tu abbOBaaeato pnrtalt « Podtalna piateua t Leto XXDL, št« 147, Hm******, Lliibllaaa, nedelja 4« 1943'XXI Cena cent. 80 Upravnijrvo: Ljubljana, Puconijera ulica 9. Telefon k. 31-22, 31-23. 31-24 Jmeratnj oddelek: Ljubljana, Puccmijera uH-a 5 - Telefon it. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-(čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Uhlji rtik dan razen ponedeljka Naročnina tnala mesečno Lir Letalski terorizem Po »zaslugi« Anglosasov se vojna spreminja v najbolj odvratni terorizem, kar jih zgodo« vina pomni: v letalski terorizem, ki je po načrtu zlobno in zavestno naperjen proti neob-oroženemu civilnemu prebivalstvu, proti ženam, starčkom in otrokom, proti kulturnim in socialnim ustanovam in najvzvišenejšim spomenikom evropske omike. Če že to dejstvo samo ne kaže na propad anglosaške morale, pa je v moralnem pogledu š<, bolj nezaslišan cinizem, s katerim v Lcndo« r.u in \Vashingtonu poveličujejo te barbarske letalske akcije, o katerih sami prav nič več ne prikrivajo, da jih izvajajo z določenim name>-nom duševnega vplivanja na civilno prebivalstvo, vendar pa so se doslej vsi anglosaški računi izkazali za napačne. Lahko celo rečemo, da je njihov uspeh nasproten, kajti vsi ti teroristični letalski napadi na Nemčijo in Italijo zbujajo samo še večji odpor civilnega prebivalstva, še večje zgražanje nad barbarskimi metodami vojevanja in še trdnejši sklep vseh Italijanov in Nemcev, da se bore z vso odioč« nostjo do končne zmage. To ugotavljajo sedaj tudi že nevtralni listi, katerih poročevalci v Rimu in Berlinu imajo priliko, da se na lastne oči prepričajo o pravem razpoloženju prebivalstva. In ti poročevalci svoje vtise nepotvorjeno tudi beležijo, kakor smo prav te dni brali v švicarskem dnevniku »Gazette de Lausanne« izpod peresa Paula Gentizcna, da niti ne omenjamo vseh drugih švicarskih, švedskih, turških, portugalskih in ostalih nevtralnih glasov. Navzlic vsem tem ugotovitvam, ki so jih marali v ostalem beležiti tudi Angleži in Američani. čeprav se kažejo, kakor da jim za vse to ni mar, se teroristična bombardiranj neza= ščitenega civilnega prebivalstva nadaljujejo tako v Nemčiji kakor v Italiji. Po zdravi človeški pameti bi moral vsakdo priti potemtakem do zaključka, da so vsa ta slepa in brezvestna bombardiranja prav za prav sama sebi namen, to se pravi, da hočejo neposredno — brez pomislekov in brez izgovorov ali opravičevanj — dobesedno uničiti čimveč civilnega prebivalstva. Na to okolnost človek nehote pomisli, zlasti ko bere poročila o uničevanju civilnega prebivalstva v okupiranih evropskih deželah, kakor na primer v Franciji, saj so vendar An« gleži in Američani — po lastnem zatrjevanju — »prijatelji« francoskega naroda in njegovi »zavezniki«. Če jih kljub temu uničujejo in teroristično pobijajo s svojimi bombardiranji na slepo, potem si ni mogoče drugače misliti, kakor da to namenoma delajo, da je to njihov zadnji cilj, ki odkriva seveda najnizkotnejše zverinske nagone. Do istih zaključkov mora priti vsakdo, ki skuša priti na jasno o razlogih, ki vodijo anglosaške letalce, ko na slepo uničujejo največje spomenike evropske omike, ki razodevajo naj-genialnejšje napore Človeštva. Nihče ne more trditi, da so ti spomeniki vojaški objekti ali kakorkoli vojaško pomembni ali zanimivi objekti! Zato se ne čudimo, ako ves civilizirani svet z ogorčenjem in odporom gleda na ta brezvestna razdejanja in uničevanja, ki vendar ne morejo niti za minuto skrajšati vojne, še manj pa pomagati do zmage. Vojno porodlo št. 1134 30 sovražnikovih letal sestreljenih Tak je tudi najnovejši primer razdejanja in opustošenja kolnske stolnice. Prav v takšnem primeru pa izzove sovražnik s svojim terorizmom prav nasprotno, kar je pričakoval, narod je sicer zaprepaščen nad tolikšnim divjanjem, vendar to njegove morale ne stre, temveč jo le še bolj dvigne, kakor dokazuje zgražanje, ki je zajelo vso Nemčijo, čim je narod zvedel-da je med drugimi zadetimi poslopji tudi ta zaklad cerkvene arhitekture, na kateiega je bil vsak Nemec upravičeno ponosen. Vsakdo ve, da je bila kolnska stolnica najlepši izmed vseh spomenikov gotske umetnosti, najbolj znan in najtesneje povezan z bogate nemško tradicijo. Primerjali bi jo lahko s stolnico v Milanu ali cerkvijo sv. Marka v Benetkah. Kolnska stolnica je bila simbol katoliške Nemčije, njen ponos in ena izmed največjih zgodovinskih in umetniških dragocenosti. Začeli so jo graditi že 1. 1243, otvorili 1. 1322. toda dokončno dograjena je bila prav za prav šele 1. 1880, ko so otvorili oba 160 metrov visoka zvonika. Vsakdo je pričakoval, da bodo Angleži prizanesli tako znamenitemu nemškemu spomeniku, posebno še, ker je pri prejšnjih napadih ostal nepoškodovan. Dne 28. junija ponoči pa je obenem z mnogimi dragimi znamenitimi zgodovinskimi umetninami in spomeniki Kolna tudi ta cerkev prišla na vrsto. Več rušilnih in zažigalnih bemb je padlo na katedralo in popolnoma razdejalo srednjo ladjo, eno kapelo in znamenite zgodovinske orgle, dočim se je zaradi velikega zračnega pritiska zamajala vsa ✓ stavba do temeljev, kakor da bi bil potres. Škoda je ogromna in morda nepopravljiva. V Berlinu menijo, da bi bilo po vseh do« sedanjih skušnjah z britanskim letalskim barbarstvom in cinizmom, ki ga dosledno kažejo pri vseh svojih letalskih napadih na Nemčijo, Italijo ali zasedena ozemlja, povsem odveč razpravljati o tem, ali je bila kolnska stolnica samo po pomoti zadeta ali namerno. Takšno razmotrivanje bi bilo umestno, ako bi se bilo britansko letalstvo pri napadu na Koln omejilo samo na napade na industrijske dele mesta in na tako zvane vojaške cilje. Dejstvo pa je, da so bile vse bombe pri tem napadu odvržene neposredno na mestno središče in ponači. ko je pazen tega še megla zatirala pogled. Toda angleški letalci si o vsem tem niso delali preglavic in londonski radio je odkrito povedal, da je šlo za »bombardiranje po pasovih«, pri čemer je bil to pot slučajno na vrsti »osrednji pas mesta«, sredi katerega se je ponosno d vi« gala tudi kolnska stolnica. Povsem razumljivo' je spričo tega ogorčenje Nemcev in naravno je, ako se slišijo glasovi po maščevanju v duhu psihoze. ki jo ie s svojimi govori ustvaril tudi propagandni minister dr. Gobbels. Prva reakcija se kaže že v oja-čenju protiletalske obrambe, toda nihče ne dvomi, da pripravlja nemško vodstvo tudi druge učinkovitejše ukrepe proti sovražnemu terorizmu iz zraka. Zato' sedaj v Nemčiji tako pogosto govore v poučenih krogih o »novem orožju« in o tako zvanem »maščevalnem le« talstvu«. To daje slutiti, da pripravlja Nemčija tudi v tem pogledu vse potrebno, da vrne Anglosasom zob za zob, prepuščajoč njim sa- | mim odgovornost za poostritev letalske vojne. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. julija naslednje 1134. vojno poročilo: Sovražnikove letalske skupine »o priletele nad razne kraje Salentinskega polotoka in nekatera središča Sicilije ter Sardinije; povzročila so škedo in žrtve. Oddelki lovcev so sestrelili 24 letal, med njimi 12 štirimotornih vrste »Liberator« med Alleccejem in Grottaglio ostale pa južno in južnozapadno od Sicilije. Protiletalsko tepništvo je zadelo in zrušilo 3 letala pri Trapaniju, eno pa pri Olbiji. Dve drugi letali so razdejale proti'etalske baterije na Jonskem otočju. Nekatere posadke, ki so odskočile s padali so bile ujete. Napadi, ki jih navaja današnje uradno vojno poročilo, so povzročili med civilnim prebivalstvom, kakor ie doslej ugotovljeno, naslednje žrtve: V Lecceju 24 mrtvih in 25 ranjenih, v Falatini (pokrajina Lec-ce) 15 mrtvih in 17 ranjenih, v Grottagliu (pokrajina Taranto) 13 mrtvih in 24 ranjenih, v San Pancraziu (pokrajina Brin-disi) 5 mrtvih in 5 ranjenih, in v Castel-vetrano (pokrajina Trapani) 8 mrtvih in 22 ranjenih. Izgube prebivalstva v Palermu zaradi sovražnikovega letalskega napada v noči na 2. julija znašajo 32 mrtvih in 68 ranjenih. 1 leških in ameriških nfkov sestreljenih Velik uspeh nemškega letalstva in mornarice v mesecu juniju Rim, 2. jul. s. Vojna, predvsem pa moderna vojna, zaposluje vse narodne ener. gije v svrho obrambe in napada in zahteva največji doprinos vojaške organizacijske učinkovitosti, ki bi bila v nasprotnem primeru obsojena na zrušen je. To nam razlaga, zakaj so se vse vojujoče države znašle pred potrebo, da proučijo in naglo rešijo vprašanje delovnih sil, in sicer s tem, da pod raznimi imeni in z raznimi organizacijskimi kriteriji izvrže mobilizacijo delovnih sil. Italijanom in fašistom se potreba delovne službe in njena bistvena moralna utemeljitev zdita prav tako jasna in opredeljena kakor načela, na katerih sloni fašistična država in korporacijska ureditev. Fašistična revolucija je namreč postavila delo na osnovo politične in pravne organizacije nacionalne družbe. V režimu, kakršen je naš, ki je delo postavil za merilo socialne koristnosti poedincev in za subjekt gospodarstva, ne nastaja delavna služ. ba kot navadno prisilno orodje, ki ga za. htevajo vojne nujnosti: Njen pomen je v moralnem pogledu neprimerno višji in plemenitejši in ga je treba tolmačiti v luči temeljnih načel fašistične doktrine, ki so že prodrli v vsenarodno zavest. Iz tega izhaja, da zasluži delovna služba isti moral, ni položaj kot vojaška služba. Kmet, ki ljubi zemljo, delavec v tvornici in vsi tisti, ki so udeleženi pri proizvajalnih naporih naroda pod orožjem, od najskrom-nejšega do najvzvišenejšega dela, stoje danes ob strani junaških vojakov in dele z njimi čast, da služijo domovini. Tako «mi kakor durg pomagajo ustvarjati zmago. Delovno službo moramo zato smatrati kot enega izmed najplemenitejših nacionalnih izrazov odnosa, ki veže poedinca na državo. Z že napovedanim kontrolnim vpoklicem. ki mu bodo sledili verjetno drugi in ki se za sedaj omejuje na 4 moške in ženske letnike od 1922 do 1925, stopa zakon o disciplini državljanov v vojnem času v nadaljnjo fazo izvedbe. Poseg pristojnih organov se je doslej v glavnem omejeval na kategorije profesionalno in sindikalno kvalificiranih delavcev. Temeljna zamisel nove faze, v katero stopa delovna služba, pa je, da morajo biti v tem najvišjem trenutku naroda poklicani, da dajo svoj doprinos po svojih sposobnostih k vojnim potrebam in političnemu življenju tudi takozvani »neprofesionalci«, to je tisti, ki nimajo kvalificiranega poklica. določene obrti ali sploh delovne lastnosti Današnji ukrep je sed dolge in podrobne priprave pristojnih organov za organizacijo delovne službe. V tej zvezi ja treba opozoriti tudi na dragoceno delo, ki ga je izvršila Stranka preko zveznih sre- dišč. ki so bila nalašč za to ustanovljena, ker je to delo omogočilo, da se tedanji ukrepi postavijo na trdne organizacijske temelje, ob popolnem poznavanju položaja, v katerem se morajo izvesti. Ukrep se nanaša tako na moške kakor na ženske, vendar hoče izkoristiti predvsem žensko delo. ki predstavlja velik rezervoar delovnih sil. Glede moških količinski doprinos ne bo mogel biti znaten, ker je večina sposobnih moških pod orožjem ali zaposlena v proizvajalnem procesu, med tem ko je na drugi strani zelo malo profesionalno obeleženih moških. Kar se tiče moških, se bo torej delovna služba ozirala na koristni namen, da izvrši čim primernejšo, umnejšo in koristnejšo porazdelitev razpoložljivih sil. Mobilizacija delovne službe se izvrši v dveh ločenih fazah. Najprej bo izvršen kontrolni vpoklic, da se ugotove elementi, ki bi se mogli koristno uporabiti za delo na raznih sektorjih. Način tega kontrolnega vpoklica je določen v posebnem proglasu. Druga faza mobilizacije se tiče izvežbanosti in dodelitve k delu no poklicih tistih elementov, katerih zaposlitev se smatra za potrebno. Praktično bodo ti ukrepi izvedeni takoj, vendar postopoma. Ne smemo pa na splošno izključiti. ako izvzamemo najnujnejša dela, da se bo mobilizacija morala izvršiti na bolj razširjeni osnovi in z drastičnejšimi ukrepi. Poleg problemov tehnično organizacijskega značaja in tistih, ki se nanašajo na profesionalno usmeritev in izvežbanost mobiliziranih elementov, postavlja delovna služba celo vrsto širših problemov gospodarskega in socialnega značaja, ki tvorijo predmet pozornega proučevanja pristojnih ministrskih organov. Popolna in organska rešitev teh vprašanj bo nedvomno lažja po osredotočenju vse te organizacije v enem samem ministrskem organu, ki bo odločal o vsem, kar je v zvezi z delovnimi silami v vojnem času. * Rim, 2. jul. s. V pojasnilo določb v proglasu za kontrolni vpoklic na delovno službo letnikov 1922, 1923, 1924 in 1925, se ugotavlja: 1. Oproščeni so delovne službe, vendar ne kontrolnega vpoklica, tile elementi: a) vojaki v službi; b) militariziranci; c) pripadniki oboroženih formacij države, pokrajin in občin; d) prostovoljne strežnice italijanskega Rdečega križa, ki so v aktiv, ni službi; e) prostovoljne strežnice vrhovnega vojaškega reda z Malte, ki so v aktivni službi; f) duhovniki; g) pripadniki verskih redov; h) gojenci seminarijev; i) notranji gojenci katoliških ustanov; 1) tisti, ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni posebne nege; m) tisti, ki so v posebnih družinskih prilikah, in sicer: 1. žene, ki vrše domača dela, če ni drugih oseb Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti .je potekel dan brez posebnega bojnega delovanja. Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z opazovanim dobrim učinkom vojaško važne cilje v Petrcgradu. V Sredozemlju so sestrelili včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo 24 sovražnih letal, med njimi številne težke štirimotorne bombnike. Vseh je sovražnik izgubil včeraj na tem področju 30 letal. Posamezna sovražna letala so preteklo noe priletela nad zapadno nemško obmejno ozemlje. Nekaj maloštevilnih odvrženih bomb je povzročilo škodo na poslopjih. V mesecu juniju sta letalstvo in vojna mornarica nad Nemčijo in zasedenim ozemljem sestrelila skupno 614 angleških in ameriških letal, med njimi 408 štirimotornih bombnikov. Boji pri Darogobužu Berlin, 2. jul. s. Vojaški sotrudnik nemške oficiozne agencije piše, da je iz poročil o bojih na področju Dorogcbuža razvidnih nekaj zanimivih podatkov, ki omogočajo točno presojo različnih taktik obeh strank. Izmed 830 moz, ki jih je sovjetsko poveljništvo uporabilo pil neštetih brezupnih poizkusih za dosego krajevnih uspehov na tem področju, jih je 300 obležalo mrtvih na bojišču, 120 pa je bilo ranjenih ali ujetih. Nemške čete so nasprotno izgubile v teh cpiracijah samo 9 mož. Te številke kažejo premoč nemške bojne tehnike, ki sloni na popolni učinkovitosti in Izvežbanosti oddelkov. V zvezi z novo akcijo, ki je bila pravkar zaključena v zaledju osrednjega odseka vzhodnega bojišča preti boljševiškim tolpam, pripominja sotrudnik DNB, da so na sovjetski strani glede na ritem očiščevalnih operacij, ki jih je priredilo nemško vrhovno poveljništvo. prav getovo spoznali nesmisel svojih naporov. To mora biti sovražniku tem bolj jasno, ker se boljševiškim topam upirajo tudi oddeki domačega prebivalstva. v družini, ki bi jih nadomestile; 2. tisti, ki strežejo bolnim ali nesposobnim družinskim članom. Navedeni, ki so oproščeni. morajo dokazati svojo pripadnost navedenim kategorijam s predložitvijo listin, izdanih od pristojnih oblasti. Zdravstvena potrdila za osvoboditev od delovne službe v smislu odstavka 1. in 2. morajo biti predložena v pregled vojaškemu zdravniku pri Zvezi borbenih fašijev ali vojaških oblasti dotičnega kraja ali od zveznega tajnika posebej določenemu zdravniku. Glede vojakov v službi se opozarja na določbo odstavka 9 proglasa, da se mora v zameno za državljane, ki so pri vojakih, javiti pri središčih delovne službe bližnji sorodnik, da poda vse potrebne podatke, ki jih potem pregledajo ta središča. Tisti, ki so oproščeni po kategoriji m) morajo predložiti ob vpoklicu akt. ki potrjuje predvidene pogoje. Od služkinj, ki prihajajo v poštev, se zahteva razen notoričnega akta tudi dokaz o profesionalni sposobnosti služkinje. čemur služi zavarovalna izkaznica ali zdravstvena knjižica. 2. Razen navedenih oproščencev se smatrajo kot »nerazpoložljivi« glede prijave za delovno službo: A) žene z mladoletnimi skupaj živeč-mj otroki. B) matere dojilje do 5. meseca, C) dojilje, D) nastavljenci ustanov, ki so proglašene za mobilizirane za delovno službo, obenem s pemežnimi ustanovami, E) tisti, ki so določeni z vpoklicem za delovno službo. Ti oproščenci bodo morali predložiti ob vpoklicu, kateremu se morajo odzvati naslednje listine, da dokažejo obstoj pogojev, ki jim dajejo pravico za priznanje nerazpoložljivosti: Za kategorijo A) druž:nskj list in netorično listino, za kategorijo B) zdravniško spričevalo, izdano tudi od materinskih svetovalcev, narodne ustanove za zaščito maternstva, za kategorijo C) zdravsvene izkaze, za kategorijo D) izjavo uprave podjetja alj pomožne ustanove, pri kateri je interesiranec uslužben. Ta izjava mora biti osebna in mora b^ti v rjej naznačeno ime, priimek in očetovsko ime predlagatelja. Za kategorijo E) izjavo kakor pod D). Uprave, javne službe, podjetja, ustanove in pomožne ustanove, ki so mobilizirane za delovno službo, morajo dati svojemu moškemu jn ženskemu osebju, ki pripada gornjim letnfkom, podpisano izjavo, ki potrjuje mobilizacijo navedenih uprav, javnih služb, podjetij, ustanov in pomožnih ustanov. Ruski prostovoljci na nemški strani Berlin, 2. jul. s. V zvezi z očiščevalnimi operacijami, ki so se te dni vedile v srednjem odseku vzhodnega bojišča in o katerih je poročalo današnje nemško uradno poročilo, poudarja oficiozna nemška agencija, da se pri teh opiracijah nemških edinic sodelovali oddelki krajevnih čet, sestavljenih po večini iz bivših sovjetski vojakov, ki so prišli v nemško ujetništvo in ki so se odločli, da se bore proti boljševizmu Na nekaterih področjih se bore na strani nemških čet celi avtonomni bataljoni kozakov z lastnimi poveljniki. Vsi so se izkazali po svoji hrabrosti in vdanesti. Samo v mesecu juniju so te edinice prostovoljcev preprečile celo vrsto atentatov jn prisilile teroristične tolpe, sestavljene po večini iz Židov, k bojem. Banditi so utrpeli pri tem zelo hude izgube in so pustili v rokah prostovoljcev orožje, strelivo in eksplozivna sredstva, kakor tudi popolno tiskarno S finskega bojišča Helsinki, 2. jul. s. Finsko vojno poročilo pravi: V zadnjih 24 urah so bili na bojišču vzhodne Karelije samo spopadi izvidnic. V odseku pri Rukajaerviju, kjer so bili 26. in 28. junija srditi boji, so našli poleg že zabeleženih še 350 mrtvih sovjetskih vojakov, kar dokazuje, da so bile rdeče izgube večje, kakor so prvotno domnevali. Na ostalih bojiščih ničesar pomembnega. Ameriški list o sovjetskih izgubah Ankam, 2. jul. s. Posebni poročevalec lista »New York Herald Tribune«, ki je v zadnjih 7 mesecih potoval po Rusiji, piše: Vsakdo ve, da je ruska vojska izgubila najmanj 4 miljone padlih in da je ta številka le majhen odstotek pravih izgub, katerim je treba dodati še 15 do 20 miljjonov civilistov, ki so prešli v nemško ujetništvo. Ako se upošteva samo število mrtvih in računamo, da je izmed 20 milijonov ljudi najmanj 6 milijonov pomrlo, moramo računati skupno izgubo 10 milijonov ljudi. Neki ruski polkovnik pa je dejal: »Recite vašim rojakom, da je povsem odveč izgubljrti besede pohvale in prijateljstva. Simpatično je sicer, ako govorite tn pišete o junaštvu rdeče vojske, toda bolje bi bilo, ako bi nekoliko več mislili na ogromno ceno, ki smo jo morali plačati.« Poročevalec pristavijai da so živila za civilno prebivalstvo strogo racicnirana in da samo oborožene sile dobivajo zadostno hrano. V Moskvi je skozi 14 dni neprestano postavljal isto vprašanje o prehrani in prejel je vselej isti odgovor: juha, kruh in oves. Obroki mesa so tako majhni, da se prebivalstvo v glavnem hrani le s kruhom in krompirjem. Ameriške letalske izgube nad Evropo Berlin, 2. jul. s. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so severnoameriške letalske sile izvršile v mesecu juniju 7 dnevnih napadov na obalno ozemlje Nemčije in Ro-kavskega preliva. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so skupno sestrelili v tem razdobju 129 bombnikov, v mesecu maju pa so Američani izgubili 117 bombnikov med dnevnimi poleti. Nasproti tem 246 ameriškim letalom, ki so bila sestreljena, pa so Nemci izgubil samo 32 lovcev, število mrtvih in pogrešanih, ki ga je moralo zabeležiti angleško-ameriško letalstvo samo med terorističnim napadi na Nemčijo in zasedeno ozemlje na zapadu, torej brez Sredozemlja, se je silno povečalo v prvih 6 mesecih tega leta, ko je bilo skupno sestreljenih nad omenjenim ozemljem 2507 sovražnih letal, po večini štirimotornih bombnikov. To pomeni izgubo 17.000 mož posadke. Ti izvežbani letalci so po večini izgubljeni, dočim je neznaten del v nemškem ujetništvu. Gospodarske težkoče Zedinjenih držav Bnenog Aires, 2. jul. s. Notranje težave Zedinjenih držav so š« vedno predmet glavnih ameriških radijskih oddaj. Tako omenjajo, da se uradu za vojno delo nI posrečilo doslej podvzeti odločilnih ukrepov glede midarske stavke. Vtis je, da bodo delavci stavkali tudi v primeru, če bo vlada sama upravljala premogovnike. Gradnja ladij se je že zmanjšala za 25 odstotkov, jeklarne Bethleme Steel Work pa beležijo podobno zmanjšanje svoje proizvodnje. vključno * »Ponedeljsirim trotn« Lir 36.90. Uredniitvo t Ljubljana, Puccinijeva ulica It. 5. — Tdefoo _StCT. 31-22. 31-23. 31-24._ R o k o p i»i «e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub- bliati di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Intelektualci Barija Duceju Rin^ 2. jul. s. Duce je prejel tole brzojavko pokrajinske fašistične zveze svobodnih poklicev in obrti iz Barija: Zastopniki svobodnih poklicev in umetnikov na ozemlju Barija, ki se je ob prvih manifestacijah fašistične revolucije z navdušenjem pridružil novemu narodnemu redu in je sledil svetli poti imperijalnih osvojitev s ponosnim zanosom, zavedajoč se večje odgovornosti, ki jim jo nalaga zavest intelektualnih delavcev v službi režima, ki tolmači čustva vsega naroda ped orožjem, hočejo tudi danes, v trenutku vrhovne preizkušnje, v kater j se je znašla domovina, potrditi Duceju svojo neomajno vero in mu sporočiti svojo popolno vdanost fašistični stvari, kakor tudi popolno gotovost zmage, ki bo kronala žrtve italijanskega ljudstva. — Predsednik Guercia. Slede podpisi tajnikov sindikata arhitektov avtorjev in pisateljev, advokatov ln prokuratorjev, sindikata umetnikov, kemikov, doktorjev trgovskih ved, umetnic jn diplomi rahlih žensk, farmacevtov, geome-trov, ravnateljev novinarskih zavodov, diplom, strežnic, inženjerjev, izumiteljev, zasebnih učiteljev, zdravnikov, glasbenikov, notarjev, babic,\ sodnih zastopnikov, zdravnikov, izvedencev, industrijskih izvedencev( poslovodij Ln poljedelskih strokovnjakov. Patriotizem livornskega delavca Livorno, 2. jul. s. Mesto Livorno je v tragični uri, ki jo je doživelo, ko so srca vseh čutila še bol in odvratnost zaradi prvega barbarskega napada, znova dokazalo svej pogum. Neštete so zgodbe, ki jasno osvetljujejo patriotizem tega mesta. Navajamo samo eno, ki najbolj zgovorno dokazuje to vero in to gorečnost, ki preveva vse Italijane. V ulici Serristori plapola na ruševinah popolnoma porušene hiše delavca Orestija Iacominija, kakor da bi izzivala sovražnika, italijanska troboj-nica. To trobojnico je našel Iacomini, ko je brskal po ruševinah. Nataknil jo je na drog, kakor se natakne zastava na/l zasedenim sovražnim okopom. Lep zgled mladine Rim, 3. julija, s. Učenci ljudskih, srednjih in višjih šol v pokrajini Rieti so sami prišli na plemenito pobudo, da so zbrali znesek 42.000 lir v korist učencem, poškodovanim za« radi sovražnih letalskih napadov. Minister za narodno vzgojo je ta znesek izročil ministru tajniku Stranke, da ga nameni potrebnim po želji darovalcev. Angleški naklepi proti Italiji Rim, 2. jul. s. Angleška propaganda čim dalje bolj točno ugotavlja vojne namene proti Italiji. Trditvi neke revije, >da mora Italija prenehati kot velesila v vojar škem smislu besede« in da bi ji bilo treba zato naložiti »take ozemeljske, politične in gospodarske omejitve, ki bodo potrebne, da se razoroži in obdrži razorožena«, sledi sedaj revija »Economist«, ki sicer priznava civilizacijske zasluge Italije na afriških tleh in v Tripolisu, a piše nato: Neizpodbitni razlogi govore proti vrnitvi katere koli italijanske posesti italijanski vladi, čeprav bi se imela vrniti svobodni demokratski vladi, iz katere bi bili izključeni vsi fašistični elementi. Čeprav ti neovrgljivi elementi niso posebej naznačeni, so jih prav lahko predstavljamo v smislu stremljenja angleškega imperijalizma po nadvladi. Dragocena pa je izjava, da bi se vrnitev kolonij ne izvršila niti v korist neke hipotetične de-mokratskoliberalne vlade brez fašističnih elementov. To potrjuje, da Angliji m toliko za pobijanje režima, kolikor za pobijanje italijanskega naroda, ki je do dobra to razumel in je zato odločno zavrnil vsa prilizovanja, grožnje in terorizem ter se odločil za borbo do zmage. Zaščita materinstva in otrok Rim, 2. jul. s. Ob prisotnosti državnega podtainika za notranje zadeve Eksc. Albi-nija še je danes sestal osrednji odbor narodne ustanove za zaščito materinstva in otrok. Predsednik je najprej razložil delo ustanove in pri tem zlasti opozoril na Skrbstvene ukrepe zadnjega časa, katerih namen je, da se delo ustanove vedno bolj prilagodi vojnemu stanju in skrbstvo čim dalje bolj razširi na množice, zlasti v pokrajinah, ki so prizadete po sovražnem bombardiranju, nakar je še obrazložil proračun za tekoče leto. Nato je Eksc. Albini določil načela, po katerih mora narodna ustanova za zaščito materinstva in otrok razvijati svoje delo, pri čemer je poudaril zlasti popolno sodelovanje te ustanove z notranjim ministrstvom, kar zbuja najboljše izglede v bodočnost. Delovni čas v industrijskih podjetjih Rim, 2. julija, s. Z okrožnico ministrstva za korporacije in ministrstva za vojno proizvodnjo, je določeno, da ne sme delovni čas v industrijskih podjetjih presegati 8 dnervnih ur, razen 2 morebitnih izrednih delovnih ur- ko je to potrebno iz neodložljivih proizvajalnih razlogov. Morebitne spremembe delovnega časa bodo dovoljene samo s posebnim dovoljenjem ministrstva za korporacije in ministrstva za vojno proizvodnjo, toda le v res izrednih primerih neodložljivih potreb. V nobenem primeru pa tudi ob podaljšanju delovnega časa ne sme ta presegati 12 dnevnih ur, pri čemer je treba upoštevati praznični odmor. Naraščanje vpliva nankinške vlade Toldo, 2. Jul. s. Listi pišejo, da je eno izmed naraščajočega ugleda nankinške vlade čim dalje večje število čungkinških vojakov, ki prehajajo na nacionalno stran. L. 1941 je prešlo na nankinško stran 100 tisoč Cangkajškovih vojakov, 1. 1942 pri. bllžno 124.000 in v prvih petih mesecih L 1943 že 140.000. Anglosaška krivda za letalsko barbarstvo Za Rooseveltc vo pcbučo s s bo morala pokoriti Anglija Lizbona, 2. jul. s. Tisk nevtralnih dežel je preplavljen s poročili anglosaške propagande, ki služijo za to, da se neprestano vzdržuje tako imenovana živčna v-cjna. Informacijam posebnih dopisnikov ter uradnih in poluradnih agencij, člankom vojaških in političnih komentatorjev se pridružujejo razprave o nekem velikem Churchillovem govoru. Ta govor se v ni. čemer ne razlikuje od besedičenja drugih britanskih odgovornih politikov. Poln ie izmišljotin nasprotstev, zlasti pa sovraštva in hudobije. Bilo bi brez pomena, ako bi hotoii izvajati iz tega govora kak stvaren zaključek. Osnovna fraza, Iti je imela namen pritegniti pozornost svetovne javnosti ter je takoj poslužiia britanskim in ameriškim listom za izdatno propagando, je ona, kjer pravi Churchill, da se bodo začele v Sredozemlju velike operacije »še preden bo začelo odpadati listje«. Neki nevtralni list pripominja k temu, da listje odpada v oktobru mesecu in da so si Angleži izgovorili dovolj časa za začetek svojih operacij. List pri tem vprašuje, kaj bodo Anglosasi počeli med tem. Očividno so se odrekli namenu, da hitro izkoristijo tuniško zmago, ker smatrajo za bolj primerno in manj nevarno, ako do vrhunca izvedejo opustošenje z bombniki. Dejstvo, da se to uničevalno delo nadaljuje med ciničnim odobravanjem angleške javnosti, kaže, da je to v resnici namen sovražnikov Osi. Odobravanje sovražne javnosti je zakonito od tega trenutka dalje, ko so se pri sovražniku pojavili naj-gorečnejši podporniki tega barbarskega načina bojevanja in odkar je na sestankih zaveznikov zmagala misel, da se najprej izvede letalski ustrahovalni poskus, preden se lahko tvegata mornarica in vojska. Vesti, ki javljajo o letalskih napadih na nemška mesta, potrjujejo v polni meri ta razbojniški načrt. Tako imenovani branilci človeške omike, ki od časa do časa očitajo osnim silam, da se poslužujejo nečloveškega orožja, smatrajo, da je popolnoma v redu. ako zlivajo na nemško prebivalstvo ploho gorečega fosforja, ki se širi po notranjosti hiš in prodira notri do zaklonišč. Ni ga zločinca, ki bi lahko prekosil anglosaške državnike v izmišljanju muk za. neoboroženo prebivalstvo sovražnih dežel. Angleški račun pa je vsekakor napačen, kajti nečuvena divjost, ki jo cčitujejo Anglosasi v tej vojni, povzroča pač val groze pri prizadetih narodih, toda ta strahotni občutek je samo strahovito zgražanje nad takim nečloveškim barbarstvom. Na temelju vesti, ki prihajajo iz Nemčije in iz Italije, zaključuje nevtralni tisk, v onem trenutku, ko bo anglosaško poveljništvo menilo, da je pustošenja dovolj in bo poslalo svoje tolpe v napad na evropsko celino, ne bo padalo samo listje, marveč se bodo zrušile tudi vse nade anglosaške gospode. V Ameriki se manj zanašajo na uspehe letalskega ustrahovanja nego v Angliji. Eilmer Dawis, načelnik ameriške propagande, je zastopnikom tiska izjavil, da bo številka ameriških žrtev gotovo velika in da mora država biti pripravljena na silovite žrtve, kajti najtežji del te vojne bo šele napočil. V zvezi s «em piše berlinski dopisnik »Hamburger Fremdenblatta« dr. Adolf Halfel, da smatrajo britanski in ameriški merodajni krogi svojo letalsko ofenzivo proti nemškemu civilnemu prebivalstvu kot poskus doseči strateško odločitev v sedanji vojni. Z drugimi besedami: Anglosasi se hočejo ogniti nujnosti, da bi poskusili vojaško izkrcanje na zelo utrjeni evropski celini. Pisec je dober poznavalec ameriških vprašanj in navaja, da je Ro-osevelt doma zadel na veliko' opozicijo, ki zmeraj bolj narašča. Američani ne morejo razumeti, zakaj bi se moralo žrtvovati mlado ameriško pokolenje v Evropi, ko so Zedinjene države zapletene v silovito borbo proti Japonski. Anglosaške sile so torej v veliki zadregi, zato se je v Wa-shingtonu rodila misel neomejenega letalskega ustrahovanja nemškega in italijanskega naroda z namenom, da se doseže strateška odločitev. Nedvomno je Roosevelt začetnik te nečloveške misli, dočim je Anglija sokriva, ker mu služi za orodje v podvigih, ki so naperjeni preti evropski omiki. Amerika je daleč od povračilnega udarca, toda Anglija bo morala pretrpeti vse posledice nemških represalij, ki jih je izzvalo ustra-hovalno početje angleških in ameriških letalcev. Anglija se je danes pod vodstvom Churchilla popolnoma predala v službo im-perijalistični politiki predsednika Roose-velta. Ako je stališče zgodovine in omike Anglija doslej sodelovala z Evropo, mora poslej pričakovati, da bo spoznala posledice svoje izdaje evropskih koristi. (Stam-pa Sera.) Lizb°na, 2. jul. s. »Letalski gangsterji« se bahajo' z zanesljivostjo svojega merjenja. Njihovi listi, zlasti onkraj Atlantika, n:kdar ne govere o bombardiranih ali ofenzivnih operacijah proti naši celini, ije da bi prikazovali in poveličevali točnost :n zanesljivost raznih aparatov za lokalizacijo ciljev ter prizadevanj zračnih gangsterjev, da odvržejo svoje bombo na naprej določene cilje. »Herald Tribune« v New Yorku objavlja poročilo posebnega poročevalca z operacijskega področja, ki trdi, da je zlasti osebje tako zvanih letečih trdnjav in letal tipa »L^berator« specializirano v točnem bombardiranju. Iz tega pa bi morali sklepati, da hočejo tj gangsterji namerno zadeti in uničiti prav cerkve, bolnišnice, šole in spomenike v Italiji in Nemčiji, če so njihov; zadetki tako točni. Navedeno poročilo ugotavlja nadalje, da morajo ameriški letalci točno določiti cilj s posebnim precizijsk5m aparatom, preden odvržejo bombe. To merjenje, pripominja hinavsko poročevalec, pa vendar lahko preprečijo naravne ali' umetne megle ali dim, ki se dv'ga na industrijskem področju. Toda strel navadno ne zadene cilja niti tedaj, kadar ni te megle ali dima, in pogodi namestu vojaških objektov starčke, žene in otroke. Piloti letečih trdnjav so se v tem pogledu res že specializirali in so si v polni meri zaslužili pridevek »zračn;h bacditov«. Novi rektor akademije GILa v Rimu Rim, 2. jul s. Z dekretom šefa vlade je bil na predlog tajnika Stranke in v sporazumu z ministrom za narodno vzgojo imenovan za rektorja akademije GILa, v Rimu na mesto senatorja profesorja Nico-le Pendeja nac. svetnik dr. Lando Ferret-ti, ki se je boril v dveh vojnah, hil ranjen in odlikovan za hrabrost, skvadrist in prej splošni nadzornik organizacije Ballila, k generalnemu inšpektoratu avantgardistom dodeljni konzul ln bivši predsednik CO-Nlja. De Valera zopet prvi minister Irske Dubiin, 1. juL s. De V&lera je bil izvoljen za prvega ministra Irske s 67 glasovi proti 37 glasovom. Uglbanfa o možnosti asigtesaškega vdoru V Angliji 253 Ameriki so mnenja, sla hi bila šele jesen najbolj primerna za poskus invazije Turin, 2. jul. V Zedinjenih državah splošno pričakujejo vdora v Evropo, toda strokovnjaki menijo, da je v ta namen jesen primernejša kakor poletje. Kasnejši letni čas je zato bolj pripraven za slična podjetja. ker so jeseni daljše noči. Vdreti v Evropo pomeni torej isto kakor vlomiti v kako hišo. To je operacija, ki jo je treba izvršiti ponoči, ko stanovalci in varnostna oblast niso budni. Američani menijo, da bo napad izvršen na različnih točkah. Vojaški sotrudnik »New York Timesa« zatrjuje, da bo vdor zaveznikov v Evropo po vsej verjetnosti največja vojaška operacija v zgodovini človeštva. K temu je treba pripomniti, da do zgodovina tudi povedala, ali je bila ta največja vojaška operacija uspešna ali pa jo bil to največja ponesrečena vojaška operacija. Omenjeni sotrudnik na dolgo in široko našteva težkoče podjetja in ukrepe, ki so jih izvršili odgovorni vojaški čini-telji. Pri tem pravi, da zahtevajo neštevil-ne težkoče tudi dolge in podrobne priprave. ki pomenijo proces dozorevanja s pomočjo blokade in bombardiranja. »United Press« in drugi organ; ameriškega tiska so takisto mnenja, da bo vdor za-čel istočasno na raznih točkah evropske obale. V Ameriki tedaj trdno mislijo, da bodo naši; tudi v Evropi sokrivce 'ste pasme, kakor so jih našli pri svojem vdoru v Afriko. V Turčiji prevladuje mnenje, da se bo napad na Evropo znatno zakasnil. List »Akšan« piše, da je treba to zakasnitev pripisati predvsem vojaškim razlogom, in izključuje, da bi se podjetje lahko izvršilo še to poletje. V Londonu in v Ameriki so mnenja, da je jesen v splošnem najpripravnejši letni čas za tihotapski vdor v Evrc-po, kajti noči so dolge in jeseni je mnogo atmosferskih činiteljev, ki lahko pospešijo oziroma zakrijejo promet prevoznih ladij ter izkrce-valnih ladjic. (Stampa Sera.) Lizbona, 2. julija, s. List »Ne\vs Chronicle« objavlja članek publicista Cummgsa, ki piše med drugim: Nesmiselno je trditi, da bi bombardiranje v velikem obsegu moglo nadomestiti izkrcanje v velikem slogu, ali pa, da bi bilo mogoče v neskončnost nadaljevati to taktiko. V Tunis smo vkorakali 7. maja. Zadnji ostanki oboroženih sil v severni Afriki so prenehali boje 13. maja. sedaj smo pa že 29 junija Res je. da so bile izvršene velike priprave za novo ofenzivo, prav tako pa je tudi res. da se je tudi sovražnik pripravil za svojo obrambo. Težko je reči. katera izmed obeh strank je trenutno na boljšem, toda gotovo je, da bomo premagani, ako bomo sovražniku omogočili, da si opomore po afriškem porazu List »Times« piše o letalski ofenzivi proti Nemčiji in priznava, da je zelo »draga« in trdi med drugim, da so zavezniki v enem tednu izgubili 1500 letalcev. List zaključuje dobesedno takole: »Naloga, ki čaka zaveznike, je izredno težka« Opozorilo trgovcem in potrošnikom Prehranjevaln-i zavod Visokega kemisa-rijata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse trgovce z racioniran:mi živili in zadruge v Ljubljani, da dvignejo dne 5. in 6. t. m. nakazila za sir, maslo, marmelado in milo v Gosposki ulici 12, I. Trgovci naj pridejo po nakazila že v prvih jutranjih urah. Potrošniki mesta Ljubljane morejo dobiti na odrezek »104« 100 gr mehkega sira in 60 gr parmezana, m na že določene odrezke 120 gr masla. Dotični, ki si ne bi nabavili živil v prej omenjenem roku, bodo izgubili pravico do nakupa. Ostala količina masla se bo delila naknadno. Razdeljevanje sscvega krompirja Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za ljubljansko pokrajino sporoča, da bodo delile v dnevih 5. do 9. julija sledeče tvrdke: A. Niklsbacher, Pražakova; Kmetijska družba,, Novi trg; I. Delavsko konzumno društvo, Kongresni trg; Konzumno društvo Vič; Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic ln A. šarabon, Zaloška cesta potrošnikom prvo pošiljko novega krompirja in sicer po 1 kg na odrezek »103« na navadne živilske nakaznice (modre barve), izdane od Mestnega preskrbovalnega urada Ljubljana. Prodajna cena krompirja je določena na L 2.40 za 1 kg. Dodatne živilske nakaznice za težke delavce Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec julij bo mestni preskrbo-valni urad začel dehti po številkah potrlil tako, da pridejo na vrsto v torek 6. julija številke 1 do 100, v sredo 7. julija številke 101 do 200, v četrtek 8. julija številke 201 do 300, v petek 9. julija številke 301 do 400, v soboto 10. julija številke 401 do 500, v ponedeljek 12. julija številke 501 do 600, v torek 13. julija številke 601 do 700, v sredo 14. julija številke 701 do 800, v četrtek 15. julija številke 801 do 900, v petek 16. julija številke 901 do 1000, v soboto 17, julija številke 1001 do 1100 in v ponedeljek 19. julija številke 1101 do 1200. Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja-morajo še v juliju vrniti potrjene sezname št. III. Pripominjamo, da morajo delodajalci prijaviti svoje delavce mestnemu pre-skrbovalnemu uradu v Ljubljani v času od 20. do 25., v ostali pokrajini pa od 15. do 20. v mesecu za naslednji mesec. Lansko poslovanje Zavoda za obnovo industrije V svojem poročilu, naslovljenem na Duceja. navaja generalni ravnatelj Zavoda za obnovo industrije (Istftuto per la Ricostruzione Indu» striale. skrajšano IRT). da je zavod lani dosegel čisti dobiček 355 milijonov lir nasproti 157 in 98 milijonom v prejšnj h dveh letih. Znatno povečanje dobička je nastalo predvsem zaradi odprodaj industrijskih udeležb. Zavod je leta 1933 ustanovila država v zvezi z ukrepi za sanacijo industrje po končani svetovni gospodarski krizi. Takrat so bile zaradi sanacije in- hektar 6 do 8krat toliko beljakovin, ka-cr bi dobili beljakovin, če bi pridelovali na isti površini krmila za živino. S pridelovanjem soje se doseže gotovo največji in najcenejši pridelek v:soko-vredne beljakovine. Vprašanje pridelovanja soje ni samo važno v sedanjem vojnem času, temveč bo pomembno tudi po končani vojni za prehrano Evrope. Na tem področju 3i je pridobila nemška delovna fronta velike zasluge. S številnimi poizkusi so kuharji v velikih javnih kuhinjah nemške delovne fronte našli najprimernejši in najokusnejši način prirejanja dustrijskih in bančnih podjetij odkupljene jedi iz soje. Nemška delovna fronta je na znatne udeležbe pri raznih podjetjih in je imel zavod nalogo, ta podjetja financirati. Tako je nastal pod državnim okrljem mogočen :nau» strijski koncem ki obsega predvsem težko industrijo in paroplovbo. Po izvršeni sanaciji je nastopila možnost, del teh udeležb zopet prepustiti zasebnikom Pri odprodaji teh udeležb je nastal zlasti v zadn;ih letih precejšen dobiček. Tako odpade od celotnega lani doseženega čistega dobička 274 milijonov na dobiček pri prodaji razn:h delnic (prejšnje leto je znašal ta dobiček 126 milijonov). Dobiček iz rednega poslovanja pa je lani dosegel 81 milijonov na* sproti 31 milijonom v prejšnjem letu Vsega je zavod lani odprndal za 665 nrlijonov lir delnic, ki so zopet prešle v zasebno last. Poročilo nadalje navaja, da so dosegle lani investicije v italijanski oboroževalni industriji okrog 3 milijarde lir. Po odredbi Duceja odpade od lanskega dobička 52.5 milijona lir na državno blagajno, 150 milijonov lir pa se uporabi za fond, ki služi vzgoji vojnih sirot za tehnične in industrijske poklice. Zavod se že vrsto let bavi z vzgojo tehničnega osebja, ki je potreben pri raznih podjetjih in ima na tem področju dragocene skušnje. V fond za vzgojo vojnih sirot za tehn čne in industrijske poklice je bil že v preteklem letu določen znesek 100 milijonov lir. Promenadni koncert v Tivoliju Glasbeni spored polkovne godbe 52. pehotnega polka »Alpinskih lovcev«, ki jo vodi dirigent Carmelo Sangiorgi in ki se bo izvajal v nedeljo 4. t. m. od 11.15 do 12.15 ob vhodu v tivolski park. obsega sledeče skladbe: Loži: »Italija na Piavi« (simfonična koračnica), Donizetti: »Favorita« (fantazija), Mascagni: »Cavalleria rusticana« (fantazija), Verdi: »Conte Oberto di S. Bonifacio (simfonija), Di Zenzo; »V Ljubljani« (vojaška koračnica). GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 4. julija, ob 19.30: Deseti brat. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni Sreda, 7. julija, ob 19.30: Jesen Red A. Četrtek. 8. julija (generalka). Petek, 9. julija, ob 19.30: Nevesia s krono Premiera. Red Premierski. * Zadnja letošnja uprizoritev Jurčičeve in Golieve igre »Deseti brat«. Danes v nedeljo bodo igrali zadnjič v tekoči sezoni dramatizacijo Jurčičeve povesti, ki jo je dramatiziral P. Golia. »Deseti brat« obsega v dramatizaciji 16 slik, ki so mišljene » najJjoJi JbMveni iiogoetki ne- vesti, medtem ko predstavlja inscenacija nekako ilustracijo povesti. Osebe: Benjamin, graščak-Bratina, graščakinja-Gabri-jelčičeva, Manica-Levarjeva, Balček-Baj-de, Dolef-Lipah, Piškav-Peček, Marijan-Verdonik. Martinek Spak-M. Skrbinšek, Kvas-Drenovec, Krjavelj-Cesar, v manjših vlogah velik del dramskega ansambla. Režiser: prof. O. Šest, scenograf: inž. arh. E. Franz. OPERA Nedelja. 4. julija, ob 19: »Don Pasquale«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 7. julija, ob 19: Tiha voda. Opereta. Red. Četrtek, 8. julija, ob 19: Prodana nevesta. Red Četrtek. Petek, 9. julija: Zaprto. Sobota, 10. julija, ob 19: Mrtve oči. Premiera. Red Premierski. * G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Opozarjamo na to uprizoritev, ki prihaja po daljšem času na naš oder, in ie imel?, že v lanski sezoni nenavaden uspeh. Ker se nagiblje tudi operna sezona h kraju in je večji del sporeda že odigran, tako da bo število že odigranih predstav omejeno na najpotrebnejše, opozarjamo občinstvo na to predstavo. Osebe: don Pasquale-Betetto, dr. Malatesta-.Tanko, Norina-Mlejnikova. Er-nesto-Lipušček, notar-Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zb0MXP&a: /anonttl,. . ŠPORT Spored od do 19,30 Nastopi atletov, atletinj in množice nogometašev Današnja nedelja po dolgem enkrat v športu ne bo posvečena samo nogometašem, temveč bodo prišli do besede tudi naši atleti jn atletinje. Slednji, fantje in dekleta, so zaradi težav z igrišči resda nekoliko zaostali s smotrnim delom na terenu, toda v prihodnjih tednih — tako upamo vsaj — bodo bogato nadoknadili zamujeno in tudi pokazali, da letošnja sezona tud; zanje ne bo minila brez koristi. O nogometaših pa s te strani ni treba govoriti na dolgo ln široko, aaj so oni tisti, ki že precej dolgo edini skrbijo za vzdrževanje vsega športnega sporeda pri nas in bi jim lahko ugovarjali celo, da so sem in tja morda kar preveč navdušeni za svojo stvar. Toda zdaj, ko so se že tako pognali v ta svoj prvenstveni ples. jih res ne kaže ustavljati in obračati v drugačno smer, toda na jesen bo treba temu tekmovanju le preskrbeti tesnejši, zato pa učinkovitejši okvir. Da si bodo prijatelji športa lahko porazdelili obisk današnjih prireditev, ki bodo od ranega jutra do poznega večera na rajnih koncih Ljubljane in kar na petih različnih športnih prostorih, navajamo v naslednjem še enkrat podrobno, kje in kdaj. Lahka atletika Na Stadiona ob Dunajski cesti ob 9.30 pokrajinsko izbirno tekmovanje v teku na 100 m in nato od 9.30 dalje prvenstveno atletsko tekmovanje deklet po društvih. Nogomet Na igrišča Ljubljane ob 15.30 Mars-Hermes mladini, ob 16.30 Mars-2ab-jak rezervi in ob 18. Mars L — Hermes I., na igrišču Korotana ob 16.30 Ra-rotan—Vič rezervi in ob 18. Korotan I — Mladika I. na igrišča Mladike ob 9.S0 Mladika—Žabjak mladini In ob 10-30 Mladike-—LjuMjana rezervi in n« lgrlSču Marsa ob 10.15 Dopola-voro t. t.—Vič mladini. Izbire bo torej dovolj za vsakega 5e tako izbirčnega obiskovalca športnih prireditev. B— SK žabjak. Moštvo za tekmo proti rezervi Ljubljane naj bo ob 16. na Igrišču. Mladina naj se zbere pred pol 10. na Igrišču "Mlndilcft Težkoče »a valutni konferenci v Washfngt3xiu Prejšnji teden se je pričela v Washing-tonu mednarodna valutna konferenca, ki ima namen razpravljati o načrtih za povojno ureditev valut V razpravi sta predvsem ameriški Whitejev načrt, ki predvideva ureditev valutnih razmer po vojni na podlagi mednarodne valutne edinice »unitas«. ki naj bi slonela docela na zlatu, in angleški Keynesov načrt, ki predvideva prav tako uvedbo mednarodne valutne edinice »baneor«, ki bi imela sicer tudi neko relacijo z zlatom, vendar bi služila predvsem za obračunavanje v meddržavnih kliringih. Poleg tega je bil konferenci predložen tudi načrt francoskega finančnika Alphanda in četrti načrt ameriških velebank, ki zagovarja klasično zlato valuto. Prej ko slej pa sta v ospredju razprav Whitejev in Keynesov načrt, ki naj bi služila za sestavo nekega kompromisnega načrta. Glede na velike razlike med ameriškim in angleškim stališčem še ni videti možnosti za kompromis navzlic nekaterim znatnim koncesijam z angleške strani. Ce pa naj se doseže namen konference je potreben popolen sporazum, kajti načrt za povojno ureditev valut bi moral biti takoj uporabljiv. Poleg teh težkoč načelnega značaja stopa na tej konferenci znova v ospredje vprašanje tečajne relacije med dolarjem in funtom, glede katere je potreben sporazum v vsakem primeru. Borba za relacijo med dolarjem in funtom sega nazaj v leto 1933.. ko so Zedinjene države devalvirale dolar, da bi dosegle zboljšanje konkurenčne sposobnosti na zunanjih tržiščih nasproti funtu. Od leta do leta podaljšano pooblastilo Rooseveltu, da lahko nadalje zniža zlato pariteto dolarja za 10®/®. je bilo naperjeno predvsem proti Angliji kot grožnja za primer, če bi Anglija nadalje devalvirala funt. Letos pooblastilo za 10 odstotno devalvacijo dolarja sicer ni bilo podaljšano, vendar lahko ameriški parlament vsak čas sklene tak ukrep če bi postal potreben. Angleži sami so v pogledu relacije funta nasproti dolarju v veliki dilemi. Za uspešno konkurenčno sposobnost angleške industrije na svetovnih tržiščih po vojni je potreben Angliji čim nižji tečaj funta, zlasti tudi zaradi tega, ker bo Anglija po vojni Drimorana mnogo več izvažati kakor doslej, saj je izgubila pretežni del svojih naložb in investicij v inozemstvu, od katerih je pred vojno dobivala precejšen del deviz za plačilo znatnega uvoza. Na drugi strani pa bi bil za obračunavanje ameriških dobav vojnega materiala na podlagi zakona o posojanju in zakupu in angleških protidajatev in storitev v Evropi potreben čim višji tečaj funta nasproti dolarju. Pri vpoštevanju cen ameriškega vojnega materiala v primeri s cenami istega materiala v Angliji bi bil na mestu tečaj 6 dolarjev za en funt, medtem ko velja sedaj tečaj 4 dolarje za 1 funt. Določitev razmerja med dolarjem in funtom pa postaja še težavnejša ob vpoštevanju nevarnosti Inflacije v Zedinjenih državah, kjer so cene v zadnjem letu že v večji meri narasle kakor v Angliji in je zlasti tudi bodoči razvoj docela negotov. Glede na iznešene momente se zdi, da so težkoče pri določitvi bodočeea razmeri a med dolarjem in funtom prav tako velike kakor težkoče zaradi nasprotujočih si načelnih stališč v pogledu ureditve valutnih razmer po vojni. podlagi teh izkušenj sestavila najrazličnejše recepte za prirejanje jedi iz soje in za izdelovanje mesnih izdelkov z dodatkom soje. Recepte, ki so bili preizkušeni tudi že v velikih javnih kuhinjah industrijskih podjetij, je sedaj nemška delovna fronta izdala v obliki brošure. Vrhu tega je uvedla posebne tečaje za kuharje in kuharice s posebnim ozirom na prirejanje brezmesnih jedi iz soje ali pa kom-binaranih jedi in mesa in soje, ki so posebno nasitne, okusne in vsebujejo čim več hranilnih snovi. S pravico so v Nemčiji pričeli uporabljati za sojo naziv »mesni fižol«, kajti nobena druga rastlinska hrana ne more v taki meri nadomeščati mesa v pogledu beljakovin kakor soja. Gospodarske vesti = Ureditev trgovine s tekstilnimi proizvodi. Z objavo ministrskega dekreta z dne 21. junija so bila v okviru ureditve italijanskega telestilnega trga izdana dodatna določila k ministrskemu dekretu z dne 12. aprila t 1. Pravkar izdani dekret uveljavlja novo ureditev trgovine s teltstiihimi izdelki ol proizvajalca do potrošnika ter prinaša razčiščen je predvsem v vrstah tekstilne veletrgovine, v tem smislu, da se število veletrgovin s tekstilnim blagom precej zmanjša. Odslej se vrši prodaja tekstilnega blaga iz tvornic preko vrste uradov, ki so naslonjeni na korporatvino ureditev in nudijo jamstvo, da se bo razdelitev tekstilnih izdelkov vršila pravilno in brez zastoja. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri mariboiski tvrdki Favorit, Fossl & Kunst je vpisano, da je izstopila družbenica Marija Kunstova in se firma odslej glasi Favorit, Viljem Fossl (tvornično izdelovanje in trgovina s kovinskimi predmeti in stroji). — Tvrdka Jos. Ornig, Imetnik Pavel Ornig v Ptuju, je razširil svoje poslovanje in se bavi odslej z naslednjimi strokami: trgovina z mešanim blagom, proizvajanje šampanjca, vermuta in de-sertnih vin ter izdelovanje žganih pijač. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Medtem ko so v hrvatskem gospodarskem življenju že povsod uvedene mere na meterski osnovi se je do danes obdržala v trgovini z gornjim usnjem angleška mera v kvadratnih čevljih. Sedaj je bila tudi ta mera nadomeščena z metersko mero. S posebnim zakonskim dekretom je bila uvedena obvezna mera na meterski pollagi, vpošteva-joč pri tem predpise, ki veljajo v drugih državah, zlasti v Italiji in Nemčiji. ■— Za~ radi rezbremenitve hrvatskih državnih železnic se je v zadnjem letu znaten del prometa z Nemčijo in Srednjo Evropo razvil preko Dunava, Drave in Save. To prihaja do izraza tudi v statističnih p'>datkih o blagovnem prometu hrvatskih rečnih luk. Tako je znašal blagovni promet v zemun-skem pristanišču v preteklem letu 409.000 ton, v pristanišču v Sisku pa 87.000 ton. — Kakor smo že svoj čas poročali je bil na podržavljenem posestvu Jankomir, ustanovljen prvi zavod za peiutninai-stvo z velikim vališčem. Sedaj poročajo iz Zagreba, da so gospodarska poslopja tega zaveda dovršena in do. je valilnica pričela že obratovati. V valilnici se že sedaj lahko tunetno vali 10.000 jajc. = Visoko aktivna bolgarska trgovinska bilanca. Bolgarslu državni statistična urad je objavil podatke o bolgarski zunanji trgovini v mesecu februarju t. L, iz katerih je razvil no, da je v tem mesecu dosegel bolgarski izvoz vrednost 1057 milijonov levov (lani 508), medtem ko je znašala vrednost uvoza 543 milijonov levov (lani 543). Trgovinska bilanca je bila v februarju aktoma za 643 milijonov levov, medtem ko je bila lani v februarju pasivna za 30 milijonov levov. Ta aktivnost ima seveda za posledico tudi naraščanje klirinških terjatev v inozemstvu Pomen soje ▼ prehrani Glede na veliko višino maščob in beljakovin se Evropa vedno bolj zanima za pridelovanje soje, ki se v rastoči meri uporablja ne samo za pridobivanje maščob, temveč tudi v prehrani. Za pridelovanje soje so obstojale v srednjeevropskih podnebnih razmerah še pred leti precejšnje težkoče. Po dolgotrajnih poskusih pa je uspelo vzgojiti nove vrste soje, ki dajejo tudi v Srednji Evropi enak pridelek kakor v toplejših podnebnih razmerah. Na tej osnovi je sedaj dana možnost za razširjeno pridelovanje soje v vsej Srednji Evropi. iNemška revija »latareatlonal? Avrarrun'1-schau« se v najnovejši številki peča s pomenom soje za prehrano Evrope. V obsežni razpravi priznava dr. Benlng pravilnost trditve, da prinafia soja na hektar sicer nekoliko manj maščobe kakor nekatere druge oljarice, toda soje nI presojati zgolj s stališča pridelka maščobe. Njen pomen je še večji na področju oskrbe z beljakovinami. Pri intenzivnem obdelovanju zemlje ee lahko n* podlagi soje pridela na Ameriško gospodarsko osvajanje Srednjega vzhoda Ankara, 2. juL s. Prihod ameriške gospodarske delegacije v Transjordamijo, kjer naj bi proučevala možnosti razširjenja ameriškega gospodarskega prodiranja, kakor se je začelo v Saudovi Arabiji, je zbudil občutljivost v angleških krogih, kajti očitno je, da hočejo Američani odstraniti svoje zaveznike z vseh tržišč Srednjega vzhoda. V zvezi s tem je treba še omeniti, da je bila Transjordanija doslej edina dežela na tem področju, kjer se Američani še niso vgnezdili. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbl Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh Iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure; testenine lz enotne moke 3.90 lire za leg; enotna pšen>čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2 50 lire za Uter; kondenziranr mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za do^c, v dozah pe 383 g 7.5J lire za. do^o. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. » kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za srn* enotno mtio, kj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Stoletnica „Novic" Jutri, 5. julija, na god prosvetiteljev Cirila Ln Metoda, preteče sto let. odkar je izšla prva številka Bleiweisovih »Novic« z naslovom »Kmetijske in rokodelske Novice«. s čimer se je pričela druga doba slovenskega novinarstva Od prvotne zasnove kmetijskega in rokodelskega časnika so se razvile Novice v kratkem v vodilen list slovenskega naroda. Meje svojega dela so označile 10. junija 1857 z besedami, da žele doseči »z omiko slovenskega naroda priskakaje tudi omiko slovenskega jezika«. Pet let so bile »Novice« edini slovenski list, dolgo let pa središče, okrog katerega so se zbirali slovenski pisate'ji- Mnogim izmed teh so bile prva šola v slovenskem pisanju saj so v početku morale imeti celo prevajalca rokopisov iz drugih jezikov v slovenščino. V kulturnih in političnih vprašanjih so bi'e konservativne v načelih in v taktiki. Zato so se poleg »Zgodnje Danice« edine obdržale od vseh slovenskih časnikov, ki jih je rodilo za Slovence politično izgubljeno leto 1848.. dasi jih je skušala zatreti Bachova burja. Za obstoj »Zgodnje Danice« ni š'o. ker niso delale kot cerkven list napotja in niso pomenile nobene nevarnosti. Kulturno življenje Slovencev je stalo v času veljave »Novic« pod varuštvom duhovščine. politično pa so vodile probuja-jočega se slovenskega kmeta »Novice«, odncsno Dr. Janez Bleiweis, ki je sam urejeval »Novice« in jim določal pravec četrt stoletja, torej dobo, kolikršno se menda ni udejstvoval noben urednik pri kakem našem listu. Prva številka »Novic« je izšla v 500 izvodih, toda že v prvem letu je narasla naklada na 1000. Leta 1848. so imele »Novice« že 1800 naročnikov. Tako dobro so budile med narodom veselje do branja. Naši kmetje so bili pri rojstvu »Novic« precej neizobraženi in naloga uvajanja te neuke kmečke množice v kulturno življenje ni bila lahka. »Novice« so stopile takoj od začetka na pravo pot in so pisale v jeziku, ki ga je ljudstvo govorilo in razumelo. Delati so začele torej na realni podlagi, _ ki jo je ustvarila že naša reformacija, in so naslonila svoj jezik tesno na kmečko govorico. Jezikovno so stale na slovenskih tleh z izrecno željo, da »je potreba mili slovenski jezik vedno bolj in bolj izobra-zovati.« Glede tega so zapisale 12. decembra 1849: »Vse pisanje v podučnih sostavkih bo v navadnim, čisto slovenskim in lahko umevnim jeziku Novic, ktere slovenskimu ljudstvu namenjene, morajo pred vsim skerbeti, da se v bravcih veselje do branja obudi in se jim ne odtegnejo, rekoč: tega ne razumenlo.« S takim jezikom so pritezale k narodni zavesti odtujene sloje v srcu Slovenije. Ozirale so se na izobrazbo svojih bralcev' in so poznale samo realne jezikovne skrbi. Urednik Bleiweis se je ogibal bojev. ki bi imeli za predmet črkopis. Na tihem je uvedel gajico in odpravil boho-ričico s kratko opombo: »Naj se prekucnejo časi. kakor se hočejo, bohoričica nikdar ne bo iz groba vstala.« Na enak na" čin je pokopal metelčico. 16. maja 1849 je zapisal: »Vredništvo Novic ni prijatelj abecednih reči. ker zdej in vselej je bila naša želja: le delati, delati, in knjige, ki jih tako silno potrebujemo, pisati.« »Novice« so potrebe ljudstva dobro poznale in tudi spoznale, »da mu se ne pomaga s samimi oblikami«. V tem je njihov urednik zatajil znano slovensko naravo, ki ima za glavno stvar oblike. Leta 1851: pravijo »Novice« o tem: »Je-ziv pišejo Novice slovenski, ker so slovenskimu narodu namenjene, in pisale ga bojo tudi prihodnje brez pristranosti ob ik. kakor jim bojo g. pisatelji svoje spise iz mnogih krajev pošiljali. Novice so polagoma stopaje. brez hrupa, brez sile. brez vojske naš sedanji občji pravopis po Slovenskim vpeljale, in tako bojo s podporo rodoljubov, ak0 Bog da. še marsikaj doveršile v pravo vzajemnost in_s'o-go, ne oa v tisto, ktera hoče slovenski jezik popolnoma zatreti in čudovito mešanico na njega mesto postaviti.« Slovenščino so smatrale Novice vedno za samostojen jezik: »Izposojene besede se morajo vselej z duhom slovenskim vjemati. Pozabiti pa tudi memo tega nikdar ne smemo, de tudi naš slovenski jezik je stanovitno narečje, de slovenščina je omikana že začuda. de Pred cerkvijo sv. Petra mi je zastal korak. Ko sem se zagledal v kazalce na cerkveni uri, se mi je srce kar stisnilo. Res, da stoje klicaji časa na videz nepremično, toda ... »Zabučale gore, zašu-meli lesi, oj mladost ti moja, kam si šla, o kje si ...« Ali naj odgovorim na vprašanje, če je tebi, meni kaj žal za zlato deško dobo, ki je tod okoli cerkve minila ko blisk? Odkritosrčno in prostodušno trdim, da nič, prav nič. Ali bi ti, Rudi Dostal, Krulc Rudi, šmuc, Černetov ali škerjanov France pa tvoj brat Ančnik, Buh Pepe, Petroč-nik in Perovšek iz žirovčeve hiše, šušter-šič in Krakar, Klobčič, Lajoš in Langof, vsi in še drugi iz predmestne občesti, odgovorili drugače? Dvomim. Tudi oni, ki so samo še sence med nami, pritrjujejo molče. Pesniki pravijo, da je zorna mladost »zlata«. Mar zavoljo tega, ker brez premisleka primerjajo porajajočo se zavest s prvo žarečo zarjo jutrnega sonca? Zdi se ml, da taka primera šepa, kajti vse naše prve »zarje« "so bile preprežene ln ima svojo starost, svojo zgodovino, svoje slovstvo (Novice 1849). Te besede »Novic« izražajo smernice vseh slovenskih pisateljev, ki so temeljili v ljudstvu in želeli napraviti s slovstvom in omiko naše ljudstvo za narod. _ »Novice« s© pisale jezik. ki je bil ljudem umljiv in všeč večini tedanjih slovenskih peresarjev. Znale so tudi, »da je veliko in prav dobrih besed zlasti v rečeh navadne porabe v narodu našim po domačih hribih in dolinah najti« (6. XI. 1859). Delo »Novic« je pokazalo uspehe in je IM o v Minil je prvi poletni mesec. Letos, ko nam je prinesel 11 nevihtnih dni, je bil vremensko tak. kot se za vroči junij spodobi. Ker je tudi julij v splošnem na nevihtah zelo bogat in le malo zaostaja za junijem, si oglejmo v kratkih črtah nekaj značilnosti nevihtnega vremena. Nevihte prištevamo k najlepšim vremenskim pojavom. Toda, žal, čim zanimivejše in čim veličastnejše so, tem katastrof alnejše so za človeka. Zato jih opazujemo vedno z mešanimi občutki, hkrati se jih veselimo in bojimo; ob najlepših prizorih mislimo na ceno, ki jo bomo plačali za mogočno a kratkotrajno igro raz-besnelih nečutnih elementov. Nevihte ločimo po postanku v tri vrste: v toplotne, v frontalne in v depresivne. Vse brez izjeme povzročajo vertikalni vetrovi navzgor, ki s© tvorci nevihtnih oblakov kumulov (slika). Vertikalne vetrove toplotnih neviht povzročajo močno segreta tla, ki jih segreva pripekajoče sonce. Zato se toplotne nevihte pojavljajo izključno le v toplih mesecih, predvsem pa v juniju, ko stoji Sonce najviše na nebu in ko se pri nas pojavljajo povprečno v enajstih dneh. Zaradi segrevanja zemeljskih tal po sončnih žarkih se segreva tudi bližnji zrak. Ker pa je topli zrak lažji od hladnega, se začne dvigati, na njegovo mesto pa doteka zgornji še hladni zrak. Čim močnejše je segrevanje, tem močnejši so ti tako zvani konvekcijski teki, tem močneje sili spodnji močno segreti zrak v višine. Ker je v večjih višinah zračni tlak manjši, se dvigajoči zrak neprestano širi, pri tem se pa ohlaja. Da se zrak v ozračju pri dviganju ohlaja in obratno pri spuščanju segreva, si je vredno zapomniti. Ta pojav je namreč za tolmačenje brezštevilnih vremenskih pojavov osnovne važnosti. Izračunali so, da se dvigajoči suhi zrak ohladi na vsakih 100 m višinske razlike kar za 1° in da se pri nižanju za prav toliko segreje. Vzemimo, da je pri tleh temperatura zraka 30° C. Če bi se dvignil ta zrak 3000 m visoko, bi se ohladil kar za 30°. torej na temperaturo ledišča (0° C). V hribih torej ne more biti toplo, niti ne poleti, ko imamo po nižinah neznosno vročino. Dvigajoči se zrak ni nikoli popolnoma suh, vedno je vlažen, vedno vsebuje večje ali manjše množine vodnih hlapov, to je vode v plinastem stanju. Tudi vlažni zrak se pri dviganju ohlaja in pri spuščanju segreva, vendar moramo ločiti pri gibanju vlažnega zraka dva skoro bistveno različna primera; gibanje z vlago nenasičenega in z vlago nasičenega zraka. O nenasičenem zraku govorimo tedaj, kadar more sprejeti zrak. čeprav mu temperature ne izpreminjamo. še nove množine vodnih hlapov. Nasičen zrak ne more pri tisti temperaturi več sprejeti vodnih hlapov; če bi mu jih dovedli. ali če bi nasičenemu zraku znižali temperaturo, bi se dovedena voda porazdelila v zraku kot tekoča ali trdna (pri primerno nizkih negativnih temperaturah) v obliki majhnih kapljic ali kristalov Vlažen nenasičen zrak se prav tako močno ohlaja pri dviganju in segreva pri spuščanju kot suhi zrak. to je za 1° na 100 m višinske razlike. Drugače je z nasičenim zrakom, ki se počasneje ohlaja pri dviganju in počasneje segreva pri spuščanju kot suhi zrak. Vzrok temu je t. zv. prepletene z zgolj mrzličnim razglabljanjem o ugankah in tajnah, ki so nas vsepovsod obdajale ko nebotičen zid; da je bila naša pubertetna doba eno samo veliko iskanje in tipanje za ključi, ki naj bi čim prej odklenili vrata do zagonetk življenja. Za vsakim vogalom ali kamor koli si pogledal, vse povsod si uzrl nerazumljive podobe, doživel neumljive dogodke, ali pa se ti je razgrnila resnica v tako porazni goloti, premnogokrat ostudni, da si se uprl: »Ne, saj ni res, saj ni mogoče...« Kljub prizadevanju, da bi resnico spoznali, smo se od nje obračali... Toda življenje je bilo neusmiljeno, šlo je svojo večno pot. Zdaj se mi zdi, da držim v rokah molek s črnimi jagodami, ki mi polže med prsti. Tudi zastanejo in usta ne šepetajo več, tedaj pa mi pogled bežno uide po cvetočem vrtu. Smeh mi zadoni na ušesa, V skromnih presledkih je bilo pač tudi nekaj srečnih uric, ko je vsa duša pela in vriskala. « V župnijski pisarnici sv. Petra vidiš nad desno pisalno mizo, na knjižni omari, prav lepo naslikano cerkev iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Približno v isti slog je bila pred nekaj leti prenovljena. Predmestje je obsegalo šempetrsko cesto, prav za prav samo do Kravje doline, zgornje Poljane, dolnje do gimnazije in Zaloško cesto z njivami na obeh krajeh do železnice, preko Ljubljanice, vštevši prisilno delavnico. Vse za njo so bile naše prerije do štepanje vasi in Bizovika. Župnija pa je bila ena največjih, saj je celo šmar-nogorski zvon pel čast in slavo patronoana sv. Petru in Pavlu. Med župniščem in mežnarijo, v kateri je bila tudi šola, je bila ozka steza, po kateri si prišel na štiriogelni, s travo poraščen cerkveni, a od vojaške uprave najeti prostor za vežbanje. Rekli smo: Pred kasarno. Nasproti župnišču, onostran ceste, je še zdaj škofov dvorec, potem pa je bil vrt s širokimi vrati do Muhvičeve, zdaj Podbojeve hiše. Proti severu od te hiše si prišel po stezi, mimo škofovih njiv na desni in potem na levi za zdajnjim vrtom, do kozolca dvojnika. Približno konec šarabonovega vrta je bil škofov svet pre-deljen s stezo. Skozi kozolec si prišel do kapelice, ki je stala ob sedanji Prisojni ulici, kjer je še vedno, a so jo zaradi regulacije prestavili bolj na desno med Hafnerjevo in Marinkovo hišo. To je slavna potresna kapelica. K nji si prišel tudi mimo Meksike, kjer si v višini 2dajnjega križišča pri šmartinski zavil na levo mimo gričavega sveta, kjer je zdaj Friškovec. Za cerkvijo levo, onkraj ceste, je bila na vogalu takratne Hočevarjeve hiše mitnica, kjer je pobiral belobradi gospod Lavrift, ki so ga klicali za »ajnemarja«, od priha-jalcev v mesto trošarino, če so Imeli kakšno tako blago. Mitničarji so .rili že takrat silno vneti za svoj posel, zato Jih, kakor policajev, niso preveč častili. Za Kramarjevo ali Dermastljevo kmetijo so pozneje sezidali gluhonemnico. T-idi bolnišnična poslopja so postavili na cbširno polje, ki je segalo do Ulčarjeve Kmetije. Na levi je bila poslednja hiša Trškanova, Nekaj bajtic se Je naslanjalo na Meksiko, kjer Je bil doma Grčarjev Pavel, in tam nekje za njivami Je bila Draščkova lesna trgovina. Bolj na desno je bil Vodmat, prav tako vaški, kakršen Je dandanes, železniški nasipi in Zelena jama so zarobill predmestno idilo z desne, Grubarjev Kanal pa z leve, če si prišel iz Most. • O mraku sva s Pavlom legla v travo za hišo. Skrb, kako bo doma, 3em odrinil. »2e se prižigajo zvezde. Bog znaj, kakšni ljudje prebivajo ondi.« »Ne premišljujem neumnosti, *-ajši poslušaj, kako brenče komarji okoli naju.« »Lačni so. Mar ti nisi?« »Glej,« je dejal Pavel ter dal komarju, da se mu je vsedel na dlan. Uprši se z nitkastimi kraki Je mušica nemudoma po-grezni la svoje želo v kožo. čim je krvo-loku pordel zadek in se je vprav pripravljal, da odleti, Je Pavel lopnil po njem, da se je razmazal v krvi. »Si me hotel požreti, prav ti je,« se je kar stresel. »če je lačen, sme vendar, mislim.« »Lačen, hu... Kar daj jim, da bodo siti.« Zdaj sem pa tudi Jaz nastavil dlan, toda ne, da hi mu dal piti kri, temveč, da bi ga ubil. Tedaj sva zaslišala glas naše matere: »L« kje je spet danes, gotovo se je spet potepel.« Skočil sem na noge, voščila sva si »Serbus« in že sem odhitel k večerji. • Zvon nas je klical, angelsko češčenje zbralo pri večerji, toda ne vedno prav vseh; temu ali onemu je pač prehitro minil dan, pa ga podaljšal v mrak, hočem reči, prehitela ga je noč. Starši so MU strogi, in šiba je imela v hiši, ki je bila tudi šola, veliko oblast. Postopal sem okoli vogalov, žvižgal, klical brate, sestre ter se delal, ko da sem že davno doma, pa sem menda prezgoden ... Strogi red pa ni poznal hudih zakasnitev; opravičil te je samo prav tehten vzrok. Sprejem v kuhinji je bil odvisen od kako in s kakšnim glasom te je mati pozvala k večerji. Ce sem se potepal do noči in Je zadonelo po stopnicah: »Kje si spet bil, grdoba, a? me je zagomazelo po hrbtu, še bolj pa me je zamrazilo, kadar sem čul zlogovati očeta: »Ali boš prišel aH ne! Jaz ti posvetim ti...« Glad in strah sta te prignala v kuhinjo, kjer si pod zar-ščito svojih komolcev pričakal ter odbil najhujše. No, kava m kruh sta hitro pobotala tiste bore klofute, da le nI bilo »štaberla« v bližini... O, kolikokrat sem ga res zaslužil! Mnogokrat pa tudi res niso utegnili misliti samo na nas; prezrli so zakasnitve, ker so jih trle hujše skrbi. Kadar je bilo še vse kaj bolj žalostnega ln obupnega, se je čulo odpuščajoče: »Vse bo mrzlo! Pridi!« Srce mi je kar poskočilo. Tudi noge; prestopil sem po dve, tri stopnice, in že sem potolažen sedel poleg lončka s sladko kavo. Bog pomagaj, že pet, šest nas je takrat bilo, vsi smo samo jedli in kričali. Mati Je garala vse dneve, prva je vstala, poslednja se podala k počitku. Prav redki so bili dnevi, ko se je smehljala. Bila Je sicer stroga, resna, toda vedno otožna. Nekaj Jo je težilo, bolelo, hudo mučilo. Marsikatero jutro smo videli njene objokane od. če si jo vprašal, zakaj, je molčala. Zdelo se mi je, da nosi v srcu prav veliko bol, ki je pa nam otrokom noče ali pa ne more razodeti. In res bi je kot otroci v vsej globini ne mogli dojeti, kajti vsakemu ni usoda teko mila, da bi mu nafckH Ant. Adamič: ola v predmestju Spomini na leta pred potresom. privedlo idealne kranjske Iliroe na tka slovenske realnosti. Kulturno in politično življenje Slovencev so »Novice« obudile in mnogo let vodile. Naposled se je naše življenje tako razvilo, da so bile »Novice« odveč. V politiki so jih izpodrinili dnevniki, v kulturi in slovstvu novi časopisi, v gospodarstvu novi strokovni listi. »Novice« so se preživele in prenehale 26. XII. 1902. So pa zaslužna in zanimiva kronika našega naroda ob njegovem prerodu in jim je zagotovljeno odlično mesto v njegovi zgodovini Dr. J. L ihte utajena (latentna) toplota voda Ta se pri pretvarjanju vodnih hlapov v tekočo ali trdno vodo sprošča, s čimer zavira premočno ohlajevanje pri dviganju. Pri izhlapevanju se utajena toplota veže. potrebuje se za sušenje kapljic ali kristalov, s čimer se zavira premočno segrevanje padajočega zraka. Izračunali so, da se ohladi, oziroma segreje z vlago nasičeni zrak, če se giblje v višinah med 1000 in 5000 m, le za 0,5—0,7° na 100 m višinske razlike. V lepih poletnih dneh se najmočneje segrevajo južna skalnata pobočja, močneje kot jase in polja, ta zopet močneje kot gozdovi ali celo močvirna vlažna področja in vode. Zato so nad raznoliko pokrajino konvekcijske struje zelo neenakomerno porazdeljene in vedno opazujemo določene podobe, kjer se vertikalni vetrovi, tvorci neviht, posebno močno razvijajo. Dvigajoči se zrak nad takimi področji, ki se z dviganjem neprestano ohlaja, se kmalu toliko ohladi, da se začno vodni hlapi zgo-ščati v kapljice, sestavne dele nastajajočega oblaka. Samo po sebi je sedaj razumljivo, da se po vertikalnih vetrovih povzročeni oblak tem močneje razvija, čim vlažnejše je ozračje in čim hladnejše je v višinah. Čim vlažnejše je namreč, tem teže izplapeva nastajajoči oblak, če pa je v višinah hladno, je dvigajoči se zrak vedno toplejši od okolice in tako zaradi vzgona neprestano sili naprej v višave. Ob ugodnih vremenskih pogojih, ko ie torej ozračje v višinah hladno (ko pade temperatura hitro z višino) in ko je tudi ozračje primerno vlažno, se lahko iz začetnega majhnega oblačka razvije mogočni nevihtni oblak 10 km _^ kumulus (1. skica, cu), ki more doseči pri nas višine 10.000 m in več. Spodnje meje kumulov se navadno pojavljajo v višinah med 1500 in 2000 m, tako da dosezajo ti oblaki neverjetne debeline do 10.000 m. Omeniti je treba, da bistveno pripomore k tako mogočnemu razvoju nekaterih nevihtnih oblakov utajena toplota vode, zaradi katere se more povzpeti v poletnih dneh ziak v najkrajšem času od tal do ledeno mrzlih višin s temperaturami —40° C in manj! V nevihtnem oblaku nagromadene množine tekoče in trdne vode zavirajo vertikalne vetrove navzgor, ki se morajo v velikih višinah, če dospejo sploh tja, redno tudi še boriti s toplejšo okolico. Kmalu udarijo vode iz oblaka, ki spodaj grozeče zatemni nebo, kot silovit naliv, združen s točo, z grmenjem in treskanjem. Silovitost naliva vidno slabi moč oblaka, mogočni kumulus se preko kumulonimba (cb) suši. Oblak se začne sušiti predvsem od spodaj navzgor, najnižja plast oblaka — vodoravna podloga se dviga, zgoraj se pa oblak širi v vse strani ali v ono, kamor veje veter. Jakost nalivov z grme- Centrale otovalo v počitniške kolonije GILa. V petek, 2. julija je iz Tri-esta odpotovalo v počitniške kolonije GILa 3.500 sinov padlih, pogrešanih in vojnih ujetnikov ter sinov družin z mnogimi otroki. Otroke so porazdelili na 25 krajev, kjer bodo osta i delj časa. da si pcpiavijo v mestu zrahljano zdravje. * Darovi za pripadnike oboroženih sil. V Albaniji so začeli te dni pripadnikom oboroženih sil razdeljevati darove, ki jih je poslalo v Albanijo vodstvo fašistične stranke. Razdeljevanje se je vršilo v navzočnosti predstavnika glavnega stana italijanske vojske polkovnika Brunetija in tajnika fašijev v Albaniji nar. sv. Pizziranija. * Poročna posojla v marcu. Kakor poroča notranje ministrstvo v Rimu je bilo v mesecu marcu podeljenih 2024 poročnih posojil v znesku 3,028.700 lir. Doslej je bilo podeljenih skupno 242.472 poročnih posojil v znesku 380.751.430 lir. * §>mrt lOOletnega moža. V Beneacque-dottu pri Firenzi je umrl kolon Luigi Ciot-toli, ki se je narod i 1 18. aprila 1842 ter je učakal nai 100 let. * Lovska sreča. Milanski lovec Arselmo Bracchi je na višavju Fobello ustrelil velikanskega sokola. Roparica je merila z razpetimi krili v dolžino 2.10 m. — V Beuri pri Domolossoli pa je neki ondotni lovec ujel v past orla. Ko se je orlu prib'ižal, da bi ga snel iz pasti, se je ptica s takšno silo zagnala proti njemu, da jo je moral ustre- Radio LftiMfasia NEDELJA, 4. JULIJA 1943/XXL 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15; Orgelski koncert izvaja Marija A/nalia Pardrni. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga Evagelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Simfonična glasba. 13.30; Pesmi in napevi na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmetijska šola na Grmu: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini. 17.35: Turnir pesmi — orkester vodi dirigent Rizza. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00; Napove 1 časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Orkester »Cetra« vodi dirigent Barzizza. 21.00: Koncert tria Šlajs-Burger-Lipovsek. 21.45: Predavanje v slovenščini. 21.55: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodeluje sopranistka Valerija Haybal. — Operna glasba. 22.30: Orkester vodi dirigent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini. liti. Lovec je nato preiskal okolico in odkril v skalovju gnezdo z orličem, ki je bil najbrže potomec ujetega orla. Mladega orliča je mož vzel iz gnezda in ga prinesel domov. * Neurje v Benetkah. V torek 29. junija je razsajalo nad Benetkami silovito neurje. Posebno v Canalu Giudecca je razsajal silen veter z dežjem. Vihar je odtrgal tudi neko ribiško ladjo ter jo odnesel na odprto morje. Več mornarjev je zaradi silnega viharja popalalo v vodo, k sreči pa ni nihče utonil. IZ LJUBLJANE u— Osebne izkaznice. Opozarjamo, da je rok za vložitev prošenj za zamenjavo osebnih izkaznic potekel 30. junija za one, ki morajo imeti izkaznice, t. j. za moške od 15. do 50. leta, ter bodo oni, ki prošenj niso vložili, morali sami nositi posledice, če ne bodo imeli novih osebnih izkaznic. Poslovahrce za sprejemanje prošenj bodo zaključile poslovanje 10. julija. Do tega časa (tudi v nedeljo 4. t. m. od 8. do 13.) lahko predlože prošnje še oni, ki zadnje meseca junija zaradi prevelikega navala niso prišli na vrsto ali pa so bili zaradi bolezni ali drugega upravičenega razloga zadižani. Pač pa bodo odprte nove poslovalnice za mestne okraje onkraj kontrolne črte, a čas in kraj bo objavljen o pravem času. u— Vikt°r Ceiičič 60 letnik. Včeraj je praznoval 60 letnico svojega rojstva odgovorni urednk »Slovenca^ g. Viktor Cenčič. že mlad se je p: svetil novinarskemu poklicu. Iz Tresta, kjer je začel svoje časnikarsko delo, je odšel v Maribor, potem pa v Ljubljano, kjer je sodaloval pri urejanju ali pa sam urejal mnoge naše liste. Jubilanta odlikuje poleg neumorne delavnosti rjegov lepi značaj, ki mu je pridob 1 >p-šteto prijateljev in spa&tovalcev. Dal j vrsto let se udejstvuje v Novinarskem dru-štu. kjer je že nad 10 Lt podpredsednik. Ob življenjskem jubileju želimo svojemu novinarskemu tovarišu, cia bi dočakal zdrav in dobrodušen še nove življenjske praznike. u— Diplomirana je bila za inženerja kemije g. Anči Ivančičevn iz Ljubljane, čestitamo! u— Nova grobova. Dne 2. t. m. je v splošni bolnici umrl po hudem trpljenju v 68. letu starosti g. Bečaj Anton, hišni posestnik iz Salezijanske ulice 7. Pcgreb pokojnika bo 4. t. m. ob 16 iz mrtvašnice spi. bolnice na štepanjsko pokopališče. — Ne-naioma je preminil v Hrastniku nameščenec TPD g. Franc Dolrno. Pokojnika so položili s večnemu počilku v domačem kraju. — Pokojnima naj bo ohranjen b'ag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Dež in sonce. Z vremenom zadnji čas nismo nič kaj zadovoljili. Večkrat se je že obnrlo na boljše, pa se spet znova ski-sa. Tudi v petek, ko je skaraj ves dan sijalo sonce, smo na večer dobili kratek naliv, k; je zlasti sušilce mrve vznejevoljil. Ponoči se je zjasnilo in v soboto zjutraj je sonce že kmalu posijalo skozi meglo. Dan je bil lep, kakršnih s5 želeno še več. Najvišja temperatura v petek čez dan je znašala 23.2 stop. C, najnižja toplota v soboto zjutraj pa je bila 10.8 rtop. C. u— O kralju na&>h gozdov, plemenitem jelenu, govori daljši članek v »Ponedelj. Jutru«, ki izide današnjo nedeljo popoldne. Zanimivi opis izpod peresa dr. R. M. je opremljen s tremi slikami. Dr. Fran Vato- vec piše o »Zori slovenskega novinstva« ob stoletnici Bleivveisovih »Novic«. Vlad-mir Skrbinšek seznanja č:tatelja z igra^f-vim doživljanjem vloge. V galeriji »Moji ljudje« je tokrat imenitno portret'ran gospod stric, upokojeni major. Dve lepi pesmi z ilustracijama sta vzeti iz »Moderne šoan-ske ljrike«. Feljton, domislice, uganka in pouk, kako vlagamo brez sladkorja — to je približno vsebina tokratnega »Ponedelj-skega Jutra«. In seveda: najnovejša trojna. športna in druga poročila. u— Zaščitne tablete zoper tifus dobi vsakdo, kdor se želi obvarovati pred to nevarno boleznijo, vsako dopoldne brezplačno v ambulanci mestnega fizikata v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Ugotavljamo, da se prebivalstvo zelo poslužuje te ugodnosti ter v velikem številu prihaja vsak dan po brezplačne zaščitne tablete, ki jih je treba uživati na tešče, da zanesljivo učinkujejo. u— Domovinski urad mestnega poglavarstva v ponedeljek in torek 5. in 6. julija zaradi snaženja prostorov ne bo Doslo-val za stranke. KREMA ZA NEGO OTROK BABY-KOL MR. Pil. J. KOLAK DOBI SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLJAH u— Personalno pravni odsek mestnega poglavarstva v ponedeljek, torek in sredo, 5., 6. in 7. julija zaradi snaženja in slikanja prostorov ce bo posloval za stranke. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil ol sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni višji zdravnik dr. A h č i n Marjan, Ljubljana, Korytkova ulica 18 — telefon 36-24. u— Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 6. u— Dentist Kovač Josip, Resljeva c. 6, zopet redno sprejema. u— M^li gospodar-žegoza obveščata svoje člane, da bodo izgotovljeae kunčje kožice na razpolago njfh lastnikom samo ta teden v četrtek in petek, dopoldne 'n popoldne v prodajalni Gallusavo nabrežje 33 u— Glasbena šola »Sloga« priredi letošnjo V. produkcijo v ponedeljek 5. julija ob 18. uri v svoji glasbeni dvorani. Nastopijo gojenci pevskega in instrumentalnih oddelkov. u— Tschamba Fii se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker ga koža že v najkrajšem času popije. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. u— Dijaki-nje sr.>dr«jih, strokovnih in meščanskih šo« imajo ugodno priliko, da se med počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenografije, ki sta najvažnejša praktična predmeta, vsakomur koristna. Novi tečaji prično v ponedeljek dne 5. julija — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christ°fov učni zavod«, Domobranska 15. u— žegoza — Mali gospodar obveščata vse člane, da je bilo 2. julija t. 1. zaključeno razdeljevanje krmil za junijski ob-rck. Krmila sama bomo delili počenši s .1. julijem in sicer 1. teden 5. julija od št. 1—1000, drugi teden (12 julija) od 1001 do 2500. tretji teden (19. jul!ja) od 2501 do 4000. Za vse dneve velja sledeči abecedni red: Ponedeljek A, B. C. č, D, E, F, G, torek H, I, J, K, L, sreda M, N. o] P, R. četrtek S, š, T, U, V, Z, 2. Kdor ne pride ob določenem času, mu kimila zapadejo. Vsak član dobi pri prejemu krmil rovo popisno polo, ki naj jo vestno izpolni in takoj odda v pisarni. Pri komur bo ugotovila kontrola, da je prijavil več živali kot jih ima v resn ci, bo izgub'1 pravico do prejemanja krmil. u— Stenografski tečaj za začetnike in napredne prične znova v ponedeljek, dne 5. julija. Korespondenčno in debatno pismo. Brzopisne vaje po diktatu. — Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učHišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. K3NO &ATICA Predstave: ob delavnikih ob: 16., 18.30 in 20.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 uri u— Učite se strojepisja; Novi p«letnl strojepisni tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v ponedeljek, 5. julija. — Pouk je d:poldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepis-nica, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko ueilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pouk modernih jezikov. — Nov| (Turjaški) trg 5. Instrukcije. Italijanščine, nemščine itd. se lahko hitro in praktično naučite v naših 3mesečnih počitniških tečajih. Združen petik s?ovn"ce in konver-zacije. Primerno za d'jaKe in ostale, Ki hočejo pametno izkoristiti čas počitnic. Dopoldanske. popoldanske in večerne ure po izbiri. Začetek 7. julija. Honorar nizek Prijave dnevno od 8. do 12. in od 14 do 16. ure. Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. u— če Vas zanima step-ples, se ga lahko naučite. Poučuje ga Pogačar Drago, solist opernega baleta. Prijave: Mestni trg 13 ali gimnastična šola, Nunska ulica 3, pritličje levo. u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija, čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike m sposobnejše. Informacije in vpisovanja dn°-» no do 19. ure. u— »Svetnik« je najboljše delo italijanskega pisatelja Antonia Fogazzare, ki ga imenujejo »italijanski Tolstoj«. Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže v poiobi tajinstvenega reformatorja Giova-nija Salve. Salva je globoko krščanski duh, ki prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje silno sugestivno moč in veže pozornega čitatelja do zadnjega Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. — V slovenskem p:e-vodu je izšel »Svetnik« v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Z Gorenjskega Nagrada za dober uspeh pri učenju nemščine. Udeleženci nemških tečajev iz Smlednika so bili zaradi svoje pridnosti pri učenju povabljeni na gledališko predstavo v Celovec. Na kolodvoru je goste sprejel pooblaščenec za jezikovne tečaje dr. Lukas. ki se jim je med kosilom zahvalil za pridnost. Popoldne so si gojenci ogledali znamenitosti mesta in so napravili kratek izlet na Vrbsko jezero. Po večerji so bili gostje povabljeni v gleda.išče. Gorenjska dekleta v šolskih taboriščih. »Vblkischcr Beobachter« poroča iz Kranja, da je letos obiskovalo športna in šolska taborišča že okoli 600 gorenjskih deklet. Pred kratkim je bil zaključen tečaj za voditeljske nripravnice s 152 udeleženkami v Mozbiichlu pri Špitalu. Tekstilne trgovine so bile dva dni zaprte. Gorenjski tednik poroča, da so bile tekstilne trgovine na Gorenjskem zaradi prijave blagovnih zalog dne 2. in 3. julija zaprte. Gost Hitlerjeve mladine. Gorenjsko je obiskal poročnik Axmann, odlikovan z viteškim križcem, ki je bil gost Hitlerjeve mladine Na Jesenicah sta ga pozdravila župan dr. Klein in vodja radovljiškega okrožja. Po ogledu tovarn se je Axmann odpeljal v Gozd Martuljek, kjer je obiskal učiteljišče. V Kranjski gori so ga pozdravili mladeniči in dekleta iz Berlina, ki jim je govoril o frontnih doživetjih. Tudi v Dovju-Mo j strani si je ogledal taborišča Hitlerjeve mladine. Povsod je mladina obljubila zvestobo Hitlerju. Šolanje žen. V Kranju je bilo nedavno šolanje žen za celične in blokovne voditeljice s predavanjem okrožnega šolskega vodje Lillinga. Pri tej priliki je prebrala ga. Horakova dve pismi s fronte, kjer je izražena zahvala in priznanje kranjskim ženam za vojaško oskrbo. Spodnje štajersko Spominska p'ošča Petru Roseggerju. V okolici Miirzzuschlaga so v »Nebesih«, ki jih je odkril Peter Rosegger in kamor je rad zahajal, odkrili štajerskemu pesniku spomnisko ploščo. Svečanosti se je udeležilo okoli 2000 ljudi. Nastopno predavanje prof. Sarie v Gradcu. V sredo je imel dr. Balduin Saria na graškem vseučilišču nastopno predavanje o Rimu in jugovzhodu v starem veku. Po pozdravnem nagovoru prof. Maulla se je prof. Saria zahvalil graški univerzi, da mu je dala možnost pouka na domači visoki šoli in nadaljevanja raziskovanj. Celjska cinkarna slavi svoje delavce. Na obratnem apelu v celjski cinkarni je bilo za dolgoletno zvesto službovanje odlikovanih 50 delavcev. Po otvoritvenem govoru inž. Grafenauerja je navajal zasluge jubilantov prokurist VVeczereck. Zlasti toplo priznanje je izrekel višjemu mojstru Francu Mastnaku, ki je praznoval svoj 50letni delovni jubilej. Mastnak in starejši jubilanti so prejeli iz rok zastopnika obratovodje diplome in častna darila, nagrajeni pa so bili tudi drugi jubilanti dela. Planinski jubilej. Mariborski dnevnik poroča, da je bil zadnjo nedeljo 531etni krojaški mojster Jožef Cepuš petdesetič na Hochschvvabu. Cepuš je po rodu iz Laškega in je več let bil zaposlen v Celju, Ljubljani in na Fiumi. že od mlagosti je navdušen planinec. Po prvi svetovni vojni se je osamosvojil in začel svojo obrt v Gradcu. Pri prvi cestni zbirki Rdečega križa v soboto in nedeljo je bilo na Spodnjem Štajerskem zbranih 286.500 mark. V primeri s prejšnjim letom se je zbirka dvignila za 19 odstotkov. Vodi ljutomersko okrožje, kjer so letos nabrali 14.500 mark, v primeri s prejšnjim letom 45 odstotkov več. Ostala okrožja so darovala: Celje 85.000 mark. Maribor-okolica 35.000. Ma- nila ljubečega očeta. Prav zgodaj je izgubila tudi mater. Ko je postala mati sama, je vso skrb in ljubezen v nedopovedljivi meri posvetila svoji deci. Za to svojo veliko ljubezen pa ni terjala od nas ničesar drugega, kakor da se ravnamo po nauku: »Spoštuj svoje starše!« V stiski in potrebi se nas je spomnilo sorodstvo ter nam priskočilo na pomoč. Prav zelo verna in bagaboječa kajkrat ni vedela, kako bi se dostojno zahvalila, zato smo se morali v molitvah spomniti onih, ki so mislili na nas. Kolikokrat je že na koncu rožnega venca zatrepetal njen glas: »Za poznane in nepoznane dobrotnike še en očenaš ...« »... amen,« smo odgovorili ter se pokrl-žali. • Zdaj pa naj grem za svojo zarjo, za prvimi žarki, ki sem jih zaznal z očmi. — Svetega Petra cerkev je imela še staro obzidje. Ograja z vzidanimi, redkimi spominskimi ploščami — tu je bilo nekdaj pokopališče — je segala vzadi za cerkvijo od vojašnice do Zaloške ceste, kjer se je v pravem kotu tik te ceste nadaljevala do sporedno s šolo ali mežnarijo. Ta zid je imel ob Zaloški cesti obokana, enokrilna vrata, v pročelju pa visoko, železno, suli-často ograjo na kamenitem podstavku. Prav tako železne, samo nekoliko višje so bile vhodne duri v preddvorju cerkve, ki je imelo do srednjih in desnih cerkvenih vrat po tleh plošče iz kamna, kakor jih je imela tudi pot iz mežnarije do cerkve. Na desno in levo od te ploščadi je bila mehka, kakor svilena trata, kjer smo prebili velik del svoje nebogljene mladosti, še niže od desne trate je bil z lesenim plotom zagra-jen velik travnik, do zidovja vojašnice pa njiva — končni cilj premnogih naših želja, skrivnosten kraj, slavno iskališčs in najdišče čudovitih reči, ki so jih zmetali skozi okna naši nekdanji, preljubi kranjski Janezi. Ves kraj za plotom, vsa ta deveta dežela je bila cerkovnikova last. Na tej zemlji je redil kravo. Ni treba poudarjati, da so nas vedno preganjali s travnika, še bolj pa z njive. S cerkovniko-vim hlapcem smo imeli večne manjše ali večje praske. Ali je nam zavidal prazne kositrne škatle za sardine? Ali zavržene naboje za puške? Pa to je važno poglavje in samo zase. Poleg šole je bilo gospodarsko poslopje, hlev, potem zid, za zidom gnojišče. Nekoliko dalje tri drvarnice: cerkovnikova, naša, a tretja je bila od šole. Na koncu njih je bila še ropotarnica s streho, po kateri smo uhajali v senik nad drvarnicami. Na to dvorišče je mrko, preteče zrlo črno, zamreženo okno s prvega nadstropja vojašnice. Leva stran dvorišča je bila ograjena; majhna vrnila je zapirala pot na travnik in na že imenovano bogato najdišče pod vojašnico. Košat kostanj ob vhodu je zasenčil skoraj vse skupno dvorišče. * Ne, daleč ni segalo naše pivo obzorje. Držeč se za železne, suličaste drogove, smo se premikali na obzidku ogvaie s kratkimi kraki kakor žabe ter poskakovali, šempe-trska cesta je bila zapuščena in le malokdaj je po njej zdrdral voz; tudi pešci so bili ob delavnikih občudovana bitja. B:li smo pač v predmestju. Od železne sulice do sulice v cgraji je bilo razdalje ravno za širino obraza, od uhlja do uhlja. Ali sem si zaželel življenja in hrupa v mestu? Prisilil sem se, hotel sem ven, na ono stran ograje, da bi menda boljše videl, kako je na cesti. Porinil sem glavo skozi ograjo, joj. pa butica ni hotela in ne mogia več nazaj... Bilo je krika, joka, derenja, te- kanja na vse strani, dokler ni prišel cerkovnik z mogočnim brunom, ki ga je zataknil v železne klešče tik nad glavo ter jih razmaknil. Tak je bil moj prvi polet v svet. Drugi moj izlet pa je bil že bolj tvegan. Kar po cesti, naravnost za nosom, sem jo ubral, nazaj pa nisem znal. In kako daleč sem zašel! Noga mi je zastala v neki prečni, mrakotni ulici. Strah ml je planil v koščice. Ker sem sredi ceste vekal za materjo in jo klical, me je vprašala neka ženska, čigav sem Hm, čigav... »Kakšen pa je kraj, kjer si doma?« me je spraševala. »Pred cerkvijo... spred ograje,« sem ihtel. Prijela me je za roko ter me za lučaj daleč popeljala nazaj k zaskrbljeni materi. Prav resno trdim, da tudi moji nadaljnji izleti po mestu skoraj niso presegli obzorja domačega zvonika. * čustven sem in tudi verujem v enega samega Boga, teda pobožnjak nisem bil nikoli, rajši dvomljivec. Res je samo, da ni moči nikogar prisiliti, da veruje, pač pa, da moli. Otrok se mora pokoriti. Če lepo in pridno ne moli, ga kaznujejo. Vera je zanj postranska stvar. Verovati te je učila mati in zato moraš verovati. Prisiljena stvar pa ni nikdar dobra. Zato sem se kaj rad potuhnil, kadar sem zaslišal povelje: »Hitro, v cerkev k maši!« Ne ravno ob delavnikih in že na vse zgodaj, pač pa smo morali v cerkev vsako nedeljo k glavni, peti in najdaljši maši ob devetih, popoldne pa še h krščanskemu nauku in litanijam. Klop za nas otroke na koru je bil brez naslonjala in na levo od orgel, tik registrov. Nagnetli smo se na sedež ter kukali skozi izrezljane, baročne rozete pred oltar. Očetov, četudi le bolj navidezni nad- zor nad nami. nam ni bil nikdar kajsi preveč všeč. Prav iz srca smo zavidali one tam spodaj pod koroni, ki so se brez skrbi in kaker so hoteli, prerivali sem ter tja. Komur ni bilo kaj prav ali po volji, se je kar obrnil in šel iz cerkve. Glej jih, kako se ves čas motajo, rinejo, zdaj sem, zdaj tja, silijo notri, drugI ven... A mi ? Mi pa smo bili kakor priklenjeni na klop; še po pevcih in pevkah onkraj orgel se nismo smeli ozirati. Ali pa, da bi smeli vsaj na meh pritiskati! Ne, ampak lepo mirno ko miške smo morali čepeti in zreti doli med ljudi ter pred glavni oltar. Ali smo molili ali ne. zato se cče ni brigal; vestno je dajal samo svojim pevcem znamenja in bil zatopljen v svečano orglanje. — Dajal je tudi v našem imenu Bogu čast in slavo. Dolgočasili smo se tako, da smo kar zde-hali. Ha-a, ali je bilo to greh! ščipali smo se in se drezali, se pačili ter premagovali smeh, ki te najbolj draži, kadar je prepovedan. Najrajši sem občudoval pisane podobe na oboku cerkvene ladje, ki so precej skrivnostne. Zdelo se mi je, da ima, gore na desno, temnopolta, zamaknjena kraljica noge povezane v nekakšno belo vrečo. Strašno živ se mi je zdel zeleni zmaj, na katerem samodopadljivo sedi ponosna in bujna Sibila. Ali pa turški jezdec s turbanom na glavi! Kadar sem zrl na križanje sv. Petra, ki ga tako nazorno postavljajo na glavo, je še meni udarjala kri v glavo; trpel sem z njim, a se hkrati veselil, da ne živim tudi jaz v tistih poganskih in zverinskih časih, ko so morali kristjani za sveto vero dajati svoje življenje. Posamezni liki sodnega dne nad glavnim oltarjem so mi vzbujali kar moč žive in pestre predstave. Vrh tega oltarja se je bil med poletom ustavil beli pelikan, da napoji mladiče s svojo lastno, toplo krvjo. Pomena tega tolikanj občudovanega ribor mesto 70.000, Ptuj 44.000, Brežice 25.000 in Trbovlje 13.000 mark. Usodna zamenjava. Ko sta se 491etni mizarski mojster Anton Sajko in njegov 38-letni pomočnik Franc Tillinger iz Maribora vračala okoli polnoči proti domu, sta v temi opazila, da se plazi ob hišah neka žival Sajko je mislil, da je jež in ga j® hotel prijeti. Toda v tem trenutku ga je 30 cm dolga žival — ogromna polgana ugriznila v roke. Tudi njegovega pomočnika, ki je priskočil na pomoč, je podgana ogrizla na obeh rokah, vendar se mu je posrečilo, da jo je ubil. Sajko in Tillinger sta morala poiskati zdravniško pomoč. Do smrti se je opekel. Kurjač Rochus Štreni iz steklarne v Rogatcu se je pri delu tako hudo opekel, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Padajoče drevo ga je do smrti pobilo. 401etni lesni delavec Ivan Taustner iz Sv. Ivana je bil zaposlen pri podiranju drevja. Nenadoma je nastal hud vihar, ki je izruval s korenino vred debelo bukev, ki je Taustnerja pokopala pod seboj. Dobil je tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče izdihnil. Iz Hrvatske General Begič odlikovan. Ob nedavnem obisku bolgarskega pravosodnega ministra dr. Kanstantina Partova v Zagrebu je bil odlikovan državni tajnik general Vilko Begič z velikim križem za vojne zasluge, ki mu ga je podelil kralj Boris. Nemško-hrvatski gospodarski sporazum. Nemški listi poročajo, da je bil na nem-ško-hrvatskih gospodarskih pogajanjih, ki so bila od 18. do 30. junija v Zagrebu, v vseh vprašanjih dosežen popoln sporazum. Hrvatsko vojaško odposlanstvo v Nemci j1. Na poziv vrhovnega poveljništva nemški oboroženih sil je pr šlo v Nemčijo hrvatsko vojaško odposlanstvo v s vrh o proučevanja prosvetnih in vzgojnih ustanov v nemški vojski. Najprej so se odposiam-' pod vodstvom podpolkovnika Mrmiča m polkovnika Javora mudili v Berlinu, od koder so odpotovali v Miinchen, od tam vn. bodo šli še na Dunaj, kjer bo zanimiva vojaška prireditev za hrvatske ranjence ln vojake, ki so na vežbanju v Nemčiji. O hrvatskih letalcih na vzhodnem bojišču in o njihovih uspehih je že pisalo ugledno zavezniško časopisje. Tudi nemško letalsko glasilo »Der Adler« ima v številki z dne 15. junija daljši članok o hrvatskih junakih zraka, članek je izped peresa vojnega dopisnika Hansa Chrabo-ta, ki je imel razgovor s hrvatskim letalskim atašejem nadporočnikom Doljan-skim. Navedena so številna hrabra dejanja, ki so jih izvršili Hrvatje na vzlod-nem bojišču. Imenoma navaja paročilo majorja Graovca, ki je lani junaško padel, potem poveljnika hrvatskih lovskih letalcev podpolkovnika Džala, ki se je na čudovit način rešil iz poškodovanega letala, dalje poročnika Galiča, ki je s 36 letalskimi zmagami najuspešnejši hrvatski lovec, in nazadnje poveljnika hrvatskih borbenih letal podpolkovnika Mikca. Ce-iotna bilanca udejstvovanja hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču naj bo označena s tem, da so opravili 4500 poletov ln sestrelili več kakor 100 sovražnih letal. Povratek zagrebškega župana. V nedeljo se je vrnil v hrvatsko prestolnico s svojega pota. po Slovaški in Madžarski tupan Ivan Werner. Na poti je bil 12 dni. Nastop hrvatskih akademikov v Berlinu. Preteklo nedeljo je bila v dvorani kina Ka-pitol svečana prireditev društva nemških in inozemskih vseučiliščnikov iz Berlin Na prireditvi so nastopili predstavniki raznih evropskih narodov ;n pokazali kulturni napredek svojih dežel. Akademike je obiskal med drugimi tudi hrvatski poslanik in opolnomočeni minister pri nemški vladi prof. Stjepan Ratkovič. Izmed Hrvatov so nastopili plesalca Ana Roje in Oskar Harmoš ter Zdenka Horvatova, ki je pela arijo iz »Era z onega sveta«. Jubilejna skupščina »Kola«. V ponedeljek je bfla v prostorih sKola« 80. redna skupščina, ki so se je udeležili mnogi člani. Podpredsednik dr. Dujmovič je v otvoritvenem govoru orisal postanek in razvoj pevskega društva, ki je lani imelo tudi umetniško proslavo svojega jub:leja. Podrobno je nato govoril o lanskoletni turneji po Nemčiji. »Kolo« je s 86 pevci in pevkami obiskalo številna nemška mesta in prirejalo koncerte. Nastopilo je tudi v berlinsk radijski postaji, kjer so bile posnete tudi gramofonske plošče. Na koncu Skupščino je zborovalce pozdravil predsednik dr. M -hovil Katanec, poudarjajoč, da je bila proslava »Kola« takšna, kakor so si jo želeli člani. ptiča nam takrat m nihče raztolmačil. — Zdaj simbola požrtvovalnosti in daritve ondi ni nič več. Staro se umika mlademu, ki čuti drugače? Ni lepo, in zopet je pregrešno, ko pravim, da m bilo na svetu nič bolj dolgočasnega od nedeljskega krščanskega nauka popoldne. Ne samo mi, tudi pobožne ženice in sivolasi možje po klopeh pod nami so kimali in kinkali. Toda gospod pridigar nam ni dal miru, kajti večkrat je nenadno udaril po prižnici in visoko povzdignil svoj glas. Mežikujoč smo dvignili zaspane glave. Kaj še vedno ni konca? Po neskončno dolgi uri so se pričele litanije. ki so bile mnogokrat tudi pete. Vso cerkev je med bučanjem orgel napolnil spev pobožne srenje: »Prosi za nas!« Poleti je že še šlo, ampak takole okoli novega leta. tedaj pa smo se cerkve še posebno bali. Pričelo se je z adventom. Oče je moral kot organist vstajati vsako jutro. In ko sta z materjo prišumela skozi našo veliko otroško sobo, sta nas vzlic pridušenem pogovoru navadno prebudila. Vzdihovali smo in se obračali po plevah in slami, kjer smo ležali po dva skupaj; zde-hali smo po predalih, visokih ležiščih z ograjami, po zložljivih posteljnjakih, in če je bila bolezen v hiši, tudi po slamnjačah na tleh. Da, oče je o adventu z orglanjem tudi nekaj več zaslužil. Bog ne daj, da bi se kdaj zakasnil! Gredoč v cerkev, se je tesno zavijal v dolgo suknjo, kajti njega dni je že zgodaj pritiskal mraz. Za novo leto je bilo mraz, da je vse škripalo. Sedel sem z drugimi na klopici, se tresel in stiskal v klobčič. Skrivaj sem se oziral na očetove prste, ki so drseli po oru-menelih tipkah in občudoval sem oblačke pare, ki so uhajali pevkam in pevcem iz ust. Hsssfsi ga zanimivih običajev o kresu Iz razprave Fr. Kotnika ,.-Blag3slov zeOč in čar kresnic" v »Etnologu" V enem prejšnjih člankov smo omenili nekaj kresnih običajev Opozorili smo na tehtno razpravo v XV. knjigi »Etnologa«. Blagoslov zelišč in čar kresnic« (Fr. Kotnik). To poročilo je treba še izpopolniti z razlago pisca nekaterih kresnih običajev Pisec nravi, da se je »o naših običajih s kresnicami ohranilo toliko raznovrstnega .narodnega blaga'. da je treba vsaj glavne stvari spraviti v kategorije« Toda potrebno bi bilo raziskati vsak običaj posebej, da bi se lahko dokopali do zadovoljivih zaključkov. To delo še čaka raziskovalce. ^ Skakanje čez kres Foffod. kjer kurijo pri nas kresove, je navad«,' da skačejo čez ogenj. Temu zdaj več skoraj nihče ne pripisuje kakšnega posebnega pomena. kaj šele. da bi kdo pomislil, da se v tem skriva ostanek čaranja v davnini. Piscu omenjene razprave se zdi zelo star običaj, kj se je ohranil v Prek-murju; na kres mečejo šopke iz vratiča habata in kresnic, pa skačejo čez ogenj ter se tolčejo, da bi bili urnejši. Posebno značilen ie pa običaj, da ženske segrevajo vence ali šopke kresnih rastlin ter sedajo na nje — da bi laže rodile. To je ostanek davnega čaranja. Razen tega ženske tudi skačeio opasane s konopljinim pasom čez kres. Ce se kateri odveže pas. pomeni to, da bo rodila nezakonsko dete. V Radislav-cih pa skačejo dekleta čez kres z vršičem; katero dekle dobro skoči, se bo omožilo še pred letom, tisto pa ,ki ne more. bo rodilo nezakonskega otroka. Pasu so že v davnini pripisovali poseben pomen. Veljal je za prispodobo ženske nedolžnosti in odvezoval ?a je nevesti šele ženin, njen mož. Zato tudi ni brez pomena, da nosi nevesta na naših ženitovanjih pas. Ce se dekletu, ko skoči čez kres. razveže pas, pomeni, da bo rodila nezakonskega otroka — pas se ji je odvezal prezgodaj Zaščita živine pred čarovnicami Raziskovalec razlaga drug običaj, ki se je precej dobro ohranil v stari obliki, namreč. da v Prevoriu. kraju, ki je odmaknjen od prometa, na kresni večer priženejo živino pred mrakom s paše in jo zaščitijo s tem, da živalim okrase glave z gozdno kresnico (aruncus silvester). To rastlino imenujejo tam coprnica. Prav tako zavarujejo s to rastlino hlev. Pisec pravi, da so v starem Rimu cbhajali 21. aprila Pa-lilije — Parilije. Parilia izvirajo iz glagola pario, »quod pro partu pecoris saera fie-bant«; stari rimski praznik delno spominja na naše običaje in kresove o veliki noči in kresu. Razlikovati je treba dvojno praznovanje: javno, ki ga je prirejala država ali občina, in zasebno .ki so ga prirejala posamezna gospodarstva na deželi. Ovidij je opisal ta praznik v Fastih. Pri opisu praznovanja na kmetih pravi, da so ovčji hlev okrasili z zelenimi vejami. Ra- zen tega so obesili še velik venec na vrata. Ko se je zmračilo, so zakurili ogenj iz slame :r. skozi so gonili ovce in pri tem so kadili z žveplom Prej so pometli tla z lovor jem in jih poškropili z vodo. Na prenosljivem oltarju a-i na ognjišču so sežgali lovorjeve. oljčne, smrečne in druge vejice. Hkrati je nastir daroval boginji paše Pales v košare: kolačke iz prosene moke in mleka ter ie v trikrat ponovljeni molitvi prosil boginjo, naj odvrne od ovčjih staj vse sile. ki povzročajo bolezen, nai da obilno pašo. živalim polna vimena in obilen zarod. Po molitvi si je umil roke z večerno roso. Končno so se zbrani pastirji naoili mleka in mošta, ljudje so pa začeli skakati čez ogenj, zažgano slamo in seno. Ogenj so zakurili s pomočjo dveh kamnov, ki so jih kresali. — Na rimske običaje spominjajo še drugi naši kresni običaji. Tako so Rimljani sežigali, kakor rečeno, različne vejice, v Prekmurju pa mečejo šopke iz habata. vratiča in kresnic v kres. a na Štajerskem mečejo žene omej v ogenj. Tudi pri nas so ljudje nekdaj gonili živino, in sicer govedo, čez kres kakcr Rimljani ovce. Oč ščevanje v ognju V tem, da so ljudje skakali čez kres in gonili čezenj živino, se skriva prastaro očiščevanje v ognju. Z ognjem so se očišče-vali že v stari Indiji mnogo prej kakor v starem Rimu. Živino so očiščevali v ognju zlasti, ko je izbruhnila živinska kuga. Tudi pri nas so si roke po obredu očiščevanja umivali v rosi. Zapisovalec ljudskih običajev je zapisal: »Na binkoštno nedeljo je dobro, če se um i ješ pred sončnim vzhodom z roso. ki je na pšenici; ni se potem bati sončnih peg — če jih pa imaš, jih gotovo izgubiš.« (Škarnjice pri Dobjem.) Kotnik omenja, kaj pravi o očiščevanju tujcev na vzhodu S. Trojanovič v razpravi »Vatra u običajima i životu srpskoga naroda«: »Grški cesar Justinijan je 588 poslal Zemar-ha za odposlanca na dvor turškega kneza na Zlatem brdu Ektata v Aziji. Zemarh je na kratko opisal ceremonije ob svojem in sprejemu grških sDremljevalcev. Slovesno so jih pričakovali in po svojem običaju: lupaše u bubnjeve. zvoniše i vatrom rszgoniše sve mogure zle duhove s poslanika, pratnje i njihova prtljaga i tek ih potom Drimiše pošto prodioše kroz čisti-lista.« Ko .ie bil knez Mihajlo Černigorski odposlan k Tatarom. se Rusi niso hoteli podvreči obredu očiščevanja ter iti skozi ogenj, pa so jih Tatari pobili Čaranje z bszgon Običaj, ki pri njem uporabljajo bezeg, se ie ohranil n3 Koroškem v Podjuni, Rožu in Železni Kapli. Tam otresajo dekleta bezeg in pojo: B?z beza. daj moža! Dekle pa, ki to počenja .mora biti oblečeno le v sraj- co. Z bezgom govori kakor s človekom ali duhom. V starih časih so namreč verovali, da prebiva v drevesu drevesni duh. V davnini so v bezgu častili človeku prijaznega duha plodovitosti in ga ogovarjali s čarovnimi obredi. Bezeg je bil kot plodo-nosni simbol v ljudski erotiki velikega pomena. Kotnik omenja, da so na Turin škem zatikali bezgove veje ob binkoštih nečistim dekletom za okno. V davnini je bila deklica pri obredu pod bezgom povsem naga. v novejšem času je pa oblečena vsaj v srajco. Pisec pravi, da je o nagoti mnogo teorij in po eni »golota povzroči. da se obleka v kultskem dejanju ne tabuira, ker s tem je za vsakdanjo rabo nesposobna. Golota, da povzroči tudi večji plodovitni čar — v tem primeru z dotikanjem z bezovcem. ki je v njem skrit plo-donosni duh«. Zakaj nastiljajo s praprotjo Omenili smo, da v nekaterih krajih nastiljajo s praprotjo po tleh v hišah, v veži in izbi. Tu in tam trosijo praprot in razne kresnice tudi pred hišo. Po ljudski razlagi trosijo to steljo, da bi Janez Krst-nik dobro počival, ker prihaja v kresni prenočevat k ljudem. Kotnik pravi, da se nehote spomnimo na podoben običaj o božiču. k0 nastiljajo tla v sobah s slamo ali jo pa polagajo pod mizo ali namizni prt. O božiču pač ni svežih rastlin, zato trosijo slamo in ker ljudje razlagajo, da to spominja na slamo v betlehemskem hlevu, se je običaj ohranil do dandanes, v resnici sta si pa običaja tako sorodna in izvirata iz davnine, ker je o božiču zimski solsticij, o kresu pa letni solsticij, in mnogi običaji so prehajali, n. pr. umivanje z vodo o kresu in božiču, od tega časa na drugega ter bili povezani med seboj. — Običaj nasti-Ijanja so razlagali kot krščanskega, vendar ie starejši k^kor pravi Kotnik. Omenja poročilo Herodota o Perzijcih in Ski-tih, da so polagali meso na posebno pripravljeno daritveno našteli iz mehke trave, ki naj bi na njo sedli tudi bogovi. Stari Indi so tudi darovali bogovom jedila na daritveni nastelji. »barhis«, ki je bila iz sveže pokošene trave. Barhis je sorodna z »blazino«, kar pomeni s perjem nadevano odejo, staronemško bolstur. Ljudje so v starih časih sedeli na nastelji. pa tudi bogovi, ko so jih povabili, da bi sprejeli človeške jedi. Zato je tudi pomembno, da so Grki trosili najprej Hestiji. pozneje pa tudi drugim bogovom zelišča na oltar. Rimljani pa so devali na oltar rušo; to je bila praznična daritvena našteli. Božična slama bi bila po tem takem ostanek te nastelii. Kotnik ooozarm tudi. da pri nas imenujejo nekatere rastline stelja. n. pr. v Beli Krajini praprot. — Tako bi biln torej pojasnjeno, kako se je razvil obi"-i1 nastilianja s praprotjo ali drugimi rastlinami in spoznamo, da je silno star. o 4 k '.n /T:' • \ S J /39 i-1 ikeJiSiSliMI Naši znsnstvessifdj Hajk© Mahtigal Nedavno smo omenili nekaj imen akademikov naše Akademije znanosti in umetnosti; navedli smo življenjepisne podatke akademikov iz prvega »Letopisa« akademije, in sicer bolj znanih umetnikov. Prav je pa, da opozorimo tudi nekoliko na akademike znanstvenike, ki jih širša javnost ne pozna tako dobro in ki njihova imena slove v znanstvenem svetu. Na znanstveno delo naših znanstvenikov, vseučiliških profesorjev in članov naše akademije smo lahko ponosni. To delo je primerno cenjeno med strokovnjaki v tujini in je v čast naši znanosti. Ob tej priliki nai navedemo nekaj imen naših akademikov po abecednem redu. Jovan Hadži Jovan Hadži je redni profesor za zoolo-gijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Redni član akademije je od 7. oktobra 1838, v akademskem letu 1939-40 je bil načelnik matematično-prirodoslovnega razreda akademije. Jovan Hadži se je ro-clil 22. novembra 1884 v Temišvaru; njegov oče izhaja iz južne Srbije, mati pa iz Vojvodine. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, nakar je študiral prirodoslovne ve-Ge na dunajski univerzi, kjer je promovi-ral 1. 1907 z disertacijo o živčnem sistemu hidre. Istega leta jeseni je položil na Dunaju profesorski izpit iz prirodopisa, fizike in zemljepisja in kmalu potem je bil postavljen za pripravnika v zagrebškem muzeju, v oddelku za zoologijo. Naslednje leto je nastopil siužbo kot asistent pri Zavodu za komparativno anatomijo na filozofski fakulteti zagrebške univerze. L. 1908 je bil na študijskem potovanju ter je cbiskal obmorske zoološke zavode v Na-poliju, Messini in Triestu in končal je višji tečaj za bakologijo (sviloprejstvo) na bakološkem eksperimentalnem zavodu v Padovi. L. 1913 se je habilitiral za privatnega docenta za komparativno anatomiio na zagrebški univerzi. V letih 1913 in 1914 se je udeležil terminskih raziskovalnih voženj, organiziranih po strokovnem odboru pri Jugoslavenski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Kmalu potem je postal član Odbora za raziskovanje zemlje in član Odbora za Biološko oceanografski zavod v Spalatu. Od 1. 1913 ie bil honorarni nastavnik za bakologijo in potem tudi za zoologijo na gozdarsko-gospo-darski fakulteti zagrebške univerze. Bil je izredno delaven in razen dela, ki ga je opravljal na srednjih šolah, je vodil še dva zavoda na zagrebški univerzi, za komparativno anatomijo in bakološki zavod. L. 1920 je bil imenovan za izrednega in skoraj neposredno potem za rednega profesorja zoologije in za vodjo Zoološkega zavoda na ljubljanski univerzi. Kot znanstvenika so ga znali ceniti v naših znanstvenih ustanovah. Izvoljen je bil za dopisnega člana Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dalje za dopisnega člana Srpske kraljevske akademije nauka v Beogradu in dopisnega člana Zbora liječnika Hrvatske, Slavoni- 1 je i Medjimurja. Fridobil si je sloves z delom na področju splošne biologije, ba-kologije in zoologije. Udeležen je bil osebno ali zastopan s pismenimi poročili na vseh mednarodnih kongresih zoologov od 1. 1S10. — Seznam njegovih razprav .je zelo obširen, menda najobširr.e jši izmed seznamov vseh drugih naših akademikov tVSilko Ko* Zgodovinar Milko Kos. redm član akademije od 7. oktobra 1938. je še sorazmerno mlad. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorizii. Na naši univerzi je redni profesor za občno zgodovino srednjega veka in za historične pomožne vede — Gimnazijo je obiskoval do 1. 1911 v Gorizii, nakar ie študiral na Dunaju zgodovino in zemlie-pisje. L. 1916 je bil prrmoviran za doktorja filozofije. Od 1. 1915 do 1917 je bil redni član Instituta za avstrijska zgodovinska raziskovania na dunajski univerzi: 1 1917 je položil državni izpit resa zavoda. Od novembra 1916 do oktobra 1918 je bil pri vojakih. Od 24 aprila 1919 ie bil znanstveni sotrudnik in od 27 novembra 1920 asistent na državni — zd-^ vseučili-ški — knjižnici v Liuhliani Med*em se je tudi s podporo ljubljanske univerze mudil v Parizu, kjer se ip iznooolnipval v historičnih pomožnih vedah Pozneje ^ je izpopolnjeval še v Munrhenu l. 1924 je nastopil službo docenta za pomožne historične vede na beograjski univerz' Od 1925 je bil izredni profesor iste stroke na zagrebški univerzi naslednje leto ie Da nastopil službo izrednega profesorja za občno zgodovino srednjega veka in za hi-storičnp pomožne ^§de na ljubljanski univerzi. Od 1 1934 i p ?edni nrofesor V akademskem letu 1935 do 1936 jp bil dekan filozofske fakultete. 1 1936-37 nien pro-dekan. od junija do sentembra 19^1 ie b;l prorektor. v letih 1941-42 in 1942-43 pa rektor. Milko Kos ie redni član Znanstvenega društva v Liubliani. dopisni član Jugoslavenske akademiie znanosti i umiet-nosti v Zagrebu, dopisni č^n Kralovske češke spelečnosti nauk v Pragi itd. Od 1. 1934 ie predsednik Muzeiskega društva. — Njegova znanstvena dela so zelo cenjena v znanstvenem svetu in po^ebei jih moramo ceniti še F^ovpnc'. sai so izrednega pomena zn našo zgodovino in nekatera osnova raziskovalnega dpla slovenske zgodovine Me-1 niegova delq ie treba šteti tudi Gradivo zgodovino Slovencev v srednjem vpIcu. ne4n kni:gq; to gr^vo ip sicer zbral Fr Koc. p ured'1 ga ip M;ivo Kos in napisal ie uvod ter sestavil reT:-stre. Tzšla so ia nadolinia pomembna dela: »Srednleveš1"' rokoo;si v Sloveniji« (s sodelovanjem Fr SteletaV »Zgodovina Slovencev od naselitve d" reformacije«; »Conver«io Baffoarnim et C^rantarmnji-o«; »Briž;nski spomeniki« skupno s Fr Ra-movšem1 'n »"'redniev^Sk? urbari' z^ Slovenijo«. Ta dela so izšla v kniigah. a ne-š+ete raznrave so še objavljene v strokovnih revijah. Švica bo gradila jiove elektrarne Z gradnjo velikih elektrarn bo morala psčakati do konca vajne Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Baslu je vzbujala posebno pozornost razstava švicarskih elektrarn. Pomisliti moramo, da izvzemši vodne sile Švica nima omembe vrednih sirovin, čeprav je močno industrializirana. Lastne vodne sile je začela Švica v veliki meri izkoriščali šele med prvo svetono vojno, ko ji ie primanjkovalo premoga. Potem se je elektrifikacija Švice naglo nadaljevala. Dočim je znašala 1. 1912 proizvodnja električne energije v Svicj komaj 500 milijonov kwh. se je med prvo svetovno vojno že pode-setorila, zdaj pa znaša že blizu 8 milijard kwh. torej 16krat toliko kakor 1. 1912. Tudi sedanja svetovna vojna je dala izkoriščanju vodnih sil v Švici nove pobude. V mirnem času je uvažala Švica letno 3.7 milijonna ton premoga iz inozemstva, lani pa je znašal uvoz samo 1.9 milijona ton. Posledica tega je bilo občutno pomanjkanje energije. Zato je zvezni svet sprejel v svoj gradbeni načrt tudi zgraditev novih elektrarn v vrednosti 405 milijonov frankov. V nasprotju s prvo svetovno vojno so zdaj skoraj vse švicarske železnice elektrificirane. V zadnjih treh letih in pol je bilo elektrificiranih še 100 kilometrov železnic, tako da je zdaj elektrificiranih že 95 °/o. Zdaj je obrnjena pozornost švicarske javnosti na gradnjo novih elektrarn. Od začetka sedanje svetovne vojne so bile zgrajene že tri. Ker ima Švica v izobilju poletne energije, na drugi strani pa trpi občutno pomanjkanje na zimski, je prisiljena omejiti ali pa povsem ukiniti električno segrevanje stanovanj in lokalov čez zimo. Zdaj proučujejo vprašanje, ali ne bo mogoče po popolni izrabi vodnih sil premog sploh opustiti kot kurivo po sta- novanjih in pisarnah ter ga uporabljati samo še v industriji. Ce bi hotela doseči ta cilj. bo morala imeti Švica na razpolago še 20 milijard kilovatnih ur. Toda po načelih bi mogla dobiti iz novih elektrarn letno največ še 13 milijard kwh Po sedanjem stanju tehnike Švica ne more opustiti uvoza črnega premoga Odprto ostane vprašanje, ali bo to morda mogoče pozneje. ko se bo tehnika še izpopolnila. Gospodarsko še neizkoriščanih vodnih sil ime Švica na razpolago okrog 72 milijard kwh ali lOkrat toliko, kolikor jih že izkorišča. Sedanje pokolenje se mora zadovoljiti z načrtom, ki sam po sebi ni posebno obsežen. Na 10 let preračunani načrt gradnje elektrarn obsega v celoti deset, in sicer jih nameravajo zgraditi pet od Reni med Bodenskim jezerom in Baslom, tri pa ob gornjem toku Rhone. Poleg tega ima pa Švica v načrtu še več velikih jezov in umetnih jezer, iz katerih bi črpale vodo velike elektrarne. Gradbeni stroški bi znašali 600 milijonov frankov. Med drugim namerava zgraditi Švica veliko elektrarno z mogočnim jezom pri Ander-mattu. ki bi bila poleg one v Coloradn-River in Dnjeprostroja največja na svetu. Ti načrti pa zadevajo na odločen odpor prebivalstva, ki bi se moralo preseliti iz svojih dosedanjih bivališč, če bi se uresničili. Toda gradnja novih velikih elektrarn mora ostati zaenkrat še na papirju, kajti graditi jih bodo lahko začeli šele po vojni, ker so potrebne v ta namen ogromne množine cementa, bakra, aluminija in jekla. Vsega tega pa Švica med vojno ne more dobiti iz inozemstva. Zato se bo morala zadovoljiti z gradnjo manjših elektrarn. hmmba in Kolomonov žegen Dve Ss£sj\žisi, k! sta prevedeni po nen^škccn izvirniku v £!3veašerao uživali pred loo do leti velik ugled med preprostim prasnovernim ljudstvom 2283221 V 2C2ftV3Seiffl SVCŽai — JoVCta Kz^ŽL tZIZll IICC, Rajko NahtMsl t Prot. dr. Rajku Nahtigal je eden najuglednejših članov naše univerze in akademije. zalo je pa bil tudi prv; predsednik Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Predava kot redni profesor za slovansko filologijo na filozofski fakulteti naše univerze. Rodil se je 14. aprila 1877 v Novem mestu. V rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo, končal jo je pa v Ljubljani. L. 1895 je začel študirati slovansko filolcgijo, indoevropsko primerjalno jezikoslovje in klasično filologijo na dunajski univerzi. L. 1900 je položil doktorske izpite, nakar je odšel na študijsko potovanje v Rusijo, kjer se je mudil dve leti. V Moskvi je postal član dialektološke komisije, ki je bila prideljena Akademiji znanosti v Petrogradu. V domovino se je vrnil 1902 V začetku je bil uč.teij, poiem pa profesor ruščine na javnem zavodu za orientalske jezike na Dunaju. V ietih 1903 do 1913 je bil docent za ruski jezik na eksportni akademiji, v letih 1911 do 1913 pa tudi lektor ruščine v seminarju za zgodovino vzhodne Evrope in v slovanskem seminarju na dunajski univerzi. L. 1913 je bil imenovan za izrednega profesorja za slovansko filologijo s posebnim ozirom na slovenski jezik in književnost na univerzi v Gradcu, od 1. 1917 pa redni ■ "° r*■ w •»/i'- ;čn-:g3 seminarja. Istega leta se je tudi mudil na dialekto-loškem potovanju v Albaniji. Za rednega profesorja na ljubljanski univerzi je bil imenovan 1. 1919 Za izpopolnitev naše univerze si je pridobil lepe zasluge; ustanovil je in vodi institut za slovansko filologijo. Omeniti je treba tudi, da je več let predaval še kot honorarni profesor o starocerkvenoslovanskem jeziku in o gla-golici na ljubljanski teološki fakulteti. — V letih 1928-29 ie bil rektor univerze. Deset let je b'l predsednik komisije za profesorske izpite. Z njegovim imenom je zvezana ustanovitev Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani. Bil je tudi soustanovitelj in sourednik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino. dalje je predsednik Slavističnega društva in njegov častn: član. Med dopisne člane ga štejejo ugledne znanstvene ustanove, tako Slovanski ustav v Pragi, Srbska kraljevska akademija v Beogradu, bivša Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu in omeniti je treba, da je tudi član Consiglia Nazionale delle Accademie v Rimu. — Nekatera znamenita njegova dela so izšla v novejšem času. Med knjigami naj omenimo vsaj: »Sta-roslovenske študije« (razprave Znanstvenega društva), »Slovanski jeziki« (izšla 1. 1938); »Euchologium Sinaiticum«. I del: fotografski posnetki, izdaia Akademija znanosti in umetnosti. 1941, in II. del s tekstom in komentarjem, izšel lani. Številne njegove razprave so objavljali literarni in strokovni časopisi že od začetka tega stoletja. V »JUTRU"! Med našim preprostim ljudstvom, zlasti kmečkim, st je ohran i spomin na »Kolomo-nov žegen« še do dmašnjih dni čeprav so se knjižice že davno porazgubile. Praznoverje ni ri ti danes šc izkoreninjeno in se v pr.ia.codeni obliki vedno znova pojavlja. Vendar je »Kolo« monev žegen« že popolnoma izgub.1 nekdanji kredit. Postal je prazen zvok ali pa zafrkljiva označba za nekaj, kar jc brez moč. brez pomena. Nekoč je »Kolomonov žegen« skupno z druge praznoversko knjižico »Duhovno hrambo« :mtl vc! k krog hra'ccv in pristašev Razpeča-vali so ju na debelo, bila sta po nemškem z-virn ku večkrat prevedena in ponat snjena. Kjs= neje je postal zanimivost za na-'e jezikoslovce, slovstvene zgodo\;narjc in sploh preučtvalce naSe preteklosti, saj jc važna značilnost v kulturnem razvoju na cga ljudstva. Rrzirava o času in kraja izida Prvi, ki se |£ z obema knj žicama bavil. je bil Fre.crr.ov prijatelj Matija Čop Zanimala p.a :c vstb:na m čas iz'da. Glede letnice izida pa to biie njegove ugotovitve le relativne, ker jc kmalu izkazalo, da jc izšlo več izdaj obeh prazneverskih knjiž c Za Čopom so se javljali drugi, k: so prišl: do drugačnih ugotovitev Po sebno poročilo >» štaiersk- »Duhovn; bramb'« je Itta 1882 napisal dr Jože Pajk. Čopovo mnenje je ponovil Jcs p Mam O :ta;crski »Duhovni bramb « je kasneje pisal tudi Viktor Sfeska nato pa Ivan Grafenaucr Vrsta mož. k: sta iih zammali knjižici, še m zaključena V njo so se kasneje uvrstila imena naslednjih našh preučevaicev m učenjakov prot Fr Ramovš. J. A Glonar. dr Janko Kotnik prot Fr Kidrič n prof J. Ko"tia! \'ckater med temi so oprli svoja z= vajanja na novo na;dene 'zvode Zato so se zama;a!e vse dotedanje domneve o času h kraiu nastanka obeh knjižic To je zpodbudilo prol Ivana Grattnauerja da se ie ieti! preučevanja katera izmed doslej znan li zda' »Duhovne bramhe« m »Kclomo-novega žesna« ie naistareiša Želel je obenem ugotoviti kraj in čas izida posameznih izdaj m kje in kdaj so sc posamezni odstavki in oddelki obeh knjiž c prevedli na siovensko. Svoje zan mive ugotovitve je sedaj objavil v prvi knjigi »Razprav«, ki jo je nedavno izdal filo* zofsko - filolo ko - historični razred Akademije znanosf 'n umetnost: v Ljubljani. Praznoverje je staro kakor človeški rod Graftnauerjeva razprava je zelo obširna n temeljita. S podrobnostmi se v tem okviru ne moremo bav iti. Pcvzeli bomo le nekatere za širši krog bralcev zanimive ugotovitve. Praznoverje, ki je prišlo do izraza v »Kolo-monovem žegnu« in »Duhovni brambi«, ima zelo stare koren ne Lahko bi rekli, da je praznoverje sploh staro toliko kakcr človeški rod Magične črke in »cahne« so poznali po naši vednosti že najstarejši narodi: stari Egip» čani. Bab lonci. Aramejci in drugi. Vplivali so na Grke in Rimljane Preko njih nh je spoznala kasneje vsa krščanska Evropa, ki je zajemala št iz drugega vira. iz srednjeveške judovske Kabba'e. Pod vplivom teh so nastajali praznoverski zagevon tudi v »Kolumonovem žegnu« ;n »Duhovni brambi« ki sta bili v iz» virniku natisnjeni najprej v nemškem jeziku. Nekateri obrazci zagovorov so nastali tudi pod vplivom starega ljudskega praznoverja, ki :e bilo v svojih obnovah še pagansko. v oblikah pa pekr stjanjeno. Praznoversko se zlorabljajo evangeliji verzi iz psalmov in včasih tudi prave mol:tve Pomoč proti sovražnikom in na potovanjih »Kolomanov žegen« je knjižica dobila Ime po »visokem svetem žegnu«, ki je natisnjen v 23. poglavju, In je bil baje »od Colemone papasha venka dan«. V Izvirniku se je naslov glasil; »Colemone-Shegen«. S Kolomonovim žegnom naj bi si človek pomagal v vojski proti sovražnikovemu orožju in z božjo pomočjo in pomočjo svetnikov prisilil duhove, da mu prinesejo denarja aJi pokažejo zaklade. »Kolomonov žegen« je bil m imen jen v prvi vrsti vojakom. »Duhovna bramba« sicer tudi prosi I Boga varnosti pred sovražnikovim orož- jem, obljublja pa človeku tudi, da, kdrr katero izmed njenih molitev pri sebi nosi in jo pobožno »žebra«, »kna bo skus shcut kenzhan bel ubit gratou«. V splošnem prosi varstva prel vsemi življenskimi in duhovnimi sovražniki. Namenjena je predvsem popotnikom. Prav tako je tudi drugi del »Duhovne brambe« namenjen ljudem zoper njihove sovražnike, če je bila popotniku vendarle usojena smrt sredi potovanja, mu je »Duhovna bramba« priporočala zavetnike za smrtno uro. Kupovali so ju najbolj romarji in vozniki Dolga potovanja s>> naši predniki pod-vzem-li, ko so romsJl na cerkvena božja pota v Koln, Aachen in Trier. Kraji, ki so navedeni v praznoverskih knjižicah kot tiskarskih krajih, pričajo, da so izdajsteiji in tiskarji špekulirali prav na te romarje kot kupce. V nekem nemškem izvirniku z naslovom »Geistlicher Schild« je zc.pisamo celo, da je izšel z dovoljenjem škofijske cenzure, kar pa je bilo seveda izmišljeno. Prav tako so v zvezi z romarji tudi letnice posameznih izdaj. Ujemajo se z letni-C2imi romanj v Koln. Izšle so običajno ali v samem letu romanja ali pa leto prej. Pisec razprave označuje to vzporednost takole: »Stari pregovor »Kjer Bog svojo cerkev postavi, ts m tudi hudič svojo kapelico pritisne« je veljal pač tudi tu: zakotni založniki in kramarji so nedvomno z uspehom računali s praznoverjem in lahkovernostjo marsikaterega kelmoranjskega romarja.« Razen romarjev so bili dobri odjemalci za »Duhovno brambo« tudi vozniki tovorniki, si so prišli do veljave zlasti v času Napoleonove Ilirije. Prevažali so blago z Ilirskih provinc v Italijo in narobe. Kolomonov žegen pa se je r.aboljše prodajal, ko je bilo veliko vojn. Vse to voii v zvezi z drugimi podatki pisca razprave do sklepa, da je bil »Kolomonov žegen« prvič tiskan med Karlovo turško vojno (1736—1739), morda pa tudi šeie za prve ali druge vojske za šlezijo (1740—1742, 1744—1745). »Duhovna brcimba« je bila prvič tiskana po vsej verjetnosti 1. 1747 (ali 1754). Obe je natisnila ista tiskarna. Nsito je 1. 1810 ljubljanski tiskar Eger ponatisnil prvič »Duhovno brambo«. Posnetek iste je bil izdan 1. 1820 v Gradcu. Deset let kasneje pa prav tako v Gradcu posnetek prvega »Ko-lomonovega žegna«. Obe je natisnila tiskarna Kienreich v Gradcu, štajerska izdaja Duh ovne brambe« je bila tiskana okoli 1. 1835. 93 letni ženin V nekem dunajskem okraju se je poročil oni dan vpokojenec Valentin Schmid, star 93 let. Bil je uradnik finančne straže in pred 40 leti so ga vpokojili. Dolgo se je krčevito branil zakonskega jarma, končno je pa le podlegel skušnjavi in se oženil. Ce nič drugega bo imel vsaj prijetno zavest, da je med najstarejšimi ženini, kar jih je kdaj videl svet. Življenje se ne da uničiti Življenje se ne da uničiti. Vedno znova se obnavlja tudi tam, kjer bi človek mislil, da se ne bo nikoli več pojavilo. Tako je tudi s področjem znanega ognjenika Krakatau na otoku v vzhodnoindijskem otočju. Ognjenik je 1883 tako strahovito bruhal, da je pokril vso okolico s 70 m debelo plastjo lave. Uničeno je bilo vse živalstvo in rastlinstvo tako temeljito, da ni nikjer ostala nobena bilk? in vendar je zadostovalo nekaj desetle i se je življenje obnovilo. Živalstvo in ra t 1 'nstvo nI potrebovalo nobene človeške ooincči. vse delo je opravila narava sama. Ve'rovi in viharji so prinašali od vseh strani semena, žuželke in klice vseh vrst. morje je naplavilo razlije sadeže in cela drevesa, ptice so prinašale -emena in name so se naselile v opuslošeni okolici ognjenika. Minilo^ je komaj 40 let. pa je znova zakipelo tu živl;enje. kakor je bilo pred strašno katastrofo. Nove pridobitve modernega vrtnarstva Dr. SehaSerjeva ekspedicija je prinesla s Tibeta več v Evropi še neznanih rastlin Gojitev dreves, rastlin, rož, sadja in sočivja je prav tako veda, kakor vsaka druga. Leto za letom so na delu znanstveniki, ki popravljajo in izpopolnjujejo naravo tam. kjer je treba in kjer se to da storiti. Na polju gojitve cvetic, sadja in sočivja so bili doseženi že presenetljivi uspehi. Nihče pa pri tem ne pomisli koliko truda in skrbi morajo znanstveniki vložiti v tako delo. Križanje rastlin je razmeroma še mlado, a uspehov je prineslo človeštvu že toliko, da se moramo naravnost čuditi, da ga niso poznali ljudje že davno. Kdo ve, da ima Nemčija 200 različnih vrst paradižnikov, torej največjo izbiro v Evropi. Eni paradižniki so drobni kakor borovnice drugi debeli kakor pest najkrepkejše moške roke. Kakor pri rožah nahajamo tudi pri paradižnikih pesniška imena, recimo »rdeča kapica«, »kostanjeva glavica«, »čudo Italije«, »Princ Borg-hese« itd. Vodja poskusne in raziskovalne stanice za vrtnarstvo v Lednicah na Mo-ravskem dr. Kobetz je oni dan predaval novinarjem, ki so si ogledali ta zavod o svojih izkušnjah in uspehih na polju vrt- narstva. Ustnova, največja te vrste na evropskem kontinentu, obsega 30 ha Pod nemško upravo je bila ta ustanova razširjena na 42 ha. v prihodnjih letih bo pa razširjena na 70 ha. Iz državnih sredstev dobiva zdaj tudi večje podpore. Dr. Schaferjeva tibetska ekspedicija je dala tej ustanovi na razpolago vrsto rastlin, izvirajočih iz tibetskih planin. Paradižniku podobna rastlina, kj doseže odraslega moškega, se je obnesla samo po svojem čudovitem vonju kot okrasna rastlina. Ekspedicija je pa prinesla seboj tudi buče, kakršne Evropa še ni poznala. Poskusna in raziskovalna stanica v Lednicah je vzgojila novo vrsto paradižnika, ki zelo zgodaj dozori in pomeni veliko pridobitev v modernem vrtnarstvu. Marsikatero važno dognanje te stanice bo služilo vrtnarjem in njihovemu delu, da bodo sadovi bogatejši. Tako je bilo ugotovljeno da je glavnata sala ta najhujši sovražnik rastlinskih uši. Tam. kjer raste glavnata solata, ni nobene rastlinske uši. Ugotovljeno je bilo tudi, da postane zemlja rodovitnejša tam, kjer je rasla čebula in česen. Bencin iz gumija Svetovni koledar sirovin se je temeljito preuredil. Iz premoga lahko pridobivamo milo in jedilno maščobo, koruzo sežigajo, tekstilna industrija že uporablja sintetično izdelano tkivo trpežnejše od vsakega volnenega. Japonci imajo zdaj toliko gumija, da ne vedo kam z njim. V Nizozemski Indiji in na Malajskem polotoku Je bila tako dobra letina, da ima Japonska gumija mnogo preveč. Presežek gumija je protiutež presežku kave. Brazilija je imela in ima še vedno več milijonov kave preveč. Uporabljati jo mora bodisi za pridobivanje olja ali kot kurivo, ali pa tudi za pridobivanje nove sirovine. Toda kave je bilo zadnja leta v Braziliji toliko, da so morali nekaj leti kratkomalo pometati v morje. Japonci pa ne bodo z gumi jem sledili zgledu Brazilije. Od lanske pomladi delajo v Malajskem področju razni laboratoriji. v katerih skušajo pridobivati iz gumija pogonske snovi. Dosedanji uspehi so bili zadovoljivi. V pokrajini Selangor so zgradili prve tvornice za pridobivanje pogonskih snovi iz gumija. Gre za pridobivanje težkih olj in bencina. j-.- Zanimiva genlnika odkritja tam, kjer je jro starih pravljicah kraljevala čarovnica Kirka Okolica Monte Circeo v Starem Latiu, zdaj Ciercello vzhodno od Terracina, je vsa ovita s pravljicami. Ime Circeo kaže na čarovnico Circe ali Kirka. ki naj bi bila do stari pravljici kraljevala tu in ki je po Homerju izpremenila Odisejeve spremljevalce v svinje. Gora sama je strma v Tirensko morje segajoča pečina visoka 540 m. Ob njenem vzhodnem vznožju leži mesto San Felice s starimi ruševinami iz pradavnih časov. Proti koncu rimske republike je bilo tu letovišče, kamor so bogati Rimljani zelo radi prihajali na počitnice. Na obali je cela vrsta podzemskih jam, ki so jih začeli nedavno sistematično raziskovati. Takozvano »Kozjo jamo« je odkril že leta 1817 znani italijanski naravoslovec in mineralog G. D. Brocchi in jo leta 1883. temeljito preiskal. Takrat je bilo predzgodovinsko raziskovanje šele v povojih. Od leta 1936. pa posveča Italijanski institut za paleontologijo tem podzemnim jamam vedno večjo pozornost. V tem letu so začeli izsuševati Pontinska moč- virja in geologi so ugotovili, da je zakrivalo v predzgodovinskih časih vse podzemne jame, med njimi tudi Kozjo, morje. Zdaj so pa podzemne jame povprečno 9 m nad morsko gladino. Sedanji Monte Circeo je bil nekoč otok. Kozja jama ima zelo ozek vhod, skozi grmovje in goščavo težko dostopen, ki se pa potem kmalu razširi in konča z mnogimi stranskimi rovi v obliki široke in visoke jame. Geologi so dalje ugotovili, da so živeli v tej podzemni jami v zadnji periodi ledene dobe približno pred 130.000 leti ljudje. Po najdenih kosteh povodnjih konj, jelenov in koz so lahko sklepali, da so ljudje že v onih pradavnih časih uporabljali kosti kot orodje. Ti ljudje so spadali prib'.ižno v isto dobo kakor neandertalski človek. V neki drugi jami so našli zelo dobro ohranjeno okostje rinocerosa. Doslej so odkrili 32 takih jam in cd teh je bilo preiskanih 10. Vojna je pa to važno delo zavrla in treba bo počakati do njenega konca. da se bo lahko zopet nadaljevalo. Lanskega pridelka je na Na Izmirskem trgu še ni bila prodana vsa lanska letina tobaka. Sadilci ga imajo še okrog en milijon kg, največ v okolici Sindirgi. Manipulacije so pa v glavnem že končane. Samo monopolska uprava je manipulacijo v večjem obsegu šele pričela. Omembe vredne kupčije s tobakom lanske letine ali starejšim niso bile sklenjene. Polažaj je na trgu miren. Letošnja letina turškega tobaka kaže v splošnem dobro. Moče je bilo dovolj in sadike se lepo razvijajo. Prezgodaj je pa še govoriti o tem, koliko bo Turčija letos pridelala tobaka in kakšen bo. V Marmor-področju so prodali doslej od 12,000.000 kg okrog 6.5 milijonov lanskega tobaka. Kupčije se polagoma razvijajo Pretežna večina turškega tobaka bo izvožena v Egipt. V tem področju bo le- Nov velik prekop na Madžarskem Navzlic vojni je storila Madžarska ne-opažen korak na poti k gradnji svojega omrežja vodnih poti. Začela je namreč graditi prekop Sajo. Novi prekop bo-omo. gočil melioracijo 260.000 oralov rodovitne zemlje. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 40 milijonov pingo. dela bodo pa trajala približno osem let. Reka Sajo bo razdeljena s sedmimi v strugo vzidanimi jezovi v devet odsekov. Poleg tega bodo zgrajene nove zatvornice. Dva nova nasipa bosta tvorila mejo paroplovbe. Zatvornice bodo visoke 1.5 do 7 m. Novi prekop bo vezal industrijsko področje doline Sajo preko Tise z Balkanom in preko bodočega prekopa Donava—Tisa z zapadom. Po reki Sajo bodo lahko vozili tudi srednjeveliki parniki. prihajajoči z Donave in Tise. ne da bi bilo treba tovor prekladati. tošnji pridelek tobaka nekoliko manjši od lanskega. V Crnomorskem področju so se razvijale kupčije zelo počasi Po dveh mesecih in pol je ostalo še okrog 1,600.000 kg neprodanega tobaka. Cene padajo. — Dizi-tcbak se prodaja od 170 do 190 pja-strov. V Samsunu in Bafri se kupčije sploh še niso pričele. Na prodaj bo okrog 1.5 milijon kg demet-tobaka. Cene še niso določene. Tasovski okraj je imel okrog 4 milijone kg lanskega tobaka. Prodanega je bilo doslej okrog 700.000 kg. Povpraševanja je malo in zato gredo tudi kupčije počasi. Glede letošnje letine ni mogoče povedati nič točnejšega niti o tasovskem niti o črnomorskem okraju. V splošnem pa kaže. da bo letošnja letina po količini zaostajala za lansko Ta dan je bila lovcem sreča zelo nemila. Ves ljubi dan so se gnali za divjadjo, ujeli pa n"so skoraj nič. Ko se je zvečerilo, so imeli tako malo plena, kakor še nikoli doslej. »Kaj naj to pomeni?« so govorci med seboj. »Saj nismo nič slabše lovili kakor lovimo drnsjelcrati! In divjadi tudi ni bilo manj! Tu ima prav gotovo sam zlo-dei prste vmes!« Tedaj pa ,ie zatrobil lovski rog in lovci so se začeli zbirati, da odrinejo proti domu... aiiiiiiiiiiimiiiiii« PILARNA I. FIGAH Vošnjakova 12 Izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil in rašpel STALNA ZALOGA! rnniiiiK ijt-* Težkega srca naznanjamo, da nas je nepričakovano zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod FRANCD6LANC nameščenec T. P. D. v Hrastniku Pokojnika bomo ohranili v lepem in častnem spominu. Eichtal, Ljubljana, dne 3. julija 1943. ŽALUJOČI OSTALI Izselitev Židov iz Sofije Vsi židje, ki smejo ostati v Sofiji, morajo imeti za to posebno dovoljenje ko-misarijata za ureditev židovskega vprašanja. Brez tega dovoljenja je Židom bivanje v Sofiji najstrožje prepovedano. Nasilna izselitev sofijskih Židov bo v kratkem zaključena. V mestu bo ostalo še okrog 19.000 Židov. Dobra polovica teh ima tuje državljanstvo in zato ne pridejo v poštev za izselitev. Puh in perje prodaja I R. SEVER, Marijin trg 2 S BI MOL II miglior lassativo najboljše odvajalno sreastvo % r — *v ~ * *. 4 4 4 4 « < « < * 4 4 • 4 4 4 J < i < / 4 4 < 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 < « 4 i ■f < « t-t i i 4 « POŠILJKE IZ ITALIJE v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MABCHESI LOMBARDA S. A-., MI LAN O, VIA ARNALDO DA BRESCU 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milae&o - Ljubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu. Zastopstvo v Ljubljani: HAJKO T U H K, VILHARJEVA CESTA ŠTEV. 33 1ZDELOVALN1CA HARMONIK Josip LJUBLJANA tfleiweisova 35 Za bivše strotoe tova rne Vam oud; veliko izbire o.ano n diatonščnih harmonik j Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto prevajalke in tclmačinje italijanskega jezika Zahteva se popolno znanje italijanskega jezika v govoru in pisavi. — Prednost imajo one, ki so vešče stenografije in strojepisja. Starost največ do 40 let. Prošnje, katerim je priložiti vsa potrebna dokazila (o rojstvu, pristojnosti in študijah), je vložiti do dne 10. julija t. 1. na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Italijanščina«. Po težkem trpljenju je Gospod poklical k Sebi našega nenadomestljivega soproga, brata, svaka, strica, gospoda Bcžaj Antona Spremili ga bomo k večnemu počitku v nedeljo 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče v štepanji vasi. Dne 9. t. m. bo ob V28. uri slovesni rekviem v cerkvi Srca Jezusovega. Ljubljana, 3. julija 1943 Žalujoča soproga AMALIJA BEČAJ in sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega sina in brata k večnemu počitku, mu poklonili cvetja in nas tolažili v žalosti, izrekamo prisrčno zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. šef-primariju dr. Jenku za požrtvovalnost in trud, da bi nam ohranil pokojnika, g. referentu zdravstvenega odseka Visokega komisarijata, g. predsedniku in tajniku sindikata lekarnarjev. V Ljuhijani, dne 3. julija 1913. Žalujoča rodbina Mr. ph. CIRILA GARTCSA Za vse izraze sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega brata, strica, nečaka, gospoda novinarja se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, šef-zdravnikoma gg. dr. Neubauerju in dr. Breclju za njuno požrtvovalno skrb za časa bolezni, gg. pevcem, ki so se z ganljivim petjem poslovili od pokojnika, stanovskim tovarišem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v torek 6. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Ljubljana, 3. julija 1943. žalujoči ostal! EMILIO SALGARI PUSTOLOVSKI ROMAN »Pustite jih!« jim je zaklical gusar, ali prepozno. Namesto da bi se ustavili, so besno zdrevili za be-žečimi in na vse grlo kričali: »Po njih! Po njih!« Tedajci je prihitelo iz druge ulice novo krdelo. Ko so vojaki zagledali kapitana brez spremstva, so od veselja kar zatulili: »Vdajte se, če ne, ste izgubljeni!« Ventimiljski se je ozrl. Bil je sam. Postavil se je s hrbtom na zid, da ga ne bi obkolili, izdrl enega izmed samokresov, ki ju je nosil za pasom, in glasno kriknil: »Flibustirji, k meni!« Toda glas mu je zajeknil v poku strela. Eden izmed petorice napadalcev je bil opalil po njem. Svinčenka je tik ob plemičevi glavi udarila v zid. Zdaj je gusar sprožil svojo pištolo. Eden izmed strelcev se je brez glasu sesedel. Ventimiljski je hotel znova ustreliti, pa se smodnik ni vžgal. »Vdajte se!« so rjoveli Španci. Namesto odgovora se je plemič po bliskovo vrgel nanje in udaril z mečem na desno in levo. Drugi mušketir je padel, toda ostali niso odnehali. Zasto-pili so mu pot. »Flibustirji!« je spet zavpil kapitan. Tedajci so se tudi s tiste strani začuli streli. Očitno so bili njegovi ljudje na koncu ulice zapleteni v hud boj, kajti slišal je krike, preklinjanje in žvenket mečev. Da ga ne bi obkolili, se je korak za korakom umikal. Zid mu je varoval hrbet. Španci so se z meči zaganjali proti njemu, toda on je hrabro odbijal vse sunke. Kazno je bilo, da ga hočejo potolči, preden mu pride pomoč. V tem je pri umikanju s komolcem zadel ob trd, železen predmet, ki je štrlel iz stene. Iztegnil je levico in utipal za seboj ključavnico hišnih vrat. Tisti mah je nekdo strahoma zavpil pri oknu nad njegovo glavo: »Kolima! Semkaj! Ubili ga bodo!« Bila je Indijanka Jara. Ti glasovi so mu prižgali v duši iskrico upanja. Nejasno je zaslutil, da mu hoče dekle pomagati. 2e sta mu bila dva sovražna meča predrla obleko, ne da bi ga ranila. Tedajci pa je dobil s strani sunek v okolico srca. »Pes!« je kriknil in odskočil na levo. Zadel je nasprotnika v grlo. A že se je moral znova braniti. Umaknil se je in zamolklo jeknil od bolečine. »Po njem je!« je vzkliknil neki vojak. »Ne še!« je škrtnil gusar, zatajil bolečino in v divji besnosti s poslednjo močjo še enkrat planil proti napadalcem. Z dvema silovitima sunkoma je podrl najprej enega, nato drugega, a hkratu je začutil, da mu pojemajo moči. Krvava mrena mu je zastrla vid. »Carmaux ... Stiller ... pomagajta!« je zaklical z ugašajočim glasom. Roka, ki jo je pritisnil na prsi, je bila vsa krvava. Naslonil se je na vrata___Zvrtilo se mu je. V ušesih mu je šumelo ... »Carmaux!« je za jecljal še enkrat. Le nerazločno, kakor iz velike daljave, je slišal bližanje naglih korakov ... Potem se mu je zdelo, da nekdo govori. Vrata za njim so se odprla. Pred seboj je zagledal temno postavo, in bilo mu je, kakor da ga nekdo prestreza v naročje. Nato mu je zavest ugasnila ... Ko se je spet ovedel, ni bil več na ulici, kjer je prej divjal krvavi boj, ampak je ležal na zložni postelji z belimi blazinami. Ljubek obrazek se je sklanjal čezenj in skrbljivo stregel na njegove dihe. Takoj ga je spoznal. Bila je Jara. Mlada Indijanka je vstala. »Kdo me je spravil v to sobo?« je vprašal s slabotnim glasom. »Kje so moji ljudje?« »Ne smete se premikati, gospod! Vaši ljudje so tu!« »Kaj se je zgodilo?« »Španci so obkolili hišo!« je obotavljajo se rekla Jara. Gusar je hotel poskočiti, a skeleča bolečina mu ni dala. Šele zdaj je opazil, da so mu prsi obvezane s platnenimi rutami. Roke je imel vse krvave. »Ranjen sem!« je vzdihnil. »Ne morem se bra- niti! Morda je tudi moja ladja v nevarnosti. Dete, povej mi, kaj se je zgodilo?« »Kolima, naš črnec, vas je odnesel semkaj, ko ste omedleli,« je odgovorila. »In kdo mi je obvezal rano?« »Eden vaših ljudi mi je pomagal!« »Ali so se rešili?« »Da, gospod. Eden je bil ranjen. Tudi vaš črnec je krvavel iz komolca. Zdaj pazi na skrivni hodnik. Belca stražita pri stopnicah!« »Je mnogo vojakov v bližini?« »Ne vem, koliko jih je, gospod! Kolima je pobegnil. Jaz se nisem še niti za hip ganila od vaše postelje!« »Hvala ti za usmiljenje in postrežbo, dobro dekle! Črni gusar ti tega ne bo pozabil!« »V zahvalo mi obljubite, da boste maščevali vse, kar sem pretrpela! Uboga sužnja sem, in moje življenje je uničeno. Osvetite me!« Oči so se ji zableščale s čudnim žarom. »Razloži mi— kaj hočeš s tem povedati?« je zavzeto vprašal. Ta mah je počil zunaj strel iz puške, in takoj nato je zagrmel Carmauxov glas: »Pazite se! Za vrati leži bomba!« Črni gusar se je hotel spet dvigniti, da bi zgrabil za meč, ki je stal zraven niega, a Jara ?a je udr-žala. »Ostanite!« je vzkliknila. »Ce ne, vas ubijejo!« »Pusti me!« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani