OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrsline iiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), FEBRUARY 21, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 38
iVOVf GROBOVI
THERESA CURL
V	Toledo, Ohio, je preminila Theresa Curl, ki je pred leti živela na 1445 E. 174 St. Doma je bila iz sela Tetvina. na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38. leti Stara je bila 63 let.
Zapušča dve hčeri, Mrs. Florence Richards v Detroit, Mich., in Mrs. Elizabeth Warren v Toledo, Ohio, vnuke Robert, Janice in Jack Warren ter druge sorodnike. Truplo je bilo prepeljano iz Toledo za pokop v Cleveland, Ohio. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 2.30 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.
*
ALOYSIUS J. HERBST
V	Huron Rd. bolnišnici je umrl ponoči Aloysius Joe Herbst, star okrog 34 let, stanujoč na 20201 Wilmore Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
#
JOSEPH KOSOGLOV
Pogreb pokojnega Joseph Ko-soglov, o čigar smrti smo včeraj poročali, se vrši v petek zjutraj ob 9.30 iz Grdinovefa grebriega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
Velika Britanija ho še vzgled drugim državam v zdravstvu
"Gre zaeno najdalekosežnejših in najbolj važnih podjetnosti moderne civilizacije, ko imamo v mislih britansko socializirano zdravljenje," je naglasil metodist dr. Waterhouse, ki se je nahajal dalje časa v Angliji in je, o svojih izkustvih podal sliko za "Metodistično zvezo za bolnice in domove."
EGIPT JE PRIPRAVLJEN —TODA
CAIRO, Egipt, 20. februarja -—Egiptski ministrski predsednik Maher Paša je podal določno izjavo, da bo Egipt obnovil svoja pogajanja z Veliko Britanijo.
Toda baza teh pogajanj bo: Britanci morajo zapustiti območje Sueškega kanala, sosednji Sudan pa se mora združiti z Egiptom v eno državo, ki bo brez britanskega vpliva.
IZPUSTIJO NAJ OATISA
WASHINGTON, 19. februarja —Senator O'Connor je predložil kongresu resolucijo, da naj se prekinejo s Češkoslovaško diplo-'natske zveze dokler Češkoslovaška ne bo dala na svobodo na deset let obsojenega Williama M. Oatisa, ki je bil v Pragi zastop-^ik ameriške tiskovne agencije AP.
Dr. Waterhouse je poveličeval ideal, za katerim gre britanski program zdravstva in dobrodelnosti, ki daje vsakemu priliko, da se, kar se zdravja tiče, obravnava na enak način, naj gre za bogatega ali za revnega.
Mnogi bogataši sicer nimajo radi tega programa, ker pač ne uživajo tistih ugodnosti kot bi jih hoteli. Toda tisti, ki ne razpolagajo s takim premoženjem, pozdravljajo ta program, ker jim nudi možnosti zdravljenja, katerih do sedaj še nikdar niso imeli.
"Kar se dogaja sedaj v Veliki Britanije, ima in bo imelo odme? ve v socialnem sestavu v mnogih drugih državah, vključeno tudi Ameriko," so bile izrecne besede zdravnika Waterhousa.
Britanci se zavedajo, da je treba za tako zdravljenje sredstev, ki morajo biti plačana v naprej, ker bi ideja, da naj krat-komalo država skrbi za vse, sicer oslabela privatno inicijativo in podjetnost.
Amerikanci se imajo še mnogo učiti, kako organizirati dobrodelnost v državi. Državni eksperiment te vrste pa se ne sme vzeti kot politično geslo, marveč kot naše stremljenje, da verujemo v vrednost in častnost življenja vsekega posameznika," je zatrdil končno zdravnik Waterhouse.
V zadnje slovo
Pevce zbora Slovan se prosi, da se zberejo v petek zvečer ob 8.30 uri v pogrebnem zavodu Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., kjer bo zbor zapel v zadnje slovo pokojnemu članu Franku Wess.
NOBENIH DOGOVOROV 2 ANGLIJO—TRUMAN
WASHINGTON, 20. februarja—Predsednik Truman je zanikal, da bi bil o priliki Churchill-ovega obiska v Zedinjenih državah v kateremkoli oziru zavezal Zedin jene države, da se pošlje ameriške čete kamorkoli. Ta izjava predsednika Trumana je bila izdana, ko je odbor za zunanje zadeve zahteval, da naj državno tajništvo poda popolno sliko vseh dogorov, dobrih ali slabih, ki zadevajo Zedin jene države v njenih zunanjih obveznostih.
NARKOTIČNO ZLO GRE TUDI NA DEŽELO
CINCINNATI, 20. februarja— Ravnatelj Mason, ki načel ju je srednji šoli Lincoln v Brooklynu je na zborovanju narodne zveze šolskih ravnateljev dokazoval, da narkotizem med mladino ni samo doma v velikih mestih, ampak da se širi tudi v mala mesta, predmestja in celo na deželo, to pa brez razlike na socialno stanje druž'n.
MADŽARSKA PODRŽAVLJA
BUDIMPEŠTA, 20. februarja —Madžarska vlada je izdala dekret, da se vse stanovanjske hiše, ki so last "kapitalistov, isko-riščevalcev in članov prejšnjega razreda izkoriščevalcev," podr-žavijo. Pri tem ni nobene razlike ali v teh hišah bivajo lastniki sami ali, pa so hiše dane v najem. Lastništvo teh hiš prevzame držaya, vlada pa obljublja, da se bo dala za razliščeno imovino primerna odškodnina.
GASILEC ZA—BABICO NEW YORK, 20. februarja—Gasilska postaja v Brooklynu je dobila poziv "na pomoč." Poziv je prišel iz stanovanja družine Var-gar. Na lice mesta je odhitel gasilec William A. Pfeffer, ki je gledal po stanovanju in na svoje začudenje ni našel nikjer nobenega ognja. Toda pomoč je bila le potrebna.
Mrs. Varger je bila na porodu in gasiiec Pfeffer ji je pri porodu nudil zaprošeno pomoč.
Vincent dobil
zadoščenje
WASHINGTON, 20. februarja —John Vincent ameriški konzularni uradnik v Tangiru v Severni Afriki, se je moral zagovarjati pred senatnim odborom za notranjo varnost, ker je bil obtožen, da je bil nekoč komunist. Vincent je te obtožbe zanikal, da bi namreč sploh kdaj bil komunist. Obtožba ni mogla doprinesti nobenega dokaza, da bi Vincent ne bi bil lojalen Ameri-kanec. Državno tajništvo je dostavilo Vincentu posebno pismo, v katerem mu zatrjuje, da mu popolnoma zaupa.
Vincent je že na poti nazaj na svoje službeno mesto v Tanger. Vincent je bil popre je v državnem tajništvu v uradu za vprašanja Daljnega vzhoda.
POSEBNE ZNAMKE N.A.T.O.
WASHINGTON, 20. februarja—Poštno ravnateljstvo je objavilo, da bodo prišle 4. aprila 1952 v promet posebne poštne znamke 3 centov. Znamke bodo izdane na čast Severno atlantski obrambeni zvezi.
RUSIJA SE BOJI VOJNE
Ali se zaposlujejo mladostniki?
William S. Singley, krajevni direktor za nadzorstvo nad cc-^ami in delovnim časom v uradu delo, je opozoril delodajalce da naj pregledajo sezname svo Jih delavcev in ugotovijo ali ni zaposleni v njihovem podjetju tudi mladostniki. Po zakonu mladostniki pod 18. leti ne smejo zaposliti pri nevarnem delu.
Povod za ta korak je bila ®nirt, ko je bil v dvigalu podjetja Central Market Inc., 2235 E. g ubit mladenič, ki je imel cle 16 let. ^ dvigalom pa je imel opravka nameščenec, ki je imel tudi le ,16 let.
Singley opozarja podjetnike njihovo zakonito odgovor-nost pri nameščanju nedoletnih mladostnih in naj se s temi zakonitimi določili pač njim v prid sprijaznijo.
Tudi če ima Rusija trenotno nadmoč v orožju, se Rusija boji posledic nove vojne, če bi jo začela. To je mišljenje upokojenega ameriškega generala Williama H. Wilbura.
Atomska bomba odvrača Rusijo, da bi začela z agresijo.
General Wilbur se je zavzel za generala Eisenhowerja enako kakor za Tafta kot republikanska predsedniška kandidata.
Glede Koreje je general prepričan, da bo prišlo tam do premirja. Prepričan pa je tudi, da bo po tem premirju nekje v Aziji, po vsej verjetnosti v južni
Aziji, računati z novo komunistično agresijo.
General Wilbur ne zaupa Franciji. Francija ne bo napravila v slučaju vojne nobenih velikih dejanj. Po mnenju Wilbura je Francija v svojem odporu proti morebitni sovjetski agresiji spodjedena po francoskem socializmu.
Kar se tiče nadaljne pomoči Franciji in drugim državam, katero pomoč naj daje Amerika, bi se morala ta pomoč staviti pod strogo nadzorstvo, obenem pa staviti pogoje, pod katerimi naj se pomoč še daje.
Amerika naj vežba Nemce?
BONN, Nemčija, 20. februarja —Ameriške okupacijske oblast' v Nemčiji so objavile, da obstoja ameriški načrt, po katerem naj bi se jedro bodoče nemške armade vežbalo v Ameriki, ne pa v Evropi. Ta načrt da ima vso podporo ameriških vodilnih krogov v Washingtonu.
Načrt bi se začel naravno izvajati šele potem, ko bi bila pogodba o skupni evropski \armadi pravomočna. Za začetek bi prišlo v Ameriko kakih 5,000 nemških oficirjev, ki bi imeli tri-najst-tedensko osnovno vežba-nje, nadalje pa špecijalizacijo v posebnih tehničnih tečajih.
Ti Nemci bi se vežbali v Ameriki tudi pri oklopnih edinicah in se že imenujejo kraji kot Forts Benning, Knox ter Fort Leavenworth.
Kako gleda Amerikanec na Italijo
Msgr. John O'Grady iz Wash-ingtona, ki je bil v Italiji in ki je nadzoroval izvedbo agrarne reforme v južni Italiji, je po svojih vtisih opisal položaj Italije takole: Amerika mora za Italijo nekaj storiti, ker sicer bo ogrožena varnost Sredozemlja. Osem južno italijanskih provinc je začelo z agrarno reformo, s pogozdovanjem, namakanjem, gradnjo cest in hiš. Potrebno pa bo najmanj, da preteče jo štiri leta. predno bo ta program izveden. Amerika pa mora pomagati Italiji nemudoma. Začeti je z industrializacijo teh pokrajin. To prebivalstvo dela na leto le 80 dni, ostale dneve lenari. Spričo
tega položaja je komunistična propaganda v teh slojih lahka. Amerika naj zgradi v južni Italiji industrijo in tako zaposli to prebivalstvo.
Italija ima po taboriščih okrog 500,000 svojih ljudi, ki so morali zapustiti Grčijo, gotove kraje Balkana in afriške kolonije in ki sedaj životarijo, ne da bi se vedelo kam z njimi.
Grady je napadel senatni načrt, da se poostri vseljevanje v Ameriko, s čemer bodo prizadeti zopet Italijani iz južnih krajev, ki so redoma dajali Ameriki izdatno število novih naseljencev.
Ross obsojen na smrt
Porota je po dolgih posveto van jih izrekla, da je Ross kriv smrti policijskega stražnika Haasa, katerega je ubil 8. decembra 1951 na Euclid Ave., in sicer premišljeno. Porota tudi ni priporočala milosti. Radi tega je bil Ross obsojen na smrt na električnem stolu. Ross je bil odpeljan v kaznilnico v Colum bus.
Doma iz Floride
Iz Floride sta se vrnila Mr. in Mrs. Frank Kapel iz 1351o Rugby Rd. Obiskala sta teto in strica Mrs. Kapel, Mr. in Mrs Perko, ki bivata tam, ter druge prijatelje. Tam je mnogo sonca in pomaranč, sta rekla, ter se jima jc dopadlo.
Ali je Rusija nevtralna?
MUNSAN, Koreja, 20. februarja — Komunisti so predlagali, kakor je bilo že poročano, tri nevtralce, ki naj bodo v odboru, ki naj nadzoruje izvajanje premirja na Koreji. Med temi ne-vtralci so bile imenovane Češko-slovašk. Poljska in Rusija. Zavezniki so Rusijo odklonili, ne da bi od svoje' strani svojo odklonitev podrobno obrazložili. Komunistična delegacija pa je dala tudi na zadnjem sestanku zaveznikom na znanje, da vstraja na ruski soudeležbi pri tem odboru. Rusija da je v korejskem sporu pravi nevtralec, to pa iz razloga, ker se po svojih četah ne udeležuje vojne na Koreji.
Troje glavnih točk naj še rešijo delegacije, da pride do premirja na Koreji. Prvo: Ali naj se zavezniki uklonejo komunistični zahtevi po ruskem delegatu v tem odboru in pripustijo
Mirovna pogodba z Nemčijo naj končno reši nemško soudeležbo
ZMAGALO JE STALIŠČE PARIZA, DA SE NEMČIJI NE DA ENAKOST
LISBONA, Portugalska, 20. februarja—Ko zaseda izvršilni odbor Severno atlantskega pakta, ima pred seboj tole sliko zapadne Evrope: Nemčija ne pristopi k temu paktu kot enakopraven član, vsaj začasno ne. Nemčija bo imela svoj glas, seveda posvetovalni, v okviru vodstva za-padno evropske armade. Ce pride do mirovne pogodbe z Nemčijo, potem bodo v tej pogodbi obsežene tudi klavzule, ki bodo avtomatično odstranile nasprotstva med Francijo in Nemčijo, ker sicer do pogodbe sploh ne pride. Nemčija ne sme začeti z rekrutiranjem, dokler ne bodo vse članice Severno atlantskega pakta pravomočno odobrile to zvezo. Francoski parlament je zvezo odobril, odobril pa tudi sklep, da Nemčija ne sme imeti posebne samostojne armade.
Važno je bilo stališče francoskega parlamenta, ki je zasedal ravno na predvečer konference v Lisbon! in ki je odobril pogodbo o Severno atlantskem paktu. Zanimivo je povdariti, da po se vsi sklepi, ki so bili končno sprejeti, sprejeli kot taki, kakor so jih predložili francoski sociali-
Rusijo. Drugo: Ali naj se vojni i sti. S tem ni rečeno, da bi nji-
ujetniki vrnejo prostovoljno ali prisilno. Za prostovoljno odločitev so zavezniki, za prisilno vrnitev so komunisti. Tretji: V kolikem obsegu smejo komunisti v severni Koreji graditi letališča.
Zopet zdrav
Poznani Mr. Frank Gorjanc iz 19314 Arrowhead Ave., ki se je poškodoval pri padcu na spolzki ulici, je okreval in se vrnil zopet na svoje delo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem, ki so ga obiskovali v času bolezni, ter vsem, ki so mu podarili lepa darila in poslali vo-ščilne kartice za hitro okrevanje.
Poroka
Prošlo soboto, 16. februarja sta se poročila Miss Anna Marie Bolek, hčerka Mr. in Mrs. Frank Bolek iz 19122 Abbey Ave., in Mr. Frederick W. Wagner, sin Mrs. Agnes Wagner iz Long Beach, Cal. Poroka je bila v lu-teranski cerkvi sv. Pavla. Bilo srečno!
Redna seja
Jutri, v petek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ v navadnih prostorih Ameriško-jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. članstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo, ker se bo ukrepalo o veselici.
hova ideja, ki ne dopusti ponovnega nemškega militarizma, ne bi bila last vseh Francozov. Po svojem programu so morali za-početi to idejo ravno francoski socialisti.
Predno bodo vse države odobrile pogodbo o Severno Atlantskem paktu in o skupni zapadno evropski armadi, bo preteklo še nekaj mesecev. Nemčija nasprotno hoče začeti takoj z rekrutiranjem nemške vojske, ki bo začetkoma štela 400,000 mož. Francoski sklep je to namero preprečil in Nemčija mora vsaj —čakati.
Kancler Adenauer je na zunaj—dobre volje
Iz izjav nemškega kanclerja Adenauerja izhaja, da je zadovoljen s potekom konference zu nanjih ministrov v Londonu in je namignil kot glavni uspeh dejstvo, da so se zgladila pota, da pride končno do mirovne pogodbe z Nemčijo. Iz izjav kanclerja Adenauerja bi torej sledilo, da je moral popustiti v svoji zahtevi o takojšnji popolni enakopravnosti Nemčije v skupni zapadno evropski armadi, dobil pa je obljubo, da pride do mirovne pogodbe z zapadno Nemčijo.
Nemški socialisti so otvoril. zoper kanclerja Adenauerja
ogenj. Obtožujejo ga, da ni dovolj energično zastopal nemške interese, ko je popustil v glavni nemški zahtevi o popolni nemški enakopravnosti. >
Glavna točka N.A.T.O.:
N emči ja—Francija
Dasi je slika precej jasna, j 3 vendar v problemu kot takem nejasna. Izvršilni odbor N.A.T.O. bo imel razmotati %)oložaj med Francijo in Nemčijo, ki je v jvojem bistvu ostal slej ko prej nespremenjen. Ce se vzame v poštev, da Velika Britanija aktivno itak ne sodeluje pri tej aliupni arAiadi, ostaneta, kot vojaški sili N.A.T.O. a, ki kaj pomenita, praktično le Francija in Nemčija, ki sta stara vojaška nasprotnika. Brez tega sporazuma pa tudi N.A.T.O. ne pomeni veliko. Zdi se, da so hoteli francoski socialisti zadeti v jedro, ko so predlagah in se je tudi izglasovala posebna resolucija, s katero se poživlja Velika Britanija, naj tudi- ona pristopi k zapadno evropski armadi. S tem pristopom bi bil položaj jasnejši in bi postalo francosko stališč s močnejše, Nemčija pa verjetno bolj popustljiva.
Važno je omeniti vesti, ki prihajajo iz glavnega stana generala Eisenhowerja kot bodočega poveljnika te skupne armade, da general spričo teh stalnih sporov ni najbolje razpoložen in da njegovi prijatelji pritiskajo nanj, da zapusti to mesto in se vrne v Ameriko, kjer da bo bolje služil ameriški stvari kot kandidat republikancev za bodočega predsednika Amerike, ker da bo po tem mnenju kot tak tudi izvoljen.	.
Vlomilec Sutton pred sodiščem vse zanika
NEW YORK, 20. februarja— Oblasti, ki vodijo preiskavo zoper Willie Sutton, hočejo naprtiti Suttonu vlom v Bostonu, pri kateri priliki je bilo podjetje Brinks Inc. okradeno za $1,500,-000. Dalje pa vlom v newyorsko banko, kjer je bilo ukradenih $64,000. Sutton dejanje zanika.
Varnostne straže Suttona dobro poznajo. Na sodišče ga je spremljalo 18 detektivov, trije stražniki v uniformi in pet jet-niških čuvajev. Taka močna straža, tako izjavlja policija, je za Suttona potrebna, ker gre za kriminalca, ki v pobegih iz kaznilnic nima tekmeca na svetu.
Sutton je'dobil uradnega za-stopnika-branilca, ki naj v desetih dneh pregleda podatke preiskave in se pripravi na obrambo. Za ta čas bo sedel Sutton v zaporih. Država bo zahtevala
varščino $250,000, če naj Sut ton gre na svobodo.
Ko je bil Sutton odpeljan n sodišča nazaj v. ječo, so za njega uredili posebno varnostne službo. Jetniške straže se bodo menjavale pogosteje, kakor običajno, Sutton sam pa ne bo bival vedno v eni in isti celici, marveč bo celice menjaval. Med tem časom bo moral dajati pojasnila na vsa mogoča vprašanja policije, ne samo mesta New Yorka marveč tudi iz drugih krajev, ki obtožujejo Suttona, da je bil pri njih nevaren gost. Tudi če ne pride do pojasnitve tatvin na škodo banke v New Yorku in podjetja Brinks v Bostonu, je zbrano gradivo zoper Suttona tako obtežilno in tako številno, da mora Sutton računati s tem, da mu je, ker bo obsojen, za vedno odklenkalo — svobodno življenje.
Tudi je zanimiva ugotovitev izvršilnega odbora N.A.T.O., da sedanje gospodarsko stanje zapadne Nemčije dopušča, da lahko prispeva $2,677,500,000 kot prispevek k skupni obrambi, ne da bi pri tem trpelo nemško gospodarstvo. Ta vsota se lahka postavi od strani Nemčije že z julijem letošnjega leta.
Najprvo letališča—Eisenliower
LISBON, 20. februarja — General Eisenhower, katerega zastopa na konferenci NATO šef štaba, general Gruenther, je pozval NATO, da naj se zgradi v prvi vrsti v zapadni Evropi mreža letališč, ker bi bile sicer kopne vojske predane na milost in nemilost ruskim zračnim napadom. Nadalje naj se postavi čim hitreje na noge zadostna kopna vojska.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. februarja 1952
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEndersoti 1-5312
_ Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po razn^alcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________!!__________
For Three Months—(Za tri mesece)_______________________________
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
Upu
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)________________
For Three Months—(21a tri mesece)__________________
...$10.00 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ITALIJANSKA DIPLOMACIJA
(1)
Včeraj v sredo je začel zasedati v Lisbon! na Portugalskem izvršilni odbor severno Atlantske zveze (N.A.T.O.), katere član je tudi Italija. Italijanski ministrski predsednik De Gasperi se je hotel uveljaviti že pri dosedanjih skupnih konferencah tega odbora. Italija naj ne igra sicer prve vijoline, naj bo pa zadosti slišana!
Iz Washingtona javljajo, da se bodo začeli v Sredozemlju s 26. februarjem veliki pomorski manevri, pri katerih bo sodelovala tudi Italijanska mornarica. Manever bo vodil ameriški admiral Robert B. Carney, udeležilo pa se jih bo ameriško-britansko-francosko in kot rečeno italijansko brodovje. Italija nastopa kot popolna partnerica, ne da bi se omenilo, da je bil italijanski fašizem, ki je odgovoren za italijansko politiko v tej dobi in ki izven dvoma ni; imel resnega nasprotnika doma, v zadnji svetovni vojni na strani nemškega nacizma in japonskega imperializma! Italija je dobila po par letih podpisa mirovne pogodbe od Zapada dovoljenje, da se ne drži določb mirovne pogodbe. IstatItalija opogumljena po tem koraku Zapada je javila Sovjetski zvezi, daje določbe mirovne pogodbe, v kolikor se tičejo Sovjetske zveze, ne brigajo več!
Italijanska zunaj na politika je svojevrstna. Vkljub temu pa ima svojo posebno, tipično italijansko linijo. Leta 1882 je sklenila Italija z Nemčijo in avstro-ogrsko monarhijo "trozvezo." Med prvo svetovno vojno je ta trozveza formalno še vedno obstojala. Vkljub temu je šla Italija leta 1915 v vojno zoper Avstrijo in Nemčijo. Italijanske armade so bile pri Kobaridu strahovito tepene, skoraj v razsulu. Zopet so bili zapadni zavezniki tisti, ki so rešili ne samo te armade v oštankih; ampak tudi Italijo pred notranje političnim razsulom. Na koncu prve svetovne vojne je nastopala Italija kot zmagovalka in je bila celo užaljena, da se ji ni dalo kot zmagovalki večjega plena, kot ga je v resnici dobila. Italija je bobnala v svet, da 600,000 Italijanov, padlih v prvi svetovni vojni, ni dobilo zadostne nagrade. Eno izrned glavnih propagandnih sredstev nastopajočega fašižma v Italiji je bil "račun prelite krvi," ki da ga Zapad še ni zadostno poplačal. Italijanske teritorijalne zahteve so šle predvsem na škodo Jugoslavije.
V zadnji svetovni vojni je bila Italija poražena. Po ražena pa na bojnem polju. Septembra 1943 je kapitulirala in sprejela premirje, ki je bilo brezpogojno. Zavezniške čete so okupirale Italijo na bojnem polju in v bojnih pohodih. Na tem ne spremeni ničesar, da so bili glavna odporna sila Nemci v Italiji in da ostanki fašistične oborožene sile Nemcem niso bila najboljša vojaška pomoč. Računati je z negativnim dejstvom, da tako imenovani italijanski uporniki, partizani vseh oblik in političnih pripadnosti, niso pomagali zaveznikom v taki meri, da bi jih zavezniki lahko smatrali za svoje sopartnerje. Moč Nemcev in ostankov fašizma je zdrobilo zavezniško orožje, Če sb v zgornji Italiji partizani prevzemali upravo posameznih občin v svoje roke, je bil ta dogodek v glavnem posledica izključno zavezniških zmag nad nemškimi armadami, ki so itak vedele, daje nijhova usoda zapečatena. Če so partizani ujeli Mussolinija, ko je hotel iz Italije pobegniti v Š\#co, ga ubili in obesili v Milanu za pete, gre za dogodek, ki je sicer izraz brutalnega maščevanja nad vsemi krivicami, ki jih je povzročil Mussolini nad svojimi političnimi nasprotniki, k zavezniški zmagi v vojni pa propaganda z Mussolinijevo smrtjo ni ničesar doprinesla, ker niti ni mogla!
2e proti koncu vojne posebno pa po vojni se je znašla italijanska diplomacija v tipično italijanskem izrazoslovju. Skovala je izraz "sobojevnik." Vse trompete v notranjosti Italije so ponavljale to geslo. Italija sicer ni bila pravi zaveznik Zapada, tako so argumentirali Italijani, bila pa je "sozaveznik/' "sobojevnik." Zapadni zavezniki so rabili Italijo. Dejansko stanje jim je bilo znano. Interesna sfera nad Italijo je bila razdeljena med zapadne zaveznike med Amerikance in Angleže. Dobro poznavajoč Italijo in po znanem anglosaksonskem konceptu, da naj se premaganemu sovražniku ponudi čimpreje sprava, so roko sprave zavezniki ponudili tudi Italiji. Obnašali so se napram njej z belimi rokavicami na rokah. Nikake prepovedi druženja ameriških in britanskih vojakov z italijanskim civilnim prebivalstvom, kot je bil to slučaj v Nemčiji. Nobeno prestrogo stikanje za italijanskimi fašisti. V upravnem pogledu so zavezniki dovolili Italijanom, da vodijo te posle naprej sami pod rahlim nadzorstvom Zapada. Razmeroma hitro se je vzgojilo pri Italijanih prepričanje, pa tudi na-
UREDNIKOVA POSTA
SPOMINI NA ODHOD IZ ROJSTNE DOMOVINE PRED 36. LETI
AURORA, III. — Ko sem se pred dvemi leti nahajala na obisku v Clevelandu, mi jih je več reklo, da naj kaj napišem za list Enakopravnost. Seveda, obljubila sem vsakemu, a do danes še nisem nič napisala. Saj veste, da sem tudi jaz ena izmed tistih, ki rajši berejo kot pišejo, pri tem pa so mi leta prinesla tudi tisto "počasnost," kateri se menda nihče ne izogne.
Ker je ravno na 26. januarja poteklo 36 let, odkar sem zapustila rojstno hišo in sem se podala za možem v Ameriko, sem se vseeno pripravila, da nekoliko opišem in obudim spomine iz preteklosti.
Prvo naj povem, da mi ni mož izrecno pis^l, naj pridem, ampak sem sama silila sem, to pa zato, ker v Grahovem pri Cerknici smo imeli med prvo svetovno vojno "konjski špital," in seveda v njem tudi dosti ruskih vojnih ujetnikov, madžarskih huzarjev in sploh avstrijskih vojakov, katerih smo se mlade žene, katere smo imele svoje može v Ameriki, zelo bale.
Ko mi je na moje nadlegovanje mož le pisal, naj pridem, sem razprodala vse premičnine, ne-premičnkie pa so ostale pooblaščencu. To se je do sedaj večinoma vse že porazgubilo—kam, pa ne vem.
Tisti čas se je tudi v Cerknici, sedaj že pokojna, Mrs. Bučar odpravljala v Ameriko, kar nam je veliko pomagalo na potovanju.
Prva skrb je bila, kako oskrbeti 74 let starega očeta. Samega pustiti v hiši tudi ni kazalo. Tam mi je pomagala, zdaj še živeča sestra Lucija, ki' je vzela očeta k sebi. Potem se je začela pot od Poncija do Pilatuža, kajti samo še ena linija je bila odprta, pot pkozi Holandsko. Če bi bila pa še samo en teden odložila, tudi tedaj ne bi bila semkaj prišla, ker je bila tudi ta pot zaprta pozneje.
Ko smo bile z agencijo "Šmar-da" v vsem dogovorjeni in smo prišle na določeni dan v Ljubljano, nam povedo, da ne moremo iti na določeni parnik, ker je dobil nova navodila. Imeti da moramo slike poleg naših potnih listov ter dovoljenje ameriškega konzula v Trstu. Radi tega sva bile zadržane osem dni. Doma sem razprodala vse, torej kam sedaj? Potožila sem se moji, zdaj že pokojni sestri, ki je bila poročena v Slavcah pod Rakekom. Pa mi odgovori: prav je, boš vsaj še enkrat pri meni, saj bogve, če se bove še kdaj videle! Res se nisve, umrla je namreč pred defeetimi leti.
Čez osem dni smo se zopet se-šli v Ljubljani. To pot nas je agencija poslala naprej skozi Nemčijo v Rotterdam na Holandsko. Tja dospevši, nam povedo, da je naš parnik odplul prejšnji dan v Ameriko, in "Šmarda" je dobil vroče pod nos, zakaj pošilja ljudi, če ne ve reda parnikov. Tudi nekaj denarja nam je moral povrniti, ker hrano smo seveda morali plačati. Tako smo morali zopet čakati šest dni za drugi parnik. Pa je vendar nas šmarda otel smrti, ko nas je poslal prepozno, kajti nam določeni parrnik je na poti zadel ob mino in se potopil s potniki vred.
Prostor smo dobile na parni-ku Rotterdam. Rada sem šla v Ameriko, a na parnik sem se pa zelo bala iti in jokala sem, saj ni bilo čudno, ko je bilo morje polno min, jaz pa še v najlepših letih in z mano štiri leta stara hčerka, katero je oče iskreno želel videti.
Kmalu potem, ko je parnik odplul iz pristanišča, mu je prišel angleški parnik naproti, ki nas je vodil dva dni varno, peljal skozi angleški kanal, ki je bil poln min. Ko smo prišli na odprto morje, je šel nazaj, naš parnik pa naprej proti Ameriki. Saj mi verjamete, v kakšnem strahu smo bili potniki vseh 12 dni na morju, katero je bilo polno min, z nami vred tudi delavci in moštvo na parniku, in sicer vse do tedaj, ko smo zagledali suho zemljo v New Yorku. Kakšno veselje je bilo, vse je pelo in kričalo: suha zemlja, New York, Amerika! Pozdravljena Amerika!
V New Yorku smo šli skozi vse inštance, kakor je bilo predpisano, ko eden uradnikov, ki so pregledovali papirje vpraša: "Kam pa vi greste?" Mislim, da je to bil Etbin Kristan. Odgovorila sem mu, da k možu. Pa se malo nasmeje in pravi: "Jaz sem pa slišal, da ima vaš mož tam že drugo ženo." Jaz ga prav tako pogledam in odgovorim. "Me veseli, bove dve, pa mi ne bo dolg čas čez dan, ko bo mož na delu." Na vse grlo se je zasmejal in takoj povedal vsemu omizju v angleščini, kaj sem rekla, kajti vsi so me pogledali in se smejali. Bili smo v Ameriki.
Počasi so nas potem spravili na železnice in šla sem kar skozi do Chicage. Tam me je črnec peljal na elevatorju do 14. nadstropja, pokazal mi v sobo, kovček postavil poleg mene in odšel. Tam sem bila sama z otrokom skoro dve uri. še danes se spominjam, v kakšnem strahu sem bila, da bi se črnec sam -ali pa še s katerim povrnil. No, pa hvala Bogu, po dolgem čakanju in strahu je prišel, vzel kovček ter pomignil s prstom', naj grem za njim. Spremil me je zopet na vlak, na katerem sem se peljala dobro uro, ko zakliče konduk-tor: "Aurora!" Prišla sem do cilja po šestih dolgih tednih potovanja.
Naj vam še povem, kako smo nosili in vlačili naše punklje. Vselej, ko sve prišle z Mrs. Bučar v pogovor o našem potovanju, sve se smejale našim punk-Ijom. Torej, bilo je tako:
Doma smo bile tri sestre. Pokojna mati, kot revna pa skrbna žena, so poskrbeli, da so vsako leto vsejali nekaj lanenega semena, potem pa celo zimo delali in predli predivo, s katerega so vsako zimo napravili domačega platna za nekaj rjuh. Ko sta se obe starejši sestri poročili, ste dobile matere dovolj rjuh, in še zame jih je ostalo. Med tem so mati umrli. Blag jim spomin!
Ko sem se odpravljala v Ameriko, nisem mogla drugega kot spraviti vse tiste rjuhe in prte v materino veliko hrastovo skrinjo in dati sestri shraniti, kajti menila sem, da bomo po vojni zopet prišli nazaj. Nekaj tistih težkih rjuh in brisač sem pa vzela seboj v Ameriko, ker sem mislila, da bo prišlo prav in ne bo treba takoj vsega kupiti. Vidite, že to je bilo gotovo preveč. Zdaj pa še drugo.
Leta 1915 smo imeli tam zelo dobro letino in bilo je mnogo sadja. To sadje sem sušila kolikor največ sem ga mogla, v peči in na peči in tako sem imela nad pet mernikov (bušljev) suhega sadja. Tudi oblasti so nam priporočale, naj posušimo čim več sadja, ker se ne ve, kako dolgo bo še trajala vojna. Ko sem se odpravljala v Ameriko, sem to sadje razdala sestram in prijateljem, en mernik sem pa spravila v vrečo in vzela^ seboj v Ameriko. Res sem- vedela, da
cionalna zavest, da pravzaprav Italijani niso bili nikdar pravi sovražniki Zapada, usodno zmoto, da je bila Italija začetkoma vojne na strani nacistične Nemčije, pa je zagrešil le Mussolini . . . Italija triumfira.	L. C.
mož zelo ceni suho sadje, saj je rekel, da ni boljšega po dobri ju-žini kot pest suhih hrušk, ampak verjemite mi, da je bila tista vreča popolnoma odveč. Tako sem imela na rokah potrebno obleko, domačega platna, rjuhe in brisače, suhe hruške, jabolka in češplje ter štiri leta staro hčerko. Dovolj za rajžo, ne? Težko je bilo, spomini pa so lepi in nepozabni!
Družina se mi je hitro množi la, pa tudi hitro odrasla, saj se mi zdi, da je samo nekaj let, odkar so iz višje šole, pa so že končali univerzo, so poročeni in že njihovi otroci so v šoli. Tako se življenje vrsti.
Imela sem trdo življenje, kot običajno vsaka mati z veliko družino; 13-letni sinček mi je bil leta 1932 ubit od avtomobila, med zadnjo vojno, ko so bili vsi štirje sinovi v službi Strica Sama, mi je pa umrla najmlajša hči, stara 18 let in sedem mesecev. Dokončala je višjo šolo, zbolela in umrla.
Bilf) je tudi nekaj svetlih dni in med te štejem tudi graduacije mojih sinov. Eden je optometrist v Wisconsinu, trije so pa inženirji. Hči, rojena v stari domovini, zdaj poročena Levenick, se nahaja z možem, ki je finančni oficir, v Nemčiji.
Domačega platna, rjuhe m suhe hruške sem pa res želela enkrat opisati in to naj bo za mojo 36-letnico odhoda iz rojstne hiše. O j hišica očetova, kak ljubim te, pa četudi si že v tujih rokah!
Zelo rada bi še obiskala rojstno domovino, pa mi zdravje ne dopušča, zato pa tisti, ki ste ta ko srečni, da lahko greste, prosim vas, opišite in napišite, kako so naši ljudje tam. Vem; Ma ne vidijo vsi enako, eni vidijo malo dobrega, pa dosti slabega in obratno, pa oboje je zanimivo. Napišite kakor se vam zdi in kakor se vam dopade, saj smo v svobodni Ameriki, kjer vsak lahko pove svoje misli.
Pozdrav vsemu osobju pri Enakopravnosti.
Frances Kranjc.
#
Naj še povem, kako lepo gre naša kampanja za polio. Prejšnja leta smo imeli "Block Dime Drive," to je, da so nabirali ter polagali "dajme" cel blok dolžine. Letos so pa napravili licitacijo (auction) na vse, kar je kdo hotel darovati. Dobili so vsakovrstne stvari, dosti grocerije in nič koliko kekov in "cookies." Iz te licitacije so prvi dan dobili $1,118. V manj kot enem tednu so nabrali $3,576.
Naj bo ta mali primer za vzgled še drugim otrokom. Tukaj sta imeli dve deklici, sorod-nici, stare osem in 10 let v enem tednu svoj rojstni dan, pa ste dobile obe voščilne karte, v vsaki je bilo 10 dajmov za darilo. Po pregledu vseh daril je mlajša deklica poklicala svojo sorodni-co in vprašala, kaj bo napravila z deseticami. Ta ji pa odgovori: "V kampanjo za polio bom dala." Mlajša pravi: "Zato te kličem, jaz bom tudi dala, pa sem želela, da bi tudi ti, morda bodo prav najine desetice kakemu otroku v pomoč."
Do konca kampanje se bo gotovo nabralo $4,000 in to je za naše mesto lepa vsota. Odborniki kampanje se zelo zahvaljujejo darovalcem.
Frances Kranjc.
potnikom ter celokupno cleve-landsko družbo nadvse veselo.
Torej, Mrs. Mary Skraba-Nicholas, povejte vsem vašim rojakom in rojakinjam, da Clevelandčani z Slovanom vred prinašamo k vam v Barberton pozdrave in korajžo.
Na gotovo snidenje prihodnjo nedeljo, 24. februarja v Barber-tonu, Ohio, na West 14. cesti in to v novi dvorani!
Pozdrav od vašega starega znanca
Anton Jankovich.
Prijazno vabilo na veselico
CLEVELAND, Ohio — Tem potom prav prijazno vabim cenjeno občinstvo na veliko pred-pustno veselico, ki jo priredi društva Waterloo Comp, št. 281 WOW v nedeljo, 24. februarja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnina bo samo 75 centov. Pričetek bo ob osmih zvečer. Godba bo ena najboljših,' namreč John Vadnal orkestra.
Pripravljalni odbor bo skrbel, da bo vsega dovolj za stare in mlade, kakor se spodobi za tako prireditev, posebno ker je ravno pustna nedelja. Fina okrepčila bodo pripravljena in naše kuharice ter natakarji vam bodo prav prijazno postregU in v vaše po-/polno zadovoljstvo.
Naj omenim, da je društvo last nas vseh članov, torej nas tudi vse veže dolžnost, da se udeležimo veselice in podpremo društveno blagajno. Vljudno vabi pripravljalni odbor vse člane in prijatelje društva na poset, da se skupaj poveselimo par ur v veseli družbi. Kdor je že kdaj posetil naše zabave, ta ve, kaj vse znamo pripraviti, tako bo tudi sedaj po stari navadi vse najboljše.
Na svidenje v nedeljo zvečer, 24. februarja' v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Naj še omenim, da je društvo sklenilo, da se daruje $25 za kulturni dom v Trstu.
Vinko Godina.
V nedeljo gremo v Barberton
CLEVELAND, Ohio—Spodaj podpisani sem se sporazumel z mojo ženo Cilko in z našimi ožjimi prijatelji ter prijateljicami, da se odpeljemo prihodnjo nedeljo, 24. februarja v Barberton, Ohio, kjer se bomo udeležili koncerta, ki ga tamkaj priredita naša euclidska pevska zbora Slovan in Adrija skupno z Barber-tončani.
V Barbertonu in okoliških naselbinah imam veliko starih prijateljev in znancev ter sem gotov, da bo po več letih veselo snidenje ž njimi in večnim po-
Zahvala učiteljice in učencev šole na Gori
Odbor, ki je zbiral prispevke za šolske potrebščine v Sodraži-ci, se je spomnil tudi šole na Gori, kateri je poslal razne potrebščine. šolska upraviteljica in učenci šole na Gori so odboru poslali lepa zahvalna pisma, ki
jih tu priobčamo:
*
"Pošiljam Vam pismo naših otrok. Obenem se Vam tudi jaz v njihovem in svojem imenu najlepše zahvalim za vse poslano, kar nam je izročila tovarišica Dora Ivane iz Sodražice.
"Otroci so bili daril zelo veseli, koliko bolj pa šele njihova učiteljica, ki se veseli z vsakim otrokom posebej.
"Tudi pri Vas gradite socializem, le da je pri Vas pomoč p6 trebnim bolj izdatna, zato pa tu di bolj zaleže. Tako smo si bratje po delu in po rodu.
Sprejmite tudi od mene najlepše pozdrave!
"Arko Štefanija,
šolska upraviteljica na Gori.
"Gora, 14. januarja 1952."
#
"Gora, 12. januarja 1952 "Dragi rojaki!
"Pišemo Vam pionirji iz Gore pri Sodražici. Za novoletno jelko smo dobili Vaša darila: zvez ke, peresnike, peresa, svinčnike in glavničke. Zelo smo bili veseli Vaših lepih daril, zlasti ker smo jih dobili tako nepričakovano. Najlepša hvala za vse!
"Zelo smo srečni, ko se Vi iz daljne Amerike spominjate tudi nas učencev na Gori. Kupili ste nam šolske potrebščine, da si bomo z njimi bogatili znanje, ker je znanje največje bogastvo. Obljubljamo Vam, da se bomo pridno učili, da bomo v ponos učiteljem, staršem in domovini. Upamo, da boste tudi Vi s tem zadovoljni.
"Vsi Vas lepo pozdravljamo in se Vas bomo hvaležno spominjali.
"Lavrič Mirko, Lunder Alojz, Gornik Alojz, Vesel Slavko, Čampa Drago, Košmrlj L., Gor-še Anton, Arko Frans, Košir Ivan, Gornik Mirko, Krže Francka, Arko Marija, Košir Marija, Košmrlj Ela, Krže Anica, Krže Fani, Košmrlj Anica, Krže Mal-či, Gornik Malči, Samsa Marija, Čampa M. Peček Majda, Turk Marija, Gornik Mara, Gorše Ela, Gornik Anton, Samsa Slavka, Košir Tinka, Krže Ivana, Krže P., Gornik I., Lavrič Franci, De-bevc Jože, Vesel Jože, Košmrlj Miha, Samsa I., Levstek P., Gornik."
Clevelandska Federacija društev SNPJ vabi na ples
CLEVELAND, Ohio—Običajna letna veselica Clevelandska federacije SNPJ se bo vršila v soboto, 23. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Preskrbljeno »je za vse dobrote, katere pač morajo biti ob takih prilikah in ker bo ravno pustna sobota, nam bo nape-kla naša sestra Mrs. Žerovnik izvrstnih pustnih krofov, kakor jih zna samo ona.
Za ptesaželjne bo igral Johnny Vadnal in njegovi fantje.
Na pustno soboto večer je noč veselja, zato vas vljudno vabimo, da pridete in tako skupaj katero uganemo o naših prednikih, kako so kaj oni praznovali pusta tam daleč v lepi staro-novi domovini.
Ker se bo zabava vršila na večer, kateri je določen za naše redne mesečne seje, je bilo sklenjeno, da se bo prihodnja seja vršila v petek, 29. februarja, v navadnih prostorih. Zastopnike se prosi, da upoštevajo to naznanilo. Na svidenje!
Za Clevelandsko federacijo: Josephine Tratnik, tajnica.
Predpustne zabave
Pevski zbor Triglav priredi plesno veselico v soboto zvečer Y Domu zapadnih Slovencev na 6Š18' Dčnisbn Ave. Veseličhi odbor je pripravil dobra okrepčila, s katerimi se bo postreglo gostom, Stanley Mauserjev orkester bo pa skrbel za prvovrstno zabavo na plesišču. Pevci vabijo svoje prijatelje in znance na obilno udeležbo, ker na pred-pustni veselici bo gotovo zabave za vse.
Tudi na Jutro vem bo luštno na pustno nedeljo, 24. februarja, ko bo Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. priredil domačo zabavo. Kuharica so obljubile pripraviti okusno večerjo in pravijo, da n® bo manjkalo klobas, krofov in mnogo drugih slaščic, ki so posebnost za tak dan. Igrala bo dobra domača godba in obeta se nekaj ur dobre zabave in razvedrila v prijetni družbi. Pričetek zabave bo ob 4. uri popoldne.
INFLUENCA RAZSAJA V OHIO
COLUMBUS, O., 20. februarja—V državi Ohio razsaja in* fluenca in mnogo šol so morali zapreti. V Cincinnati na primer devet, v Lime-a je 20 odstotkov šolarjev odsotnih. Na splošno se giblje število odsotnih šolarjev, zbolelih na influenci, med 10 31 odstotkom. V Mansfieldu so bile zaprte vse državne šole če se bo stanje zboljšalo, se računa, da bodo odprte zopet v pO' nedeljek. V Mansfieldu samem je na influenci zbolelo tudi 2? učiteljev.
iiaihiBliiUliiLInUiiUliilaliilaliilaliilaliiUliilaliil'''
education molds our future
better schoolc buno
a stronger ameiuca
iial,ilaiiil»liilmliil»liilaliilmll:laliilmliilmliilal:i'-l"'
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
Dr. Vid Grošelj:
NAJPOGOSTNEJŠA OBOLENJA V JESENI
1^1	i»i |*|	^ I*! 1^	^ 0*0 i»i 0*0 0*^ 0*01*1|»| 1^ 1*11*! |»| |»| |»| |»j |#| 0*01»| 0*0	1*^	1*^
Znano je, da prinašajo hladni jesenski in zimski meseci na splošno večje obolevanje ljudi. Zdravniške ordinacije se polnijo, število zaradi bolezni odsotnih v tovarnah, uradih in šolah narašča. Ugotovljeno je, da so vzrok povečanemu oboleva-nju predvsem neugodnejše vremenske razmere v hladnih mesecih leta.
Kadar iščemo zunanje vzroke, ki sodelujejo pri nastanku raznih bolezni, moramo misliti ne samo na bakterije in njihove strupe, na škodljive, vplive fizikalnega in kemičnega značaja in tako dalje, ampak tudi na vse vremenske činitelje tistega kraja in časa. Med njimi igrajo najvažnejšo vlogo temperatura zraka in njene spremembe, vetrovi, vlažnost, padavine, oblačnost, zračni pritisk in drugo.
Če pomislimo na vremenske razmere v naših krajih, nam takoj postane jasno, da so ravno v poznih jesenskih mesecih najbolj neugodne. Navajeni na enakomerno, prijetno toploto v poznem poletju, smo nenadoma izpostavljeni hitrim vremenskim spremembam z naglimi skoki v temperaturi, ostrim vetrovom in hladnemu deževju ali celo zgodnjemu snegu. Sedaj nam je razumljivo, da se človeški organizem ne more vedno popolnoma prilagoditi nastalim spremembam in da zato pade njegova naravna odpornost. Temu padcu odpornosti pa kaj rada slede tako imenovana prehladna obolenja z vsemi možnimi neugodnimi posledicami.
Beseda prehlad se med našim ljudstvom uporablja za najrazličnejša obolenja. Govori se o prehladu v glavi, na pljučih,' na ledvicah, v črevesju itd. če pa dobro prisluhnemo tej slovenski
besedi, bomo takoj razumeli, da hoče preprosto ljudstvo poudariti vpliv hladu oziroma mraza, katerega posledica naj bi bilo obolenje.—V medicini pa običajno razumemo pod prehladom oziroma prehladnimi obolenji one neposredne posledice, ki nastanejo zaradi nenadnih vremenskih sprememb.
Za boljše razumevanje si kar oglejnjo nekaj praktičnih primerov! Nevarnosti prehlada je na primer močno izpostavljen smučar, ki ves prepoten od napora mirno stoje počiva ali celo sede v sneg. Razgreto telo, zlasti če človek ni zadosti oblečen, se v mrzlem in vetrovnem zimskem zraku mnogo prehitro ohlaja. Kaj naglo se prehladi lahkomfselnež, ki se v pozni jeseni ali pozimi vozi slabo oblečen v odprtem avtomobilu, na kolesu ali celo na motorju. Kako nevarna za prehlad je slaba obutev, ki prepušča mraz in mokroto, niti ni treba posebej poudarjati. V vseh teh primerih je človeški organizem izpostavljen naglim in neugodnim vremenskim spremembam, katerim se seveda skuša kolikor mogoče, prilagoditi. Pri tem pa preti nevarnost, da pride do motenj v vzdrževanju stalne telesne topline, ki znaša pri zdravem človeku okrog 37° Celzija.
Stalno telesno temperaturo vzdržuje človeški organizem predvsem z večjim ali manjšim oddajanjem toplote v okolico, ki ga uravnava s širjenjem oziroma krčenjem kožnega ožilja, z oddajanjem potu, z dihanjem itd. Pri človeku, nevajenem na večje toplotne spremembe, pa se lahko zgodi, da odpove naravna prilagoditvena sposobnost. Tedaj pride do motenj v krvnem obtoku in do prekomer-
R. K. O. KEITH'S - E. lOStli THEATRE
EAST 105th STREET & EUCLID AVENUE
Ker v našemu gfedališču vedno kažemo najnovejše filme, imamo stalne posetnike, ki se razvedrijo ob posetu.
Tudi v bodoče bomo skrbeli, da imamo izbrane filme domačega in importiranega dela.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185tli ST.# KE 1-8187	Jerry Fetkovsek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. .
BUKOVIVIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
ne izgube toplote z neugodnimi posledicami. Zaradi mraza skrčene kožne žile povzročajo re-flektorno razširjenje ožilja v sapniku, bronhiji in pljučih, kjer pride kmalu do sluzastega izcedka, ki vpliva ugodno na razmnoževanje že prej prisotnih bakterij.
Poleg tega vpliva vdihavanje mrzlega zraka neugodno na že tako zmanjšano odpornost organizma. Sedaj že lahko govorimo o prehladu, ki ga označujemo prekomerna izguba tt)plote, izločanje izcedka v dihalnih potih in padec naravne odpornosti kot neustrezen odgovor organizma na škodljive vnanje vzroke vremenskega značaja. Bakterije, ki so doslej brez škode bile v dihalih, postajajo nenadoma škodljive in nevarne. Zlasti pa je prehlad nevaren za človeka, ki je nezadostno hranjen, močno utrujen ali kako drugače izčrpan.
Razumljivo je, da pri vsakerfi prehladu preti največja nevarnost našim dihalom, ki so tudi neposredno izpostavljena hladnemu zraku. Vsi vemo, kako hitro se zasluzi nos,'kadar smo prisiljeni vdihavati mrzel zrak. Na srečo največkrat ne pride do vnetja nosne sluznice, ker smo ohranili še vedno nekaj odpornosti. Kadar smo pa ob prehladu izpostavljeni večjemu navalu bakterij in je naša odpornost še manjša, pride do značilnega kataralnega vnetja. Spočetka nas muči nahod z vodenim iztokom, ki pa kmalu postane moten in nato gnojen. Često se pridruži neprijetno kihanje kot znak draženja nosne sluznice, manjši glavobol z občutkom teže in polnosti v glavi ter izguba okusa in apetita. Zvišana temperatura in slabo splošno počutje v enostavnih primerih obolenja nista običajna.
Akutno vnetje nosne sluznice ima pogosto glavni vzrok v prehladu, dasi ta seveda ni nujen. Večkrat se bomo spominjali, da nas je dan prej prepihal hladen veter, ko smo potni počivali, ne da bi se dobro oblekli, ali da nas je premočil dež. Zato je razumljivo, da je to obolenje najpo-gostnejše v poznih jesenskih mesecih. Poznam ljudi, ki se šele takrat zavedajo, da je prišla jesen, ko so se prvič pošteno prehladih. Dasi je prehlad pri nastanku bolezni odločilnega pomena, vendar ne smemo pozabiti na pravega povzročitelja. To so največkrat drobni virusi, ki spadajo med najmanjša živa bitje, proti katerim so navadne bakterije skoraj velikani, in ki se prenašajo od bolnega človeka na zdravega.
Akutno vnetje nosne sluznice je večinoma nedolžno obolenje.
ki po nekaj dneh preide tudi brez kakega zdravljenja. Vedeti pa moramo, da tudi "navadni nahod" lahko zapušča neprijetne posledice. Neredko pride do vnetja tako imenovanih sinusov, to je čelnih in drugih obnosnih votlin. Če vnetje postane kronično, povzroča pogostne glavobole; poleg tega je nevarno kot stalno gnojno žarišče v organizmu. Še pogosteje se vnetje širi iz nosa navzdol in zajame tudi druge dele dihal. Kmalu se pojavijo pekoče bolečine v žrelu, hripavost in kašelj. Razvilo se je katralno vnetje sapnika in bronhijev, ki povzroča poleg tega pekoče bolečine za prsnico. Običajno naraste nekoliko tudi temperatura, tako da ostane bolnik za nekaj časa navezan na posteljo.
Zdravljenje akutnih prehladnih obolenj ni težavno, saj se največkrat sama od sebe pozdravijo. Jasno je, da mora tak bolnik ostati doma, v topli sobi s stalno temperaturo. Ves čas, dokler ima vročino, tudi ne sme zapustiti postelje. V začetku obolenja zadostujejo domača zdravila, s katerimi dosežemo, da se bolnik močno poti. V ta namen dajemo topel čaj in aspirin ali druga zdravila, ki pospešujejo potenje. V težjih primerih z zvišano temperaturo predpišejo bolnikom tudi sulfonamide in zdravila, ki vsebujejo ki-nin. Pencilin in druga moderna antibiotična sredstva so le redko potrebna. Ker se je raba sul-fonamidov v Sloveniji v zadnjem času zelo razširila, bi opozoril, da jih je dovoljeno jemati samo po zdravnikovem navodilu, saj ta zdravila nikakor niso brez učinka za človeški organizem.
Ko se vnetje že precej umiri, bolnikom radi dajemo razne sirupe in druga sredstva, ki olajšajo izkašljevanje. Akutna prehladna obolenja se večinoma pozdravijo najkasneje v enem do dveh tednih. Zato moramo biti pozorni na vsak kašelj, bodisi suh ali z izmečkom, ki traja dalj časa. Neredko se namreč za navadnim kaši jem skriva resnejše obolenje, zlasti pljučna tuberkuloza. Ne morem dovolj poudariti, naj se vsak tak bolnik čimprej odloči za temeljit zdravniški pregled, ki mora vsebovati tudi rentgensko presvetljavo pljuč.
(Dalje prihodnjič)
SLOVENKA
srednjih let, stalno zaposlena, mirnega značaja, išče stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
IV 1-2452
MI DAJEMO IIV IZMENJAVAMO HlERCHAl^TS ZIVAMKE
BAILEY'S 4 Department trgovine
-M
SANFORIZED ZIPPER
OBLAČILA ZA MODROGE
Vrednost $3.98
Za veliko ali posamezno posteljo, trdna, nepobcljuna Sanforized oblačila za modrocc, z zipper j cm. ($4.08 Zipper Box Spring oblačila, $3.98).
SIMTCX SANFORIZED
FLANNELETTES
59c vrste
^	jarda
•
36" "široko bombažno flannelette blago, v progasti, plaid ali—pisani barvi, ncskrčljivo; tudi pastelne in temne barve, za toplo nočno opravo.
BARVITO, PRALNO
PISANO BLAGO ZA BRISAČE
Prava posebnost
C
jarda
Izbera Dutch ali appliqued pisanih vzorcev v rdeči, plavi, zeleni ali rumeni barvi ... za uporabo za kuhinjske, zavese, pokrivala, brisače, itd.
BAILEY'S Četrto nadstropje in v vseh podružnicah
OPEN EVERY NIGHT AT 6 SATURDAY ALL DAY
SLAK

OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
SOBE V NAJEM
MIRNA ZAKONCA
OBA ZAPOSLENA IŠČETA 3 ALI 4 SOBE V COLLINWOODU ALI EUCLIDU.
Pokličite pred 2. uro popoldne. KE 1-4126
RAZNO
MIRNA DRUŽINA
mati in 7 let star sinček išče stanovanje s 3 ali 4 sobami kjerkoli. Lahko da priporočila o poštenosti in značaju. Kdor ima za oddati, naj sporoči v uradu tega lista.
HE 1-5311
IŠČE SE
3 ALI 4 SOBE S KOPALNICO ZA 3 ODRASLE OSEBE. (SLOVENCI).
Kdor ima za oddati, naj pokliče LI 1-6594
SLOVENSKA DVOJICA
s 3 leta starim otrokom želi dobiti stanovanje s 4 ali več sobami. Je pripravljena plačati do $50 mesečno. Kdor ima za oddati naj pokliče
MU 1-6060
ooooooooooooooooo<
DELO DOBIJO ŽENSKE
Stenografinja
STALNO DELO.
Razna pisarniška dela. 5 dni v tednu. Tedenska plača.
KROMEX CORPORATION 880 EAST 72nd STREET EN 1-2922
NAPRODAJ
SODA BAR
delikatesna trgovina in Grill, nahajajoče se na prometnem vogalu. Dober dohodek. Morate videti, da lahko ocenite. Moderna oprema. Nobene zmerne ponudbe se ne odkloni. Pokličite ali se žglasite od 9.30 ure zvečer do 1. ure zjutraj, ko se lastnik nahaja v trgovini.
1398 E. 66 St., EN 1-9628
GROCERIJA - MESNICA IN C 2 LICENCA
Na Norwood Rd.. od St. Clair Ave, Popolnoma opremljena grocer i j ska trgovina; moderna oprema. Najemnina $85 na mesec, z gorko-to vred. Nad $1200 tedenskega prometa. Se mora prodati radi odhoda k vojakom. Sprejme se vsako zmerno ponudbo.
STAKICH REALTORS
KE 1-1934
DELO DOBIJO MOŠKI
>00000000000000ooc
ARC WELDER
All around
BORING MILL OPERATOR
Vertical DRILL PRESS OPERATOR
Radial
EXTERNAL GRINDER
Ako ste izkušeni v sestavljanju lastnega dela, in ste zmožni čitati blue print, ste kvalificirani za to dobro službo s plačo od ure. Morate znati angleščino. RELIANCE ELECTRIC and ENGINEERING CO. 1088 IVANHOE RD. 'Prijazna družba, pri kateri napredujete'
DELO DOBIJO MOŠKI
OLIVER
NA OBRAMBENEM DELU RABI OPERATORJE
za
LARGE AND SMALL DRILL PRESSES RADIAL DRILL PRESSES
MILLING MACHINE OPERATORJE THREADING MACHINE BORING MACHINE WASH MACHINE EXTERNAL & INTERNAL GRINDERS CENTERLESS SURFACE FLANGE
LATHES LARGE & SMALL TURRET ENGINE PATTERN JOHNSON W. & S. No. 2 LO-SWING FAY AUTOMATIC
Incentivna plača takoj od začetka na zgornjem incentlvnem delu.
SHEET METAL LAYOUT TOOLMAKERS TOOL DESIGNERS TIMEKEEPERS
Dobra plača od ure; morate biti pripravljeni delati 2. ali 3. šift; plačane počitnice in prazniki, klavzula o življenjskih stroških, avtomatična progresivna plača do maksimuma, prispevajoča skupinska zavarovalnina za delavce in družine, 5% premija za 2. šift. Employment urad odprt dnevno od 8. do 4.30 zvečer, ob sobotah od 9. do 12. opoldne.
The Oliver Corp.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0309
Oglašajte v Enakopravnost
v	f	'

f. i	W'*-v	X/* Ky »v«.	' •.	-• -■■ uT} .'O-''-	'V'^ -.•- . -
.AV.y}' -'"'v-: -. ,3'
'.;,|:.if - .1%


Besi Water Heater Buy is	J^Jj" \
Pametno je nabaviti si najbolj ekonomični vodni grelec—posebno ko se kombinira ekonomijo z hitrejšo poslugo, daljšim življenjem, in—nad vsem—varnostjo. Ravno to je, kar vam prinese Avtomatični, Podkurjen, Insuliran PLINSKI Vodni Grelec!
ZDALEKA HITREJŠE! Direktna gorkota učinkovitega plinskega plamena segreje vodo hitreje kot pa kakšne druge vrste moderno kurivo. Več vode se segreje hitreje ko porabite prvo zalogo. Hitro gretje, samo s Plinom, odstrani potrebo večjega, dražjega tanka..
TRAJA DALJŠE! Celoživljenjskega burner j a ni treba nadomeščati. Obratuje nenehno, vodo greje brez prestanka vsled pokvarjenosti burnerjev.
VARNO! Por>olnoma avtomatično—plin so sam zapre, ko plamen ugasne.
—in za EKONOMIJO... PLIN je zdale-
ka najcenejše izmed vseh odmerjenih vrst kuriva. Tudi stroški grelca so manjši!
OTOMATIC...
never needs regulating
saves trips to ttie bos$m»nt.
njNDERFlREP
A
no wasted heat —it's opplied right t« the tonk.
ULATEP...
klips wotii hot longer.
r
\

Nabavite si Avtomatični, Podkurjen, Insuliran PLINSKI Vodni Grelec danes . . .
potem se veselite udobnosti tople vode po najnižji ceni, za veliko let v bodoče!
"=5^EAST OHIO GAS

STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
J01IA]\ BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
(Iz Norveičine prevedel Božo Vodušek)
=riil
liis
(Nadaljevanje)
—Amerika, dežela svobode, končno tudi zanj odrešitev! In zdaj je tukaj. V Wisconsinu je moral delati, garati, ali pa je dobil brco. Kapitalisti tukaj huje izkoriščajo tiste, ki garajo, kakor kjerkoli drugod. Delal je pridno, da si je dovolj prihranil in mogel priti z drugimi semkaj. Tukaj da bo tako imenitno, je rekel Erik Foss, dovolj zemlje, velikanska žitna polja, bogastvo, kamorkoli seže oko. Da, zemljo je imel. Ampak bilo je treba pričeti znova s suženjskim delom. Garati in garati in samo garajti. Najhuje je bilo to, da tukaj ni mogel dolžiti niti oblasti. Kakor daleč je pogledal preko prerije, nikjer ni bilo nobene oblasti. Država? Gotovo je bila ona dolžna svojim otrokom preskrbeti kruha. Ampak kakor daleč je učitelj Jo strmel, nikjer ni bilo nobene države. Bila je samo zemlja, nebo in on. Loti
BELOKRANJSKI KLUB
vabi na
DOMAČO
ZABAVO
v SOBOTO,
23. FEBRUARJA
v SLOV. NAR. DOMU
na ST. CLAIR AVE.
Igra GRABNARJEVA GODBA
VSAKOVRSTNA OKREPČILA IN PRIJETNA ZABAVA
Zavarovalnina
proti ognju in nevilili in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT market — 2 man shop. New equipment. Leaving for
service.
4456 S. California, LAfayette 3-1642
SANDWICH SHOP dobro idoča obrt; jedilnica odprla pet dni in pol v tednu. Lastnik žrtvuje po zmerni ceni.
2651 N. Cicero Ave., ALbany 2-9515
FEMALE HELP WANTED
CATHOLIC family wishes to ex-■ change 4 room, garage, apartment for part time service of couple, no children. All utilities included plus garage stall, 1 block from train.	•
545 E. Deerpath, Lake Forest 1105
se dela! Če nočeš utoniti, moraš pEavati. Ali je dovoljen tako brezsrčen zakon sveta?
Lahko je šel, kamorkoli se mu je zljubilo, iz koče ali v kočo, sem in tja. Ampak nikogar ni imel, ki bi ga mogel dolžiti krivde, nikogar, ki bi se mu mogel upreti. Imel je samo ta kos zemlje, ki ni hotel roditi nika-kega žita, če ga ni oral in sejal. Zemlja se je razprostirala pred njim in se iz njega naravnost norčevala. Spominjal se je posestnikov v stari domovini, ki so bili zanj poroki pri banki in ki so zdaj pač čakali denarja iz Amerike. He, he! In njegova mati in njegov oče sta mu več kot enkrat dejala: "Povsod bo enako, pa pridi kamorkoli, Jo—ti boš zmeraj nezadovoljen." Zdaj sta pač imela prav. Jezilo ga je, ko je pomislil na to. Ali naj bi stara dva res imela tudi v tem prav? V duhu ju je videl, kako hodita okrog, se križata in imata prav. Ali kljub temu sta morebiti čakala na pisma in denarno podporo od njega?
Nekega dne ni imel več tobaka. To je bila nova zvijača njegovih nasprotnikov, tobak je moral vendar imeti. Šel je k Eriku Fossu. Ni maral imeti takih smeti, kakor je kardus, ne, hotel je imeti pravi tobak, ki se da zdrobiti s prsti in stlačiti v pipo. "Da," je rekel Erik, "ko boš zo-ral deset oralov zemlje, dobiš tobak." Jo Berg je obstal in se zaničljivo smejal. Ali naj Eriku Fossu pove, kdo je on prav za prav? Erik pa je pristavil: "In pozimi, ko ne boš imel ničesar
~ ALI KASLJATE?
Pri nas imamo iiborno zdravilo da vam uslavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph.' G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV 1-1874
Glavni stan za blago za moško in žensko opravo in za pošiljke p^eko morja, po zmernih cenah.
Hard finish, 50% voleno. 50% rayon "Men's wear Worsted Suitings, idealno za nošo skozi celo leto, v temno plavi, sivi in rjavi barvi: regularna $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jarda.
Crease-resistant volneno-rayon Gabardine in Sharkskins, GO in-cev široko, blago za moško in žensko opravo v temni in svetli barvi. Regularno $2.50, sedaj samo $1.75 jarda.
Imamo tudi obilno izbero blaga na j ar de za ženske suknje, obleke, suits in krila po posebnih cenah. Imamo tudi popolno zalogo krojaških potrebščin. ^
Govorimo nemško in slovensko.
S. LIEBERMAN WOOLEN CO. 1446 West 3rd St.,
blizu Superior Ave.
Odprto od ponedeljka do sobote od 9. do 5.30; ob nedeljah od 9. do 12. opoldne.
HELP WANTED MALE
We Have Immediate Openings For
MECHANICS
Experienced in Food Packaging Machine Maintenance.
Good Pay.
Excellent Working Conditions.
Ask for Mr. Perkins.
STANDARD BRANDS, INC.
2133 W. PERSHING RD.
jesti, lahko umreš od gladu, ali si pa griži nohte. Pri nas ne dobiš ničesar." To je bil nož na grlo.
Jo Berg kljub temu ni rekel, kaj o Eriku misli. Šel je k sosedom in pri vsakem dobil nekaj tobaka. Vendar so mu rekli, da ga imajo več, kot ga sami potrebujejo. To je bil migljaj. Jo ■je nameraval iti svoja pota. V mesta ? Prav, ampak tam je bila država in moral bi spet garati. Domov v staro domovino? Ah, ti moj ljubi Bog!
Končalo se je s tem, da je Jo Berg končno pričel orati, ko je pri drugih klilo že seme iz last, ampak fant si jih ni upal vzeti, če je Jo. rekel ne. Zdaj je torej oral Jo Berg. Šlo je počasi, postal je trd in ohromel. Zemlja, zemlja ga je spominjala učiteljev v šoli, ampak morala se je vdati. Končalo se je s tem, da je postal silno lačen. Spal je čudovito. Pričel je spet govoriti z Antonom in je bil do mladega fanta obziren. Z voloma je bil kakor brat. Pogosto je stal dolgo pri njih in ju čohljal in govoril z njima angleško in toliko, da jima ni rekel, da morajo biti prav za prav složni vsi, ki opravljajo suženjsko delo. Dal jima je nova imena. Enega je imenoval Luter in drugega Garibaldi, oba prijatelja svobode.
Zdaj pa so bili tovariši že tako daleč, da so si gradili ilovnate koče. Prišli so k Eriku in hoteli navodila. Kdo od njih je že kdaj gradil ilovnato kočo? Erik sicer tudi še ni nikoli gradil, ampak ni si upal tega povedati. "Najprvo moramo imeti dobre kleti," je rekel. "Pozimi je v preriji precej mrzlo in zato potrebujemo prostor za hrano in mleko."
Pri vseh štirih sosedih so že zevale jame za klet. Anton in Jo pa sta še zmeraj delala na njivah. Bila sta se spet sprijaznila in sta zdaj pa zdaj govorila drug z drugim. A če je Anton pričel govoriti o tej ničvredni Norveški, se je učitelj zelo dolgočasil. Saj to je bil slišal že sto in stokrat.
Nekega dne sta se mala fanta Anders in Oluf splazila in odšla na pustolovščine. Capljala sta bosa preko prerije in se namenila priti tako daleč, da ne bosta videla nobonega dima več. Plaziti se z doma, biti morebiti ujet od Indijancev in privezan na mu-čeniški kol, je bilo vendar veliko doživetje. Anders je ' imel navzven stoječe podočnice materine in velike oči. Široka usta so bila ustvarjena zato, da bi vriskala v gorah. Oluf je bil manjši, ampak bolj čokat. Oči je imel od sile pametne, prebrisan fant! Hej, kako korakata, kako drvita dalje, vse dalje in dalje. Splašila sta nenavadno sivorjavo žival s koničastim jilcem. Tako strašen smrad razširja, da si morata za-tisniti nos. Anders koine, Oluf pljuje in pravi fej! Tako daleč, daleč sta. Kaj, če nikoli več ne najdeta domov? Ampak onadva tečeta dalje in dalje. Prerijska trava jima sega do ramen, ampak onadva tečeta. In naenkrat
padeta v majhno reko, obtičita do nosu v vodi in se izkobacata vsa mokra spet van. Stojita in hrkata in gledata reko in drug Jrugega. Tedaj odkrijeta, da je tam pesek in kamer>. "He, ti poglej no!" vzklikne Anders in pokaže s prstom. "In oče tako zelo potrebuje kamenja!"
Tam je tudi les, ki ga je voda prinesla in splavila na breg, ko je bila reka narastla. Suh je, kakor nalašč za pod lonec. ^ Ko sta se vrnila domov s tako važnimi novicami, jima je Kal ukazal govoriti tiho in jima je naročil, da morata jezik držati za zobmi. In zasukal je oči v smeri proti sosedom. Potem se je odpravil z njima z doma, vzel je vola in kubberull, sedli so nanj in šlo je čez drn in strn. Kal se je moral smejati vozu. Kolesa so ga spominjala brusnih kamnov, lesene osi so klopotale kakor coklje. Vendar šlo je. O, kako zelo je potreboval kamenja za oporni zid v kleti. Tam ga je bilo dovolj zanj in za druge.
Da, fanta sta bila našla majhno reko. Kaj pa, če so bile v njej tudi ribe? Kaj, ko bi imela kako pripravo za ribarjenje. Cisto na tihem sta premišljevala o tem, niti dekletci nista ničesar izvedeli. Ampak vzeti materi buciko, jo držati nekaj časa v ognju, da postane mehka, in jo zviti v kljukico—ali more biti to kdove kaj hudega? Na nekih zavojih sta našla ovito dolgo vrvico. Črvi za vabo pa morajo biti pod kamenjem v reki. Ko je oče legel k popoldanskemu počitku, sta spet stekla z doma.
Kal je klel, ko ju ni mogel najti. Vražja pobalina nista še vsadila vsega krompirja. Zvečer pa ju je videl, kako sta prihajala od daleč. No, če dozdaj ni
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dn J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
pela palica, bo pa odzdaj. Ampak vraga, kaj nosita? Gledal ju je napeto. Kakor gotovo se me Bog usmili, ribe so.
"Moj Bog," je rekla Karen. Nihče ni mogel povedati, kakšne ribe so. Postrvi niso bile. "Menda so ščuke," je rekel Kal, čeprav se glede sladkovodnih rib ni nič kaj spoznal.
Nekega drugega dne, ko sta se spet potikala ob reki in ribarila, sta odkrila nekaj novega— drevesa. Stala so v kotlini, ki je sponynjala skoraj na majhno dolino. Bila je tako daleč od taborišča, da se je od tam ni dalo videti. Možem, ki so imeli premalo tramov za strehe, je bilo pomagano.
Tako so zrastl6 koče iz tal. Imele so en sam prostor, prihodnje leto pride morebiti še kateri zraven. Voli in krave so tudi morali imeti streho za zimo.
Ampak niti Erik ni bil mislil na vse, ko so se napravljali na pot. Pozabil je šipe. Štiri ilovnate stene* vrata, na vsaki strani strehe luknja za šipe, to je bila hiša. Ali okna so morali za zdaj pokriti s papirjem. "To je prava ribiška koča," je rekel Kal.
Mizar sicer ni bil, pa saj pohištvo tako ni bilo namenjeno za razstavo. K trem stenam je postavil ležišča, k eni za dekleti.
k eni za oba fanta in k eni za stara dva. Ognjišče z dimnikom, ki je vodil skozi streho, je postavil na sredo. Da bo prostor bolje ogrevalo, je rekel Erik. Le čakaj, da pritisne prerijska zima.
Teden je v delu hitro potekel, ampak nedelja je bila dolga.
Nič ni pomagalo gledati na vse strani preko ravnine. Nikjer niso videli nikakega cerkvenega stolpa. Kal je tudi ta dan skrivaj vstal ob solnčnem vzhodu in delal, dokler ni opazil, da so se drugi zbudili. Seveda, Bog ga je kljub temu videl. Ali z njim se je dalo gotovo lažje živeti kakor z drugimi ljudmi.
Potem so se umili in se polepšali in oblekli v nedeljsko obleko. Sedeli so pred kočo in gledali preko neskončne planote, ki se je razblinjala v trepetajoči soln-čni vročini. Vstajale so slike iz stare domovine. Niso mogli razumeti, da je bil tamkaj zdaj drugačen dnevni čas. Zdelo se jim je, da se nad domačim okrajem širi zvon jen je. Zdaj se vozijo in gredo ljudje v cerkev. Bog ve, o čem bo župnik danes pridigal.
Ali pa hodita mož in žena ob njivah in premišljujeta .in gleda-t^, kako vse kaže. Zdaj bi bil že skoraj potreben dež. Širokolist-nata pšenica klije iz velikih čet-
verokotov, oves je tako voljen kakor žamet. Ko sta sredi prerije, vidita od daleč, kako se zel-nato zelene ploskve dvigajo iz rjavorumene ravnine. Prav tako je, kakor da bi ju zemlja, ki sta jo prekopala, trdneje vezala na kraj, delala vse bolj domače. Tako praznujejo nedeljo. Hodijo okrog in si želijo, da bi vse uspevalo, kar so bih posejali. Vreme, vreme. Solnce in dež sta jim Previdnost božja, polja njihov dom. In že zdaj obnavljajo imena posestev, s katerih so prišli iz domovine. Imena Skaret, Foss, Vatne in Berg, Noreng in Kvidal se vežejo s kosi zemlje in s kočami. "Pojdi tja v Skaret h Ka-lu," pravijo sosedje. Tako so bile koče krščene in imena jim obujajo kakor v prividu njihove domove v stari domovini.
Ali nekega dne doživi Karen Skaret nekaj velikega. Koča za vole in krave je dovršena in živali so eno ali dve noči prebivale v njej. Nekega večera o mraku gre tjakaj molst in tedaj—tedaj zagleda spet starega hišnega duha iz Skareta. Niso sanje, resnica je. Saj fanta mora poznati! Stoji in išče opore. Da je res prehodil vso dolgo pot z njimi! Da, da, zdaj ve, da jim bo šlo kljub vsemu tudi tukaj dobro.
(Dalje prihodnjič)
m tmppuD CHI
VIATIOHAL BROTHERHOOP
817-\WEEK-*°
Riw'KVC^'tAKj CijOS
EVERyBUPPy SHOULD LOVE EACH UPPER LIKE BRUPPERS AN' WE'P ALL BE 600P dOYS ' SOILS/
WmrlEP.
BROTHERHOOD WEEK tponiored by Th* Nation«! Conference of Christian* en j Jew;
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO'S BASEMENT

5e eh tiakup!
"Friiit-of-the-Loom" BUILT-UP
BROADCLOTH
Spodnja krila
Brezpogojno jaml'cna
Mere 34 do 44
EkNira iiiero 46 do S2 1.29
Spodnja krila ukrojena po polni meri za udobnost in izdelana iz broadcloth blaga fine kakovosti izdelka "Fruit-of-the-Loom" in brezpogojno jamčena. Stili v štirih kosih z širokimi naramnicami in močnimi robovi ter lepim ob šivom. Samo bela barva.
Poštna in telefonska naročila sprejeta, danes, petek, soboto do 6. ure in v ponedeljek od 9. do 9. sv. za 2 ali več komadov—pokličite CHerry 1-3000. Thq May Co. Basement oddelek s spodnjo opravo