t a Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ kot i< 2 NA DAN DOBIVATE }) C "GLAS NAROD V po pošti NARAVNOST NA svoj dom (izvzemši sobot, 00 nedelj in praznikov). ^ :: Citajte, kar Vas zanima Telephone: CHelsea 3-1242 No. 252. — Stev. 252. Reentered as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office a* New York, X. Y., under Art of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBRA 4, 1940 —PONEDELJEK, 4. NOVEVBRA, 1940 Volume XLVIIL — Letnik XLV1H. GRKI VJELI1200 LAHOV REPUBLIC STEEL SE PRIBLIŽUJE CIO Govorice o pobotanju se čedalje vztrajne je širijo. — Pravna zastopnika CIO in Republic Steel sta se že večkrat posvetovala. — Jeklarska družba se bo morala vkloniti razsodbi najvišjega sodišča. GRKI SO ZAVZELI DVOJE GRŠKIH MEST IN ENO ALBANSKO . . . VELIKA POMORSKA BITKA V BLIŽINI KORFU . . . ANGLEŠKI LETALCI POMAGAJO GRKOM Po poročilih, ki prihajajo z meje v Beograd, Grki prodirajo proti italjanskemu glavnemu stanu v Korici v Albaniji ter je ena italjanska divrzi-ja v nevarnosti, da bo obko Ijena. Londonski list "Exchange Telegraph" prinaša iz Bitolja v Jugoslaviji vest, da so Grki že skoro popolnoma obkolili Korieo in da se bo moralo mesto vsak ('as j>odati. Grška radio postaja poroča o veliki pomorski bitki v bližini Korfu ter pralvL da je neka italjanska bojna ladja v plamenih od plula proti severu. Grki so zavzeli dve vasi na grški .strani ter zavzeli eno vas, ki leži med Korieo in grško mejo v Alibaaiiji. V teh bojih se posebno odlikujejo takoimenovani Kvzones, "vojaki v krilih", ki s*o .vjeli 1200 Italjanov in meti njimi dva generala. Evzones z oddelkom motoriziranih čet so nepričakovano napadli Italja-ne, ki so zbežali. Ti boji so v teku na severovzhodnem delu Grške, kjer so Italjani skušali prodirati proti Solunu. Kopni armadi v bojih pomagajo grški in angleški aero plani. Bombardirali s*o tudi Ti rano in več albainskih pristanišč, kjer Italjani izkreuje-jo svoje čete. Dosedaj je Italija poslala v boj proti Grkom 2">,000 z vsemi potrebščina mi dobro preskrbljenimi vojaki.. Grkom v veliki meri tudi pomagajo albanski uporniki. Po-ročilo, ki prihaja iz jugosio-vanske vasi Stenje ob Prezbi jezeru, pravi, da so bili Italijani vsi zbegani in pričeli v velikem neredu bežati, ko so grški aeroplani napadli ita-ljansko vojaško letališče in taborišča pri Korici. Poročilo iz Bitolja v južni Srbiji pravi, da Grki hudo obstreljujejo cesto od Korice do jugoslovanske vasi Resne. Grki so izstrelili 6 italjanskih aeroplanov ter uničili 9 tankov na fronti med Janino in Flori no. ma odpotoval grški poslanik in njegove posle je prevzel švicarski poslanik. Osišče hoče osamiti Grško Dobro poučeni tuji krogi v Beogradu zatrjujejo, da je namen Italije in Nemčije ločiti Grško od Jugoslavije in Turčije ter jo prisiliti, da naglo i oklene mir z Italijo. Kot trdijo ti krogi, igra pri Roosevelt o bodočnosti Amerike Predsednik Roosevelt je v soboto večer v Clevelandu imel zaključni govor v svoji kam-paniji za predsednika. Rekel je, da se iz osebnih nagibov ne ]>oteguje za predsedniško mesto, da pa v teh burnih časih hoče ostati na svojem mestu in voditi deželo iz \ iharja v boljše čase. Rekel je tudi, da bo to, ako bo izvoljen, njegov zadnji termin predsedništva. Na j važnejše del njegovega govora pa je njegova napoved o bodočnosti Amerike. O tem je izvajal sledeče. In tako mislim, da je uso- tem najvažnejšo vlogo Bolgarija, ker so njene železnice na ! ja sedanje ameriške generaci-razpolago Nemčiji, ki more poj je, da si začrta pot za Izločil jih naglo poslati svoje vojn- Lost, da jo 1k> videl ves svet. št v o proti jugu. . I Xaša molitev je, da se nam vsi, Jugoslavija se je zavzela, da ki ljubijo svobodo, pridružijo —trepetajoči navadni človek te zemlje, kateremu hočemo razsvetliti cesto. Vidim Ameriko, v kateri tovarniški delavni ne bodo odpuščeni, ko so dos*egli svojo srednjo starost, v kateri ne bo brezkončne vrste revščine od generacije do generacijo, v ka teri revni farmer ji in farmer-s'ki delavci ne bodo postali popotniki brez domov, kjer mladini ne bo treba prositi dela. Vidim Ameriko, čije reke in doline m jezera, hribe in vole-toke in planjave—naše gore bo počakala izid italjansko-grškega spora in vladni voditelji se izogibljejo vsega, kar bi moglo vreči na nje kako senco pristranosti. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovie ima vedno konference z raznimi diplomati in politiki, toda se še -vedno obotavlja, tla bi sklical kabinetno sejo. Osišče je zadovoljno z Jugoslavijo Krogi osLšča v Beogradu so zadovoljni s taktiko in vidijo, da se Jugoslavija trudi ostati j nad našo zemljo in bogastvo strogo nevtralna. List "Esse-1 globoko v zemlji —brani pra-ner Zeitung" je prinesel dolg I v i'"na dedščina vseh narodov, članek-, ki laskavo piše o nev- j Vidim Ameriko, v kateri tralnosti Jugoslavije in zago-limn malo podjetje v resnici ta vi j a nemškemu narodu, da priložnost uspevati in procvi I seboj vitli Po Clevelandu so se razširi-i le govorile, da se vrše pogaja-nja meil Republic Steel ('or-poration in dO. Ce bodo po-I janja uspešna. bo to zgodovin-kajti združila sv najbolj zagrizena in ki zadene tudi Ameriko. | bo ta dva e zelo težke nasprotnika, kar se jili -pomije odlo- Tija ameriško delavsko giba- Pre« msc in ravno zato sc čil, da stoji se dalje pri .-tvojem narodu, dokler ne dosežemo jasnih, trdnih tal v liodoč- nosti. Zaključil j« nje. Nekaj resnice pa že mora biti v t<*m. V Pittsburghu sta j se namreč zadnje dni večkrat . sestala T. 1*T. Pat ton. pravni iza>topn!k Republic Steel, ter jev, - čimer pa nista niti u: niti Delavski urad za" vana, če se res Rep;:' . • gaja s CIO, ni ved«l nenatančnega odgovoriti. R< je le: — < e se tako \/.u i. kadi, mora biti iie! konec tega termina, tedaj bo drugi predsednik in še mnogo več predsednikov, in upam, da bodo prišli tudi časi, ! o bo b(--e razpravljali, ni natančno znano, toda zdi >e, da -o y.(. i Republic Steel kolino pobotati z CIO in -kicni-ti kolektivno pogodbo, i Kot pravi As--o ša4. i Pr<- To so storil«* že mnogo več- j je fram*o>ki mini-t rs i--i je iii vplivnejše jeklarske predsednik Pierre La\ a v . družbe. 11 a je demokracija ;»> «•• poleg tega je Republic Steel i.; do radio pozival delavce celega sveta, da bojkotirajo Italijo in da naj skupno nastopijo proti fašizmu in agre i sivnosti. Italjarii bombardirajo grška mesta Italjanski aeroplani bombardirajo razne grške kraje od Soluna do Krete na jugu. Za-1 deti niso bili grški vojaški predmeti, pač pa je bilo zadetih več hiš, v katerih je bilo tudi ubitih več ljudi. Italjanski boiubniki skušajo razbiti železnico, ki pelje iz Roluna v Jugoslavijo. Na tej železniški progi Kta dva mosta, katera Italjani posebno obstreljujejo. Italjanski poslanik odpotoval iz Aten V Atenah je bilo naznanjeno da je iz Aten odpotoval i- gal nad datom vel toni. Willkie je spomnil svoje poslušalce na predsednika Roo- nika." »Nadaljevanje na 2. strani ) Republic Steel se je pnto-J žila. Zadeva je šla od priziv-nega sodišča do prizivnega so- iy' dišča ter dospela slednjič pre l i^^j^rnijo. najvišje zvezno sodišče, ki je! vseh ozirih potrdila prvotno i razsodbo Delavskega urada. Medtem so seveda minila le- j ta, in zaostala plača je narasla na celih sedem milijonov dolarjev. Republic izjavlja, da te o-gromne vsote nikakor ne more fi. novembra, 11M0. plačati ter je baje ponudila v j I'iv Iništ poravnavo dva milijona dolar-1 — i Iain zaradi zdravja o-: , o 1 Anglije in da je ::a : i ■. Kdaj in kako je o ]p 1, ni znano, poročilo san o .vi. da sta Chamberlain i>: * _■(»-va žena že 10 dni na mor! Zaradi VOLITEV n.- j'i- tri "Glas Naroda''. Prii od-.nja številka izinlol Hitl-er sličen ali pa še hujši pritisk na Piiu^ko. Finski vladi je bila v obliki ultimata predložena prošnja, naj prekrši svojo nevtralnost, istočasno so pa že dospele v finsko pristanišče Waaso nemške transprotne ladje. Izmed vseh srednjeevropskih dežel je edinole ena osta Ja stoodstotna demokracija: Švica. To zadnjo trdnjavo svobode »v osrčju evropskega kontinenta je mogoče edinole s s'ilo zavzeti. Navzlic tenm se je pa nedavno posvetoval zvezni predsednik švicarske republike z voditelji neke švicarske nacijske stranke. Ko je javnost o tem zvedela, je po vsej Štvici zavrelo, toda predsednik se je opravičil, da je bij pogovor povsem 4 * informativnega" značaja. Dejstvo pa je in ostane, da je pied«»ednik švicarske republike sedel ob isti mizi z zastopniki \ prepovedane organizacije, ki so si drznili razpravljati o "no vem redu" tudi v Švici. Še najmanj pa pritiska Berlin in Rim na Jugoslavijo, kar se vsem čudno dozdeva. Naciji so uveljavili "nov red*' na Madžarskem in v "Romuniji, v njuno najbližjo sosedo Jugoslavijo si pa niso drznili kaj prida drezati. liani je Jugoslavija odstavila in internirala ministrskega predsednika dr. Milana Stoja d i novica ki jo 1 »i 1 na gla-mi kot najnevarnejši nacijski agent na vsem Balkanu. To dejanje je bilo smatrati za biVzprimemo drznost ter za očitno kljubovanje ,Hitlerjevim in Mussotiiujevim namenom! Toda časi se naglo spreminjajo. Nedvomno >c 1w» Sto-jadinovič vkratkem zojiet povzpel k moči in k svojemu prejšnjemu dostojanstvu. Beograd je pa tudi že začel izkazovati narijem "majhne usluge". V Jugoslaviji je prepovedana v=aka propaganda za Anglijo. Prostozidarske lože so bile raz-puščene. Prepovedi nacij>kili organizacij so Išlo preklieane. V gos*podarskem pogledu vlada nztreza Berlinu, in bi dala Nemcem zadnje zrno pšenice. Vse to pa ne bo preprečilo, da bo v slučaju nemško-itnJijanske zmage Jugoslavija kaj drugega kot majhna, brez-ytomembna okrnjena državica. Ribbcntrop in grof Oiano sta se že sporazumela, kaj bodo pograbili Nemci in kaj Italijani. Mussolini ne bo prej odnehal, dokler ne dobi Dalmacije, da vresniči s tem svoje sanje o Jadranu kot izključne italijamskem morju. Hitler želi degradirati Hrvatsko jv "avtonomni*' pro-tektorat. Poleg tega mu dtši rodoviten Banat, ki je bil po mirovni pogodbi leta 1918 odvzet Madžarski ter razdeljen med Jugoslavijo in Romunsko. Ko je nedavno vrnil Hitler Madžarski del Romunske, je rekel, da je popravil krivico, storjeno leta 1918. Bana ta pa ni vrnil Madžarski. To "žitnieo Evrope" je Hitler lepo zase' prihranil. Predsednik Roosevelt izroč4 adm> " Richardu Bvrdu v priznanje za njegovo znanstveno delov:, nje na Južnem tečaju red zlate zvezde. Na sredi a sliki je mornariški tajnik Knox. Iz Slovenije ko so se drugi madeži zeio popravili. Ajda je zelo polna in je je mnogo. Čeprav ni letos za .v'*,n 1,kraz' za kwieto ni hotela zoreti, je po nekaj toplih dnevih dozorela in so pričeli zgodnejšo koruzo spravljati domov, kjer jo v večernih urali ličkajo. Tudi kasnejše vrste koruza, ki je *eto» kot nekako nadomestilo posebno lepa in polna, je začela zoreti in je lepo dozorela. Ravno ta- K oropani ja se bo sporazumela s CIO Iz Clevelanda poročajo, da bo kmalu končan star spor, med CIO in Youngstown Sheet and Tuibe Company. Delavci, ki so biLi vsled štrajka odpuščeni, bodo sprejeti nazaj. Glavna ovira je zahteva Delavskega urada, da jim mora kompanija plačati vse dneve, izza dne, ko so bili odpuščeni. To bi bila ogromna Kompanija je pripravljena nekaj plačaiti, toda ne vsega. Unija ibo najbrž svetosvala delavcem, naj se zadovolje z manjšo svoto, ker bodo nedvomno storili. Med družbo in delavci bo takoj sklenjena kolektivna pogodba. Vlogo posredovalce je prevzel Philip Murray, predsed-sednik odbora za organiziranje jeklanjev. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V trti kritičnih časih Je vsakrmn iiUtelju dnevnih vesli potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošlje- ■m našim naročnikom p« najnižji ceni. — Naročite ca £e danes! 9* m M94 48 velikih strani; 32 ha rr* tii h mnljerlilor t njih drla* in 0 atunljeridov Zdr. d rta v in astav vodilnih 4r- 46 svetovnih slik popolnoma o- snačenih: Zanimivi svetovni dogodki. NajnoveJSi seraljevld kale celi svet tn tndi: RAZDELITEV POLJSKE MEl» NEMČIJO IN •RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljlte svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDO V ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga Izpolnite in poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje, vide z novimi mejami vojskujočih ae drŽav, kakor bodo preme- njene po sedanji vojni. « NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA" Sli WEST 18th STRUCT NEW V O E K , N. X. var iz Cabra -o j<* ponesrečil v gozdu; zvrnila se je jianj bukov, da je obležal s hudimi notranjiinii poškodbami. Fr. Meh le, 39 fetni posestnik z Grosuplja, je padel s kolega in si zlomil desno nogo. — Jože Kr-nik, 24 letni delava, zaposlen pri Kranjski in-dn>trijski »lrnžbi na JesfmH*arh, si j«» zlomil levo nogo. Peter. Zgaga NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDANJEGA ŽTVI^rENJA J^obra kiwjx'ija Na trg v Sarajevo je ^il pri-tovori] Črnogoree Jovo trideset košaric in jili skušal spraviti v denar. Prav lahko jih j«' spravil, kajti prodajal jih j«-po pet dinarjev. Kmalu bi se mu bila pa kup eija zataknila, kajti nedaleč od -njega je bil razpostavil ("'rno-goree Joco istotake košarice in jih prodajal p<» tri dinarje. Sle so seveda kakor za med. J>opoldne sta že oba razpro dala svoje M ago in se sestala v kremi pri časi raki je. — ('nješ, brate, — pravi Jovo o«-i t a je Jo<«i, — kako si vendar mogel prodajati košarice •pfKtri dinarje. Jaz sem vit rt za košarice ukradel in nisem imel skoro nobenega dobička, pa sem jih prodajal po pet dinarjev. Wright je najel tovarno v Patersonu W1LLKIE GOVORI valca bogat pridelek ter .1m> tako mnogo pripomogla k splošni prehrani. Kakor koruza, tako Kpada tudi ajda med najpo-j tretbnejšo km^erko hrano ki pa tudi na mizi boljših in premožnejših slojev v obliki dobrih žgan cev dobi svojo veljavo. iS pridelkor.. krompirja se do leujski kmet ne more posebno pohvaliti, ker j«, ninoiro gnilega in mu je tudi škodoval zem-j ski llimHs s t< ni, *e pridobitve socjalnega zavarovanja in da IhxIo imeli farmer ji delež pri dohodkih naroda, delavci bodo imeli vse pravice do pogajanj z delodajalci in da bodo dobili še višje plače, kakor hitro se ls» vrnila prospe-riteta v deželo. Veeraj, v nedeljo, je bil Will-kie s svojo soprogo večinoma v svojem stanovanju na 5th Ave., v New Yorkn. Dopohhie je bil s svojo soprogo in bratom Kdwardoin v protestantski cerkvi Heavenly Rest. Na svojem >?tanovanjn je -orejel nekaj svojih prijateljev, katerim je rekel, da bo. ako I*> izvoljen za pre«lsetlni- Wright Aeronautical Corporation je najela tovarno Dye^ ing in Printing Company v East Patersonu, N. J. Tovarna ima 4.'*.'{ tisoč kvadratnih čevljev površine ter bo že v nekaj mesecih predtdana | stara in properela. v tovarno za letala. Pri Wrightovi družin je zaposlenih letos 1."? tisoč 500 delavcev, dočim jih je bilo lani ob tem ča»su komaj pet tiso«'-. — Hm, — je zazehal Jo<-o, verjamem, da ne. J&z sem imel pa pri v>aki tri dinarje dolnčka, kajti jaz sem ukra del že spletene košarice. Ni bila l>ožja volja . . . Tinček Kvartinček se je bil vsega mavelK-al. Najprej j.-precej naglo pognal ]nt grlu vse svoje premoženje, potem je napravil nekaj dolgov, ki jih ni seveda nikdar plačal, naposled je pa .večkrat prišel -postavo navskriž, ker ni f»o-zna»l meje iue«l mojim in -tv»>-jim. Kaj kaže takemu človeku T Poboljšati se? Nak, za ^»ol>olj šauje je bil prestar, ker mu je že sod rili križ lezel na pleča. Kaj torej? Z zadnjimi kiajeerji je kupil steklenico žganja, nekje iz-taknil vrv in se odpravil v teman gozd. Izbral je primerno vejo, in zgodilo se je. Pa se ni vse tako natančno zgodilo, kot je Tinček nameraval. Veja ji- bila trhla Ln j** ulomila, in tudi če bi bila veja kot se spodobi, bi se vse Wpakedralo, kajti vrv je bila Jesenski pridelki Irodo ]»repre-|ka' Iia kon««u svojega dragega či»i, *la pomanjkanje prehrane prepustil prekean ne 1h» preobčut- no. Zalostnejša pa dolenjskih vino a pa m* »gradili -lika |m» T<»pfi prepustil predsef>to!roval. Obljwbil je Zanimanje za volitve v Berlinu Nemci se niso nikdar kaj prida zanimali za ameriške vo-' litve, letos je pa povsem dru-1 gače. V ameriškem poslan: 1 štvu v Berlinu zvoni od jutra do večera telefon. Radovedni Berlinčani vpra šujejo, kdaj boošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za ikar je treba posebej plačati .—. Vjpled razmer v .Evropi oi mojfpi« v Jugoslavijo In -Italijo mkifiti denarja w DOLAlUffl, temvei emmo * dinarjih ob. lirah. Isto velja tudi ta drage države. SLOVENIC PUmUSHmG GO. s OiDaSLJ« I t: 216 Wast 18th4Btre«t. Jlaw -York Tujec je potoval |k» y»ro-stranem farmskem ozemlju ter opazil starega moža sedeeega na drevesnem krclju ob #ležel-ni cesti. — Na, kako je kaj? — ga vpraša. — Hvala, dobro, — odvrne staree, — jaz sem povsem zadovoljen. Nemeraval sem posekati nekaj debel, pa je prišei tornado in mi jih j#- prnlrl. — S tem ti je bilo dosti dela prihranjenega, kaj nef — je (»oizvedoval tujec. — Seveda. Pa so debla ležala od jeseni do drngegn poletja in -o *e vsa osušila. 1'dari-la je *trela, zanetila dračje, pa j»« vse drevje zgoreh>. — Hm, to j*- pa xlabo. Kaj g »a zdaj poč-neš? 1— Zdaj pn ♦'■aknm potre-a, da mi ho izsul krompir iz z^-nilje. i Mr;rt a -r. Kp Srl^lti seljak je bil jezen na pravoslavnega popa, ker nni je baje >tori) krivico, ki je nikakor ni mogel preboleti. 'Nekoč se srečata, in seljak *T>raša popa: — Ali pe res rečeno v evangeliju: — <*'e te kdo udari po desnem licu, ga ne udari nazaj, ampak mu še levo ponudi ? — Res je, — odvrne pop, seljak pa s pestmi po njem, da so se kar i-skre kresale. Ko pride pop nekoliko k Kapi, reče mirno sel jaku: — Rečeno je pa tndi: -— S kakršno mero boste meri K, s tako vam bo odmerjeno. In je začel z obrestmi v.raca -ti sel jaku, ki je kmalu krvavel iiz ijst in ušes. Mimo pride vlastelin in vpra.ša Turka, ki je z zanimanjem opazoval buren prizor: — Kag pa počneta? — O nič, — odvrne Tur*, — rveto Pismo si razlagata. •'0 LAS NAROD A" — New York Monday, November 4, 1940 * USTANOVLJEN L. 1893 Kratka Dnevna Zgodba Ji* ■ i ■ V Volitve in denar Ušel napadalcu si-jdin. zakaj bi ne bilo mleko vsaj j ju) 8;' Tretji ti postreže s tem in onim in noče plačila. Na- Pr i družim ge na rvojem po-tčaj pika smo preskrbljeni ovauju znancu iz inženirske riipoin. Skupim;, zaposlene v bosanski j v |1|L|| >nmikovill pra ir;i-unii blizu ioean-kega m, dill Ljibušnje gore (2200,;za^UJe razodene svojo zeljo: >loyalj,kega sreza, d,, he g h|i/u hi\,;(1 Bosm., "Ti s, zelir, odmer, mi kos su- iia'o spoznano z vebeanstvom leiiioti lllll -UIIIUII. iin-.l rvilit-i 1IIII t»<* i____ i 1.11'idt , , . Keneegovine in Orne gore, .so >teue ti.ine v uedotakiije-|n|i|ijo||. motroy ^ kjcr na_ sumah. med katerimi **jvaUllo }irMt, okr kvi ii.pi.io čudovite 'bosanske j metrov na en ha. dočim je noi-plnnine. Redka pr.rodna le- • Um y ]h - (U( (>(M) [Hita ,„ 11 mi na te tako omami, j kvadr m Xa (Jt^tin(1 kilo_ metrov sama šuma. Koliko bo- Igastvo, kakšna zakladnica do- ..... . . ... brine, katere pomen in vred- ni jelke, ki ponosno kipe v visi-' „ ♦ i x , i > - ' . _ * "... Inost bosta v bodoče se on 40 0i> m), med potjo večkrat navzdol za« nekaj sto in spet v reber za prav toliko metrov Tako gre vsak dan. Zamo nepoklicanca le k pa ikra t no vajo je ta vežba muka, za utrj- no skupino šala. Sledi vsak dan selitev, i Vrsti bosanski konjiči, tnko ]>• "merile in hvaležne živalce, prenašajo zasebni in erarni niat>ilal -' tako vztrajnostjo in čvrstostjo, da se kar čudiš. V teh divjih zapuščenih krajih .je orientacija težavna, potovanje b«.!j. Moraš v strmine preko •» vaio-vja, čez debla- ob r»otok:h. zatrpanih s podrtimi drove-!, čez potoke, na levo, na desno . . . Potoki so polni drobuili in fatko okusnih postrvi kakršnih ni pri na-. Ustavi* se, sedeš iu vitžuh trnek. f'e >i le količkaj strpni, naloviš 40 do 50 ko-nfculov te redke poslastice, ki ti v tem skrajno čistem zraku močno tekne. Nato se malce zlekneš na mehko pri rodno blazino in se predaš skrivnostnemu žuborenju potoka. Nad tabo patruljira bistro orlovo ali jastrekovo oko ali te zmoti prihutanje golobov in skalnih jerebic. Naravno, da -o ta temna zatišja dobrodošla tudi ruše vcu. Medvedjih samotarjev je sicer precej a se le redko prikažejo iz ovojih skrivališč. Pravijo, da se vedejo zelo "korektno" in so pohlevni. Ob sončnih pečinaili lenuhari strupena zale ga gadov in modrasov ocialno urejenega narodnega .gospodarstva. Taka iti enaka vprašanja se vsiljujejo človeku, ko zre na to bogastvo. lite. Vsa ])ose-1va -o prisvojena (uzunpirana). Naseljenec si napravi 4ičair" (ogrado), o-krog nje seka ali "beli'" drevesa. Obeljeno (olupljeno) drevo se seveda posuši in čair t^e razširi. To s< vrši tudi s pogorišči. ki opominjajo na nekdanja -požarna gospodarstva tako imenovana "Brandwirtschaft" iv naših krajih. Njive na taki izemlji so seveda nekaj let el popo.'no narav-jno gnojilo le z neznatno količino fosforne kisline. . Na-elja imajo servitut paše in drvarenja. Servitut je nji- , ... . liovo ••tfaro pravo, ki na bo — .Jugoslavije iM)lie svoii vrsten , , , . . .. ,11 11 kakor v-o kaze — uknneno. /ivelj s trpko 'V tem Svojevrstnem oredelu usotva predanost poslanstva in ideal izt-m n^ogli pričarati velika blagre, a pravih u-pehov siii brez smotrno pomoči od strani javne uprave ni mogoče lninliti. dasi i" to ljudstvo neverjetno bistro, kar se očituje zlasti na naravnost klasičnem pripovedovanju. Neposrednost, umestnost, pravifno-t. poudari k in kretnje v izražanju predstavljajo svo-jevi^tno dostojanstvo, ki človeka preseneča, tem »bolj, ker ga v našom siromaštvu nepozna-mo. Nemvorški mesečnik 44Fortune" Objavlja zanimive podatke o stroških za volitve a-meriških državnih predsednikov. )Od leta 1860 so imeli v Združenih državah dvajsetkrat takšne volitve >n zmagala je s svojim kandidatom običajno tista stranka, ki je imela več denarja na razpolago Dve izjemi sta bili: leta 19.T2 in ko je prodrl Ituo-eveH. čeprav so imeli njegovi nasprotniki, republikanci, več denarja za voli 'no propagando. Leta 1SS0 jo izvolitev državnega predsednika veljala prvič več nego milijon dolarjev. Leta 1936 .-o stroški nara-li na več nego 50 milijonov dolarjev ali na H2 centov za vsak volilxuglas. Za! kandidaturo leta 1932 j^ Roose-i > velt poraflkil okrog:V» 18o,000 tlo-jlMiguel Angel Mendez, larjev, za kandidaturo genera-! .. ^ ii i i inon i • : grešnik v Porto JKieo. je la Lennartla \\ ootla 1920, ki ni ® ' *' inwla uspeha, jo bilo ]>otroše-jčno ušel smiii, ko je nek napa- nih 1,773,000 dolarjev, kar predstavlja rekord. v tei deželi, ko sem bila mo pob-^že-seznanil, med njima |"dada, ker sem si morala prevlada le govorica pogledov. <*V j<'ej iti svoj kruh služit. Za to-zaljmblj« nec- opazi, da mu iz v o raj imam priliko sedaj in me zadovolji sicer tudi z zadoščenjem, da je postal s svojim d«1-narjem "izdelovalec predsednikov." V drugih primerili pa pričakuje darovalec, da ga bo kandidat, če bo zmagal', nagra-j tlil v -a j s kakšnim diplomat-1 ga, bodisi za demokratskega kandidata, jih je kvečjemu 700 ■tisoč, ki .so m kaj malega prispevali za stroške. Okrog 70 odstotkov vsot, ki jiih z>berejo z darovi, pred-tavja prispevke i po 100 dolarjev in več. celo če- itrtino bodisi republikanskih . ^ !ali demokratskih volilnih stro- . v . , . a. ^(škov krijejo darovi po več ne- ko računajo - tem, tla bodo do- >kim mestom, če že ne z ministrskim stol com. Darovalci visokih vsot STAROST NAOČNIKOV. ,I\ot prvo sliko naočnikov smatrajo neko sliko Tomaža Motlenskega iz 1. 1352, ki jo je videl v zakristiji cerkve sv. Nikolaja v Trevisu. Da pa so naočnike že prej poznali, je razvidno Lz nekega florentinskega rokf>pi^a iz 1. 1299. V tem rokopisu pravi avtor: 44Postal sem že take star da bi ne mogel niti brati niti pisati. če ne bi imel stekel, ki jih hulenujejo "ocehiali" (naočniki) in ki so jih pred kratkim izumili kot pravi blagoslov za ubotre starce, ki jim ie vid opešal." Potemtakem -o naočnike izdelovali že v 13. stolet ju, in sicer po vsej priliki v Benetkah. bili prvovrstno veleposlaništvo. Tudi Roosevelt je na pr. ♦Toe Davisa, ki je v svojem imenu in v imenu svoje žene dal 4(J',(MH) dolarji v, postavil za veleposlanika v Rusiji in Belgiji. Bingham je za 25.000 dolarjev postal veleposlanik v Londonu. Bert Fish za 15.000 dolarjev j poslanik v Egiptu. Lawrence j Steinhardt za 12.000 dolarjev) go 5,000 dolarjev. Naj si bo povprečni ameriški volilec še tako navdušen za svojega kan-jdidata, zanj no žrtvuje niti centa. MILIJONE LET STARO JAJCE. l.jenka milostno vrača koprnečo poglede, tedaj tvega kvečje-mlu to. zaročil, sme Mti v njeni družbi kvečjemu v družinskem kroiru I in vedno pod nadzorstvom. Poročni dan prinaša potom prvo vesele, ker človek se mora u-čiti, dokler živi. priliko, ko moreta biti sama. Kalifornijsko vseučilišče Da H ?0 ari?eiltinski 7akoni po pri-pevka k volilnim stroškom| ima iiosebno dragoceno jajce. V foh f.orenioni jah kaj bolj poslanik v Moskvi, Peruju in ;To jajce je namreč okamonina 110«ro dmsrod. bi bilo tre- [' na Švedskem. George Karle in ga je našel neki iskalec zla- ugotoviti za 11.000 dolarjev poslanik vjta t»b reki Gili v Arizoni, v ma-! Avstriji in Bolgarski, Tony I si trdega apnenca. Ko so ga Biddle z ženo 55,000 dolarjev, j previdno izluščil? iz kan>enite- Veliko jih pohaja v večerno šolo, ki niti ne znajo pisati. ne brati v svojem jeziku. Večinoma so to Italjani. Za tisto je v resnici težko in so že vsi stari in hodijo vsi taki Iza državljanski papir. Ker je sedaj zima preti vrati in doliri zimski večeri, si jih najbolj krajšate z lepim berilom, in to dobite v "Glasu Narodu'*. Zatoni j naročite -i sedaj in to lahko storite pri meni. Rada bi tudi videla, da bi še kateri drugi naročnik se o«da>il s kakim dopisom iz naše naselbine, saj časa imate dovolj vsi. Torej samo malo korajže m dobre volje, pa gre. Pozdrav na vse citate!je tega lista. Frances Lukanich. poslanik na Norveškemu in veleposlanik na Poljskem. Jimmy CromweKl njegova žena je dala 55.000 dolarjev) pa poslanik v Kanadi. Takšna praksa jo v Ameriki običajna. Roosevelt se je - temi in drugimi imenovanji oddolžil za četrt milijona dolarjev, ki so jih preskrbeli njegovi prijatelji za volilne potrebe. Državna mesta pa dobiš v Ameriki tudi za drugačno, no samo finančno sodelovanje pri volitvah. Politik, ki je prido- Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard Spisal Janko Kač. (117 strani.) Šta- 283 strani.) Zgodba o čudoviti egip- jerski rojak KaČ rii do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom 44Grunt." Cena...................... 85c. čanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu, itimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 Cena.......................$1.00 jzZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 stra-Jii.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane ipatere. Cena......................$1.00 čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena ......................$1.00 Slovenic Publishing Company ga plašča, so ugotovili,, da se po obliki ne razlikuje od navadnega-gosjega jajca. Njegova lupina jo ohranila prvotno sestavo in mikroskopsko strukturo. Notranjost pa je napolnjena s kri*talasto ma-o iz ko-lemanita. Po mnenju strokovnjakov jo to jajce staro nekoliko milijonov let. . MESTO ROMANTIČNE LJUBEZNI. IBuenos Aires, argentinska prestolnica, spada med najmodernejša velemesta na svetu, I kar se tiče tehnične in poslovne htrani. Kar se pa tiče družabne strani, kaže njegovo življenje oblike, ki nas .opominjajo na čase davnih pra dedov. Španski vpliv, ki je svojo zadržanost do žensk prevzel od islama, učinkuje v Argentiniji še vedno, zato initjo zaljubljen-ci tam neprimerno težje stališče nego pri nas. Trpeti in hrepeneti toliko časa, da je že kar od sile. Nobena ženska iz viišjih krogov Buenos Airesa bi se ne drznila potovati sama, ee!o če je že poročena. Mlado dekle se mora povsod kazati v sprem-stviu >voje matere ali "duen-ne." illademu moškemu je tedaj zelo težko seznaniti ee z mladimi dekfetom, ki mu je za-palila srce. Preostaja mu sa mo prastari način 4'okenske promenade" ki je v Argentini ISLOVENSKA NARODNA! PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA 1 PODPORNA USTANOVA Najboljši prijatelj v nesreči vam je: Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. g ČLANSTVO: 52,000 H PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ g Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, HL g •'<] LAS NAROD X" — New Tori Monday, November 4, 1 940 VSTA'NOVLJEN L. 1 —: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. 1UI1! 3 4* MlillWlUIIUWUUIHllMIM^ "In boš ljubosumna preko groba? Tli ženska — ženska. A ne boj se. Tudi jaz pojdem nekoč s te zemlje, kadar bom sam hotel." "Te sem jaz grozna — ti si še bolj grozen, Ivan." 44Ivan Grozni, kajne? Mogoče, da se .ie vtelesil vame. Pa pu-tiva to. Kaj storiš torej v oni zadevi?" "Svetuj mi tir* 44Sem ti že. (~'c pa le ne moreš, poglej, Andrej bo prav f.n prav vesel." Tina se je stresla kot trepetlika in zde:o re ji je, da ?e je zavrtela vsa soba krog njo. Pire je sedel nepremično in jo gledal, da jo jo pokol njegov pogled. 44Kaj meniš, da je bilo ono manj strašno?" je dodal po dolgem molku in povzel >pet: "Če že misliš, da je kai strašnega na -vetu in da jo Še kaj bolj strašnega, kot smo mi, ljudje.' Tina ie zmajala z glavo. "Ni izhoda." "Povsod je izhod — le volje, voljo!" Andrej bi bil vesel, praviš," je dejala čez nekaj časa. "Re- bi bil — in še kako vesel. A pomisli- vsi ti meseci, ti dol«;! meseci, spomnim >e prejšnjih časov — šp od takrat — kje je žrt tot" Zamahnila jo z roko in se naklonila nazaj in gledala v*trop. 44To jr živinsko! Kaj vi moški veste o tem.. Neestetično, grozno. Nikamor ne moreš, vse ti jo odveč. Tn ono zadnje — grozno." Pokrila je obraz z rokamii in v duhu premeri a vso dolgo pot. "Tina. ros si sentimentalna. Kaj pa druge? Tn -vetost In ljubezen d onežnega bitja — kaj to .F Troje vprašanj brez odgovora Lfeta 3890 je umrl v Stoltaem smrtjo baje izjavil: 44Moji po-Belem giadu 79 letni advokat klicni tovariši bodo z mojo o-Janoš Farkaš. Bil je ^amec poroko zaslužili kupe denarja.' in ker je videl, da bo po n^ego- Imel je prav. Pravda za zapu-vi smrti ostalo nekaj denarja, šcino še danes ni dognana, je sestavil testament, ki vzne- kajti skozi pet desetletij se vle- tega stanu, govoril Pire. 44Xič ti ne pri>tojajo tako besede, Ivan." 44Vem, vem. Tn zdaj končna beseda; ostani, kakršna Andrej bo v devetih nebesih in jaz — jaz — res no vem. mogoče bi mi bila pa všeč v takem položaju? Kdo ve. Vse je mogoče!" 44Pa to premisli; saj bo živo bitje, ki bo kričalo vame in vate, da je laž, laž vse skupaj in se l>o izvedelo nekoč — in potem — joj!" 4'Laž* Kar se tiče laži, te vprašam; kako je z lažjo zdaj? Tina je sklonila glavo. *4Torej. Tn če se izve, se bo izvedelo vse — in izvedelo so bo vse do najmanjšo pikico." 44.Zares? In ti se ne bojiš?" 14Ne bojim ?o. Čemu bi se bal?" 44Pa jaz? Kaj bo z menoj?" 44Da imaš še taka vprašanja v sebi — po vsem, kar jo bilo in kar je! Bo! Tega še ni — in kaj ti je mar bodočnost?" 44Zares — ne izplača se." Tina je vstala, skrčila pesti ir. zgubnnčila čelo. 44Torej dalje, dalje — v vrtinec. — Zdaj o čem drugem- Tina jo spet tukaj." mir ja ljudi še danes, ko je pretekla že 50 Je* od njegove .-inrti. (Farkašova oporoka pra\ i. da postane dedič njegovega ime-tja, ki sestoji iz velikih zemljišč ter iz 200,000 pengov gotovine ttta oseba, ki bo pravilno odgovorila na sledeča tri vprašanja: Kaj je večno in neskončno na zem\ji ? IZakaj ljudje potrebujejo <1-nar? (Vnm «e prepirajo in pravda jo ljudje ? Dokler no bo razsodbo, k on ni pripade volilo, se obre-ti stavnice porabljajo v dobrodelno s vrhe. Takoj, ko je bil testament objavljen, so jo oglasilo «">00 oseb. ki so najavile, da bodo poslalo odgovor na zastavljena vprašanja. Mod sorodniki advokata sta ee^o .-tvorili dve struji. Prva je hotela doseči razveljavi jen je testamenta, češ, da je bil pokojnik čudaški potogon, sicor no bi bil napisal takšno oporoko. Druga skupina so je lotila koristnejšega posla — posamezniki t-xt začeli sestavljati odgovore na tri vprašanja. Od vseh in-teresiranoev, ki so hoteli dobiti zapuščino, pa je na koncu o-stalo samo 22 takšnih, ki fo menili, da bodo prišli v poštev pri deStvi premoženja. Sodišče je imelo nehvaležno delo. Moralo je vedno iznova proučevati odgovore na Farka-šova vprašanja in na koncu je vselej prišlo do zaključka, da noben odgovor ne zadovoljuje v testamentu postavljenim zahtevam. Farkaš sam je pred če proces za pi očesom, tožba za tožbo in še ni videti konca. Najboljši odgovor na tri Far-kašova vprašanja je diosloj dal čas. Poglejmo, zakaj. [Kaj je večno in neskončno na zemlji ? — Pravda za Farka-šov testament. IZakaj ljudje potrebujejo denar? — Zato. da lahko nadaljujejo pravdo za Farkaševo dediščino. KVnru se prepirajo in prav-da.io ljudje? — Da bi jim prisodili Farkaševo volilo, ali pa tudi za to, da ne bi ga jim prisodili. Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno NEVESTA PRODALA ŽENINA. domestilo, in sicer v osebi prijateljice njegove neveste. Ta ženka je, ko je opazila, da lahko vpliva na mladega moža, ponudila voji prijateljici odkupnine* zanj, in sicer sla se dogovorih za vstoto tisoč dolarjev. mkbsi rta: Vabilo! Društvo sv. Jožefa št. 8 JSKJ. v Gowandi, N. vljudno vabi Uredili pa sta stvar tako, da je j vse članstvo kot tudi članstv bratskih društev na — interesantka za ženina plačala svoji prijateljici sro dolarjev na. račun, ostanek bi pa morala plačati v mesečnih obrokih. Po poroki jo prišla mlada /ona v plačilne težave. Napočil je rok za poravnavo prvega obroka — in tedaj jo morala žena izdati svojemu možu tajno, kako si ga jo prisvojila. Raz- tPričujoča zarod ba, katere epilog se je nedavno odigral pred j krila mu je pogodbo med njo in njegovo prvotno zaroč< nko. soeliščem v Bostonu, je takšne narave, ela razpravljajo o nji vsi prekoniorski listi. Nastavljonec pri nekom ve-fepodjetju v Bostonu je bil za-ločon ter so jo hotel poročiti. Kratko prod poroko pa je pro- Xa konou jo zahteval a,n naj plača ostanek iz lastnega žepa. IMož jo debelo pogledal in «e jo strašno razburil. ko jo videl, da ua jo prvotna nevesta zapustila siiiiko zavoljo kupčijo. MARTINOVO ZABAVO katero priredi s soboto, 9. novembri V SLOVENSKEM DOMU, v (KAVAXDA, X. Y. Začetek ob 8. uri zvečer. Da bode kolikor mogoče vstre ženo vsem, kateri se te zabav:j udeleže, Ih> skrbel društveni O d b o rJ Mol od svoje neveste odpoved.!Svojo ženo pa jo takoi zapustil čudaški potogon jo torej do-!Pi-ala mu jo, da ga no more!in vložil proli nji tožbo za lo-bro potegnil -sorodnike in pa-1 vzet i za moža. Vzroka ni hote-' čitov. T\ o l>o zakon ločen. r> čo-metnjake. advokatom pa jo za- la povedat«. . 1 mor.mož niti malo dvomi, pra- •_______i ____t„y._ i___i 't _ r I /-v *, ' >igural zaslužek dočnost. za do'jro Imv Odpoved nm ni vzela vesolja do žtnitve. Xašol jo kmalu na- vi, da bo stopil prod svojo prvotno nevesto. oltar s Ko obnovite naročnino, pošlji te še posebej 25 centov za pri! ročni zemljevid, ki je nujni potreben, ako hočete natančni i oditi današnjemu razvoj l. vojne. Da more osreelotočen človeški pogled ukrotiti divjo zver, je splošno znano. P ristaši telepatije trdijo, da vpliva človeški pogled magnetično tudi na daljavo in prisili recimo daleč oel nas sedečega človeka, da se obrne proti nam. Prof. Titsche-nor jo skušal najti dokaz za to trditev in dognal je, da sploh ne gre za pojave te Opatije. Po večini smo v>i več ali manj nervozni in neprestani nemir nas silil zanimati se za vse, kar se godi okrog nas in za nami. rceke gulie >o Štrlele na čelu, u-tnice so bilo stisnjene, vse telo V javnih lokalih ali v gledali-je bi)o sključeno. Pogledal je Tino izpod čela, temno >o se šču pred predstavo in v odmo- Hežovno je bilo zunaj. Sluzasta pajčevina se jo motala izpod neba. CWto so se solzile. Drevje je Šepetalo. Vse hiše so bilo zamišljene. Andrej jo seniol pri pisalniku in je dlrzal pismo v rokah BrrJ je, bral. zmajeval z glavo, vročina ga je zapekla v sencih, spet ga je zazeblo. Odložil je pi-mo, ga spet vzel v roke. vstal, ^el k oknu, pogledal na vrt. pogledal v p i ni i, o, zazrl se je v i la. Zaprl je oči, jih spet odprl in je mežikajo gledal po sebi in ni videl ničesar in je vendar videl, da je miza — miza, stol — stol in okno — okno. Potem se je vzravnal, treščil pi-mo na ila in hodil po sobi z dolgimi koraki. Pobral je pismo, spet seele! in pričel brati iznova. Tedaj so se tiho olprla vrata. 4 4 Andrej!" Tina se je zdrznila ob pogledu na Andreja. Bled jo bil, MOČ ČLOVEŠKEGA POGLEDA. zapičile oči vanjo. Hotel jo je pozdraviti, pa se je zateknila beseda v grlu, da je raskavo zaŠkrtnilo. Tina jo e>kamenela in *rce ji je zastalo. Kada bi (bila prestopi a z nogo, pa je bilo koleno trdo, da jo j-e zabolelo v členkih, strašna slutnja se je zajedla vanjo in v gPavi je pričelo šumeti in -temnilo se ji je pred očmi. Pa ^e obrala vso moči. se prisiljeno nasemeh-,nilaf pristopila je k Andreju in mu položila roko na čelo. i "Preveč so nrašič, Andrej, slabo ti je." je dejala in že so bile be^tHle gladke in vsa omotica ji je prešla. Andrej je vztrepetal in jo venomer gledal. 44Slabo?" je deial, "n»orda mi je res slabo," je nadaljeval zamišljeno. 44Kako ti?" 44Hvala," je šepnila Tina. Andrej se je prijel za čelo, potem zakril oči in v sunku dvigniW glavo. Iztegnil je roko in s kazalcem pomeril na Tino. rekoč: "Tina, ti veš, da te ljubim." • v 1 44Seveda vem. Kaj ti je?" 44Da mi vse na svetu? Da, da, da — kaj vem!" Planil je kvišku in zamahnil z rokatmi. Tina je zria za njim. £edla je in se smehljala. Potem je elejala: <4Zakt.j si tako čutlen dane-? Še pozdravil me nisi in zdaj ,se vedtš, kakor bi se ti zmeša!b. Kaj so te računi zmedli, ali imaš sitnosti v tvornici — ali kaj je? In če te motim — grem." ' Predobro je vedela, saj je videla pismo na pisalniku in si .ie koj mislila, ela jo je kdo zatožil in je tudi vedela, da je to gotovo Poldi Bizjakova. Zato se kakor nehote ni zmenila'več za Andreja, vzel je pismo v roke, ga mirno prebrala, čeprav ji je anee utripalo močneje in močneje, ga spet položila na mizo jn se je zasmeja'a.. Andrej jo je motril in jo prijel za roke. '4Smeje« se?" 44Pa seveda! Moj Bog, kaj bi se jokala in se obnašala, Jeot se vedeš ti? Saj vendar veš, da je Poldi ljubosumna na Pirea, ker ne zahaja vec k njej in je vedno pri nas. In to pis-mo je Poldino — prev gotovo." w {Nadaljevanje prihodnjič.) rih se ženske neprestno dotikajo svojih frizur, popravljajo -si rese svojih e»blek In so obračajo zroč čez ramiena na svoje hrbte. Mioški si popravljajo ovratnike, samoveznice itd. . Te običajne kretnje smatrajo zagovorniki telepatije za pojave, povzročene po uprtih pogledih zadaj sedečih ljudi. Pogosto obračanje glave človeka v množici ali na zborovanju bi se dalo tudi pojasniti z ataviz-mom, z znakom, ki se je pojavljal pri prednikih in silil človeka, da je neprestano pazil, ela ,ga kdb ne napade od zadaj. Posledica tega je, da pogosto obračamo glavo nazaj, ne da bi se tega zavedali, in samo družabna vzgoja zahteva od nas ali manj ta gon čuječnosti (Obračanje glave torej sploh ni odvisno od privlačnosti pogleda drugega človeka. Povsem naravno si liahko tudi pojasnimo občutek utrujenosti in tesnobe, ki jo začutimo v nekaterih mišicah, če sedimo v večji družbi in ki si ga marsikdo razlaga g telepatičnimi vplivi. Zadostuje recimo misliti intenzivno na bolečino, ki bi lahko nastala v tem aH onem delu našega telesa, pa že začutimo draženje ali utrujen je v naših mišicah cLoticnega uda. Tako misli o vplivu telepatije sloveči strokovnjak prof. Titschener. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK*. D v od — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar« — Domen. — Dva prijatelja. IT. ZVEZEK: Jurij Kobiia. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ro-jinje. — Goliela. ni. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega ce-88rja. — Med dvema stoloma. Dr. Zober. — Tugomer. VI. ZVEZEK: VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — PiDa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav?« L°*d bratoma. VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost« — ciponrni starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako }e Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir grade".. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade elelavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje z mu je. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žr-tfv je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaoAIana ne odneha, dokler ne steče meri Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vso delo se čuti orjaški ritem, ki matoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjiir svetovnega