33. številka.__Ljubljana, nedeljo 9. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po pošti prejeuian, za avstro-ontrske dežele za celo loto 16 gold., za pol lota 8 irold za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za cele. leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I guld. 10 kr. Za pošiljanie na dom Be računa 10 kraje, za mesec, 30 kr za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah m za dijake velja znižana cena m sicer: Za Ljubljano za Čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od Četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr Dopisi naj so izvole fraiikirati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Neprijaznost do vlade. Ljudje sicer pravijo, da se ljubezen ne da prisiliti temne da sama prihaja in da mora imeti svoje uzroke. Vendar kranjska vlada sodi morda stvari drugače. Ona je prepovedala nabiranje podpisov na peticijo do cesarja po javnih prostorih iz tega edinega uzroka, ,,ker se s tem dokazuje neprijaznost (abneigung) do vlade." Torej ona hoče, da smo mi Slovenci tej vladi nagnjeni, prijazni. Ona nas hoče posiliti, da to sedanjo vlado ljubimo. Postni čas se bliža, dajmo, „pojdimo v seu in izprašajmo svojo slovensko kosmato vest, morda najdemo, da smo trdovratni grešniki in nepoboljšljivci, morda jo naše srce na .napačni pravec zašlo, morda izpoznamo, da imamo vse in velike uzroke sedanji vladi „nagnjeni" biti in jo ljubiti. In Se to najdemo, ne bodemo samo vladi vso gorečo ljubezen nasproti prinesli, temuč tudi glas bodemo povzdignili na veliko hvalo absolutista Bacha,, kateri je z naredbo 20. aprila 1854 in drugimi vsako opoaicijo prepovedal na radost vladnih organov v Ljubljani, ki se nanj sklicujejo, in na radost vsemu ustavo-verstvu. Da, mi Slovenci imamo res po vsej priliki mnogo uzrokov, vladi nagnjeni in prijazni biti. Kako po očetovsko skrbi za nas! Precej ko je prišla, razpustila nam je deželni zbor in z vsemi silami prav po očetovsko hotela, da bi Slovenci njene kandidate volili. Da tega nijsmo storili, o tem vlado ne za- Nedeljski listki. i. Eden izmed sedmih grških modrijanov, meni se zdi da Kleobolus, rekel je v svoji modrosti, da je tista država najboljša, kjer se najbolj graje boje. Sto- in stoletja je že minilo, kar je vseh sedem grških modrijanov pod zemljo zlezlo, a njih izreki so ostali, torej so resnični. In zares se obstinjujejo vsak dan. Naša Avstrija na primer je gotovo najboljša država, ker graje se boji njena vlada tako, da gospod policijski svetovalec AhČin, čestivredui prijatelj „Slovcnskega Naroda" pozabi navadni maselc dolenjca pri Frgolinn v predmestji podkovanega karfa, ali pri „solneu" za vodo, kadar sluti v tem listu kako grajo, da plane čez-uj s svojo koliscirauo osobo. Zavidam ga tega velikega moža. Kako lehko je njegovo delo ! Kar smo mi: uredniki, dopisniki, stavci, korektor, tiskarski fantje, niašinist, kolovrtilec, ekspeditor itd. v celo-ducvucni trudnem delu zvršili in hočemo baš dene nobena krivnja. V isti očetovski skrb-Ijivosti je odpravila narodnega šolskega nadzornika Šolarja, odpravila iz Maribora dva slovenska profesorja, pa nas blagoslovila z možmi in značaji kakor so Pirker, Vrečko — da manjših njenih darov v šoli ne omenjamo. In ko se je zborovanje v deželnih zborih začelo, bila je med vsemi deželami Avstrije edina kranjska tako srečna, da jej je vlada dala deželnega glavarja, vzetega iz manjšine neslovenske, tujca, in se tacega, ki niti potrjen poslanec nij! Drugod pa, kjer Slovenci prebivajo — kako se jim godi pod to vlado? V štajerskem zboru je vlada interpelacijo dr. Vošnjakovo zavoljo slovenske ravnopravnosti gladko in osorno odbila, na Goriškem bo je ravno tako godilo dr. Lav-ričevi interpelaciji, drugod pa so Slovenci narodno dušeni še bolj, in v prvi vrsti med protivniki Slovenstva in našemu narodnega gibanja so vladni uradniki. In vladno časopisje, — na pr. od ministra Ungerja javno za svojo spoznana „N. fr. Pr.u, iz katere se krmijo drugi enaki vladi prijazni časopisi do ljubljanskega „Tagblatfa" doli, — imenuje pod habsburgBko krono živeč slovansk narod prav lepo in ljubeznjivo „gassenjungen der gesehichte", kar mora gotovo mnogo pripomoči, da,se naše slovansko srce v radosti, nagnjenosti in ljubezni do vlade, ki teh časnikov nikakor ne konfiscira, kar topi in taja ! Zatorej, Slovenci! potrosimo svoje grešne glave s pepelom Banove svobode in oblecimo vrečo spokornikov, ter delajmo pokoro za to, da nijsmo te vlade in tega ministerstva že svojim naročnikom za njihove denarje poslati, — po tem on samo enkrat poseže in se vsem nam in tisoč našim naročnikom lehko smeje, ker mi vidimo, da smo ves dan Sisifov kamen na goro valili, in naši naročniki imajo pota na pošte zastonj. Da ima pri vsem tem ta ljubljanski kon-fiskator Slovence in „Slovenski Narod" iz duše rad, o tem ne bi hotel dvomiti. On rad pripoveduje, da je „tud' — Sloven'c" še takim, ki za to ne vprašajo in si prej malo premislijo predno verjemo. Dozdaj je skazal veliko skrbljivost za naš list. Ne samo, da je tiskarno, v kateri se tiska, lastnoročuo prišel požegnat, menda želeč: naj raste, množi se in veliko sadil za konfisciranje obrodi, tudi poštni oskrbnik v Ljubljani bi vedel povedati, da sta se skupaj bala, da-li se ne bi „Slovenski Narod" po zimi na dolgem potu po vseh vetrovih prehladil, ako bi posta po noči z njim „v caker" hodila. Za to sta mu skupaj dieto zapisala, da po sedmi uri naj so drži na gorkein doma v tiskarni, ker noč ima svojo moč, med drugim tudi to, da je policiji lažje koga iz doma pograbiti nego po polji loviti. i od njegovega rojstva sem ljubili v nagnjenosti in prijaznosti! V IJuliljiiiii. 8. februarja. O prepovedi kranjske deželne vlade, peticije na cesarja po Kranjskem podpisavati, piše dunajski nekoutiscirani „Wanderer" od 7 febr. tako le : /rudi na Kranjskem so tedaj videli, da bi bilo petlcijsko gibanje ves narod zavzelo in so to zabranili s posebno prepovedjo. V ta namen so posegli po ordonanci od aprila 1854, katera demonstracije, neprijaznost do vlade kažoče, pogubna. Kot take demonstracije se v avtentičnem razjasnjevanji onega dekreta smatra noša nekojih klobukov, oblika nekih kravat, nek način britja brade itd. Iz tega naj se razsodi, kako pomenljivo je, če se ta naredba denes zopet oživlja. Med drugimi je bila tudi za to upotrebljivana, da so Zimermana izpodili iz države in tačas se je po novinah enoglasno protestiralo, med tem ko je „liberalno" novinarstvo popolnem zadovoljno, kjer se rabi za zabranjenje mili-jonoglasnih peticij. To" imenujejo zvestobo načelom. Za Kranjsko pak se s tem konstatira, da je vlada prepričana, da bi peticija povsod podpisov našla; torej je v tej prepovedi zgovornejše spričevalo o splošnem in resničnem mišljenji na Kranjskem, nego v velikih zvezkih peticij. Kajti, ako bi se bilo naprej videlo, da bode nabiranje peticije fiasko naredilo, gotovo ga vlada ne bi pre povedavola." O „ neprijaznosti do vlade" pravi ILetošnji predpust se prav dobro obnaša. Vse pleše in se veseli, kakor bi ne bilo niti volilne reforme, niti konfiskujoče policije, niti Baliovih ordonanc. Vse pleše. In sanjalo se je našemu hlapcu, da je videl prijatelja Ahčina v kan-kanu z državnim pravdnikom skakati in plesati, in kadar si spebana od plesa — (viharno so jima škrjjci opletali in okolo leteli; ali pa od — tarokiranja padeta v naročje, je — „81. Narod" gotovo konfiskovan. In našemu ubogemu uredniku plešejo potem pred očmi pošasti §§. in zopet §§ Bachovega kazenskega zakona. Pomilujcmo ga, mi, ki pod črto čečkarimo. Vse pleše; narodnjak z neraškuto, Slovenka z nemškutarjem, klerikalec z liberalko, predpust pozna samo eno jiolitiČno stranko, katera maršira pod zastavo: Vse za ples in kratek Čas ! Vivamus, mea Lcsbia, atque ainc- mus, veselo poskočiva ljubica,---rStoj, tiho, pazi, listkar, brate moj (tako me kliče politikar gori nad črto in godrnja mi na uho doli): „Nou8 dansons sur un volcau". „W." dalje: „V ustavni državi je protivenje kakemu vladnemu predlogu vendar vsakako dopuščeno , kajti konstitucijonalizem se ne more misliti brez sovladanja, kritike, kontrole prebivalstva. Ono naredbo je mogla samo absolutna vlada izdati, kakor je tudi res." Politični razgled. Do/daj ro:i!ittt rcfafMMI se zmironi leži v cesarskem kabinetu, upor proti ministarskim nameram pa raste po vseh deželah. Da miuisterstvu taka ogromna opozicija mnogo skrbi dela, to kaže postopanje vladnih organov. Koufiskovauje časopisov v Pragi in Lj u-bljani, prepoved taborjev in javnih shod«;/ na Češkem in Kranjskem, zabranjevanje nabire podpisov zoper direktne volitve po Češkem in Moravskom, Gališkem in Slovenskem, vsi ti čini, kateri so v očitnem protislovji proti ustavi, so živi dokaz, da mini-sterstvu nij brez skrbi pri srci na svojih sedežih , ter so boji, da no bi glas avstrijskih narodov vendar prodrl do odločilnega mesta. Na JMortta-.v kesti je že 2.'5U občinskih zastopov sklenilo, cesarju poslati peticije, v katerih prosijo, da bi N. V. spremembe vo lilnega reda za moravski deželni zbor v poslednji sesiji sklenenc, ne potrdilo, priprave za uvedcuje volilne reforme ustavilo, sedanje ministre odpustilo in druge može, ki bodo delali za spravo med narodi, v svoj svet poklicalo. Tudi tabori se vsak dan vladi na-znanjujejo, kateri se pa vsi, kakor pri uas, prepovedujejo. Saj živimo v ustavni državi! V f'in*tnčne*n nrihort* državnega zbora je bila živahna debata zarad državnih subvencij, katere se morejo plačevati garantiranim železnicam. Odbor je prejel resolucijo, da glede na ogromni znesek 14 milijonov gold., katere mora država že sedaj do-plačevati na železnice, sc naj vladi izreče, da kolikor mogoče malo takih predlogov, ki zahtevajo subvencije, državnemu zboru predloži. Minister Bauhans se je upiral temu sklepu, ker bi s tem bilo ministerstvu izrečeno nekako nezaupanje. Po dolgem pričkanji se je resolucija s 15 glasovi proti G sprejela. Med železnicami katere dobivajo subvencijo, nahajamo cesarjevič Rudolfovo b svoto 5 milj. gold. Lvov-Černovice z 1.800.000 gold. itd. Avstro-ogerski Lloyd dobi 2 milj. gold. in za prevažanje pošte še posebej 190.000 gold. v srebru. To so lepe svote. V umij«' državo. Vvanco&ki odbor trideseterih imel je v sredo že napovedano sejo, da se pomeni s Thiersom o napravi druge zbornice, ter o novi volilni postavi. Thiers se je odločno izrekel zoper to, ker odbor namerava skrčiti volilno pravo, on misli, da se dobi dovoljno poroštvo za pripravnost poslanca s tem, da mora biti že eno leto na Francoskem, ter da se volitev lokalizira. Dalje nasvetuje Thiers, da narodna skupščina v naj krajšem času sklene postave, kako se bodo volili poslanci vanjo; kako bode sestavljena druga zbornica, kako se bo volilo vanjo, in kakošno oblast bode imela, in kako naj se organizira izvr silna vlada za Čas, ki bode med razidom sedanje narodne skupščine in snidenjem no vili dveh zbornic pretekel. Po nekterih opaž kah je bila seja sklcnena. Prihodnja seja bode v petek. Da je ta drugi del Thiersovcga govora monarhistom še menj dopal nego prvi, je gotovo, zato se bodo težko zedinili z njim Vendar pa hode Thiers s svojimi predlog zmagal, ter dobil večino v narodni skupščini zase, ker bode razen levice in desnega središča glasovalo zanj. Republikanci so zelo veseli Thiersovega govora, ker je monarhistom povedal enkrat zadnjo besedo. „Monitcur de la Meurthe et des Vosges" piše, da bodo Prusi zapustili Epinal že v marcu, ker bodo Francozi četrto milijardo plačali pred zgovorjenim časom. Po ver zajlski pogodbi 29. junija lanskega leta zapuste Prusi okraje Ardene in Vogeze, kadar Francozi izplačajo četrto milijardo. Pariški listi pa upajo, da bodo do oktobra izplačali vseh pet milijard. Potem zapuste Prusi francosko deželo popolnem, in vršile se bodo nove volitve za novo narodno skupščino. ii€tV4tfci so sc svojega novega, nem-škocesarskega veličastva že popolnem naveličali, ker morajo vedno le plačevati. Tako piše dopisnik iz Mouakovcga v duuajski „Wan-derer": rZopet doboruo nov davek, zopet moramo plačevati, in to za reči, o katerih bi sc staremu, poštenemu Havarcu, kateremu je štarnbcrgsko jezero največja voda na svetu, nekdaj še sanjalo ne bilo, za cesarsko bro-dovje namreč. Tako gre vse za milijardami, ki so tako brez koristi čisto izginile, za vrtoglav cezarizem, ki nenasitljiv že zopet po novih žrtvah gleda. Nova tiskovna postava za nemško cesarstvo bode pravi unikuni reakcionarnega jerobstva. Zguba kavcij, konfiskacijo in kontrola, kateri manjka le še ime cenzure, to bodejo dobički, katere nam bode nova državna ćra prinesla v bogati meri." Tako dopisnik. Mi dostavljamo le to, da Nemci kakor so vedno krivični bili proti drugim, tako tudi v domači državi še nijso bili pošteni in svobodni. Anifle&ki parlament se je sešel 8. februarja. Odprla ga je kraljica s prestol-nim govorom, v katerem najprvo konstatira, da Angleška živi z vsemi drugimi državami v prijaznosti. Dalje pravi, da ste se Rusija in Anglija pred nekoliko leti prepričali, da bode edinost obeh držav srednjo Azijo pomirilo. Stopili smo zarad tega z Rusijo v dogovore, ki se bodo parlamentu predložili. Nadalje pravi tudi, da sc bode poiskalo dovoljenje parlamenta, da sc izplača Ameriki odškodnina, katero ji je genovsko sodišče prisodilo. Ičr/ipČMtijv imajo vojsko b sosedno Abisinijo. Pod poveljništvom znanega poto-valca po Afriki, Švicarja Muncingerja so vzeli Abisincem okrajno Bogos ob rudečem morji z glavnim mestom Masavo. Okrajina ta je spadala poprej k Turčiji, pa leta 1854 se c je polastil abisinski kralj Ubie, in tako je ostala pri Abisiniji, ker se Turki za to stvar nijso brigali. Sedaj pa so jim jo Egipčani vzeli, katere je poklicala zamorska kraljica Mestindi na pomoč. Abisinski kralj Kassa ali Janez, ki je koptiški kristjan, je poslal nekega Angleža Ki rk h ama v Evropo, da bi dobil pomoči. Se ve da bo ta težko kaj opravil, razen morda na Francoskem, ki imajo svoje postaje v Adani. Zanimivo je, da je cesar Viljem terjal, da naj ta „vladar roparjev", kakor ga je milostno'imenoval, svoje vošilo ob njegovem kronanji za nemškega cesarja, nazaj vzame. Dopisi. Od »v. Potrti nts lirtiNii 6. febr. [Izv. dop.J Marsikoga bode zanimalo kaj o Sentpeterško-reški črti izvedeti; marsikdo bode mislil, da je črta že zdavnaj odprta — ali moti se, preteklo bode še nekaj mesecev dokler bode končana. Sicer je večji del železnice, na primer od sv. Petra do Kilovč in od Sapijan do Reke že gotov, le med srednjimi vasmi, V (t miljo na daleč, so velike zapreke; te odstraniti, treba je veliko časa in ogromno veliko dela. Železnica bode pa do začetka junija dozidana in prometu oddana, ker dela se tudi celo zimo po mogočnosti. — Eden velikih zadržkov je v Bitinjah, kjer je imelo prejšno fancosko podvzetje dva hriba z viaduktom zvezati. Temelj skoraj dozidanoga velikega stebra se nagne, in morali so ga zarad tega demolirati; na tistem mestu stal bo nasip, kateri je še le od me seca junija lanskega leta v delu. Če se po- misli, da bode ta čez 400.000 kubičnih sež-njev obsegal, je res velikansko delo, in strokovnjaki (inženerji, ki se s tem zidanjem pečajo) sami trdijo, dajeta nasip največji v celi Fvropi. On bode v osmih tednih pri ugodnem vremenu tako daleč izvršen, da se bodo po njem lehko materijalni vlaki (Materialzllge) gibali. Med Trnovim, Bistrico in Maloberdcem je bila železnica že končana, predno je jesensko deževno vreme nastopilo ; nasip je iz slabega materijala skoraj večji del iz same ilovke; od vode napit, jel je narazen lezti in se nižati, da skoraj ves nij zginil, tako da same sine in njih lesena podloga (Kisenbahnseh\vcllen), podobna lestvicam, spominjalo je na žalostno osodo železne ceste. Kako slabo stoji s tem nasipom (auf-dammuug) spričuje to, da se rabijo fašine (lesene butare, morebiti na sredi kamenje; vojaci jih rabijo, kadar pote delajo čez močvirje), da materijal bolj skup drži, in da se potrebna visokost doseže. Zadnji večji zadržek je v tunelu od Ma-loberdca; bil je že tudi skoraj dodelan, ali teža na njem ležečega hriba pomnožena po dolgo neprenehanem deževanji potisnila ga je na 45 črevljev dolgosti; tudi večji, studenec jel se je v njega raztekati, katerega tek se mora odpeljati. Ne bilo bi treba velikih omenjenih težav užugati, ako bi lepo suho jesen imeli, in po železnici bi se že tudi vozilo; pa z zadovoljnostjo smemo reči, da je prav, da v začetku te zime nij bila dodelana, ker marsikaterih nesreč smo se s tem ognili; upamo pa, da se ta utrdi in da se bomo brez vse nevarnosti po njej voziti mogli. Denes in predvČerajšncm je tukaj sneg z burjo; med Divačo in Rakekom pelje se pred vsakim vlakom za pasažirje snežni plug (Schneepflug); pri vsi tej zimi pa šc nij sledu po zlo zaželenem ledu. Dreher iz Trsta dobiva vsako leto na stotine vozonov ledu iz Pivke prec pod sv. Petrom; letos je že tudi vpraševal po njem, pa brez uspeha. Iz Tratil, 6. februarja. [Izv. dop.] (Slovenske čitalnice, Preširnova beseda.) Časi so bili, ko so tukaj v tržaški okolici kot na električni udarec švigale čitalnice na beli dan ; bile pa so veČjidel kratkega življenja. Prvega pogoja za obstanek, za život jim je primanjkovalo. Tržaški okoličan je — žalibog — preveč od Lahov demoraliziran. To, in po drugej strani premalo duševnih moči, premalo energije je krivo, da so se nam narodna ognjišča zadušila. Povsod po Slovenskem imamo toliko uka in znanjažcljnosti: Tominec in Bohinjec prodasta zadnjo kravico za izŠolanje svojega sina, dan in dan hoda znašata s košem na rami s krvavimi žulji pridobljeni živež za študenta v Ljubljano ali Gorico; tukaj pa imujo šole in šole pod nosom, in vendar se malokateri priprost okoličan povzdigne nad fakina. To je karakteristično. Ko bi bil Trst drugačen, bila bi tudi okolica. Imamo sicer tukaj v okolici še eno narodno središče, ki ne životari, katero živi v najlepšem cvetji: čitalnico rojansko. Ali to ime je zanjo jako nehvaležno, ker nekateri Rojanci udje namreč jo bolj razdirajo, nego podpirajo. Znano je, kako skandalno, brezznačajno seje vedel njen odbornik g. Frluga, (kateri ne dohaja niti k sejam niti k drugim posvetovanjem) zadnji čas o poitalijančeuji rojanske šole. Osodo rojanske čitalnice so prevzeli rodo- ljubi, katerim Stidna kl asičnos t in mlač-nost stare mestne čitalnice ne dopada j do sedaj je cisto spala, pokazala je svoj slav-vanski misijon le še s kako tombolo, valcer-jem ali tarok-partijo. Z novim letom tako rekoč, zbudile jo bodo nekatere mlade, čvrste moči združene v dober zbor. Bo li tega še dovolj , da bo bolna mati iz postelje mogla V — Ti mestni domoljubi, aliter „mladi" demokrati, napravili so 2. februarja sijajno slav-nost na čast Preširnu — „eine gorzer narh-aflerci", kakor mi je neki črn mož očital. U-speh besede je prekosil vsa pričakovanja. Ljudstva je bilo, da se jc vse trlo ; počastilo nas je mnogo vnanjih domoljubov, posebno iz Gorice; drugi spominjali so se nas s slav-nosti primernimi telegrami, tako Gorica, Pulj, Beč itd. Mej godbinimi zvuki „llej Slovani', odprl se je oder, ki je bil prav okusno olepšan in napravljen; g. II. prične prolog. Njena impozantna prikazcu privezala je nase pozornost vsacega, stoprv pridobila je srca poslušalcev. Kasti o in rastlo je vnetje in navdušenje, ko jame pevati za našo čitalnico ogromen zbor, Ipavčevo kantato „Na Prcšir-novem domu". Kakor izvedenci trde, jc kompozicija v raznih delih jako dobra, dasiravno težavna. Ali Če si čul ta mlada, izšolana grla, to rodoljubje in to ognjenost v predavanji! Vtis je bil nenaden! Živeli! — Visoko valovje navdušenja pomirila je potem nekoliko milotožna Jenkova „Strunam". Ko dalje zbor potoži „Šta čutiš" odsivala je na obrazu vsacega in se preminjala otožnost, bridkost, samozavest, želja po maščevanji in skrivna prisega. „0h ta je naša, dejalo je vse, Jenko jc nesrečni Balkan mnogo pred komponiranjem študiral; ume se, da bi jo bilo občinstvo še in vedno poslušalo. Nekak počitek bilo je sedaj deklamovanje „sanj device orleanske". Na obilno pohvalo in ploskanje „Ilirije oživljene", odgovoril je zbor z mogočnim „Jaz sem Slovan". — In zdaj pa k drugemu delu. Konec dober vse dobro. Pa zato nij bilo strahu. Res, da je zarad zapletene scenarije, Scribc-tova „Pot skozi okno", igra salonska, z mnogim pikantnim dejanjem in nekaterimi težkimi prehodi, nepripravna za mala gledališča; ali naš domači inženir g. K. je s svojim originalnim talentom vse premagal. Igralo se je res dobro, da umetno! Igranje je bilo vseskozi naravno, jezik lep, čist in gladko in pravilno izgovarjan. Ali zato pa gre prva hvala našej komikarci gspdč. D. in vrlima gospdč. A. in M. K.; zaslužile so si zlate svetinje. Človek, ki pozna slabo in napačno izrejo, posebno lepega spola tukajšnjih narodnih (!) družin, čuditi se mora, da dobi še take bisere, kakoršne smo čuli in občudovali pri l\eširnovcj besedi. In potem gospoda moja! Kje je Slovanstva, kje je up in zastava prihodnjosti ? „Na kmetih!" — Dobro, hvala! — No, seveda vrtili smo se tudi prav po narodno, ker nij bilo prostora do konca! Drugič, kako bi se dala rojauska čitalnica pomestiti! Domače stvari. Prošnja do cesarja se podpisuje po vseli slovenskih krajih. Se enkrat povemo da jo sme vsak državljan podpisati, naj si plača kak davek ali ne. Kjer nemajo spisanega ali tiska- nega teksta prošnje, naj rodoljubi podpise nabirajo na bele pole papirja z nadpisom : „Mi podpisani pristopimo k prošnji slovenskih rodoljubov do presv. cesarja." V naselil listu omenjeni ukaz proti nabiranju podpisov v javnih prostorih velja samo za Kranjsko, povsod drugod po Slovenskem, po Štajerskem, Goriškem, I* r i mor s k eni, Koroškem in po Istri se smejo pole za podpis Slobodno razpolagati, ter na vseh javnih prostorih podpisi nabirati. Kako se (lobodo na Kranjskem podpisi, naj bode skrb rodoljubom. V privatnih hišah prošnjo podpisavati, nikdo ne more prepovedati. — (Svojim čč. gg. naročnikom) naznanjamo, da smo 8. febr. dobili odlok od vis. trgovinskega ministorstva na Dunaji, s katerim se dovoljuje administracij] „Slov. Naroda", da smo iztiso lista, ki gredo po pošti, do 10. ure zvečer na c. k. poŠti v Ljubljani oddajati. Odslej so tedaj glavne zapreke odstranjene in dobivajo vsi naši vna-nji naročniki liste s pomičnimi vlaki. Ako bi listi katerim naročnikom ne dohajali redno in ob pravem času, naj blagovole, to nemudoma naznanjati naru. — (Iz deželne bolnišnice.) Pri preiskavah, katere so se o svojem času vršile v ljubljanski deželni bolnišnici, prišlo jo na dan, da red milosrčnih sestra ouo in isto govejo meso dvakrat zaračuna, prvič kot materijal za juho in drugič kot meso, katero se daje bolnikom po porcijah. Ta — čudni modus odpravil sc jc tačas se vč da, in dežela prihranila sc je za naprej na ta način lep denar. Toda „pro praeterito" nij ukrenilo se pri nas nič; iz jako zanesljivega vira pak izvedeli smo, daje v Gradci, kjer je ravno taka godila se, milosrčni red kar z lepo povrnol deželi IO.OOO za škodo, katero je ono „dvojno knjigovodstvo" jej bilo prizadelo. Ali bi se kranjski deželni blagajnici ne prileglo tudi — kaj malega? — (Osemnajsta slovenska predstava) dramatičnega društva v deželnem gledališči bodo denes v nedeljo 9. febr. Igrala se bode Nestrojeva burka „Lumpa-ci-Vagabund", v katerej igra prvikrat nalogo krojača Klobčiča g. Kaj zel. Daljni re-pertoir za mesec februar smo že naznanili. Za postni čas pa se pripravlja več resnih igrokazov, med njimi tudi dva izvirna od g. Alcšcvca. — (Za Sokolovo m a š k e r a d o) na pustni tvorek nijso še razposlala se vabila, ker je še časa dovolj in toliko družili veselic vmes, da narodna gospoda ne moro misliti ob enem na vse. Menda smemo izpovedati, da bo odbor že z vabili Čisto iznenadit svet, ker bodo povse originalna! — (Občni zbor delavskega podpornega društva) v Ljubljani bode denes v nedeljo popoldne ob 2 v Viran-tovi gostilnici. Program obravnav jc: 1. Ogo-vor načelnikov. 2. Poročilo o odboroveni delovanji. 3. Nasvet za prenaredbo pravil. 4. Volitev treh udov za pregledovanje računov. 5. Volitev novega odbora. — (Č u d n a prikazen v Goric i.) Te dni je padal sneg okolo in okolo Gorice, a v mesto se nij upal, vsi hribi in ludnici v okoluici se v beli obleki lesketajo, med tem ko se v Gorici občinstvo kakor navadno po ulicah sprehaja in za pečjo sedi k večjemu kaka stara mamica. Standržci so prinesli že letošnjega krompirja na prodaj in šparglje bomo letos tudi najbrže že aprila meseca jeli. Ali nij fletno v Gorici? vpraša „Soča." — (P rc d p u stna.) Piše sc naru: „Pri sv. Barbari v Slovenskih Goricah sta okli-cana, ženiu v starosti 7'i, nevesta 7f> let. Ko jc župnik pri nauku nevesto vprašal ali zna, zakaj je zakonski stan, odgovorila mu jc ta: „Da, čestivredni gospod, kaj bi ne znala, saj se že zdaj štrtikrat možim." — (Dober vspeh.) Kakor „Soča" iz-veda, je našel njen svet, da naj sc po Slovenskem napravljajo domača igralna društva, že našel odmev: v Kanalu seje osnovalo tako društvo, katero že zdaj šteje 25 društve-nikov, katerih vsak bode plačeval skoz 2 leti po 4 gld. na mesec. V Tomiuu,' Ajdovščini, Sežani in Komnu bi menda tudi tako društvo mogoče bilo. — (I/. Ptujske gore) se piše v uradno „Grazcr Zeitung" : 19. jau. sta bila ob 4ih popoldne na okrajni cesti dva moža od roparjev napadena, ter jim vse vzeto, kar sta soboj nosila. Sploh je javna nevarnost v našem kraji že akutna. Lastnik v svoji lastni hiši nij varen s svojim imetkom. Prodiranje v vinske hrame in živinske hleve, odkoder kradejo vino in živino, zlasti krave, nij nič nenavadnega. Pri tem mora lastnik še prav miren ostati, ako si hoče življenje ohraniti, itd. Ako vladno glasilo ve za take nedostatke, naj bi tudi vladni organi skrbeli, da so odpravijo. — (Imenovanje.) G. Josip Gerde-sič, c. kr. sodnijski adjunkt v Novemmestu jc imenovan za namestnika državnega prav-dnika v Ljubljani; Viktor Zupančič (sam se piše Suppantschitsch) c. kr. sodnijski adjunkt v Ljubljani pak za namestnika državnega pravdnika v Celji. — (O pred pustu.) Vrli ljubljanski tiskarji delajo, kakor se sliši, z vso močjo na to, da bode vtorek 18. t. m., v prosto-rijah Slonove gostilnice njih ples jako sijajno izpal. Že lansko leto so storili dovolj k temu, da jo bilo vse v največjem redu, da je bilo občinstvo jako zadovoljuo, tako, da nazoči mladi gospodje, kakor tudi lepe gospodičine nijso mogli lehko onega večera pozabiti, ter gospode tiskarje poživljali, da naj jih kmalu zopet s kakim takim lepim večerom razvesele-. Tudi letos, kakor smo izvedeli, dela komitet tiskarskega društva jako pridno na pripravah za ples. Spraviti hoče novejše olepšave v dvorano in vse druge potrebne reči hoče preskrbeti, da bode občinstvu zadovolil. — Vstopnice po GO kr., a za rodbine po 1 gold. dobodo se v knjigotržnicah gosp. Ign. pl. Klciiiniayr-ja & Fed. Bamberga in gosp. Klera, ter zvečer pri kasi. — Želeti je tedaj od slav. občinstva, da se gotovo v mno-zem številu udeleži te veselice, ter se ob eucm zagotovlja, da sc bodo vsak lehko ra-doval boljo nego lansko leto. 11. JI Razne vesti. * (Naša cerkvena m u z i k a.) V peti letošnji številki v nemškem LeipcigU izhajajočega časopisa „Musikalischcs W(>chcnblatt" nahajamo v spisu „Zur Orgclmusik" od dr. Hermana K r c t z s c h m a r-ja , sledeče našo cerkveno glasbo na deželi zadevajoče vrstice: „Vse svoje življenje ne bom pozabil napada, katerega je prctečeno poletje nek du-bovenski organist na Kranjskem proti mojim religijoznim čutom storil. Bil jc lep večer in solnce je ravno zahajalo. IlaŠ smo bili iz stopili iz svojega stanovanja na vnanjo višino (1000 čevljev visoke gore, katere krasna lega nam je ugoden razgled dajala na gorato, s cerkvami olepšano deželo, njene prijazne zelene doline in na molčečo tožno maso sivih, apnenih velikanov, ki so na eno stran vse človeško zapirali. Ne da bi bili kaj slutili, začne naenkrat v romarski cerkvici zvoniti in precej se začuje orglauje. Ali kakšno! S čisto frivolnim poskokom (rutseher) v 6/s taktu, je mislil priprosti orglar izrazu svojih pobožnih čutov zadostiti, levica jc šlatala v hitrih udarcih po trizvučnih akordih, katere je blagi instrument mrmrajo ali vendar dobro ali slabo zločincu tudi pripuščal." Naj si to kritiko zapomnijo naši orga-nisti na deželi , naj jim bode svarilo, da opuste škandalozno orglaujo frivolnih plesov v cerkvi, ki je odmenjena časti božji, a ne plesalski Terpsichori. Sploh je želeti, da se naši mladi organisti resno lotijo učenja este-tične pravilne muzike, da ne ostanejo divjaki, ki tolčejo ko besni po mauuali in stopajo ko konji po pedalih. *(Karloviški pravoslavni nadškof) protestuje zoper imenovanje škofa Hackman-a za nadškofa grško-orientalske cerkve in bode baja vse pravoverce, kateri bi priznali Hackman-a, za šizmatikarje razglašal. K drugim homatijam tedaj še tudi šizma pride. * (V Trstu) nasvetuje „Crnogorac" svoji vladi, črnogorskega konzula postaviti, ker je ruski konzul „nekakav s vaba", ki se za črnogorske podanike ne briga. * („Pso d i n k o vka") ali »Deklica s Pakova" se zove najnovejša ruska opera, katera se je te dni v Petrogradu prvikrat predstavljala. Po kritiki v „Journal de St. Petersburg" je godba v Wagnerjevem stilu spisana, pa nij posebno dopala. * (Umor.) V Simbachu na Bavarskem je dekla nekega kmeta 300 gld. v loteriji dobila. Ko se z denarjem domu vrne, bila je blizu doma zaklana, ter jej ves denar vzet. Žandarm, ki jo je mrtvo našel, potegne nož, kateri je še v rani tičal, ga obriše- in gre v hišo ter praŠa kmetico, ali pozna nož. Ona ga spozna za nož svojega moža. Sam kmet je tedaj bil deklo zaklal. * (Zločinstvo splava) ali zaprave telesnega sadu je neka stara ženska v Ham-burg-u opravljala, dajoča ženam in'dekletam splavila. Končno se je stvar poizvedla po mladi ženi, katera je v smrtni uri možu obstala, da jc tudi ona dobivala sredstva od iste stare ženske, ker jej je bilo prerokovano, da umerje pri prvem porodu. Mož je to so-dniji izdal, in je sedaj v to pravdo več kot sto gospij in deklet zapletenih, katere so se vse bile posluževale pomoči starke. Poziv. P. n. gospodje pevci čitalničnega pevskega zbora se vabijo k skušnji za vtorek 11. t. m. Začenja se študovanje zborov za postne besede. Pevski odbor. I ljmlu.1 prošnja do blagodušnih dobrotnikov! Neka, velicega usmiljenja vredna vdova, umrlega mestnega stražarja Lovreta Ruper-šek-a stremi majhnimi otroci, naj^tareje 4 leta, stanujoča na „Zabjeku hiš. št. 125 v II. nadstropji", prosi milih darov v silni potrebi. Tujci. 8. fobr. Pri Elefantu: Mucian iz Metliko. — Urlih iz Kamt Gor.ce. — Golob iz Postojne. — Mali iz Tržiča. — Erker iz Kočevja. — Jentl iz Trsta. — Hutveg — pl. Khsriorf — Kukenslein. Pri Miiliču t Gerschler iz Dunaja. — Wolf, Fuclis, Petni iz lieke. — Polak iz Dunaja. — Heia-miller — Ilasbcrg. — VVidman iz Beka. — Gabrio-lovski iz Dunaja. Umrli v l jiiltljiini od 4. do 7. februarja 1873. Ant. Mikolič, 1 dan, na inertudu. — Marija liizjak, prebivalka, 72 1., na »usici. — Jan. Triller, 6 iiics., na božjasti. — Ant. Molile, berač, 73 L na plodni vodenici. — Lambert I.ukman, 4 I., — Pavlina Kam.in, 15 dni., na plnčnem vnetji — Jož. Pod-krajšek, oticijal, 31 1., in Lor. Kupcrsek, stražnik, 42 1., oba na plučnib tubcrkulab. — Fr. Koršič, 13 I., na možganskem mertudu. — Cecilija Graiser, klo-bučarica, 28 1., na sušici. ll/iic 4*4» 114» v Ljubljani 8. febr. t. 1. Pšenica G gl. 10 kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen 3 gl. — kr.; — oves 1 gl. 90 kr.; — ajda 3 gl. 20 kr.; — proso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 80 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol 4 gl. 90 kr. — masla funt — gl. &4 kr.; — m*st — gl. 40 kr.; — špeh frišen — gl. 30 kr.; — Špeli povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 24 kr.; — teletino funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 26 kr.; — sena cent 1 gl. 40 kr; — slame cent 1 gld. — kr.; — drva trda 0 gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borsa 8. februarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 70 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 73 „ 40 „ 1860 drž. posojilo.....104 „ — London.........308 „ 90 „ Kreditne akcije......331 „ 75 „ Akcije narodne banke . . . 973 „ — „ Napol. ........8 „ 67«/, „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro........ 107 „ 75 Za svetovno razpostavo n a Dunaj I se kupujejo lepi, dolgi ž*»iaakl lttfje; rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—9) VVilhelm Stutz, v „Zvezdi" (Slernallee), Mi štev. 30 r Ljubljani. 4>%\A\II,0. Čestitomu p. n. občinstvu naznanjamo, da srno gostilnico „zum Blumenstockel" v židovski ulici prevzele. Za natančno postrežbo, dobro kubo in pijačo se bodo naj bolje skrbelo. Naklonjenega obiskovanja so nadejaje, se podpišemo z odličnim spoštovanjem (46—1) Sestre Pogačnik. Dr. Ferdo Rojic, zdravnik v Ipavi, (40-3) ne stanuje več v Fluksovi hiši, temoč v tej nasproti stoječi sjto*|». £iv*ar«». Mayr in Metz, knpčijska vrtnarja v Ljubljani, prodajeta najbolje, krepko, dveletne spargel-nove sadike, ki sta jih sama iz lastne setve pridelala, in sicer: Angleški velikanski, stotina po 1 gld. 50 kr. Erfurtski veliki „ „ 1 „ — „ rimski drobni „ „ 1 „ — „ Zgodnji Argenteuil „ „ 2 „ 50 „ Kazen tega pritlikovo sadno drevje: jabelk, brušek, marilic, breskev, lešnikov, ribizelj, kosmač, malin, jagod, rož, visokega in nizkega debla, drevesca za lepotičje raznih in izvrstnih plemen po najnižji cem" kakor se iz inozemskih krajev ne morejo dobivati. (41—2) Vrtnarija in sadjerejnica ste na tržaški cesti ste v. 74 in na Poljanah Štev. 69 v Ljubljani. Razpošilja se na vse strani. Naročila prosimo, da se nam dado o pravem času. Plućna sušica je ozdravljiva! dokazano v knjigi, katera je ravnokar v 8. natisu na dan prišla in katerej nže mnogo tlso£ itovoN|»oiiil**«l življenju zahvaljuje. Način leČenja je vsakterniku razumljivo popisan od M. Auerbaeh-a. Kcirtlvl J«»n Jc Je prosto, Ntrofekl ima 11, povsod ratoljlvo, vmp<»Ii rtidLi-kttlcia. Dobiva se na pošiljatev 1 tolarja 5 sreb. grošev 2 gl. frank. 40 Cts. od (247—17) J. V. Albert-u Miinclien, Maximilians§tr. Nr. 37. Tsak dan presen droženi kvas s poroštvom za izvrstno ki|»ivnos<* dunajski funt po 40 novih krajcarjev priporoča mokarija Eduard Farkas-a v Ljubljani na Jakopskem trgu štev. 148 (43—2) v Boiczetta-jcvi hiši. Občno priljubljeni in po zdravniških izrekih skušeui Štajerski zeliščni sok (230_7) se dobi vedno v čvrstem stanji pri JL I* I