. — Jurij MoČilnikar iz Male vaši hiš. št. 11 pri Jezici, se je zglasil svoji ženi Heleni po dolgem rnučnern molku in jo s svojim sporočilom iz Skobeleva tako iznenadil, da je žalostna žena od samega veselja jokala, ko je brala in brala moževo pismo. — Jakob Vi-rant je vojni vjetrn* v Kurganu, ki lezi v Sibiriji na reki Tobolu v tobol-ski gubernij:. Cez dalj časa je nje-p.ova žena Marija v Tržišču na Do-lenjskem dobila prvo pcročiio, da je še med živini, dne 15. julija. Piše ji, da je živ in zdrav. — Anton Dragan, doma iz Roj hiš. št. 7 pri Trebelnem na Dolenjskem, se je zglasil po calj-šcm molku svojcem in jih je jako razveselil s svojim sporočilom, da se bodo še videli vsi srečni in veseli v domaći hiši. — Jcžef Vidmar. vojni vjetnik v mestu Kursku v kurski guberniji v evropski Rusiji, se ]e zglasil ondan svoji materi Marili v Viscjah hiš. št. 36 pri Žr.žembcrku, in je s svoiim pismom silno razveselil skrbno materno srce. — Marija Kovačič. ki je sluzil pri 17. pešpoiku, 8. stotniji. se je boje val na severnem bojušču, kjer je ranjen prišel Rusom v roke. Odvedli so ga seboj v voino vjetništvo, odkoder se je zglasil svoji zolcstni ;^eni Mariji v PetruŠni vaši hiš. Št. 24 v Št. Vidu pri ZatiČni po več mesecih mučnega nioika. Moževo pisanje je ženo povsem potola-žilo in razveselilo. — Iz Petrušne vaši se nahajata v vojnem vjetništvu v daljni ruski dcžcli tuđi posestnik Anton Bučar, p. d. Burnar hiš. št. 20, vojak 17. pešpolka, 15. stntnije. Zglasil se je svoji ženi Jožeti in oče tu Antonu iz stostnlpe matuške Moskve in j'ina poslal pri^rčne pozdrave. — France Hren, čigrir ocem je zgoraj imenovani Matija Kovačič, se nahaja tuđi v vojnem vjetništvu na Ruskem. Bil je ranjen in takega so Rusi vjeli in odvedli seboj čez neizmer-ne ruske ravnine, odkoder se je zglasil svojcem v veliko veselje in tolažbo. — Iz vojnega tlskovnesa stana se proglasa kot čisto navadno laž poročilo nekega lista, da en avstrij-ski polk, čigar vojaki so romunske narodnosti, ni hotel iti v boj proti Italijanom, da na fronti proti Italiji sploh ni nobenega romunskega polka. — Darila za Rdeči križ. Za Rdeči križ so došla sledeča darila: Ga. dr. Trillerjeva, podžupanova sopro-ga. 40 K; za okrepČevalno postajo Rdečega križa na kolodvoru g. Elsa Galle 100 K; g. Ninka Luckmann, za-boj kondenziranega mleka. — Kdor kaj ve. Ernesta Reja, stanujoča sedaj v Nieder Mohrau bei Romerstadt na Moravskem, prosi, da bi ji sporoči!, kdor kaj ve o nje-nem sinu, Antonu R e j i, vojaku 27. polka, 4. stotnije hribolazeev. — Sladkor. Uradno se razglaša, ja se bo v naši državi za prihoinjc leto moglo izdelati vcČ kajtor cn mih-Jon ton sladkorja, kar bo popolnoma zadostQvalo za domačo potrebo. — Draga živina. Včeraj smo po-ročali, da je neki trgovec z živino ponujal v Kostanjevici za vola 3 K 60 v za kilogram žive vage. Kakor smo izvedeli, se to ni zgodilo v Kostanjevici, marveč v Višnji gori. Do-tičnik je dobro znan trgovec z živino iz Ljubljane. — Voj^e podpore bodo znašale lepe svote, kajti samo na Dunaiu se je do 1. julija izplačalo 1,209.220 K. — Krona in rnarka. Pri plačilih na Neinško se računa za 100 nuirk 133 K 50 v. — Poštni promet. Vest, da je poštni promet začasno ustavljen, je neutemeljena; promet se vrši redno. — Pozor! Imetniki obrtnih, kme-tijskih in gozdarskih obratov, ki imajo svoje obratne uredbe, ki so docela ali po pretežnom delu iz .aluminija, svinca, bakra, medi, niklja ali rdeče litine, se opozarjajo na ukaz z dne 14. aprila 1915. 1. (drž. zak. štev. 101), ki veli: „Ako se obrat naprave ustavi tako, da se posamezne uredbe nehajo upo-rabljati, je to v 8 dneh naznaniti ob-lastvu. Istotako je v 8 dneh naznaniti ako se zopet povzame obraiovanje in se zopei uporabljajo dotične uredbe". Za naznanilo je vporabljati edinole obrazee, ki so izdani na političnih oblastvih I. otopnje, kjer so razvidni vsi drugi, potrebni podatki. — Za obrtnike I Pri obrtnikih in trgovcih se je udomaćila hiba, da, ako svoje obrate preselijo v druge ulice, c» tem sploh ne obveste obrtne oblasti. Sosebno se to dogaia pri čev-ljarjih, krojačih, šiviljah, kramariih in podobni.Ii obrtih. Enako se dogala, kadnr kdo svoj obrt le začasno ustavi ali sploh opusti. V smislu obrtne-ga zakona se mora vsak tak slučaj nazrrniti tuđi obrtni oblasti in ne samo davčni administraciji, kakor to mnogi mislijo. Kdor tega ne stori, priđe v nasprotje z obrtno oblastjo in nastanejo zanj !ahko tuđi druge neprijetrie posledice. — Poštna vest. Povodom pc-maknitve poštnega urada v Standre-ža pri Gorici v II. \rsro. je imenovana za poštarico tamošnja voditeljica g. Loiska TojTiažič, nadučiteljiva so-proga, seda.i v Brežicah, Štajersko. — Naučni nijrjrter je prizna! kuharski in gospodinjski soli ljub-Ijanskega uršulinskega konventa pravico javnosti. — Okralni šoski svet za ?or?ško Gkoiico uraduje začasno v Ajdov-ščini. — Iz Gorice. Na vprašanje, ka] je z goriskirni denarnimi zavodi, ali poslujejo ali ne, o-dcrovarjamo, da ro-sluje še vedno > Goriska ljudska po-sojilnica« v svoji hi.ši v Gosposki ulici. Odbornik in blagajnik Josip Kenda in tajnik Viktor Crnko vsrra-jata na svojem mestu in uradujeta za stranke vsak dopoldan. Umrla ie v St. Vidu nad Ljub-liano ondotna rojakinja in učiteljica gdč. Rozika Jovan. Pokojnica je bila tiha, blaga duša, ki je živela le svojemu pokliču, znto jo je Ijubil vsak kdor jo \z poznai. Žal, da je neispros-na cmrt prestrigla nit njenega delav-nega življenja ter jo pokosila v raj-lepsi uobi njene starosti. »Počivaj v miru Rozika. vsi, ki smo te poznali, obranili Te borno v najlepsem spo-mimi!« Umri je v Zužemperku g. Ma tej ^nidaršič c. kr. orožniški stražmoj-ster v pokoju po daljšem bolehanju v starosti 44 let. Urari je 1S. t. m. v Trnovem na Notranjskcm g. Anton Zajc, poso-jilniški in občinski tajnik, ki ostavlja vdovo z — 11 otroki. Rajnki je bil koncilijanten in pošten mož. Bodi mu lahka zemlja slovenska in blag sponi in! V Kozjem je umrla hčerica nad-učitelja gosp. Krajnika, Nadina, v starosti 18 let. Naše sožaljc! Dtibrovniški golobi. Čitamo v dubrovniški »Pravi Crveni Hrvatski : Sbog ratnih prilika po nalogu se je moralo sve gradske naše golubove ili poubijati ili na sasvim zatvoreno mjesto zakloniti. Odredila se je u tu svrhu prilično sgodna prostorija na Pločama, u novoizgradjenoj gimnazijskoj sgradi. i to u još nedovršenoj prizemnoj dvorani, koja je odredjena za gimnastiku. Nastojalo se je, da se svi pohvataju, sve do jednoga, po gradu i predgradju, ali to nije bilo moguće, jer mnogi po rupama visokih kućnih zidova i po drugim nepristupačnim mjestima. Ipak je uza sve to pošlo za rukom, da ih se oko pet stotina pohvata i smjesti u rečenu prostoriju. Ostale pak — cienimo oko tri stotine — koje nije bilo moguće pohvatati, poubijalo se je iz puške. Sada se pak treba ^tajojti na pi^4Q, & saklentenft sjj&t I shno sve do svršetka rata. Dužnost je s toga svakog pravog Dubrovčanima uznastojati, da nam se podpuno spasi taj mili, živi ukras grada, naši predragi golubovi, koji našem drevnom gradu odavaju neku preugodnu osobitost. Sborna crkva našeg Parca sv. Vlaha izgleda nekako neobična bez golubova, koji su uviek kao po-častno na njoj stražarili. Ta i strancima, koji su u naš gnid pridolazili, bili su osobito mili, te bi im i na ruku dolazili, i često s njima snimali fotografske slike. Kino - »Ideal«. Danes v petek:? na večstransko zahtevo: zopetno predvajanje sijajnega igrokaza v 6, dejanjih: »Ljubezen m\ bila življenje, Ijubezen mi je smrt«, In končno še »Kratkovidna teta«. — Jutri v so*-boto: »Zavzetje Przemvsia«. Sen-sacionalna vojna aktualnost. Omeniti je posebno: Dne 29. maja je bilo pred Przemvs! postavljenih več baterij, avstro - ogrsklh 30*5 cm motornih možnarjev itd. — Ražen tega še Wal-demar Psilander v trideianski dramj »Njegova zadnja volja«, potem znameniti »Mesirov teden« in krasna veseloigra »Junak«. — Tuđi mladini primerno. Paznc i\wtl * Internacije v Sardiniji. 619 Av-strijcev in Ogrov interniranih. Iz Lu-gana poročajo: V Sardiniji je doslej interniranih 339 Avstrijcev in Ogrov v provinci Cogiiari in 280 v provinci Sassari. * Zopet eden. V Temesvaru sa zaprli mno^okratnefca milijonarja in veletržea Edvarda liolzerja, ki je za-lagal armado z nenžitnim surovim maslom, sirom, mastjo ird. Njegove goljufije se cenijo na dva milijona kron. * Nszncnila o smrti na bojišču padiih italijanskih oficirjev, Kakor se poroča od italijanske meje, je itali-janska vlada preklicala prepoved naznanjevanja smrti na bojišču padiih oficirjev po listih, ker se je pre-povedi vse upiralo. Zdaj pa je izšla v listih vse polno naznanil smrti; opaža se, da je med mrtvimi nena-vadno dosti štabnih oficirjev. * Posledice surove šale. V Fritze-nu na Tirolskom je minuli teden umrla 201etna Marija Ansrerer. Delala je na polju, ko je prišel k njej ranjenec in ji povedal, da so kozaki z njenim ženinom k'rozovito ra^iali. da so mu odrezali roke in nr>ge in mu odprli trebah, tako da je sele po strašnih mukah umri. Marijo Angerer je to tako pretreslo, da se ie brez zavesti z^rudila in vsled tega čez nekaj dni umrla. Kar ji je ranjenec povedal, je bilo vse izmišljeno. * Nemški generalštab ?n sovraž-na voina poročila. Nemško vrhovno armadno vodstvo je naprosilo uredništva nemških listov, da priobčuje-jo vsak dan tuđi sovražne komuni-keje. Nemški vojaski krogi smatrajo priobčevanje sovražnih poročil za najboljši nazorni pouk širšega občin-stva, ki lahko samo primerja, kako se neprijateljem godi. Praksa je pokazala, da so ravno sovražna poročila vzbudila neomajno zaupanje naroda v poročila lastnega armadnega vodstva. (Po ^Gr. TagbL«) * Uspeh« haićanskih zrakoplo- vov. V italijanskem uradnem poro-c!!u, ki ga je priobčilo mornanško povcljstvo, da potolaži italijansko javnost, razburjeno vsled pogina križarke ^Giuseppe Garibaldi«, se nahaia tuđi poseben oddelek, posvećen uspehom italijanskih zrakoplov-cev. Kot najsijajnejši čin se tu ome-nja »z izvrstnim uspehom izvršeni intenzivni bombardement kolodvora v Grijani.« Kdor se je že vozil v Trst, ve, da je grljanski kolodvor mala skromna hišica, ki stoji ob progi kakor kakšna običajna čuvaj-nica. Če proslavlja italijanska admi-raliteta bombardiranje te hišice (ki kolikor vemo, dosedaj še ni poško-dovana!) za sijajni uspeh, potem si lahko predstavljamo, kako izgledajo drugi »uspehi«, katerim italijanska poročila ne priznavajo laskavega priimka »sijajni«. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. tfeieorološično pcročiio. ViJIoa oad morjem 205-* Sreća I iračni tlak 730 mm Cas 'Stanje' i^ , I •*™-mU* 15 Vetrovi Neb0 |vania f mm £3 1_________ 22. *2. pop.! 736 6 I 26 4 ! sr. vzh. !del. oblač n 9.zv. | 7370 | 21 2 sr. svzh. isk. jasno 23. 7. 2j. j 737-4 l 16 1 brezvetr. jbrezoblač. Srednja včerajšna temperatura 21 0°f npxro. 199°. Padavina .v.^tVill JmS*Jk Strav 4. .SUJVfcNoKi nakou", dac 23. julija 1^15. 166 stev. Ivan Krafiilk, nadučitelj v Kozjem naznanjam potrtim srcem v svojem imenu ter v imenu soproge Aati svoje sestre Franjo ter sina Milutina, da je naša vrla. dobra, blaga hči, oziroma nećakinja in sestra Nadina Kralnlk danes, dne 16. julija 1915, v 18. letu starosti, po silno dolgi mučni bolezni in previđena z verskimi tolažili ob 4. uri popoldne izdihnila Pogreb bode v nedeljo, dne 18. julija po 3. uii popoldne. V KOZJEM, 16. julija 1915. I 1759 I ————^^——■^^^^—__.^—^—^_■.*—^.———^-^_. ..- J Hndolf MilUaTifc, res. kadet pri 2 bos. herc. p. polku, sedaj na j bojišču, naznanja globoke žalosti potrt, v svojem kakor tuđi v imenu svojih j starišev, Franca MiklaviČa, župana in dežclnega poslanca v Kobaridu, Marije I Miklavič roj. Mašcra, brata Maksa In sorodnikov, da je njegov brat I Franc Miklavič res. kadet pri lovskem bat št. 20 in absolviran tehnik gozdarstva I 22 let star, padel 13. junija na sevemem bojlSču junaŠke smrti. I POLJANE, 21. julija 1915. I Žalujoči ostali. 1750 Vsem sočustvujo&m srcem Javljamo globokopotrti tužno vest, da je na$a ljubljena hčerka, oztr. sestra in nećakinja, gospodična Rozlka Jovan učiteljica v št Vidu nad Ljubljano danes 22. )ul!]a, ob pol 3 pop. po dolgi in mučni bolezni v najlepši dobi svoje mladosti, v 28 letu, udano preminula. Pogreb preblage pokojnice se vrši v soboto 24. t. m. ob 4 pop. iz hlic Žalosti 5t. 64 na famo pokopalteče šentviško. Najblaijo pokojnice priporočamo v najblaiji spomin. ST. VID NAD LJUBUANO, 22. julija 1915. talu|očl oitalL \ S ANAT0R1UM • EMONA , PCROOJSNICA /LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA ^i ti f 3£Pzp^vMt.praK^raj*D^FR DERGANC \ LepoTtaiovanie s štirirni sot arr.i, kopalno soho in s pritiklinami v II. nadstropju y Kila« flfavt Uliei se Ođdl mirni stranki s 1. avguston ali s 1. novembrom. ' Spreime se spreteu 1726 trgovski imik Mua««iiifaMtut*i^t • I predal fttev. 100. Liabljanm\ MT Odda se priiazco "VI stanovanje 1 2 sobama >n Uuhi-iji«; za beguiKe \.i Trhta ali Gorice pnmerno. Od ^el. postaje DomŽale oddaljeno pol urt*. V neposredni blizini pri-jeten ^ozJić. Doma dobra pitm vod i Pismpna ali usma vprašania na Uriulo Breifant r Dragoniljn ti. št. 29, pošta in 2e!t pust. buiutalt. Lovski pes (fermač) nemŠke pasme, tenino rjave barve, lisast, moćan, ki čuj^ na ime „Čuj**, je bil naibrže odpelfan. Kdor ve kaj zanesljivei^a o psu naj to sporoči podpisanemu proti nagradi 1&57 Makso l.avrenčič v Postojni. v večjem mestu na Spod. Štajerskem, je masivno zidana enonadstropna hiŠa, na jako ugodnem, za vsako obrt pri-pravnem prostoru tik cerkve n so^niie v jako frekventirani ulici za flgodso ceiio na predaj. Kje. nove upnv. »Slov. Naroda«. 1704 MtiLEzmro vino s kino \ lekartaija FICCOLl-ja J I tLjubljanl I 1 steklenica 2 kroni. ~ Povećane slike do naravne velikosti, kakor tud« oljnatc portrete na platno izvrŠuje umetniško po vsaki fotografiji 4192 Davoriš Rovftek prvi fotografski in poveCevalni zavod v Cjubljani, 3Co!o9vorska ul. 34 a. Solun stanovsnjo z 2 sobama, kamrn in vs^mi o«talimi pritikiinami se odda v novi hi£i za 1. november. Već v upravniŠtva »Slo-venskepca Naroda«. 1730 za specerijsko trgovino se sprejme takoj. Več se poizve v irgovini J. Krivic, Bunajska cesta 4. fp-aftčinskegaodbranega VIII9 v poljubnih kakovostih prodaja Albert ZerkoNA/itz, Nagvkanizsa, Ogrsko. fl v # 1 o £a krasni program Sijajna drama podmorske^a čolna. V SODDtO fa neSeljO Od Dubrovnika do Koios^a. ~ Najnovejša tedenska poročila. TDHPUI !F == Ove krasni komediji. ■ illlid IRuUlLJL V tem Ča««i napravi skrbna in umna gospodin ja izbiro v je-dilib in ču\a s podvojeno pazliivoatjo nad zdravjem svoje družine. Ker računa tndi z ra^žnostio, da se u^nezdi kaka nalezljiva bolezen, ima vedno veliko bteklenico desintekcijfckega sredstva Lysoforin v lnši. Desinfekcijska moč Lys(»f«rmase potrhije po znan^tvfMiili raziska-vanjih v inštitutili pr.fifi-s'»rjev: LSffSer, i.iebreich, Vas, Ps^ tik, pposkasser; di Vestea$ Tauszk, Vcrtun, Pfuh3, Pfeiffer, UjheSyiy Pcr^onciiGj Loii* itd. Pazimo na to, da dobioao Ly8ofurm v originalnih btekienicali ali posodah, na katerih so vse vinjete in parirnati ovnji zazuamovani s tvrdko: kemična tovarna v Ujpcstu in na katerih je tuđi varstvena zcamka. Vsebina stekženice: ss«=tix-fco t%xtx:ek$. ■■^^hb^^h JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani. i Centrala v Jrsh. Podružnice na Maji, v Dubrovniku, Kotora, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. 60 5 Slvakaa sv«m % Aa*rtk«. a Delni&ka glavnica K 8fOOO.OOO. MakasUa v Amerlko In akreditivi. Sprejema nove vloge9 s katerimi se zamore vedno raspolagati, JZ % 0 brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih ^" ^ ®