Dr. Danijela Trškan
Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih in srednjih šolah
Znanstveni članek UDK 373.3/.5.016:172
KLJUČNE BESEDE: zgodovina, učni načrti, državljanska vzgoja, državljanstvo, osnovne šole, gimnazije, .strokovne šole, poklicne šole
POVZETEK - Prispevek prikazuje, na kakšen način in v kolikšni meri so elementi državljanske vzgoje vključeni v učne načrte za zgodovino v osnovnih in različnih srednjih šolah v Sloveniji. Ti elementi so vključeni predvsem v splošne in kompetenčne cilje ter v učno vsebino, ki se nanaša na proces osamosvojitve Slovenije ter razvoj samostojne Slovenije (življenje Slovencev do danes, vključevanje v evropske integracije, položaj zamejcev, zdomcev in izseljencev ter manjšin v Republiki Sloveniji). Učni cilji v učnih načrtih poudarjajo razvijanje pozitivnega odnosa do slovenske narodne identitete in državnosti, varovanje slovenske kulturne dediščine, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva, različnih kultur, ver, ras ter drugačnosti in različnosti, strpnost v medsebojnih odnosih, samostojno in odgovorno druž-beno-politično delovanje. Zgodovina je tisti predmet, ki bi moral prispevati k državljanski vzgoji na ustrezen način, zato bi morali učitelji zgodovine pri pouku še bolj vključevati dejavnosti, ki so značilne za pluralne in strpne demokratične družbe. Avtorica predlaga, da bi se državljanska vzgoja morala začeti najprej v domačem oziroma šolskem okolju in z aktivnostmi v domačem kraju, ki bi se razširile nato v širše okolje oziroma državo.
Scientific paper UDC 373.3/.5.016:172
KEYWORDS: history, curricula, civic education, citizenship, elementary schools, general .secondary schools, secondary schools
ABSTRACT - The contribution shows in what way and to what extent the elements of civic education are included in the history curricula in elementary and secondary schools in Slovenia. These elements display themselves in general and competent goals and in content, which include the process of Slovenian independence, the development of Slovenia (life of Slovenians today, its inclusion in the European integration, the situation of migrant workers, emigrants and minorities in the Republic of Slovenia). The curricula goals emphasize the positive attitude towards Slovenian identity and citizenship, the protection of Slovenian cultural heritage, a respectful attitude towards human rights and democratic citizenship, towards different cultures, religions or nations, towards diversity and otherness, tolerance in mutual relationships, independent and responsible socio-political activity. History is the subject which should contribute to the civic education in an appropriate way. Teachers of history could include more acitivities which are characteristic for pluralistic and tolerant democratic societies. The author suggests that civic education should begin with the domestic environment, the school environment and consequently with activity in the home town, which should spread to the broader environment or the state.
1. Uvod
V Republiki Sloveniji imajo učenci v osnovnih šolah obvezen predmet državljanska in domovinska vzgoja ter etika oziroma od 2012/2013 naprej predmet z naslovom domovinska in državljanska kultura ter etika, kjer že spoznavajo in se učijo o do-
4
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
movini, državi in aktivnem demokratičnem državljanstvu ter o sodobnih problemih sveta.
Pomembno pa je, da se mladi seznanijo še z drugimi temami, povezanimi z ureditvijo države, na primer o delovanju v Evropski uniji, reševanju glavnih problemov človeštva, varovanju naravnega in kulturnega okolja oziroma naravne ali kulturne dediščine, odnosu do drugih ljudi ter narave in njenih virov itd. (Krajc, 2010).
Po Sardoču (2005, str. 18) naj bi državljanska vzgoja vodila mlade k politični pismenosti (jih spodbujala k poznavanju in spoštovanju kulturne in zgodovinske dediščine), h kritičnemu mišljenju in razvoju nekaterih stališč in vrednot (mlade bi spodbujala, da bi pridobili spretnosti, ki so potrebne za dejavno vključevanje v javno življenje, razvijala spoštovanje do sebe in drugih s ciljem doseči večje medsebojno razumevanje) ter k dejavni udeležbi v družbi (omogočila bi, da bi se mladi bolj vključevali v skupnost v širšem pomenu, to je na mednarodni, državni, lokalni in šolski ravni).
Zato je za državljanstvo in državljansko vzgojo pomembno poznavanje in razumevanje države, državne ureditve, zakonov in ustav ter drugih simbolov, ki so značilni za demokratično državo na eni strani, na drugi strani pa tudi aktivno vključevanje oziroma državljanstvo, spoštovanje človekovih in državljanskih pravic ter različnih kultur in narodov, varovanje naravne in kulturne dediščine ter narodne identitete.
Tudi predmet zgodovina s svojo vsebino uči učence o državah, njihovi politični, upravni, sodni idr. ureditvi ter o drugih državnih tvorbah v preteklosti, zato pogosto politični razvoj držav predstavlja spoznavanje državnih elementov v preteklosti.
Po Vodopivcu (2006) je zgodovina tisti šolski predmet, brez katerega si ni mogoče zamisliti pouka državljanstva. "Načela, ustanove, vrednote, oblike in tradicije moderne demokracije so sad daljšega zgodovinskega razvoja, zato jih je mogoče razložiti le v luči njihovega oblikovanja in uveljavljanja" (prav tam, str. 38).
Ravno tako angleški avtorji ugotavljajo velik pomen državljanstva in državljanske vzgoje pri zgodovini, saj naj bi prispevala k odgovornemu državljanstvu in državljanski aktivnosti (Phillips, 2008), omogočala z različnimi pristopi (projekti, dejavnosti v domačem kraju, timsko raziskovalno delo idr.) družbeno-moralni razvoj mladih (Cooper, 2000) oziroma pomagala razumeti družbo in sodelovanje v družbi. Zato je pomembna tako lokalna, nacionalna kot tudi svetovna zgodovina (Phillips, 2002). Zgodovina lahko v večji meri prispeva k ustrezni državljanski vzgoji.
Pri predmetu zgodovina v Sloveniji pa naj bi mladi "razumeli preteklost in vzroke za sedanje probleme, spoštovali kulturno dediščino in razvili čut za identiteto, ki je lahko lokalna, nacionalna, evropska" (Rustja, 2006, str. 139).
Zato smo poskušali ugotoviti, katere elemente državljanske vzgoje vključujejo sodobni učni načrti za zgodovino in kje so prisotni (v učnih ciljih, vsebinah ali navodilih) ter v kolikšni meri je prisotna zgodovina samostojne Slovenije.
Predvidevali smo, da so elementi državljanske vzgoje najbolj razvidni v splošnih ciljih v vseh učnih načrtih. Ti cilji naj bi se nanašali predvsem na slovensko in evropsko identiteto, saj je Slovenija vključena v Evropsko unijo že od leta 2004. Zato
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
5
učni načrti predvidevajo vzgojo mladih za aktivno državljanstvo ter namenjajo več pozornosti razvoju samostojne Slovenije.
Z deskriptivno in eksplikativno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja smo analizirali zgodovinski učni načrt za osnovno šolo, štiri zgodovinske učne načrte za vse tipe gimnazij (vključno z zgodovino kot izbirnim predmetom) in tri učne načrte za srednje strokovne šole (dva zgodovinska učna načrta za srednje strokovne šole in enega za poklicne šole za predmet družboslovje, ki vključuje tudi zgodovinske vsebine). Seznam analiziranih učnih načrtov je v seznamu literature in virov. Vsi učni načrti so elektronski in dostopni na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport ter na spletni strani Zavoda RS za šolstvo. V analizo nismo zajeli učnih načrtov za dvojezične šole in šole z italijanskim jezikom.
Uporabili smo tehniko analize učnih načrtov za zgodovino, in sicer prisotnostno analizo (navzočnost elementov državljanske vzgoje) in kontingenčno analizo (ugotavljanje, v kakšni povezavi se ti elementi pojavljajo).
2. Državljanska vzgoja v učnem načrtu za osnovno šolo
V učnem načrtu iz leta 2011 je zapisano, da bi moral predmet zgodovina (poleg državljanske vzgoje in etike) posredovati učencem pomembne vrednote z vidika vzgoje za demokratično državljanstvo (Zgodovina, 2011, str. 43). To je tudi razvidno iz opredelitve predmeta in še posebej splošnih ciljev.
Pri opredelitvi predmeta je zapisano, da zgodovina omogoča spoznavanje in razumevanje sebe kot posameznika in člana lokalne skupnosti in družbe (prav tam, str. 4).
Glavni cilji predvidevajo naslednje zmožnosti učencev, ki se nanašajo na državljansko vzgojo. Učenci so zmožni: "ob izgrajevanju, poglabljanju in razširjanju znanja iz slovenske zgodovine razvijati zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti; /.../ razvijati sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti; obsoditi zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic; obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic; razvijati dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi: strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva; pripravljati se na samostojno in odgovorno ravnanje v življenju kot posamezniki in kot člani lokalne skupnosti in družbe" (prav tam, str. 5-6).
Samostojni Sloveniji je pri obvezni širši temi Slovenci v 20. in 21. stoletju namenjena ena tema z naslovom Samostojna Slovenija in mednarodno povezovanje Slovenije. Pri tej temi se učenci naučijo pojasniti vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Slovenijo, razložiti mednarodno povezovanje Slovenije, opisati ustavno ureditev in življenje ter pojasniti vpliv demokratične politične ureditve Republike Slovenije na življenje ljudi (prav tam, str. 24).
6
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
Učni načrt spodbuja učitelje, da naj zgodovinska spoznanja aktualizirajo, saj s tem usposabljajo učence za aktivno in odgovorno dojemanje sodobnega sveta ter da naj sodelujejo z drugimi institucijami, na primer muzeji, arhivi in knjižnicami, da lahko učenci razvijejo spoštljiv in odgovoren odnos do ohranjanja in vrednotenja kulturne dediščine (prav tam, str. 41).
Ugotavljamo, da učni načrt izpstavlja državljansko vzgojo, ki se nanaša na slovensko in evropsko identiteto, zgodovino in kulturno dediščino. Veliko splošnih ciljev oziroma kompetenc učencev pa namenja ravno vzgoji za demokratično državljanstvo. Tudi pri standardih znanja se zahteva, da učenci v osnovnih šolah znajo navesti in pojasniti značilnosti slovenskih državnih simbolov in simbolov Evropske unije, oceniti pomen ohranjanja in varovanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine ter okolja in pojasniti pomen delovanja evropskih ustanov, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic (prav tam, str. 39).
Pogrešamo le več vsebin za gospodarski in kulturni razvoj države Republike Slovenije od leta 1991 naprej.
3. Državljanska vzgoja v učnih načrtih za gimnazije
V učnih načrtih za gimnazije iz leta 2008 ima zgodovina pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in narodne identitete, poudarjata pa se tudi evropska in individualna identiteta. Izbrane zgodovinske vsebine prispevajo k razumevanju in spoštovanju strpnosti, človekovih pravic, demokratičnih vrednot in kulturne raznolikosti (Splošna gimnazija, 2008, str. 7; Klasična gimnazija, 2008, str. 7; Strokovna gimnazija, 2008, str. 7).
Pomembno vlogo v gimnazijskih učnih načrtih imajo cilji, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanja, naravnanosti in stališč, saj se ti nanašajo na državljansko vzgojo, in sicer dijaki: "razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter utrjujejo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti; /.../ razvijajo individualno, narodno in evropsko identiteto; ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske in svetovne kulturne dediščine; /.../ prek izbranih primerov iz zgodovine razvijajo poglede na svet, ki spoštujejo človekove pravice, enakost in demokracijo ter demokratično in odgovorno državljanstvo; obsodijo zločine proti človeštvu, genocide, holokavst in druge oblike množičnega kršenja človekovih pravic; razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje enakopravnosti med spoloma; razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnosti in drugačnosti ver, kultur in skupnosti" (Splošna gimnazija, 2008, str. 9; Klasična gimnazija, 2008, str. 9; Strokovna gimnazija, 2008, str. 9).
Učni načrti predlagajo tudi razvijanje ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, med katerimi lahko izpostavimo predvsem socialne in državljanske kompetence ter kulturno zavest in izražanje. Socialno in državljansko kompetenco se lahko pri
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
7
pouku zgodovine spodbuja in razvija na več načinov, in sicer učni načrti predlagajo, da naj učitelji spodbujajo medkulturni dialog in strpnost, upoštevanje in spoštovanje drugačnih pogledov in stališč, premagovanje predsodkov in stereotipov, pozitiven odnos do demokracije, človekovih pravic in enakosti, odgovorno in kritično državljanstvo, razumevanje in spoštovanje različnih ver in etničnih skupin ter demokratičnih načel itd. Za kulturno zavest pa učni načrti predlagajo, da naj učitelji spodbujajo pri pouku zgodovine pozitiven odnos do ohranjanja in varovanja oziroma zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ter spoštovanje kulturne različnosti in medkulturnega dialoga (prav tam, str. 11-12).
V učnih načrtih za splošne, klasične in strokovne gimnazije sta dve obvezni širši temi, ki se nanašata na državljansko vzgojo, in sicer Razvoj demokracije in Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju.
Pri temi Razvoj demokracije dijaki primerjajo različne oblike demokratičnih ureditev v preteklosti in sedanjosti ter dosežke v razvoju demokracije v posameznih obdobjih, razvijajo pa predvsem pozitiven odnos do človekovih pravic, enakosti in demokracije ter medkulturnega dialoga in strpnosti. Vsebine pri tej temi so: Razsvetljenska ideja o treh vejah oblasti in razvoj demokracije do 20. stoletja: antična demokracija, razsvetljenstvo, razvoj v 19. stoletju; Demokratični sistemi med obema vojnama v 20. stoletju; Totalitarni sistemi: fašizem, nacionalsocializem, boljševizem; Širitev demokracije po padcu berlinskega zidu v Evropi in po svetu; Težave demokratične ureditve v sodobnem svetu (Splošna gimnazija, 2008, str. 37-38; Klasična gimnazija, 2008, str. 37-38; Strokovna gimnazija, 2008, str. 33-34).
Pri temi Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju dijaki spoznajo položaj slovenskega naroda v prvi in drugi Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno. Vsebine, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, so osamosvojitev Slovenije in mednarodno priznanje in povezovanje Slovenije; zamejci, izseljenci, zdomci in manjšine na Slovenskem. Pri tej temi se dijaki naučijo dejavnike, ki so vodili do samostojne države in njenega vključevanja v evropsko integracijo, ravno tako pa tudi položaj zamejcev, zdomcev in izseljencev ter manjšin v Republiki Sloveniji ter razvijejo pozitiven odnos do slovenske narodne identitete in državnosti (Splošna gimnazija, 2008, str. 40; Klasična gimnazija, 2008, str. 40; Strokovna gimnazija, 2008, str. 35).
Učna načrta za splošne in klasične gimnazije vključujeta tudi izbirno širšo temo z naslovom Civilnodružbena gibanja in človekove pravice. Pri tej temi se dijaki s pomočjo različnih vsebin (Gibanja za svobodo in enakost v 19. stoletju; Ženska volilna pravica in vključitev žensk v politično življenje; Deklaracija o človekovih pravicah; Primeri kršenja človekovih pravic v 20. stoletju; Gibanja za državljanske pravice; Študentska gibanja; Mirovna gibanja; Globalna soodvisnost in izzivi človekovih pravic v sodobnem svetu) pripravljajo na demokratično državljanstvo, saj spoznajo značilnosti prvih organiziranih gibanj za človekove pravice in pravice žensk ter s tem razvijejo pozitiven odnos do enakosti in strpnosti na eni strani, na drugi strani pa znajo obsoditi kršenja človekovih pravic (Splošna gimnazija, 2008, str. 41-42; Klasična gimnazija, 2008, str. 41-42).
8
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
Priporočila v učnih načrtih svetujejo učiteljem, da v pouk zgodovine vključijo takšne dejavnosti, ki razvijajo vrednote, značilne za pluralno in strpno družbo, različne zgodovinske teme pa obravnavajo z lokalnega, regionalnega, nacionalnega ali evropskega vidika (Splošna gimnazija, 2008, str. 58; Klasična gimnazija, 2008, str. 58; Strokovna gimnazija, 2008, str. 53).
Ugotavljamo, da učni načrti za gimnazije dosledno vzgajajo dijake za demokratično državljanstvo, saj tudi pri pričakovanih dosežkih izpostavljajo demokratične vrednote (spoštovanje kulturne dediščine, človekovih pravic, enakosti, demokracije, različnih ver, kultur in skupnosti, različnih pogledov in interpretacij, mnenj in stališč ipd.) (Splošna gimnazija, 2008, str. 55; Klasična gimnazija, 2008, str. 55; Strokovna gimnazija, 2008, str. 50).
V ekonomski gimnaziji je predmet zgodovina le izbirni in ga dijaki lahko izberejo v 3. ali 4. letniku. Ker se učna vsebina nanaša na zgodovino gospodarstva, ni posebnih napotkov in učnih vsebin, ki se nanašajo na državljansko vzgojo. Učni načrt pa predvideva iste pričakovane dosežke, ki izpostavljajo demokratične vrednote kot drugi gimnazijski učni načrti (Ekonomska gimnazija, 2008, str. 14).
Ugotavljamo, da učni načrti v gimnazijah pri vseh zgodovinskih temah predlagajo, da naj dijaki razvijajo državljanske kompetence, kar je v skladu z državljansko vzgojo v 21. stoletju.
4. Državljanska vzgoja v učnih načrtih za srednje
strokovne in poklicne šole
Za srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje je značilno, da vključuje predvsem slovensko zgodovino pri obveznih učnih vsebinah. Tako se splošni cilji nanašajo na slovensko zgodovino, in sicer dijaki spoznajo korenine sedanje Slovenije, Evropske unije in sveta ter se usposobijo za vrednotenje slovenske kulturne dediščine in razvijejo zavest o slovenski narodni identiteti (Zgodovina, 2007, str. 2). Med cilji pa so tudi tisti, ki se nanašajo na državljansko vzgojo, in sicer, da dijaki razvijejo strpen odnos do drugače mislečih, raznolikosti kulturnega, etničnega in jezikovnega sveta, to je narodov, ras in ver ter verskih gibanj v različnih zgodovinskih obdobjih (prav tam, str. 42-43). Predmet pa tudi prispeva, da bo lahko dijak po zaključku šolanja deloval kot kritičen in aktiven državljan (prav tam, str. 11-12).
Obvezna učna vsebina se nanaša na razvoj slovenske nacionalne identitete in slovenske države v 19. in 20. stoletju. Pri temi Jugoslovanska kriza in slovenska pot v samostojnost se dijaki naučijo nekatere najpomembnejše dogodke in posameznike, ki so vplivali na odločitev Slovencev za samostojnost, razloge za ustavne spremembe in razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, reakcijo jugoslovanskega političnega in vojaškega vrha, potek vojne za Slovenijo, umik jugoslovanske vojske in pot do mednarodnega priznanja, simbole slovenske države in praznike. Pri temi
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
9
Evropa in Republika Slovenija od osamosvojitve do danes pa dijaki spoznajo ustavo Republike Slovenije, volitve, volilni sistem in strankarsko življenje, prizadevanja Republike Slovenije za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj (denacionalizacija, privatizacija, podjetništvo idr.), njeno vključitev v Evropsko unijo in NATO ter življenje ljudi v Republiki Sloveniji od osamosvojitve do danes (prav tam, str. 11-13).
Pri strokovnem programu Tehnik mehatronike in tehnik oblikovanja pa je predmet zgodovina zasnovan tako, da dijaki spoznajo korenine sedanje podobe Slovenije ter znajo vrednotiti slovensko kulturno dediščino in razviti zavest o slovenski narodni identiteti. Ravno tako pa razvijejo pozitiven odnos do človekovih svoboščin in demokratične družbene ureditve ter se zavedajo posameznikove in narodove različnosti (Zgodovina, 2006, str. 2). Ta program priporoča obisk muzejev, lokalnih zgodovinskih posebnosti, starega mestnega jedra, da lahko pri dijakih učitelji razvijajo pozitiven odnos do ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Tako kot v učnem načrtu za strokovne šole pa tudi v tem programu dijaki pridobijo znanje in razumevanje o razvoju slovenske nacionalne identitete in poti do slovenske države v 19. in 20. stoletju ter pridobijo takšno izobrazbeno podlago, da lahko po končanem šolanju delujejo družbeno aktivno (prav tam, str. 6 in 16).
Ugotavljamo, da imajo strokovne in poklicno-tehniške šole v obveznem delu učne vsebine pregled slovenske zgodovine, tako da je več poudarka tudi na osamosvojitvi Slovenije ter razvoju Slovenije do današnjih dni. Poseben poudarek je v učnih načrtih na odnosnih ciljih oziroma ciljih, kjer dijaki pridobivajo in razvijajo pozitiven odnos do narodne identitete, različnih narodov in kultur ter kulturne dediščine.
Predmet družboslovje pa je v poklicnih šolah in že v svojem imenu vključuje kulturno in družbeno razsežnost državljanstva. Zato naj bi ta predmet predvsem pripomogel, da bi dijaki v poklicnih šolah razvijali sposobnosti za nenasilno reševanje sporov, prepoznavanje in sprejemanje razlik, odgovornost pri izboljšanju življenja na lokalni ravni ali celo pri skupnem ustvarjanju evropskega in globalnega državljanstva ter bili usposobljeni za dejavno državljanstvo in uresničevanje enakopravnejše družbe. Predmet družboslovje pomaga dijakom pridobiti tista znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jim bodo pomagali, da se bodo vključili "v poklicno življenje in v družbo kot polnopravni državljani in državljanke, ki bodo sposobni odgovorno in kritično uveljavljati svoje državljanske pravice in odgovornosti ter ob tem skrbeli za svoj zdrav telesni in duhovni razvoj" (Družboslovje, 2007, str. 1-2).
K temu pa pripomorejo ravno zgodovinske vsebine, ki so vključene v ta predmet, saj dijaki pridobijo z zgodovinskimi vsebinami tista znanja, ki so pomembna, da bi razumeli pomen slovenske tradicije in ohranjanja nacionalne identitete ter tudi tiste spretnosti, ki so pomembne za samostojno in kritično razmišljanje ter odločanje o temeljnih vprašanjih družbe in države oziroma za sodelovanje v političnem življenju, institucijah in drugih družbenih organizacijah (prav tam, str. 3).
Tako pri širši temi z naslovom Domači in svetovni prostor dijaki spoznajo vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope; položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji in vlogo Slove-
10
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
nije v združeni Evropi. Pri širši temi Sporazumevanje in odločanje v skupnosti dijaki spoznajo državno ureditev RS, opredelitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, gospodarskih in socialnih razmerij ter osnovne opredelitve v ustavi RS. Pri širši temi Dinamični čas zadnjih dveh stoletij pa se dijaki naučijo vzroke za razpad Socialistične federativne republike Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije ter spoznajo prizadevanja Slovenije za vključitev v evropske povezave (prav tam, str. 4, 7 in 9).
Tako v strokovnih kot v poklicnih šolah dijaki pridobivajo znanje o razvoju države Slovenije ter se usposabljajo za družbeno-politično delovanje.
5. Sklep
Analiza sodobnih slovenskih učnih načrtov za zgodovino je pokazala, da učni načrti za zgodovino vključujejo zelo ustrezno vzgojo za demokratično državljanstvo in elemente državljanske vzgoje, ki so razvidni predvsem v splošnih učnih ciljev, v srednješolskih učnih načrtih pa v posebnih državljanskih kompetencah.
V	osnovnošolskem učnem načrtu je poudarek na razvijanju zavesti o narodni identiteti in državni pripadnosti na eni strani, na drugi strani pa na spoštovanju in strpnem odnosu do različnih kultur, ver in ras. Predmet zgodovina pripravlja osnovnošolce na samostojno in odgovorno ravnanje v družbi.
Ravno tako učni načrti za gimnazije izpostavljajo pomembno vlogo predmeta zgodovine pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in narodne identitete, poudarjeni pa sta tudi evropska in individualna identiteta. Izbrane zgodovinske vsebine naj bi prispevale k razumevanju in spoštovanju strpnosti, človekovih pravic, demokratičnih vrednot in kulturne raznolikosti.
V	osnovni šoli učenci spoznajo vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo, značilnosti ustavne ureditve in življenje v Republiki Sloveniji. V gimnazijah se dijaki naučijo dejavnike, ki so vodili do samostojne države in njenega vključevanja v evropsko integracijo, ravno tako pa tudi položaj zamejcev, zdomcev in izseljencev ter manjšin v Republiki Sloveniji. Tako da pogrešamo le več vsebin za gospodarsko-kul-turni razvoj države Republike Slovenije od leta 1991 naprej.
V	srednjih strokovnih šolah pa učni načrt za zgodovino daje bistveno več poudarka na pregledu slovenske zgodovine, na osamosvojitvi Slovenije in razvoju Slovenije do današnjih dni, tako da se dijaki bolje usposobijo za vrednotenje slovenske kulturne dediščine in razvijejo zavest o slovenski narodni identiteti.
Menimo, da bi bilo treba v učnih načrtih vključiti več poudarka na razvoju samostojne države Republike Slovenije od leta 1991 do danes, zlasti v osnovnih šolah in gimnazijah, saj imajo predstavitev razvoja samostojne Slovenije le učni načrti za srednje strokovne in poklicne šole.
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
11
Predlagamo, da bi se državljanska vzgoja začela z domačim okoljem, s šolskim okoljem oziroma lokalno zgodovino ter s tem z delovanjem v domačem kraju, ki naj bi se razširila na širšo skupnost oziroma državo. Audigier (2002, str. 16) pravi, da obstaja skupnost vedno na dveh ravneh, in sicer na lokalni ravni je kraj ali mesto, kjer oseba živi in kateremu pripada, druga raven pa je na ravni države.
Justin (2006) na primer predlaga, kako okrepiti državljansko vzgojo oziroma njene učinke, in sicer, da bi državljansko vzgojo bolj usmerili v proučevanje lokalne skupnosti, kjer so dejavnosti za mlade neposredno dostopne. "Na tej ravni lahko spoznavajo življenjske zgodbe konkretnih ljudi in razumejo interese posameznikov ter motive za politično, prostovoljsko, kulturno, humanitarno in okoljevarstveno delovanje." (Justin, 2006, str. 90)
Učni načrti za zgodovino bi lahko vključevali preučevanje različnih elementov, prek katerih bi se učenci učili, kakšen pravice in dolžnosti so imeli ljudje v preteklosti, kako so se ljudje in mladi vključevali v delo lokalne skupnosti, prepoznavali družbeno, kulturno, versko in drugo raznolikost naprej v lastnem okolju, potem pa spoštovanje, vrednost in strpnost pokazali tudi do širšega okolja in države.
Priprava na aktivno državljanstvo pa je potrebna tudi že pri pouku, zato se lahko aktivne dejavnosti in naloge bolj uporabljajo pri predmetu zgodovina. Učni načrt za osnovno šolo iz leta 2011 predlaga projektno, raziskovalno in terensko delo, učenje z odkrivanjem, sodelovalno učenje, igro vlog in simulacije; samostojno delo z različnimi viri (pisnimi, slikovnimi, ustnimi in IKT), obiske muzejev, arhivov in knjižnic.
Vsi gimnazijski učni načrti iz leta 2008 predlagajo različne dejavnosti, ki razvijajo dovzetnost za vrednote, ki so značilne za pluralno in strpno zasnovanost pouka zgodovine ter za demokratične družbe. Prav tako priporočajo uporabo zgodovinskih virov ter različne oblike komunikacije (ustna ali pisna, debatne tehnike) oziroma predlagajo uporabo aktivnejših načinov učenja v srednji šoli.
Učni načrt za poklicne šole pri predmetu družboslovje iz leta 2007 predlaga samostojno delo dijakov, reševanje problemov, intedisciplinarne ekskurzije, projektne dni in terensko delo. Učna načrta za strokovne in poklicno-tehniške šole za zgodovino iz leta 2006 in 2007 pa predlagata individualno domače delo, projektno delo, igro vlog, sodelovalno učenje in delo, obisk muzejev, lokalnih zgodovinskih posebnosti in starega mestnega jedra.
Sodobni učni načrti bi morali več pozornosti nameniti kulturni dediščini oziroma "običajem, šegam, praznikom, ki predstavljajo kulturno in duhovno izročilo naroda, hkrati pa izražajo duhovno stanje in razvoj človeka v preteklosti in danes" (Potočnik, 2009, str. 146). Mi pa dodajamo, da bi morali učenci zlasti v osnovni šoli spoznavati najprej dediščino domačega kraja oziroma ožjega prostora, potem pa tudi državo.
Predmet zgodovina bi morala mlade pripravljati na državljanstvo, posredovati znanje o državnih političnih institucijah, oblikovati nacionalno identiteto, prispevati k spoznavanju pravic in odgovornosti v državi ter njenih zakonov ter pripravljati mlade na odnose v razredu, šoli, službi idr.
12
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
"Poleg kritičnega mišljenja sodi aktivno vključevanje učencev v različne dejavnosti (znotraj šolske skupnosti, družine, vrstniške skupine ali lokalne skupnosti itd.) med temeljne kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo, ki naj bi jih med učnim procesom razvili pri učencih kot bodočih državljanih." (Sardoč, 2006, str. 104-105)
Tudi Turnšek Hančič (2010, str. 246-247) meni, da bi morali učitelji za spodbujanje aktivnega državljanstva vnašati na šolah kritično razpravo, poslušanje drugače mislečih in medkulturni dialog ter metode izkustvenega učenja, s katerim bi učenci novo izkušnjo doživljali osebno ter jo povezali z življenjem.
Državljanska vzgoja pri predmetu zgodovina bi morala pokazati pozitivne vrednote in pozitivno delovanje človeka v preteklosti in sedanjosti ter dejavneje vključiti učence in dijake v pridobivanje znanja in spretnosti (npr. timsko delo, prostovoljno raziskovalno delo, prostovoljna pomoč učencem s posebnimi potrebami pri zgodovini, izvenšolska aktivnost idr.) ter na ta način vzgajati učence in dijake v bodoče aktivne demokratične državljane. Sedanji učni načrti za zgodovino v osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji so se k temu že približali.
Danijela Trškan, Ph.D.
Civic education in history syllabuses for elementary and secondary schools
Human rights, respect for others, acceptance, tolerance, solidarity and coopera-tiveness are some of the values of importance in the 21st century, which are also becoming a part of civic education. In the Republic of Slovenia, elementary school pupils have a mandatory subject of Citizenship and Homeland Education and Ethics, where they learn about their homeland, their state and active democratic citizenship as well as about the issues present in the modern world.
History is a subject taught at elementary and secondary schools that should contribute to civic education and stress the importance of understanding different people and cultures, promote teamwork and cooperation between elementary and secondary school students, as well as highlight the importance of active citizenship (participation in one's hometown, in elections etc.), patriotism and honouring one's civil rights and obligations, along with the importance of nurturing a positive attitude towards the state and its institutions. What is more, it can contribute to the respect of human and civil rights as well as to the protection of the natural and cultural heritage, and the national identity.
The main purpose of this paper is therefore to ascertain which elements of civic education are included in the contemporary History syllabuses, where they are present (within learning objectives, content or instructions) and to what extent is the history of independent Slovenia present. By employing descriptive and explanatory methods of
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
13
pedagogical research, we analysed the History syllabus for elementary schools, four History syllabuses for all types of general upper secondary schools (gimnazija) and three syllabuses for secondary technical schools (two History syllabuses for secondary technical schools and one for vocational schools for the subject of Social Science which includes historical content).
An analysis of contemporary history syllabuses in elementary and secondary schools in the Republic of Slovenia has shown that all of the syllabuses contain various elements of citizenship and civic education, which relate to historical contents or to the implementation of lessons. Above all, these elements are demonstrated in the general, specific or competence objectives: obtaining and developing a positive attitude of the youth towards a democratic country, especially the respect for human rights, equality, tolerance, cultural heritage, preparation for a responsible and critical citizenship, and developing a national identity and national consciousness or the consciousness of national affiliation. The history syllabuses encourage pupils or students to critically evaluate the elements of civic education in the past and present, and prepare them for responsible behaviour in a democratic society.
The 2011 elementary school syllabus states that the subject of History should (in addition to civic education and ethics) impart pupils with relevant values from the aspect of education aimed at democratic citizenship, and enable them to get to know and understand themselves as individuals and members of the local community and society. Pupils should be accustomed to practise tolerance in mutual interactions and relations, to be respectful when encountering difference and diversity, to promote mutual cooperation, and respect human rights and democratic citizenship. With regard to the topic of independent Slovenia, pupils learn to explain the reasons that led the Slovene nation to decide to establish an autonomous state of Slovenia, to explain Slovenia's integration in the international arena, to describe the constitutional organization and life, and explain the influence of the democratic political system in the Republic of Slovenia on the lives of its citizens. We find that the syllabus highlights the civic education relating to the Slovene and European identity, history and cultural heritage. Several general objectives/competences refer to education aiming towards democratic citizenship. Even the knowledge standards require elementary school pupils to be able to state and explain the characteristics of Slovenia's national symbols as well as those of the European Union, to estimate the significance ofpreserving and protecting the Slovene, European and global cultural heritage and environment, and explain the significance ofEuropean institutions active in human rights' protection. The elementary school syllabus encourages teachers to make historical findings current, thus enabling pupils to actively and responsibly comprehend the modern world, and to cooperate with other institutions (e.g. museums, archives and libraries) so that the pupils might develop a respectful and responsible attitude towards preserving and valuing cultural heritage.
Within the 2008 syllabus for general upper secondary schools (gimnazija), History has an important role in forming the Slovene national consciousness and identity as well as the European and individual identity. Through various examples from the past,
14
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
students can develop their own views of the world that are respectful of human rights, equality and democracy, as well as build their sense of democratic and responsible citizenship. The syllabus encourages students to condemn crimes against humanity, genocide, the Holocaust and other forms of mass violation of human rights on the one side, while inspiring them to develop their ability to understand and respect gender equality and develop the ability to understand and respect diversity and difference on the other. In particular, students should develop their social and civic competence, intercultural dialogue and tolerance, a positive attitude towards democracy, human rights and equality as well as the respect of cultural diversity and intercultural dialogue. The syllabus includes a special broader topic entitled Development of Democracy which covers the following content: Enlightenment; Democratic Systems between Both Wars in the 20th Century; Totalitarian Systems: Fascism, National Socialism, Bolshevism; Spreading of Democracy After the Fall of the Berlin Wall in Europe and Worldwide; Problems of the Democratic System in the Modern World. In the broader topic of the Development of the Slovene Nation in the 20th Century, students get to know the position of the Slovene nation in the first and second Yugoslavia, during World War II. The content relating to the Republic of Slovenia include Slovenia's attainment of independence, the international recognition of the state and its establishment of connections, as well as foreigners, emigrants, migrant workers and minorities in Slovenia. Only the syllabuses for the general and classical upper secondary schools (not gimnazija with specialisation) include the optional broader topic entitled Civil Society Movements and Human Rights. Within this topic, students prepare for democratic citizenship by means of various contents, such as: Movements to Defend Freedom and Equality in the 19th Century; Women's Suffrage and the Inclusion of Women in the Political Arena; Declaration of Human Rights; Examples of Human Rights Violations in the 20th Century; Civil Rights Movements; Student Movements; Peace Movements; Global Interdependence and Challenges in Human Rights in the Modern World.
Secondary technical and vocational-technical education typically includes Slovene history in particular. Students get to know the roots of present-day Slovenia, the European Union and the world, and become able to value the Slovene cultural heritage, while also developing a consciousness for the Slovene national identity and a tolerant attitude towards those who think differently as well as towards the diversity of cultures, ethnicities and languages. With regard to independent Slovenia, students learn about some of the most vital events and individuals who influenced the Slovenes' decision to attain independence, reasons for constitutional changes and the call for a plebiscite on the independence of Slovenia. They also learn about the reaction of the Yugoslavian political and military leaders, the course of war for Slovenia, withdrawal of the Yugoslav Army and the path towards international recognition as well as the symbols of the Slovene state and its holidays. In addition, they become familiar with the Constitution of the Republic of Slovenia, elections, the electoral system and the political party life, the endeavours of the Republic of Slovenia for a faster economic and cultural development (denationalisation, privatisation, entrepreneurship etc.), its joining the European
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
15
Union and NATO, and the life of people in the Republic of Slovenia from the attainment of independence to the present day.
The subject of Social Sciences as taught at vocational schools includes historical content where students acquire the knowledge necessary for them to understand the importance of the Slovene tradition and the preservation of national identity, as well as the skills vital to think autonomously and critically, and to make decisions regarding fundamental issues of the society and state, i.e. for integration into professional life and society as fully-fledged citizens who will be able to exercise their civic rights and responsibilities in a responsible and critical manner. Students also learn about the causes leading to the disintegration of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and Slovenia's attainment of independence, and familiarize themselves with Slovenia's endeavours to become integrated in European connections.
An analysis of contemporary Slovene History syllabuses has shown that the said syllabuses include very appropriate education aimed at democratic citizenship and elements of civic education. The elementary school syllabus focuses on the development of the pupils ' consciousness of national identity and affiliation on the one side, and respect and tolerant attitude towards different cultures, religions and races on the other. In secondary schools, the syllabus stresses the importance of history in the formation of the Slovene national consciousness and national identity, with the European and individual identity also being important topics. The selected historical content should contribute to the understanding and respect of tolerance, human rights, democratic values and cultural diversity. In elementary and secondary schools, the youth becomes acquainted in detail with the formation of the independent state of Slovenia and the process of attaining independence; there is much less emphasis on the economic and political development of the state of Slovenia, or its achievements and problems after attaining independence. In the future, greater attention should be devoted to the Republic of Slovenia from the attainment of independence to the present day, the way it is already partially incorporated into the syllabus for secondary technical schools.
According to syllabus recommendations, teachers should, for example, incorporate in their classes activities which promote the development of values typical ofpluralistic and tolerant societies, and treat various historical topics from a local, regional, national or European aspect (e.g. project work, research work, field work, learning through exploring, cooperative learning, role play and simulations, independent work with various sources, visits to museums, archives and libraries). Furthermore, history teachers could use modern approaches (e.g. discussions, solving class, school or life problems, the participation of the youth in various projects and organisations, media education etc.) to contribute to the civic engagement of young people. History syllabuses could include studying various elements through which students could learn about the rights and duties people had in the past, and how adults and young people participated in the work of the local community. They could initially identify the features of social, cultural, religious or political diversity within their own environment, followed by applying respect, value and tolerance in a broader sense. Civic education taught in the subject of
16
Didactica Slovenica - Pedagoška obzorja (3-4, 2014)
History should demonstrate positive values and the positive actions of people both in the past and in the present.
History is a particularly important subject, as it reflects the national history and consequently citizenship, and is of exceptional importance for the very development of the state. The state as such always has and always will influence the education of young people who should therefore be familiar with it in a way that would enable them a more active and responsible involvement in its operation. Civic education should begin in one s home environment (e.g. at school and in one's hometown) and later spread to the regional, European and global community.
LITERATURA
1.	Audigier, F. (2002). Osnovni pojmi in ključne kompetence izobraževanja za demokratično državljanstvo. Ljubljana: Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK: i2.
2.	Krajc, G. in sod. (2010). EU v šoli. Priročnik za učitelje o Evropski uniji z delovnimi listi. Ljubljana: Rokus Klett.
3.	Cooper, H. (2000). The Teachning of History in Primary Schools. Implementing the Revised National Curriculum. London: David Fulton Publishers.
4.	Sardoč, M. (ur.) (2005). Državljanska vzgoja v Evropi. Eurydice, informacijsko omrežje o izobraževanju v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
5.	Justin, J. (2006). Državljanska vzgoja: Slovenija in Evropa. V: Barle Lahkota, A. idr. (ur.) Državljanska in domovinska vzgoja: zbornik. Slovenska Bistrica: Beja, str. 90-99.
6.	Phillips, J. (2008). Teaching History. Developing as a Reflective Secondary Teacher, Los Angeles, London, New Delhi, Singapore: SAGE.
7.	Phillips, R. (2002), Reflective Teaching of History 11-18. London, New York: Continuum.
8.	Potočnik, D. (2009). Zgodovina, učiteljica življenja. Maribor: Založba Pivec.
9.	Rustja, E. (2006). Nova vloga zgodovine, učbeniki in državljanska vzgoja: primer učbenikov za 2. letnik gimnazij. V: Barle Lahkota, A. idr. (ur.) Državljanska in domovinska vzgoja: zbornik. Slovenska Bistrica: Beja, str. 128-141.
10.	Sardoč, M. (2006). Državljanstvo in državljanska vzgoja. V: Barle Lahkota, A. idr. (ur.) Državljanska in domovinska vzgoja: zbornik. Slovenska Bistrica: Beja, str. 100-107.
11.	Turnšek Hančič, M. (2010). Javnost, globalizacija in izobraževanje. V: Pikalo, Jernej (ur.) Nova državljanstva v dobi globalizacije. Ljubljana: Založba Sophia, str. 229-251.
12.	Vodopivec, P. (2006). Zgodovina je imanentno državljanski predmet. V: Barle Lahkota, A. idr. (ur.) Državljanska in domovinska vzgoja: zbornik. Slovenska Bistrica: Beja, str. 38-47.
13.	Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. (2011). [Elektronski vir] Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno dne 19.08.2013 s svetovnega spleta: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf.
14.	Splošna gimnazija (2008). Zgodovina. Učni načrt. Obvezni predmet (280 ur). Pridobljeno dne 19.08.2013 s svetovnega spleta: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/me-dia/pdf/un_gimnazija/un_zgodovina_280_ur_gimn.pdf.
15.	Klasična gimnazija. (2008). Zgodovina. Učni načrt. Obvezni predmet (350 ur). Pridobljeno dne 19.08.2013 s svetovnega spleta: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/me-dia/pdf/un_gimnazija/un_zgo_klasicna_gimnazija_350_ur_gimn.pdf.
16.	Strokovna gimnazija (2008). Zgodovina. Učni načrt. Obvezni predmet (210 ur). Pridobljeno dne 19.08.2013 s svetovnega spleta: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/me-dia/pdf/un_gimnazija/un_zgo_210_ur_strok_gimn.pdf.
Dr. Danijela Trškan: Državljanska vzgoja v učnih načrtih za zgodovino v osnovnih.
17
17.	Ekonomska gimnazija (2008). Zgodovina. Učni načrt. Izbirni predmet (35 ur). Pridobljeno dne 24.01.2009 s svetovnega spleta: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podro-cje/ss/programi/2008/Gimnazije/un_ip_ekonomska_zgodovina_strok_gimn.pdf.
18.	Zgodovina (2006). Srednje strokovno izobraževanje, Tehnik mehatronike, tehnik oblikovanja, Katalog znanja, 68 ur. Pridobljeno dne 24.01.2009 s svetovnega spleta: http://portal.mss.edus.si/ msswww/programi2008/programi/noviKZ/KZ_SSI_ZGO_68_ur.htm.
19.	Zgodovina (2007). Srednje strokovno izobraževanje (SSI), poklicno-tehniško izobraževanje (PTI), Katalog znanja, 103 ure. Pridobljeno dne 19.08.2013 s svetovnega spleta: http://eportal.mss.edus. si/msswww/programi2012/programi/Ssi/KZ-IK/kz_zgodovina_ssi_in_pti_103_126.doc.
20.	Družboslovje (2007). Srednje poklicno izobraževanje (SPI), Katalog znanja, 132 ur. Pridobljeno dne 19.08.2013 s svetovnega spleta: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/ SPI/KZ-IK/spi_kz_dru_132.doc.
Dr. Danijela Trškan (1966), izredna profesorica za didaktiko zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Naslov: Aškerčeva ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija; Telefon: (+386) 01 241 12 06 E-mail: danijela.trskan@jf.uni-lj.si