Let« IX., štev. 50. f eitniaa platan t gotorini. V LJUBLJANI, v soboto, 12. decembra 1925. Današnja številka Din 1*68, noten ponedeljka In prazniku vsak dan. Uredništvo in upravni!tvos »na, poštni predal štev., 168. i&siOT n telegram«: »Naprej«, Ljubljana, Otelicvnl račun it 18.807. NAPREJ Stane mesečno . . . . Din 25-— | za inozemstvo .... Din 55-— Oglasi : Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: » 60 par, najmanj 5 Pia. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer ?e bm priobčijo. — Rokopisi se ue vračajo. Reklamacije za list £o poštnine proste, j Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Iahafa začasno le enkrat nat leden in stare mesečno 6 dinarjev totnlk VII., Slev. 50. Četrtkova ^aprejeva" Številka IsESMaj« kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din : Pogubna rovarenja. (Likvidacija socialnega zavarovanja in drugo.) Kristanovska politika gre v klasje. Njeni sadovi dozorevajo tako, da bo prav kmalu spoznal vsak proletarec to pogubno politično delovanje gospo-ako-oportunistične lažisocialistične voditeljske klike. Kar od začetka preglejmo, kaj nam je prinesla. Zveza s fašistovskimi de-mokratarji, ki jo odkrito priznava so-cialpatriotska voditeljska klika — komu je prinesla koristi? Proletariatu? Ljudstvu? Demokratizmu? Kaj še! Koristila je verižniškemu kapitalu, da je lahko s pomočjo »socialističnih« voditeljev zakril svoje umazane medvojne in poprevratne afere. Ni koristila ljudstvu, temveč fašistovski kli-' ki, ki je odkrito protiljudska, ki odkrito zagovarja in propagira diktaturo kapitalistične klike, diktaturo izkoriščevalcev nad ljudstvom. Streljanje pred pošto, terorizem nad posamezniki, pokolj v Trbovljah, vse to so mali simptomi onega stanja, ki bi nastalo, če bi socialpatriotski kliki popolnoma uspela peklenska zveza s kapitalisti. Logična posledica te zveze je, da zagovarja voditeljska klika hegemoni-stični centralizem, ki je glavna ovira vsake demokracije. Kaj je vzelo ljudstvu zaupanje v socialno demokracijo, če ne zveza njenih bivših voditeljev z odkritimi eksponenti hegemonistič-nega centralizma, ki je v stvari samo velesrbski imperializem. Ti »priznani intemacionalistk podpirajo dosledno politiko velesrbskega imperializma. Razume se, da so tajno podpirali in še danes podpirajo ali pa celo inspi-rirajo politiko »Obznane« napram zavednim delavskim organizacijam. To so nam lepi socialistični voditelji, ki podpirajo fašizem, velesrbski imperializem in obznanaško politiko napram delavskemu razredu, in sicer za ceno malih koncesij, od katerih ima koristi samo par vernih hlapcev le politike. Le poglejmo politiko teh fašistov-skih hlapcev v institucijah za socialno zavarovanje. Bolniško zavarovanje so s pomočjo demokratarjev odvzeli delavcem in dali v roke delodajalcem. Ko se je začel Kocmur temu upirati, ' so ga s tajnimi spletkami odstranili z ravnateljskega mesta, da je tako postalo njegovo mesto prosto za demokratskega, delodajalskega eksponenta. Sedaj se začenja likvidaciia. Ravnateljstvo je v rokah pristašev kapitalističnih strank* kapitalisti torej z lahkoto likvidirajo še oni mali vpliv članstva v tej instituciji, ki ga ima članstvo na papirju, kajti gospoda je poskrbela; da članstvo ni prišlo do svojega vpliva navzlic zakonu in ustavi ■že 4 leta. Rezultat take politike je postopna likvidacija socialnega zavarovanja, ki ga je kapitalizem bil prisiljen uvesti radi revolucionarnega nastopa delavskega razreda v letih 1919—1921. Ministrstvo za socialno politiko že pripravlja zakon o podržavljenju socialnega zavarovanja. Sedaj pa kliče »Socialist« delavstvo • in kapitaliste na pomoč, češ, socialno zavatovanje hočejo 'odvzeti demokra- tarjem in ga podržaviti. Mi tega ne damo, mi se bomo borili proti temu z vsemi silami, tako pravi. Taka provokatorska politika onih, ki so 4 leta sabotirali samoupravne pravice članstva pri socialnem zavarovanju, ki so institucije soc. zavarovanja tako lepo predali delodajalcem in centralizirali denar v demokratar-skih bankah, je nezaslišana! Sedaj, ko postaja zrela njihova politična pšenica, sedaj ta vodilna laži-socialistična gospoda kliče na pomoč v isti sapi: delavci in kapitalisti, rešite, državna uprava hoče vzeti demo-kratarjem socialno zavarovanje iz rok! Poglejmo še v Delavsko zbornico, katere upravo so dobili v roke zvesti hlapci SPJ politike. Če govorijo o de-mokratarskih prvakih, da se zlato v njihovih rokah spremeni v govno, velja to še veliko bolj za njih 5socialistične« zaveznike. SPJ hlapci so dobili torej iipravo Delavske zbornice v roke, dobili so v roke tudi precejšnji proračun, ki ga plačajo zavarovani delavci in delavke. In začelo se je gospodarstvo: temu društvu toliko podpore, onemu toliko. Pa so prihiteli klerikalci in rekli: »Glejte, mi tudi radi zobljemo iz korita!« In pripustili so jim prostor pri koritu. Tedaj so se postavili »revolucionarni« komunisti in so ponižno prosili vsaj za kakšno razpoko pri koritu, da bi lahko srkali ono, kar curlja skozi razpoke. Zakaj pa ne, so rekli gospodarji, samo zavezati se morate, da nas boste branili. In »komunisti« so na to pristali. Pa so prihiteli še narodni socialisti, ko so videli pojedino, »če boste nas volili, zakaj pa vam ne bi dali,« so rekli gospodarji, »bogato obložena je naša miza.« Ker je pa »Naprej« kritiziral tako politiko kot skrajno pogubno za proletariat, so planili proti organiziranemu proletariatu, proti strokovnim in gospodarskim organizacijam. Tem je treba zamašiti usta, to je parola kapitalističnih hlapcev. Parola je vredna njihove fašistovske ideologije! Ta »gnojni tur« moramo izrezati gospodarsko, politično in strokovno. To je parola lažisocialističnih hlapcev. Toda zavedni proletariat na Slovenskem bo prekrižal tem kapitalističnim hlapcem njihove račune. Vsa njih tajna in javna rovarenja ne bodo uničila zavednosti našega proletariata. Ta njihova pogubOnosna politika krči samo pot klerikalriim organizacijam v delavske množice. Ta njihova zaslepljena politika mržnje in maščevanja nad zavednim delotn delavstva bo imela isto posledico, kakršno je imela zveza s fašistovskimi demokra-tarji. Radi te njihove politike bodo klerikalci lahko z lahkoto dobili večino pri volitvah v delavsko zbornico. Posebno so jim to omogočili z reakcionarnim volilnim redom, kakršnega so si mogle izmisliti samo fašistovske ultrareakcioname glave. Še nekaj o strokovnih organizacijah. S svojim znanim geslom: organizacija sem jaz, je njihova birokracija, ki je sicer ponižna dekla političnih avantur SPJ, razbila in uničila enotne strokovne organizacije. Kaj interesi proletariata, kaj interesi Socializma! To so prazne fraze t— tako misli štfb-kovna birokracija, , Glavno so . napi osebni interesi, vse drugo nas nič ne briga, to je njih vodilna misel. Kori-tarska politika, ki so jo konsumarski voditelji od nekdaj prakticirali, je zmagala na vseh koncih socialpatrio-tizma. 31i se voditeljski kliki socialpatrio-tov ne čudimo. Ona je že davno izgubila vse vezi s socializmom. (Sedaj šele naše članstvo lahko jasno spozna, kako uslugo je napravila ta klika naši stvari, ko je zapustila našo stranko.) Čudimo se pa komunističnim voditeljem, da to politiko tako dosledno branijo, da bodo celo skupno listo sestavili za volitev v Delavsko zbornico. Ta izdajalska kontrarevolucionarna politika je najjasnejši dokaz pogubne pučistovske taktike, ki jo komunistični voditelji tako pridno prakticirajo. Najbolj interesantno pa je, da to svojo izdajalsko politiko krijejo pod plašč komunistične internacionale, da to svojo politiko izvajajo s pozivanjem na revolucionarno internacionalo. Ne moremo verjeti, da bi katerakoli delavska revolucionarna internacionala mogla odobravati politiko social-fašistov in lažikomunistov. Če tretja ali socialistična internacionala še ni odkrito nastopila proti taki politiki, to samo radi tega, ker te politike ne pozna, oziroma je o njej napačno informirana. Zavedno delavstvo pa se mora proti taki politiki boriti, dokler ne zmaga razredna socialistična borbena zavednost. Demokracija v sedanj; Delavski zbornici. Gospodu Melhioru Čobalu, predsedniku Delavske zbornice za Slovenijo, v Zagorju. Kot član upravnega odbora Delavske zbornice za Slovenijo vlagam pritožbo na Vas kot predsednika »zbornice radi nezakonitega poslovanja zbornične pisarne, ki sem ga ugotovil, in sicer: Delavska zbornica je po zakonu predstavnica ročnih in duševnih delavcev ter ima kot taka vsako legalno strokovno društvo, ki se zbornici priglasi, registrirati. Društvo »Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo«, ki ima svoja pravila odobrena od pokrajinske uprave oddelek za notranje zadeve v Ljubljani pod štev. 8263/IV. z dne 3. avgusta 1921 se je s prepisom svojih pravil prijavila za registracijo z vlogo z dne 6. oktobra t. 1., ki je bila priporočeno odposlana. Delavska zbornica pa društva »Unija stavbinskih delavcev« vzlic reklamaciji še ni registrirala, dasi'se je na seji upravnega odbora dne 3. oktobra 1.1. sklenilo, da se bo registrirala, kakor hitro prijavi svoj pristop. Radi navedenega protizakonitega postopanja zborničnega osobja si uso-jam ‘‘staviti na Vas, gospod predsednik, sledeča vprašanja:. 1. Ali Vam je znano, da dela stranka, kateri Vi pripadate, na to, da se »Unija stavbinskih delavcev« ne registrira? 2. Ali Vam je znano, da se?d<’la na to, da bi se »Unija stavbinskih dclav-cev« po zakonu o zaščiti države prisilno razpustila in da bi se. njeni funk- cionarji zaprli? Poskus o tem se je že napravil s tem, da so mene kot tajnika aretirali in zasliševali o ciljih »Unije« pred sodiščem in se je skušalo postopati po § 15. zakona o zaščiti države. 3. Ali Vam je znano, da je»Delavsko-kmečki list« pisal, da dela vaša stranka na to, da se »Unija stavbinskih delavcev« razpusti, kar je tem bolj verjetno, ker je mene preiskovalni sodnik v celjskih zaporih zasliševal o shodih »Unije«? Ker ne morem verjeti, da bi Vi za vse te protizakonitosti vedeli in jih ne hoteli odpraviti z vso strogostjo, se obračam na Vas kot pred zakonom odgovornega mandatarja Delavske zbornice ter Vas vljudno vprašam: a) ali ste, gospod predsednik, pripravljeni takoj odpraviti vse nezakonitosti pri Delavski zbornici in b) ali ste pripravljeni ukreniti vse potrebno, da se »Unija stavbinskih delavcev« takoj registrira z dnem, ko je bila prijavljena v registracijo? V pričakovanju Vaših takojšnjih ukrepov sprejmite izraz mojega visokega spoštovanja. Celje, 4. decembra 1925. Alojzij Leskošek, član upravnega odbora Del. zbornice. Odgovor: Gospod Leskošek Alojzij, Celje. — V posesti Vašega cenjenega z dne 4. decembra 1925 se poroča: Sklep Delavske zbornice je razumeti tako, da se registrirajo organizacije po došli prijavi na prvi seji upravnega odbora, ni pa upravičena uprava sama registrirati. Vi tolmačite sklep od 3. oktobra 1925 torej nepravilno. Vprašanja, če sem pripravljen odpraviti nezakonitosti uprave Delavske zbornice, so brezpredmetna, ker mi ne navedete nikakih konkretnih slučajev nezakonitosti. Glede registracije Vaše organizacije je brezpredmetno, ker je bila razpuščena, glej Uradni list od 30. novembra 1925, štev. 107 pod štev. 2089. S spoštovanjem M. Čobal. Zagorje, 5. decembra 1925. Komentar. G. Čobal naj pojasni, na kateri seji upravnega odbora so bile sprejete kapitalistične (demokratske in klerikalne) organizacije. G. predsednik Čobal se je zvito izgovoril, vendar se je zraven izkazal, da ni objektiven, ker se je skril za seje upravnega odbora. »Unija stavbinskih delavcev« je bila 6. oktobra prijavljena in bi morala biti po pojasnilu g. Čohala na seji 20. novembra registrirana, to je 4 dni prej, preden je »poglavar« Haramina podpisal za »Uradni list« razid (ne razpust) društva »Unije stavbinskih delavcev«. S tem dokumentira g. Čobal, da je v zvezi s tem, da bi se društvo razpustilo. To je važno, da vemo, da g. Čobal ni samo kongresa »Unije slov. rudarjev« razgnal, ampak 'izrablja tudi funkcijo predsednika Del. zbornice v strankarske svrhe svojih sodrugov. Važno je tudi z druge strani, da slovenski proletariat zve, kako znajo na prefrigan in nezakonit način izrabljati > svoje funkcije. 0 sklicevanju na razpust društva:.g. Čobal dobro ve, da j'e razlika med razidom jn razpustom, Razide se lahko, društvo samo,fr#zpGstr ga ...... *-*> -•*- /~i- , /Sf pa lahko le oblast (zdaj veliki župan). G. Čobal tudi ve, da se »Unija stav-binskih delavcev« ni razšla, vendar on tega uradno noče vedeti. G. Čobal tudi ve, da Haramina in Beker še nista velika župana, ampak samo vodilna člana soeialpatriotske SP J. „Stogina“ pot od tajnih do javnih računov. Zadrugo »Slogoc sta ustanovila leta 1920. takratna voditelja soc. dem. stranke Ant. Kristan in Albin Prepeluh za zbiranje črnih fondov. Zato je razumljivo, da s^ta jo uredila tako, da nihče razen njiju ni vedel o gospodarskem položaju ničesar, zlasti pa ne članstvo delavskih organizacij, iz katerih se je denar zbiral in za katere se je porabljal. Lastnih članov je imela »Sloga« vpisanih 20, a to niso bili pravi člani, temveč le statisti. V knjigah so bili šicer vpisani, a ker niso imeli deleža vplačanega in potrjenega, bi bil predsednik vsakega lahko pognal z občnega zbora, kdor bi mu ne bil všeč. Pa tudi če bi dal vsem pravico odločeva-nja, vendar bi proti njemu ne mogli ničesar, kajti zase je rezerviral toliko glasov, da bi sam lahko preglasoval ves občnfi zbor. Vsega tega pa razen imenovanih dveh takrat nihče ni vedel, nihče niti mislil ni na kakršnekoli zahrbtnosti, kajti delavstvo je mislilo, da je »Sloga« samo zato ustanovljena, da bo v smislu pravil KDZ tvorila gospodarsko zvezo med industrijskim in kmetskim proletariatom, naslanjajoč se na veliko in močno Kons. društvo za Slovenijo. Niti »Nakupovalna zadruga takrat še ni bila poznana v tem smislu, kakor smo jo pozneje spoznali. Še celo razni zaupniki, ki so prihajali v Ljubljano v uradne prostore Nakupovalne zadruge, so mislili, da imajo opravka le s Kons. društvom za Slovenijo. Zgodilo se je celo, da je prišel človek z računom iz Nakupovalne se pritoževat, kako drago da je vse v Kons. društvu za Slovenijo! To ni bila samo posledica nevednosti, ampak tudi odsev resnličnega položaja: v vseh teh zadrugah so gospodarile iste osebe in te osebe so razlikovale med posameznimi zadrugami samo iz formalnih ozirov (to vpiši sem, to tja itd.), s Simer se je prav mnogokrat zgkril dejanski stan ali pa se tako pomešal, da ga niti udeleženci niso mogli jasno razločevati. Lep zgled za to je n. pr. dvamilijonska izguba pri špekulaciji s kavo in oljem, ki je zasmrdela pred Kristanovim odhodom v Belje (1921). Ta zadeva še lani ni bila razčiščena in tvorila je tudi enega izmed očitkov v okrožnici korunovcev, s katero so na lanskem občnem zboru Konsum-nega društva za Slovenijo zašiili oči delegatom, da so verjeli Svetku, Urat-niku itd. in šli v boj proti Kristanu pod komando teh tajnih Kristanovih prijateljev (pogl. »Naprej« v prvih dneh maja 1924!). Razdor leta 1920. in posledice celjskega kongresa o Vseh svetih istega leta so prinesle med delavstvo nekaj več jasnosti. Občni zbor »Sloge« leta 1921. je že sklenil, da mora »Sloga«, če je zato tu, da financira stranko, gospodariti v soglasju s strankinim izvrsevalnim odborom, ne pa po "volji posameznikov. Toda od tega momenta »Sloga« sploh ni več poslovala, kajti na tako poslovanje ni bila urejena, rzvrševalnemu odboru bi bilo treba marsikaj pojasniti, to pa pri črnih fondih ne gre. Zato je »Sloga« zaspala in niti občnega zborja ni imela, dokler ni njeno načelstvo vsega njenega imetja pospravilo. Kako so izgubile svojo vrednost delnice Ljudske tiskarne, je čitateljem »Napreja« itak znano, enako tudi to, kako lepo vlogo so pri tem igrali Čobal, Svetek in Uratnik. Znano je tudi, da je Uratnik govoril in pisal, da je bil Bernot zaradi nerednoati prt »Slogi« kaznovan, potem se je pa izkazalo, da je edini Bernot zahteval občnega zbora in poštene ureditve in da za to tudi ni plačal niti Keka kazni, dočim je Uratnik še na vsak način pred občni« zborom — torej predho 3guhi avojo odločilno mod — hotel »leži »Slogo« do nagega, čeprav je sodišče že diktiralo kazen radi zavlačeva- nja občnega zbora. Ta gospod krivec je hotel svojo krivdo naprtiti Berno-tu na hrbet in šele potem je utihnil, ko je »Naprej« objavil tozadevne uradne akte. Seveda ni utihnil, ampak je začel pobožno zavijati oči, češ, da ni lepo, če se napadamo ... Končno je prišla »Sloga« delavstvu v roke, a ne le slečena do golega, ampak še celo z dolgovi, med njimi z dolgom 12.500 Din, ki je z obrestmi do letos narasel na 19.000 Din in ki tvori z Varlečevo terjatvijo skupaj tiste slavne upnike, ki so si 7. t. m. izvolili za lconkurz »Sloge« odbor upnikov v osebah: Ant. Kristan, Jos. Pastorek in dr. M. Korun. Dr. Korun je kot Varlečev zastopnik te predlagal in ker ni bilo nikogar proti, je tudi obveljalo. Kako prideta Kristan in Korun zraven, je razumljivo, tudi je dr. Korun to sam povedal: izjavil je, da je »Naprej« najsigurnejše imetje »Sloge«, zato ga hočejo gg. upniki imeti za vsako ceno. Bo že še spoznal, da je to grozdje zanj prekislo! Kako pa pride v sredo med ta dva gospoda Jos. Pastorek, to bo površnim čitateljem nerazumljivo. Tisti Pastorek, ki mu korunovci v Trbovljah niso dali besede, tisti, ki je pisal take članke proti Kristanu? Tisti? Da, tisti! Zavedni se ne bodo nič čudili, od nas ne gre nihče kar tako, to bi se ne izplačalo. Kdor gre od nas, je šel še vsak zato, ker mu je pri nasprotnikih lepše kazalo — taki »za trajno ne morejo vzdržati, da bi pokretu žrtvovali vse«, tako je napisal Jeram ... Le spomnite se na razne Korene, Uratnike, Svetke in Krušiče, pa bo vse jasno. Najprej začno pisati manifeste in apele za enotno fronto in se zraven zaklinjajo, da nimajo ničesar s Kristanom, potem se »užalijo« in »disgustirajo«, nazadnje jih pa najdeš sredi med obema socialističnima borcema« Kristanom in Korunom. Kako pa si Pastorek sploh upa priti med »Slogine« upnike, to je razloženo v članku - Razredni boj« v »Napre-ju« št. 20 z dne 16. maja 1925. Taka je namreč še vedno njegova logika in — poštenje. On je namreč »Slogin dolžnik, ne pa upnik. Ko je šel od nas, je poravnal neke dolgove, pri tem pa si je odtrgal delež, kakor da bi ne vedel, da bo njegov šele pozneje. On to dobro ve, a ker je požrtvovalen, je napravil »zmoto«. Ker sta med dolžniki tudi Kristain in Korun, so vsi trije odborniki upniškega zbora »Slogini« — dolžniki. Kaj podobnega menda še ni bilo na svetu. Enotna fronta dolžnikov je torej sklenila napraviti napad na »Slogo , da bi ji ne bilo treba plačati, pač pa se polastiti »Sloginega« imetja! Pa ne pojde tako gladko! Že večkrat se je izkazalo, da sodišča niso tako neobjektivna, kakor bi razni gospodje radi. Tako n. pr. je bilo načelstvo »Sloge« kazensko zasledovano, češ, da se bavi s politiko — toda je bilo oproščeno, ker se je dokazalo, da je »Sloga* le'lastnica materialnih vrednot, po bilanci ugotovljenih, ne pa politične vrednosti lista, ki je last stranke. Ta gospoda pa še vedno upa, da bo do rešitve našega rekurza proti konkurzu »Sloge« prešel »Naprej« v roke slavnega »nepolitičnega« odbora: Kristan, Pastorek, Korun. Vsak zaveden delavec ve, da se tudi tu enotna fronta prav enotno moti. Ako piješ JBUDDHA* čaj viivaš že na zemlji raj Veileln« garancija! Na »elikoVN« milo I btllU Na)bolJil šivalni itroj ta rotlbiniko ali obrtno rabo, ••etoMo znanih znamk Orltamer - Adler • PliBnl*. Istotam ooaamazne dele za »Irpje In ko« Prispevajte za tiskovni {Klad! Razno. CANKARJEV SPOMINSKI DAN. Mnogo in premnogo je Cankarjevih častilcev, ki o Cankarju govorijo; Malo in premalo je pa takih, ki čitajo njegova dela in ki zato res lahko trdijo, da so Cankarjevi častilci. Ce bi bilo več resnega zanimanja za Cankarjeva dela, bi njegov duh ne mogel tako popolnoma manjkati v našem'javnem življenju. Ne moglo bi biti toliko inteligentnih hlapcev, ki si dajo za skledo leče prebarvati svoje prepričanje in hodijo z njim — na hrbtu in na trebuhu imajo po en izvod nalepljen — po javnih cestah za reklamo svojim koruptnim gospodarjem. Zgodilo se je, da je nekdo o umetniku, ki je bil Cankarjev osebni prijatelj, izjavil, da nima vesti, odkar je Cankar umrl, češ, Cankar je bil njegova vest. Žalosten tak umetnik! Kajti, če je bil Cankar njegova vest v življenju, bi moral biti še bolj po smrti. Cankarjevi spisi so javno kričeča vest. Kdor hoče ubežati velikopotezni sodobni brezvestnosti, naj se ne bavi z mrtvim Cankarjevim telesom, ampak z živim duhom njegovih del. Čitajte Cankarja! To je edino umestno počaščenje njegovega spomina! r Izpremembe v zakon« za pobijanje draginje. ; Jutro < z dne 8. t. m. poroča pod tem naslovom: V ministrstvu za socialno politiko se je vršila v soboto konferenca za pobijanje draginje. V to svrho je bil iz Ljubljane povabljen kot ekspert (izvedenec, op. ur.) bivši minister g. Anton Kristan, kateremu je konferenca poverila nalogo, da izdela konkreten predlog za ministrstvo socialne politike, po katerem bi bilo mogoče doseči kak realen uspeh glede pobijanja draginje, ki še vedno vlada, četudi dinar raste. G. Kristan je bil sprejet v tej zadevi tudi na dvoru. Kralj se je zanimal tudi za položaj v Sloveniji. — Komentarja »Napreje-vim< čitateljem ni treba. r Hegcmonistižni centralizem v številkah. Direktnih davkov smo plačali na Slovenskem v proračunskem 1. 1924 25 66.29/» davka na posl. promet 47.35 odstotkov, invalidskega davka 9.01 odstotkov, za proračunsko leto 1926-1927 pa: 78.69 odst. cir. 59.19 in 28.03 odstotkov! V Srbiji so plačali v proračunskem 1 1924-25: 39.64, ozir. 7.7 in 1.74 odstotkov, za proračunsko leto 1926-27 bodo plačali v Srbiji: 40.02, ozir. 9.63 in 5.55 odstotkov. Skupno torej je sledeče razmerje: v Sloveniji smo plačali 1. 1924-25 122, v Srbiji 49.08 odštet., v pror. 1. 1921V27 pa bo razmerje 165% v Sloveniji proti 55.20 odstot. v Srbiji! To je ena stran slike, druga pa je, da imamo neverjetne indirektne davke. Naša stranka se bori za samoupravo in samoodločbo, to je treba pribiti. In primerjajte, kdo je na vladi in kdo z njo sodeluje, ma-gari če kaj »pobija«. r Demokratarska demokracija. Rudar A. Martinšek je objavil v zadnjem »Napreju« poročilo, kako se je g. Uratnik, od delavstva direktno dobro plačani tajnik Delavske zbornice, razkačil nad Martinskom radi njegovega javnega delovanja o izpremembi § 48 pravilnika bratovskih skladnic. Rekel mu je celo, kako si sploh še upa v Dal. zbornico in če bi imel še kaj sramote, da bi lahko takoj ven šel. G. Uratnik je pokazal pravo lice. Delavstvo vse Slovenije si mora predočlti ta nastop vsak dan trikrat, da bo vedelo, kaj ga čaka, če bo glasovalo na dan volitev za socialfašiste. Torej delavca, izvoljenega funkcionarja socialnih institucij, si upa od delavstva plačani tajnik Del. zbornice, če pride v službenih poslih.^ zasramovati in pozivati, naj zbornično pisarno ?.a-pusti! To je pa vendar preveč! Po lajavi sodr. Mnrtinška — ki je e. Uratnik se m preklical — je g. Uratnik kriv, da je s svojega službenega mesta zasramoval funkcionarja so?, zavarovanja in ga pozval naj zbornico zapusti. Mar misli gospoda,, da sedi tako trdno, da 9i lahko dovoli kaj takega? Potrebno je, da zaupniki bratovskih skladnic in vsi delavci sploh protestirajo proti takemu postopanju uradnika Delavske zbornice. Plenum Del. zbornice pa bi moral uvesti zoper g. Uratnika disciplinarno preiskavo in mu vzeti vse funkcije, dokler se zadeva ne razčisti. — Delavstvo bo poskrbelo, da slična gospoda delavstva nt> bo mogla več zasramovati. r Enake dolžnosti in pravice za vse. Prejeli smo: V 48. št. »Napreja« ste poročali, da je OUZD v Ljubljani uvedel določbo, da se morajo vsi uslužbenci zjutraj podpisati, in sicer radi kontrole, če prihajajo točno na de- lo. Ta določba velja pa le za dnevničarje in kategorijo C, ne pa tudi za kategorijo A in B. V kategorijo A spadajo uradniki z aka-demso iaobrazbo, v B pa oni s srednješolsko maturo. V kategoriji B so sicer tudi rami učitelji petja in pitja ter še mnogih drugih takih stvari, ki spadajo zraven, kar pa za enkrat pustimo ob strani.Določba glede podpisovanja velja torej samo za dnevničarje in mbogo paro v katerogiji C. Toda ne za vse; kajti tudi 'tu so izjeme za razne Sokole in Orjunaše. Kontrola pa bi bila potrebna tudi za gospode iz kategorij A in B, od katerih prihajajo nekateri škoro redno z večurnimi zamudami. Posebno neki gospod kategorije A. Strankam, ki ga iščejo, pravijo, da je na dopustu, ali pa da je pri predsedniku. V resnici so ga pa že večkrat videli v družbi nekih gospodov od ravnateljstva vsega prekrokanega. Po mačku sc prileže »dopust«, tudi izgovor pa predsednika je dober, če se ni treba zjutraj ob 8. podpisati. Sploh je' zadnji čas pri uradu zavladal velik protekcionizem. Uradnike kar očitno silijo v demo-kratarsko organizacijo in jim obljubujeji* boljši položaj, če pristanejo. S tem v zvezi so razne premestitve. Glede uradnikov, ki so-bili pred vstopom v službo ročni delavci, se je neki vodilni uradnik izrazil, da jih bo vse na cesto pometal, potem da bo dosti prostora za one, ki jim je bil obljubil, da jih bo v službo spravil. Nedemokratarji se še ganiti ne smejo, ravnateljevi zaščitniki pa kar v uradu agitirajo in zbirajo prispevke za de-mokratarsko organizacijo. Nekateri imajo zar> to tak strah pred njim, ker pravijo, da je v Zagrebu vsemogočen, ne naravnost, ampak tako postrani. Pretečeni teden je njegov »re-» ferent« kar brzojavno napovedal svoj prihod.. Drugi dan, v soboto, ga ves dan ni bilo v uradu, ker se mu v kontrolni knjigi ni trebi« podpisati, ne ve razen njega in njegovih najbližjih nihče, da ga ni bilo. Vsemogočnost nekaterih gospodov bi se kaj kmalu v nič razblinila, če bi uslužbenci pokazali nekoliko več poguma in se organizirali tam, kjer je r O redukciji univerz se gwori in piše. Kakor če govorijo stare analfabetske mamice, da se od izobrazbe ne da živeti, enako nerazsodni so državni krmilarji, ki mislijo štediti na univerzah. Morebiti niso tako nerazsodni, ampak imajo namen znižati narodno kulturo. To je boij verjetno, kajti univer-. ze sploh niso univerze, temveč le drž. delav-. nice za posebno kasto ljudi, če nimajo po-, polne svobode za znanstveno raziskovanje. Take svobode pa univerze v SHS že zdaj nimajo obljubljajo se pa še slabši časi, če narod ne bo stal ma straži... r Pošta je pretekli teden pomagala krista-novcem pri govoričenju in upanju, da »Napreja: ne bo več. Zlasti ljubljanski naročniki so prejeli list šele v ponedeljek namesto v soboto. Tako tudi v Trbovljah in še ponekod. Upamo, da bo poštno ravnateljstvo ta neredi odpravilo, naročnike pa prosimo, da -Naprej«: takoj reklamirajo, ec ne pride pravof čas m Vsak petek zvečer je ves list že na pošti. r Pevski zbor »Grafika«, ki priredi 21. t. m. v filharmonični dvorani svoj .prvi javni koncert, je mlad zbor, sestavljen iz samih članov grafičnega društva. Kaj premore dobra volja je pokazal zbor že na zagrebškem koncertu grafičnih pevskih društev, kjer je nastopil skupno z »Jedinstvom« iz Beograda in žSlogo iz Zagreba. Dasi najmlajši zbor, je bil vendar najboljši, česar ni priznala le kritika, ampak tudi zagrebško občinstvo, ki je z burnim aplavzom zahtevalo ponovitev vsake pesmi. Nadejamo se, da bo tudi ljubljan-' sbo občinstvo znalo cenili trud mladega rbo-ra in d:> ga Lo z obilnim 'posetom koncert:* moralno in gmotno podprlo v njegovem stremlienju. r Nekaj dopisov in nadaljevan" p -T’ ‘Va, ki ga piše Tomaž Kruh, j' •: . .J.' Gradiva se nam nabere vr^'. len pie^ej in prav je tako. Čim ve. :o.l ••ev, tem lepši ini boljši list. Zato uaj vsi dossdanji dopisniki ostanejo zvesti, kakor so bili doslej in še novi naj se oglasijo! Vsak pa, ki bodisi sodeluje ali pa odobrava »Naprejev« boj za konsolidacijo socialističnega gibanja na Slovenskem, naj ne pooiabi: »Naprej« naj ne bo tednik, ampak dnevnik mora biti! — Dopis iz Zagorja prihodnjič. r Pred dvema mesecema je priobčil j Socialist dopis, v katerem je bila naglašena važnost potovanj delavskih delegaoij v Sovjetsko Rusijo, da se delavstvo na lastne oči prepriča o njenem položaju in kjer je bilo predlagano, da za tako delavsko delegacijo iz Slovenije prevzame iniciativo uredništvo »Socialista«. Kakor se govori, je imel dopisnik težak boj z uredništvom. Končno so dopis vendarle priobčili. A o iniciativi »Socialista« ni ne duha ne sluha. Misel je tu, samo adresa, na katero je bila naslovljena, je najbrže slaba. r Sekcija babic. »Pravica« piše, naj članice »Društva diplomiranih babic« plačajo.-članarino za 1. 1925. Meni se zdi, da je leto 1925 že tako pri koncu, da »Društvo diplomiranih babic lahko vse Članice črta, če še zdaj niso plačale. Članice počasi spoznavajo, da je to društvo — klerikalno, njih mesto. Gospodinja! Kadar pripravljaš za krst, kadar praznuješ god ali ženitovanje, .kadar va~* biš prijatelje, ali kadar sploh prirejaS kaka pojedino vedi, da boš goste dobro postregla, ako jih pogostiš tudi s »Pekatetamk. — Dobe se v pol kg zavojih. r Voditelji češke soc. demokracije so kljub jasnemu nauku, ki so jim ga dali vo- lilci, zopet vstopili v vlado, in sicer v koaliciji s 5 meščanskimi stramkami. Imajo menda trden namen, razbiti vse soc. dem_ delavske organizacije. Iz stranke. s Najboljši odgovor na kristanovski napad1 proti »Slogi« so dali njeni Člani s tem, da le sodaj ni nobeden priglasil svoje terjatve. Vsi hranilci razen Varleca so ne le mirni, ampak nekateri so še celo poslali večji ali. manjši znesek v obrambo. Konsumarji govorijo, da lahko vse naše člane pokupijo — kar poskusijo n?ji Ne le da zavedni ljudje niso na prodaj, ampak tudi nezavedni se sramujejo družbe kupljenih duš! Preveč joka in stoka je tam, kar naprej kričijo ti revčki : »Za božjo voljo, vsaj javno nas nikar ne napadsjtek s Mesečni obračuni morajo biti ta mesec že do 15. v ceutr. tajništvu. Na to opozarjamo zlasti tiste organizacije, ki pošiljajo obračune redno vsakega 15. v mesecu in morebiti zato niti opazile niso, da je tabela zdaj vsak mesec-za 2 >ali 3 dni prej objavljena, vsaki Četrti teden pač. Denar pošiljajte po nakaznicah, če je pa bil le poslan po položnici, niam to sporočite! # Krajevni orgax.itaciji SSJ in KDZ »a Ge-* lj« in Cfclj« okolico sklicujeta skupno člansko zborovanju, ki bo v nedeljo, dne 13. de- « nembra 1925 ob pol 10. dopoldne v poslovnik ^prostorih pri »Kroni , Ljubljanska cesta 10. v Celju. Dnevni red: 1. Poročila funkcio-'Utarjev, 2. volitev delegatov za strankin zbor, 3. razno. Udeležba vseh članov je radi važnega dnevnega reda obvezna! r Gorje pri Bledu. Kraj. pol. org. SSJ in KOZ v Gorjah bo imela v nedeljo 13. t. in. ob 3. popoldne v restavraciji »Vintgar« člansko zborovanje. Dnevni red: krajevne razmere, občinska politika, volitev delegaia strankin kongres in event. predlogi *anj- Na sestanek naj pridejo vse sodrugi, prav tako pa tudi oni, ki nameravajo vstopiti v našo stranko! — Odbor. s Predlog. Sekcijski prispevek za mladoletne im vse tiste, ki imajo pod 800 Din mesečnega zaslužka, naj znaša le polovico, tako »la plačujejo z listom vred mesečno le 10 • dinarjev. Vodijo naj se posebe pod imenom podporni člani in zanje naj velja tudi izjema, da so člani sekcije ne da bi bili člani stranke. Leta jim štejejo, odločilno pravico pa dobijo šele, ko vstopijo med redne člane. fT udi ta predlog bo predložen kongresu). s Vse krajevne organizacije in zaupniki wa.i zbirajo poleg članarine tudi tekoče naročnine, ki naj jih pošiljajo po nakaze i c i skupno na naslov: Iza Prijateljeva, urednica aSapreja« v Ljubljani VII., Mali dom 49. JBa ta naslov naj se pošiljajo tudi prispevki *a tiskovni sklad, roparske vizitke itd. Vse prispevke za >Slogo« naj se pa še nadalje pošilja po položnicah »Sloge«. TISKOVNI SKLAD. «d L L 1925 do 21. XI. 1925 nabrano . . ...........................Din 5033.05 Karl Kisovec, Ljubljana . . . » 20.— -Jakob Dolničar, Brezovica . . » 4.— Franc Mrzelj, Trbovlje 22. XI. . > 5.— Ivan Majcen, Trbovlje . . . > 2.— Franc rencelj, Trbovlje ... • » 5.— -Jože Zelenšek, Trbovlje . • . o.— Franc Šuster, Trbovlje .... 4.— Lovro Žlak, Trbovlje .... 3.— J. Kolenc, Trbovlje .... > 5.- Franc Klanšek, Trnovlje . . . 2.5U Igna Snoj, Trbovlje .... Anton Keršič, Trbovlje . . . > 4.— » 2.50 -Jiiha Tomc, Trbovlje .... » 1.— •Marija Rinaldova, Trbovlje . . > 2.— Ivan Mariu, Trbovlje .... > 4.— Franc lirbanja, Trbovlje . • • » 2.— ■ Jakob Štruc, Trbovlje .... 1.75 ivan Kranjc, Trbovlje .... > 3.25 Anton Levstik, Trbovlje . . . 2. Franc Saje, Trbovlje .... 5.— Ivan Polak. Trbovlje .... » 4.— -8. C., Ljubljana Vil » 50.— -Janez Kocmur, Zagreb .... > 2.- Ivan Žlabornik, Črna, .... » 2. ■ ■SSJ v Aležici lUika Krofič, Podpeca, črna . . » 10.— Skupaj Dim 5234.05 OUKAMHNT SKLAD. -tiari Kisovec, Ljubljana . . . 10.— • Jožefa Koščeva, Ljubljana . . > 10.— -Josip Stary, Krško . . . . . » 15.— Or. Fedor Mikič, Ljubljana . . > 20.— Valentin Rejc, Ljubljana . . . » 10.— -leže Brdajs, Ljubljana . . . -tosip Prašnikar, Ljubljana . . > 20.— 5.— SSJ v Štorah . . > 150.— Jfcbirka Franc -Mlinar, Vrhnika 60.— .Xbirkn Franc Rinaldo, Trbovlje 147.— Skupaj Din 447.— PROTI ROPARSKIM VITEZOM. 10.— f>r.. Fedor Mikič, Ljubljana . . » Hudar — neimenovan .... 100.-- Skupaj Din 110.— (Tiskovni sklad ostane za vselej last skup-iimsti, vloge v garancijskem skladu se ne rw»rej» dvigniti, dokler ne bo skupnost imela • fovolj gotovine, brezobrestne hranilne vloge -*« pa lahko odpovedo na tri mecee*.) ADRIA prašek za pecivo in vanilin sladkor dokazano najboljši! Dopisi. PREVALJE. Ker se kapitalizem v ave-•eovni vojni ni zadovoljil samo 8 pobijanjem «■» umiranjem ljudstva, se je okoristil tudi z »^fegovim imetjem, ki ga je ljudstvo v svoji ■rftepi udanosti naložilo v cerkvah. Tudi naši «erttveni zvonovi so postali žrtev imperializma. čez dolgih sedem let in še več se je »»hotelo g. župnjku in nekaterim nezaved-wsn občanom novili zvonov. Po par tajnih ■ sestankih je prišla stvar tako daleč, da je •«*»6inski klub SLS (klerikalci) predlagal im občinski seji, naj se izdatki za zvonove iBiložo vsem davkoplačevalcem, in sicer v .<#we,h obrokih in rečeno je bilo, da bo to le tnalemkost. Nam davkoplačevalcem se res ««dno zdi, kako da je mogel odobrili in a«prejeti ta predlog tudi klub socialističnih ««b£. odbornikov. Saj je tak, da mu ni kma-•* para, namreč predlog oz. sklep radi zvo-«k>v. In ni čudno, da je ta sklep obč. odbora •«*iel na odpor med davkoplačevalci. Ko je gfospoda za to zvedela, je razglasila, da se ■Val\ko vsak pritoži pri davčnem uradu, kdor jjfc davku nasproten. Dan za vlaganje pritožb je bil določen na delavnik, zato je pri-»Bo seveda malo pritožb, a tiste, ki ao le prišli protestirat, so lepo potolažili, češ, saj pride na posameznika le par kronic, te že Rsfiko žrtvuješ za cerkev.' Ko so prišle po* prve položnice, smo »apazili, da ne gre jci par kronic, temveč za par sto kronic. Te- daj se nam je zablisnilo v glavi:, katoliška cerkev imenuje svoje člane zato ovčice, da jih lahko tako neusmiljeno striže. Na položnice so napisali: kdor tekom 14 dni ne plača določene vsote za zvonove, bo plačal obresti in nato bo rubežen. Tako torej! Ali vas ni sram? Če smatrate to za pravico, kar začnite z rubežnijo, zahtevamo pa, da se začne rubežen najprej tam, kjer je denar. Tam, kjer je denar za prodani farni mlin, za prodano njivo,, kjer je denar iz raznih »ofrov« itd. itd, ne pa pri nas, ki nam teče voda v stanovanje, ki nam gleda golota izpod cap in ki ne vemo, kaj bomo jutri jedli. Tako rubite, pa 'bodo zvonovi lahko kupljeni! Dokler pa tega ne storite, ne bodo zvonovi — in če so še tako lepi in veliki — oznanjali minu in ljubezni med farani, temveč jezo in žalost, kajti marsikdo se bo moral zadolžiti, da bo plačal določeni delež. Delati bo moral potem še posebej, da bo obresti plačeval, k temu še malo gospodarske nesreče, pa bo zapel boben. A zvonovi, kupljeni z našimi krvavimi žulji, se bodo zibali v zvoniku in nam voščili srečno pot, ko bomo povezali culico in šli s trebuhom za kruhom po svetu. Mi pravimo: kdor si zvgnov želi, naj si jih kupi sam! Kmet si mora tudi sani \se kupiti. Da je položaj nas malih kmetov bajtarjev res strašen, zato imamo dokaz: veliko je takih, ki davka za zvonove še niso plačali. To naj bo gospodi tudi dokaz, da protestiramo proti davku, ki ste ga nam naložili proti naši volji. Sodrugom obč. odbornikom pa svetujemo, da v bodoče take nesmiselne predloge SLS kluba treznejše premislijo. Gospodje okrog cerkve pa naj se spomnijo, da Jezusovi nauki ne zahtevajo in ne potrebujejo zvonov, ne zlata in ne žuljev delavnega ljudstva, temveč pravico in resnico. Amen. — Revni davkoplačevalci. SHOD NAŠE STRANKE V VELENJU. Dne 8. t. m. se je vršil shod v Velenju, na katerem je poročal s. Leskošek iz Celja. Shod je bil za današnje razmere dobro obiskan. Korunovci in komunisti, so v našem kraju čisto pogoreli. V nedeljo, dne 6. t. m. so imeli skupen shod, na katerem je bilo poleg g. Valenčaka samo 5 pristašev. To samo na sebi dovolj jasno pove, Itako je delavstvo sito raznih lažisocialistov in lažiko-munistov, ki so se združili za interese skra-hiranih voditeljev. Združili so se v svrho skupnega izrabljanja proletariata okrog Del. zbornice. Nič ne pomaga raznim Valenča-kom in Kovačem skrivati se za »strokovno zedinjenje«. Delavstvo ve, da ni vaše pak-tiranje strokovno združenje, ampak je le kupčija za delavski denar, kako ga bodo eksploatirali razni socialpatrioti in »komunisti« skupno. S. Leskošek je na shodu obširno obrazložil ekonomski in politični položaj delavstva v Jugoslaviji; obrazložil je delovanje raznih strank. Ožigosal je kmetsko samostojno stranko, ki je kriva slabih razmer med kmetom tako kakor SPJ med delavstvom. Pozival je navzoče kmete, da se trdno oklenejo organizacije SSJ in KDZ, ki ie edina predstavnica delavskega razreda. Dejal je: nam ni treba posebno naglašati, da smo proletarska stranka, kajti iz pisave “Napreja« je vsakemu jasno, da smo kapitalistom edino mi nevarni, odkar smo se znebili raznih demagogov, ki so Sli med žerjavovce in si ustanovili podružnico Samostojne demokratske stranke pod imenom SPJ. Nič ne pomaga, če nas oni, ki so plačani iz Moskve, napadajo v svojem lističu. Zavedno delavstvo ve, da se je buržuazija kompaktno združila proti nam z namenom: uničiti nas gospodarsko ter s tem tudi politično. Nobena druga stranka v_ Sloveniji ni brez subvencij, edino le naša'. Buržujske stranke dobivajo subvencijo od bank, korunovci imajo svoje težišče v Del. zbornici in v bol. blagajnah. Njihov list se tiska v Blas-nikovi tiskarni lahko zastonj. Jasnih računov torej nikjer. Po s. Leskošku je govoril s. Martinšek v zadevi pravilnika brat. sklad-nice in pojasneval potek pogajanj v Ljubljani Za njegovim govorom se je razvila debata, nakar se je sklemlo: 1. da se s. Mar-tinšku izreče popolno hupanje za njegovo sedanje delovanje, posebno pa glede pravilnika in se mu naroča, da skuša tudi v bodoče kolikormogoče največ doseči- za izboljšanje pravilnika. 2. Shod odobrava samostojni nastop KDZ pri volitvah v Delavsko zbornico. VRHNIKA. (Izjava socialističnih občinskih odbornikov) Klub socialističnih občinskih odbornikov smatra zapisnik zadnje občinske seje z dne S. novembra tako nepopoln in netočen, da mora najostreje protestirati proti sestavi tega zapisnika. Iz njega ni razvidno, da je v imenu našega kluba ugovarjal obč. odb. Langof pri prvi točki dnevnega reda, t. j. županovem poročilu, proti županovemu predlogu, da se da v fond za zgradbo šole 25.000 Din le radi tega, ker ta predlog ni bil razviden iz dnevnega reda in se torej klub ni mogel prej posvetovati o njem, niti stopiti v stik s svojo organizacijo, oziroma svojimi volilci. Ugotavljamo, da to ni bilo prvič in da je bilo nekoč danih 100.000 Din v neke fonde, ne da bi to stalo na dnevnem redu. Upravičeni smo torej grajati tako taktiko g. župana. Samoobsebi razumljivo pa je, da sicer ni mo bili proti dotaciji fonda za zgradbo šole, smatrali smo pa za umestno, da pridejo vsi dohodki in vsi preostanki ter stroški občine v proračun. Ker je g. župan izjavil, da to ni dopustno, naj bi pač sestavil poseben proračun za zgradbi) šole, če je njegovo stališče pravno veljavno. — O poročilu našega referenta pri proračunski debati pravi zapisnik, da je hotel obč. odb. Langof s svojimi izvajanji samo demagoško nastopati. To ni res. On je hotel le povedati, da so že druge avtonomne doklade visoke in da je radi tega potrebno obč doklade kolikor mogoče znižati. Kolikor smo dognali, bodo znašale doklade: za okrajno blagajno 37%, za cestni odbor 200%, za zdravstveni odbor 28#Ž, za trgovsko zbornico (po lanskem letn) 25%, »a glavno občino po tem proračunu 10Q%, skupaj 890%.' K temu pridejo za Vrhniko še 125% doklade, skupaj 5151%, &a Verd 150%, skupno 540%. Danes pa lahko povemo, da se bodo pobirale leta 1926 za popravo stare šole še 59% doklade, torej bo prišlo za glavno občino (izvzemši nekatere vasi: Zaplana, žažar, Podlipa in Bevke) 390 + 59 = 449%, za Vrhniko trg 574%, za Verd 599%. Potem je razjasnil, da pride na vsakih 100 Din zemljiškega in obrtnega davka ter hišne razredarine toliko dinarjev na avtonomnih dokladah, kolikor smo navedli prej v odstotkih. G. župan je izjavil nato, da so občinske doklade navedene na položnicah, ki jih izdaja davčni urad, kar pa ne odgovarja praksi. Za boljše razumevanje hočemo navesti sledeči primer, pod pogojem seveda, da bo proračun tako sprejet, kakor je bil razpoložen. — Neki obrtnik na Vrhniki bi dobil n. pr. položnico od davkarije, da miora plačati 674 Din obrtnega davka. To ni samo obrtni davek, temveč v resnici: obrtni davek 100 Din, doklade za okrajno blagajno 37 Din, za cestni odbor 200 Din, za zdravstveno okrožje 28 Din, za trgovsko zbornico 25 Din, za glavno občino 100 Din, za trško oskrbni-štvo 125 Din, za popravo stare šole 59 Din. Ali posestnik na Drenovem griču bi moral plačati 549 Din zemljiškega davka, v resnici bi plačal: zemljiškega davka 100 Din, za okr. blagajno 37 Din, za cestni odbor 200 Din, za zdravstveno okrožje 28 Din, za trgovsko zbornico 25 Din, za glavno občino 100 Din, za popravo stare šole 59 Din, skupaj 549 Din. Torej ne gre vse le v Beograd, kakor se izgovarjajo resnični demagogi. In kdor to pred vso javnostjo razjasni, temu očitaj« demagogijo in ribarenje v kalnem. V kalnem ribarijo pa samo tisti, ki nočejo jasnosti. Mi pa noičemc ničesar drugega, kakor da ljudstvo ve, kaj plačuje, ker šele takrat bo imelo tisto zanimanje za Vsa javna zastopstva in avtonomne zadeve, kakor je potrebno. — Mi smo zapustili zadnjo sejo, ker takega proračuna, kakor ga je večina v glavnih točkah s 14 proti 10 glasovom deloma že sprejela, nismo modi odobriti, ker so obč. doklade z ozirom na itnk že visoke druge avtonomne doklade previsoke. — Vrhnika, 15. novembra 1925. — Martin Kucler, J. Stržinar, Fr. Prek, Vencelj Malavašič, Fr. Langof. Za zaščito vajencev! Obrtnih in trgovskih vajencev imamo v Sloveniji nad 12.000 in vsako leto se jih posveti raznim poklicem do 4COO, isto število se jih izuči. Samo slovenska mesta imajo ogromno število vajencev: Ljubljana nad 1800 obrtnih in 250 trgovskih; Maribor nad 1000 in 150; Celje 450 in 80, Ptuj 300 in 50 vajenjev in vajenk. V šolskem letu 1924.25 smo imeli 66 obrtno-nadaljevalnih in 8 gremijalnih trgovskih nadaljevalnih šol. V šolskem letu 1925-26 imamo 90 obrtnonadaljevalnih šol v Sloveniji. Čeprav imamo torej teh šol že lepo število, je še vseeno veliko vaejnCev po deželi brez šol, zlasti čevljarskih, krojaških, mizarskih in kovaških. Statistika pravi, da je čevljarskih mojstrov 3076, mizarskih 1328, krojaških 1195 itd. Do 80% mojstrov dela samo z vajenci, ker je vseh pomočnikov v obrtih zaposlenih na Slovenskem samo okoli 4000. Iz tega jp razvidna ogromna nadprodukcija vajencev in ,da je učna doba za marsikaterega vajenca brez haska, šolske izobrazbe večina vajencev ne dobi. Vajenci so za časa učne dobe brez zaščite, uporabljajo jih za domača in hlapčevska dela kot brezplačne delavce. Delati morajo preko zakonitega delavnega časa in kakorhitro se izuče, izgube pri učnem mojstru delo. Radi tega bodo morale delavske organizacije delati na to, da bodo ostali vajenci in vajenke na delu vsaj neko minimalno dobo tudi po dovršeni učni dobi kot plačani pomočniki. Na ta način prisilimo mojstre, da bodo vajence zares tudi izučili obrti. Za vajence imamo razne zakonite pravice, teh se je treba posluževati in ravno strokovne organizacije naj to delo vrše v obrambo izkoriščanega obrtniškega naraščaja. Zaupniki naj nam sporoče vse primere nezakonitosti, da jih izročimo poklicanim oblastim v uvaževanje. Alojzij Leskošek: Zapor. 29. oktobra 1925 so se zglasili v pisarni Splošne gospodarske zadruge »Naprej« trije policijski agenti in mi predložili neki odlok politične oblasti, da se mgra izvršiti pri meni hišna preiskava v pisarni in na stanovanju. Preiskati se morajo zlasti vse brošure, knjige in spisi. Jaz sem sprejem odloka potrdil ter takoj razkazal vse. Preiskava je trajala par ur. Takoj nato smo odšli še v stanovanje. Ko smo prišli tja, je bila ura že pol 1. Žena je kuhala kosilo. Preiskava v stanovanju -je bila kmalu končana. Med preiskavo me je žena vprašala, kaj to zopet pomeni, če me mislijo zopet preganjati? Bila je v skrbeh, ker je bila za isti dan tudi obravnava pri stanovanjski oblasti sklicana, katero Je hišni posestnik zahteval, da bi me vrgel iz stanovanja. Po izvršeni preiskavi mi je g. Škof, policijski pristav, izročil zaporno povelje, izdano po Členu 1. zakona o zaščiti države in izjavil, da imam takoj pjemu in njegovim pomagačem slediti. Žena me je opozorila, aa je obed pripravljen, a »ni bilo časa« zanj. Rekli so mi, da bom takoj zaslišan od preiskovalnega sodnika, ki me že čaka. Odšel sem torej brez kosila. Eden izmed gospodov policistov me je opo- zoril, da bi šli po skrivni ulici, da ne? bom javnosti izpostavljen. Rekel senr mu, naj me javnost kar vidi! Na okrožnem sodišču so me oddali v zapore. V zaporih sem prišel v celico št. 58. Imel sem 4 tovariše. Pogovor sem vodil z vsemi, posebno me je zanimal, neki Savinjčan, ki mi je povedal vse-po vrsti, Ie žal, da nimam tiskovne svobode in da pogovora ne morem objaviti. Čitetelji naj se zadovolijo s tem, da sem govoril. Tudi o celjskih advokatih sva govorila in o njihovih računih. Eden mi je dal n. pr. zarubiti obleko in jo prodati, ker sem bit obsojen, da sem žalil neko pijano gospodo. Med arestanti sem širil idejo abstinence, čital sem Mikičevo brošuro »Naše alkoholno gospodarstvo«, a to-di socializem sem jim razlagal, posebno onim, ki po mojem mnenju Se niso pokvarjeni. Socializem jim je šel. v glavo najbolj tedaj, kadar smo dobili menažo. Lesene žlice so odpravljene. Žlice so delili pri vsakokratni bks-naži. (Ta je bila taka: vsak dan zjutraj in zvečer juhca. V ponedeljek opoldne krompirjeva omaka, v torek ričet s fižolom, v sredo polenta, v četrtek zelje s fižolom, v petek fižol, v soboto zopet zelje ali repa, v nedeljo košček govedine in polenta.) Svetila nam je električna luč, na vratih je bila mala šipa, skozi katero so pazniki gledali, če smo še vsi. Spodaj je bila draga luknja, skozi katero so hodile miai v celico. Ena je bila tako predrzna da je prišla ponoči na posteljo in, me obgrizla po obrazu. Poleg miši so me obiskale tudi uši. Radi obolelosti ne obrazu sem se prijavil k zdravniški preiskavi, k zdravniku pa žal nisem prišel. Zdravnik pride redkokdaj i zapore; g. predsednik pa vsak mesec enkrat. Ob nedeljah se zglasi vedne par gospodov, ki predstavljajo »viafc to«, sprejemajo prošnje in pritožbe. Po mojem je to le bolj formalnost. Pe okuženju od miši in uši sem bil pre-stavljen v celico štev. 87. Ta celica je namreč najboljša izmed vseh v celjskem okrožnem sodišču. V njej so ie prebili nekateri komunisti, ker sents jaz prodajal »Komunistični manifeste sem prišel tudi tja. G. upravitelj je poskrbel par dobrih* knjig; dal mi je Cankarja (»Krpanove kobilo« in »Vinjete«). Cital sem Cm* karja in premišljeval o slovenskem naprednjaštvu in celjski justici. Ib e pravici sploh. Delavci, opozarjamo vas na izredno ■g«* no priliko za nakup čevljev, ker tovarpa F* tra Kozine & Co. Tržič prodaja več tiaol parov svoje zaloge zaoatankov in vzorcev maš lastno ceno, dokler la zaloga traja. PioJaja se samo v lastni trgovini: Ljubljana, na Blagu. Kvaliteta robe je garantirano Delavci za karoserije, kleparski, lesni delavci in sedlarji, se bodo sprejemali od jJL januarja 1926. — Javijo naj se same prvovrstne moči, samostojni stroko** njaki in naj javijo, za kako plaSou- I. Jugoslov. tovarna karoserij in MATH. REICH & SIN Novi Sad (Jugoslavija). “ ' 1 i Merkur< v Ljubljani: Senzacija letošnje jesenske in zimske sezijel ^ Prava resnica! ZaiStOllj! Prava resnicaI Q B Da si pridobimo še bolj sloveče ime za naše povsod hvaljene čevlje in nogavice „VOIKA“ in za našo novoustanovljeno izdelovalnico oblek fi) UJ in perila, razpisujemo za čas o d 12. novembra do 22. decembra t. 1. zastonj: 3 [j f par finih damskih čevljev ,VOIKA#/ 1 par domačih čevljev iz filca in £ 1 svileno bluzo ali pa 1 par linih tlor nogavic ,V01KA#. Mj 1 vrhnje sukneno krilo, 3 ■V ..., • ■ m^p oko kupite > «dl pismeno naročite 1 modemi damski zimski plašč iz finega veloura ali modnega sukna. Oglejte si osebno zalogo in prepričal ^ se bodete! da je plašč sam vreden Din 900*—, vse drugo pa je zastonj. Če si blago izberete, pa Vam takoj izgotovimo plašč po Vaišem ,, ,\*u_; .. ... ■__ - _ _ . __ _ _