VESTNIK
2))nntm)mmtmmnmtnmnnmm)mtm)nmm))m)mnM))t);s
Požtni urad 9020 Cetovec §	Vertag:postamt 9020 Kiagenturt	E
E	izhaja v Ceiovcu
Ernheinungsort Kiagenfurt
Po:amezni izvod 3 Siiinge E mesečna naročnina 12 Siiingov E =	ceioietna naročnina 120 Siiingov	=
=	_	,	,	E
P. b. b.
7iHtmnm)um<tmnnnmmut)mHtH)um)HM)HMmmm)mtm)E
LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 20. OKTOBER 1978
ŠTEV. 42 j1888j
OB OBtSKU DELEGACtJE FUENS:
!V!anjš!nsko
vprašanje
se ne da reševati s prikrivanjem resnice in z zvijačnim zavajanjem javnosti
Mg povabijo zveznega kancierja Kreiskega je od petka prejšnjega tedna pa do ponedeijka tega tedna bivaia v Avstriji sedemčianska deiegacija Federaiistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), da bi na iicu mesta spoznaia poiožaj hrvaSke in siovenske manjSine na Gradiščanskem oziroma KoroSkem. Pod vodstvom predsednika FUENS, južnotiroiskega senatorja dr. Mitterdorferja, je imeia deiegacija na Dunaju pogovore s kancierjem Kreiskym; na Gradiščanskem s tamkajSnjim dežeinim giavarjem dr. Keryjem, z zastopnikom asi-mitantske skupine Robakom in s predstavniki HrvaSkega kuiturnega druStva; na KoroSkem pa je razgovarjaia z dežeinim giavarjem Wag-nerjem in predstavniki vseh treh v dežeinem zboru zastopanih strank, sestaja se je s funkcionarji obeh osrednjih organizacij koroSkih Sio-vencev, obiskaia pa je tudi siovensko gimnazijo v Ceiovcu, kjer je v pogovoru z zastopniki Soiskih obiasti spoznaia manjSinsko Soistvo, medtem ko ji je biia „dvojezičnost" na KoroSkem demonstrirana v dvojezični občini Biičovs, na dvojezični ijudski Soi) pri Božjem grobu ter v .dvojezičnem' otroškem vrtcu v Giobasnici._______________________________
Do povabila delegacije je prišlo po lanskoletnem kongresu FUENS v Železni Kapli, kjer so v zoključni resoluciji zavzeli kritično stališče do avstrijske manjšinske politike; da obiska pa je prišlo neposredno po letošnjem kongresu, ki je bil v Luksemburgu, kjer o podpori manjšinam v Avstriji skoraj ni več bilo govora, pač pa so (proti glasovom Slovencev in Hrvatov ter mladinske komisije FUENS) sprejeli dvomljive zaključke na zahteve emigrantskih krogov.
Vendar za okoliščine in potek obiska delegacije FUENS ni bila to glavna značilnost, pač pa namen, ki so ga s tem obiskom očitno zasledovati avstrijski dejavniki. V težnji, da bo dobila mednarodno priznanje za takoimenovano sed-mojulijsko zakonodajo, se avstrijska diplomacija namreč poslužuje najrazličnejših sredstev, katerih paleta sega tja da izrazitih zvijač. Tako so tudi delegaciji FUENS prikazali .vzorno rešitev" manjšinskega vprašanja z obiskom prislovičnih .Potemkinovih vasi* ter jim napolnili ušesa z lepimi frazami; povsem pa so zamolčali dejanske posledice te .vzorne rešitve". Na drugo plat kolajne je bila delegacija opozorjena le .ob robu" — s strani predstavnikov monjšin, kjer pa so pogo^ vori navadno potekali šele v poznih večernih urah, ko so bili člani delegacije že utrujeni od voženj, obiskov in razgovorov na uradni ravni.
Na tej uradni ravni je delegacija npr. pri kanclerju na Dunaju slišala med drugim tudi samokritično priznanje, da predstavlja sedmojulij-ska zakonodaja minimum tistega, kar je bilo mogoče doseči s tristron-karskim dogovorom; zato kancler niti ni povsem zavrnil morebitne pobude za novelizacijo zakona. Nasprotno pa je koroški deželni glavar odločno zanikal, da bi šlo pri sedanji ureditvi le za minimum, kakor je kategorično zavrnil tudi
vsako misel na kakšno spremembo. In tako je bila delegacija FUENS — zavestno ali ne — priča znani igri, ki jo v avstrijski manjšinski politiki že prav dobro poznamo: Dunaj bi bil pripravljen dati manjšini dosti več (tako in podobno vedno spet pravijo) — pa je pod tako hudim pritiskom Koroške, da si tega ne more privoščiti. (Skoraj dobesedno tako je .argumentiral" tudi zunanji minister Pahr, ko je v začetku leta 1976 na nevtralnih italijanskih tleh predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij obvestil, da se vlada ne more več upirati zahtevi po ugotavljanju manjšine — z drugimi besedami: da je kapitulirala pred nemškimi nacionalisti.)
Za sredstva, ki se jih poslužuje avstrijska manjšinska politika pri zavajanju domače in mednarodne javnosti, so brez dvoma znočilne tudi take stvari, kot je bil Inzkov .pozdrav" delegaciji FUENS v Kleine Zeitung. Sicer pa bi bil kancler Kreisky radevolje pripravljen primakniti kak milijonček, le trmasti manjšinski voditelji bi morali opustiti svoj odpor zoper sosvete; če pa bi našli skupno govorico tudi še v vprašanju absolutne demokracije v obliki .pravice do asimilacije" — potem bi brez dvoma prišlo do tiste pomiritve, ki so jo tokrat mogli postavljati pred dejansko stanje le kot kuliso, za katero so skušali skriti resnico o nerešenih vprašanjih.
Razlike med .rešenimi" in dejansko nerešenimi vprašanji je delegacijo spoznala v pogovorih s predstavniki manjšinskih organizacij, ki so ji tolmačiti tudi izraziti restriktivni značaj sedmojulijske zakonodaje. Če je eden izmed članov delegacije kljub temu našel besede pohvale za take zakone, potem se človek nehote spomni besed predstavnika Slovencev v Italiji, ki je na nedavnem srečanju manjšin v Trstu menil, da morajo biti Slovenci pravzaprav hvaležni vladi, da jim nič ni dala. Mislil je odlok, ki ga je vlada v Rimu pripravila mimo prizadete manjšine, pa ga je na njeno zahtevo potem spet umaknila. Tudi sedmojulijska zakonodaja je bila sprejeta proti volji manjšin in v njihovo škodo — kaj, če bi Avstrija posnemala Italijo, morda celo na primeru južnih Tirolcev.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na

ob 70-ietnici svojega obstoja in ob avstrijskem državnem prazniku v nedeijo 22. oktobra 1978 ob 14. uri v Kongresni hiši v Beijaku.
Pokroviteij beijaški župan inž. Jakob Morti.
Sodeiovaii bodo:
mešani in moški zbor SPD .BiLKA" iz Biičovsa
ansambei .DRAVA" iz Boroveij
moški zbor SPD .Edinost" iz Škofič
mešani zbor SPD .GORJANC)" iz Kofmare vasi
moški zbor in tamburaški orkester SPD .JEPA-BAŠKO JEZERO"
iz Loč
.PLAJBERŠKi KVARTET" iz Siovenjega Piajberka
mešani zbor SPD .RADišE" iz Radiš
mešani pevski zbor .ROŽ" iz Št. Jakoba v Rožu
moški zbor SPD .SVOBODA" iz Loge vasi
tamburaški orkester SPD .ZVEZDA" iz Hodiš
foikiorna skupina in mešani zbor SPD .ZARJA" iz Žei. Kapie
Odbor
Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni .NAŠA KNJiGA" v Ceiovcu in v pisarni SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ter v Beijaku v mestnem kinu in eno uro pred koncertom pri biagajni v Kongresni hiši.
Pahr o v dvojni obraz
7*<?MZmenOVanZ ZaMn O sMpZna/;, %:Z je M spočet v nezaMn-s^Z posteči trbtrdK^ars^egc: Jogovo-ra, se veJno M; razvZja v ;*:nMta, s MterZm njegov: očetje ne morejo ZmetZ pravega veselje. MeJ Danajem Zn Ce/ovcem ozfronM Mnc/erjem KreZs^ym Zn Ježe/nZm g/avarjem Wagnerjem že neMj časa potega prerekanje, a/: gre pr; omenjenem zakona za mZnZmam, a/; pa je to največ, kar je Mo Mogoče JosečZ. Prav tako taJZ na nivoja strank n; več zas/e-JZtZ tistega sog/asja, ki je Mo svoje-časno ovenčano s troedino MpZta/a-cijo prej nemš^Zm; nacionalisti.
Poijak Wojtyia - Janez Pavei !i.
je po 450 !etih prvi papež, ki ni itaiijan
V ponedeljek zvečer je bil za novega papeža izvoljen 58-letni poljski kardinal Karol Wojty!a, ki si je kot poglavar katoliške cerkve in hkrati kot rimski Škot nadel ime Janez Pavel H., s tem pa očitno hotel nakazati, da namerava nadaljevati pot, ki so jo začeli njegovi neposredni predhodniki.
Izvolitev poljskega kardinala za novega papeža je povzročila splošno presenečenje v svetu, saj je to prvič po
450 letih zgodovine papeštva, da za poglavarja vatikanske države ni bil izbran Italijan. Mimo tega pa prihaja novi papež še iz socialistične države, tako da njegova izvolitev odpira številn vprašanja tudi glede nadaljnjega razvoja odnosov med katoliki in marksisti. Tozadevno je slišati in brati že najrazličnejša ugibanja in najbolj tvegane prognoze. Kajti novega papeža predstavljajo kot .zmerno progresovno" usmerjenega človeka, o katerem pa hkrati trdijo, da je .prepričan protikomunist' in obenem .zelo odprt človek z zelo široko kulturo".
Ob takih precej nasprotujočih si karakteristikah je seveda težko predvideti, kam bo novi krmar usmeril ladjo katoliške cerkve. Pač pa je iz poplave najrazličnejših komentarjev razbrati vsaj eno: kljub temu, da je prepričan protikomunist, je novi papež človek, ki razume sodobne probleme. V potrditev te ugotovitve navajajo predvsem dejstvo, da je kardinal Wojtyla kot krakovski nadškot znal vzdrževati dosti boljše odnose z državnimi oblastmi, kot pa kardinal Wyszynski, primas katoliške cerkve na Poljskem. Pri tem opozarjajo tudi še na .delavsko poko-lenje" novega papeža; na njegove .izkušnje* za časa druge svetovne vojne, ko je na lastni koži preskusil nacistično nasilje; ter na njegove dobre odnose z delovnimi ljudmi.
Govornik poljske vlade je v prvi oceni dejal, da je tokratna izbira pri volitvi novega papeža še prav posebne-
ga pomena, v kolikor gre za Poljaka, .sinu naroda, ki je šel skozi vojni pekel*. Poljaki cenijo vse, kar je v službi miru in miroljubnega sodelovanja med narodi, je še dodal uradni poljski predstavnik, zato so z največjo pozornostjo vzeli na znanje, da si je papež nadel ime Janez Pavel H., torej imeni svojih dveh velikih prednikov, ki sta toliko napravila na tem področju.
O novem papežu kot nadaljevalcu smernic, začrtanih na drugem vatikanskem koncilu, pa je govora tudi v drugih ocenah in komentarjih. Poudarjajo upanje, da bo novi papež tvorno prispeval k vzpostavitvi miru, družbene pravičnosti in tvornejšega dialoga med narodi različnega političnega prepričanja. V sklepu konklava, ki se je odločil za neitalijanskega kandidata, vidijo pomeben korak na poti uresničevanju vatikanske politike odprtja nasproti vzhodnim deželam. Izražajo tudi zaupanje, da bo novi papež začrtal pot svobode in pravice ob spoštovanju človekovega dostojanstva. Zagrebški nadškot Kuharic pa je na primer srečen, ker je novi papež Slovan in ker ima za seboj delavske izkušnje, kar mu bo v veliko pomoč pri opravljanju svojega težkega poslanstva.
Kakorkoli že: izvolitev poljskega kardinala Wojtyte za novega papeža pomeni pravo senzacijo, ravno zato pa so ob Janezu Pavlu II. tudi odprta vsa vprašanja, po kakšni poti bo hodila cerkev pod njegovim vodstvom. Trenutno so možne le domneve (in teh je — kakor že rečeno — svetovni tisk poln), kajti stvarno oceno bo mogoče dati šele čez leta, ko bo sedanji naslednik apostola Petra lahko uresniči) svoje zamisli. Le-te je v svojem prvem govoru orisal predvsem z zagotovilom, da hoče ostati zvest izpolnjevalec sklepov drugega vatikanskega koncila.
Svečana umestitev novega papeža Janeza Pavla H. bo v nedeljo dopoldne.
Dejstvo, Ja M &ma/a MMo že Ježo Zn po/ oJ azaMnZtve, pa zaMn v /'ZstvenZ/' Jo/očZ/ZZ? se veJno n; Zz-veJ/jZv, Mr ga prZzaJete manjšZne s/e; ^opre;oJ^/aH;a;o, jezazlvstr/jo/M njeno manjšZnsM po/ZtZM skrajno ne-prZjetno. 7*o je Mo „meJ vrstZcamZ" raz/rat; taJZ /z Zzjav, M p/? je v tej zaJevZ na torkov; t/sMvnZ Mn-jerencZ Ja/ zananjZ Mn/sfer PaM. $;cer je spet enkrat zagofaf/ja/, J<* je zlvstrZja z zagonom o naroJnZ/? s^ap/naA svoje oMeznostZ /z č/ena 7 Jržavne pogojne ne samo ;zpo/n;7a, temveč je z njZm zagotovi/a manjšZ-Ttam še JoJatne pravtee. 7* o Ja obenem je mora/ prZznatZ, Ja manjš/ne to zaMnoJajo s/ej M prej zavračajo. 7*o pa je ta J: najM/j preprZč/jZv Jo-Mz, MM ma/o veroJostojen je M PaM v prvem Je/a svoje trJZtve — MjtZ težM /?o naše/ ^je manjšZno, M Z?Z taM Jos/eJno zavrača/a neMj, Mr /J Mo njej v MrZst.
PaM pa je na tZsMvnZ Mn/erencZ poMza/ taJZ še svoj JragZ o/'raz. AfeJtem M je manjšZnsM vprašanje znotraj zlvstrZje zanj rešeno že preM mere, je g/e Je /ažne 7*Zro/sM spet opozarja/, Ja še veJno nZso Jo Mn-ca Zzpo/njena vsa Jo/očZ/a taMZme-novanega „paMta" Zn Ja M zato to vprašanje še naprej prZsotno v oJno-sZ/? meJ zfvstrZjo Zn /ta/Zjo.
v4/Z nZ to MZčeč prZmer Jvojne mo-ra/e; neprZmerno M/jše arejeno jaž-notZro/sM vprašanje naj /?Z torej še naprej MemenZ/o avstrZjsM-Zta/Zjan-sM oJnose, v resnZcZ nerešeno vprašanje manjšZn v zlvstrZjZ pa /?Z se mora/o amaMZtZ na „stransM tZr", Ja /?Z se so Je/o vanje me J zlvstrZjo Zn /a-gos/avZjo /aMo razvZja/o /'rez motenj Zn ovZr. NeMM v tej smerZ je vse-MMr Zzzvene/ Patrov posMs, M je ze/o samovo/jno Zn že sMraj nesramno ZnterpretZra/ nejavne Zzjave vo-JZ/n;7: jagos/ovansM'%? preJstavnZMv o oJnosZZ; s soseJnjZmZ JržavamZ — .pozaM" je samo omenZtZ njZMvo Zzrecno opozorZ/o na nerešeno manjšZnsM vprašnaje. Zato smo že Janes raJoveJn/, MMno jorma/acZjo M naše/ teJaj, če M res prZš/o Jo Zzmenja-ve oMMv na mZnZstrs&Z ravnZ.
Pregled vloge in dela mladih
na X. kongresu Zveze socialistične miadine Siovenije
Nova Gorica, ki je teto: praznovala 30-!etnico svojega obstoja, je bila prejšnji teden gostiteijica X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Okoii 700 delegatov in gostov je pregledalo opravljeno delo preteklih itirih let in začrtovalo smernice za prihodnje delovanje. Delegati kongresa so sprejeli nov statut ZSMS in izvolili tudi novo vodstvo slovenske mladinske organizacije. Predsednik republiške konference ZSMS je postal 28-letni Boris Bavdek, podpredsednica 27-letna Vida Mikuž in sekretar 24-!etna Nevenka Grgič, poleg katerih šteje predsedstvo republiške konference ZSMS še nadaijnjih 22 članov.
kvalitativna in kvantitativno raven. Naglasil pa! je tudi, da se moramo zavedati pomanjkljivosti in vrzeli, ki so na področju sodelovanja še prisotne. V svojem diskusijskem prispevku pa je podal tudi sliko trenutnega položaja slovenske manjšine na Koroškem, ki se bori za uresničitev jezikovnih, socialnih in demokratičnih pravic. Poročal je, da se je slovenska mladina na Koroškem v zadnjem desetletju vedno bolj aktivno vključevala v boj za enakopravnost slovenske narodne skupnosti in ga v marsičem tudi sooblikovala. Kot enega izmed rezultatov tega dela je omenil tudi obnovitev Zveze slovenske mladine kot organizacije kmečke, delavske, dijaške in študentske mladine, ki se hoče uveljaviti kot široka demokratična, protifašistično usmerjena organizacija, v kateri je dovolj prostora in možnosti sodelovanja za vse plasti slovenske mladine na Koroškem.
Ko je govoril o sedelovanju med ZSMS in ZSM, je tovariš Domej povedal, da se Slovenci na Koroškem zavedamo, da je vsestransko povezovanje z matičnim narodom povsem naravno, hkrati pa tudi neob-hodno potrebno za ohranjevanje naše narodne identitete, kar je izrekla ZSM tudi v svojih načelih. Povedal je, da se v akcijski program ZSM vključujejo razne oblike sodelovanja z mladino v Sloveniji, združeni v ZSMS, vendar je menil, da je bilo zlasti pomanjkanje kadrov na naši strani vzrok, da začetni uspehi tega delovanja niso bili še večji.
v* .v	v s	. V razpravi v komisiji za medna-
slovenskega protifašističnega zenskega g!ban)a rodne odnose je sodeloval tudi
predsednik mladinskega
Kot gostje so se kongresa v praznični Novi Gorici udeležili tudi zastopniki slovenskih mladinskih organizacij iz zamejstva. S Koroške je bila navzoča petčlanska delegacija, v kateri so bili predstavniki Zveze slovenske mladine, Kluba slovenskih študentov na Dunaju, Kluba slovenskih študentov v Gradcu in Koroške dijaške zveze.
Kongres ZSMS je pričel z delom no dan, ko je minilo 35 let od zaključka I. kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki. Predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič je v uvodnem referatu opozoril na pomemben delež, ki ga je imela mladina v boju za osvoboditev Jugoslavije in na uspehe, ki jih je mladina po vojni zabeležila pri obnovi domovine ter pri gradnji nove družbene ureditve. V glavnem delu svojih izvajanj pa je orisal aktualne naloge, ki jih ima mladina v procesu izgradnje samoupravne družbe, v razvijanju samoupravnih odnosov v vseh družbenih in delovnih okoljih.
Na predstavnike s Koroške je napravil X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije velik vtis tako zaradi temeljite priprave nanj, ki se je odražala v izredno uspešni organizaciji, kakor tudi delovni vnemi in vzdušju v plenarnih zasedanjih ter razpravah v petih komisijah. S posebnim zadovoljstvom pa so videli, kako veliko pozornost posveča ZSMS pri svojem delu aktualnemu položaju slovenskih manjšin v sosednih državah ter zlasti sodelovanju s slovenskimi mladinskimi organizacijami v zamejstvu.
Predsednik Zveze slovenske mladine v Celovcu Teodor Domej je v komisiji za mednarodne odnose (to je v eni izmed petih komisij, v katerih je potekalo delo drugega dneva kongresa) kot gost spregovoril o nekaterih problemih sodelovanja med slovensko mladino na Koroškem ter mladinsko organizacijo v matični domovini. Ugotovil je, da upravičeno moremo trditi, da je sodelovanje v dob) med IX. in X. kongresom ZSMS doseglo visoko
Manjšinska poiitika
na samoupravna osnov!
V Lendavi je prejšnji teden zasedata komisija za narodnostna vprašanja skupščine SR Siovenije, ki ji predseduje Geza Bačič. Na seji komisije so oceniti uspešnost detovanja samoupravnih interesnih skupnosti za kutturo in prosveto madžarske narodnosti v občinah Lendava in Murska Sobota ter itatijanske narodnosti v treh obainih občinah Koper, tzoia in Piran.
Kijub temu, da detujejo in se razvijajo narodnostne samoupravne interesne skupnosti v Pomurju in na obati v povsem drugačnih okotiščinah, so na seji komisije ugotavtjaii, da je ustanovitev omenjenih skupnosti za narodnostna vprašanja prinesta izreden napredek na obeh področjih. Še posebej vetik pa je napredek pri uvetjavtjanju narodnostnih pravic tam, kjer se s temi vprašanji se ukvarjajo samo pripadniki narodnosti v svojih ustanovah, temveč samoupravno interesne skupnosti cetotnega področja. To z drugimi besedami pomeni, da se manjšinska vprašanja posebno uspešno in zadovoijivo rešujejo tam, kjer pripadniki obeh narodov enakopravno sodetujejo in soodtočajo.
Pred sejo so čiani komisije obiskati dvojezično šoto v Lendavi, kjer so biti seznanjeni z uspehi in tudi težavami tamkajšnjega šoistva, ki je urejeno tako, da z obveznim skupnim poukom za šoiarje-pripadnike obeh narodov vzgaja k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju ter je — tako sptošno ugotavtjajo — najbotjša podtaga za uveljavljanje vsestranske dvojezičnosti in s tem dejanske enakopravnosti v vsem javnem živtjenju na narodnostno mešanem področju.
RAZMAH SVETOVNEGA TURtZMA:
„Preseljevanje narodov" v obliki turističnih potovanj
Svečanost ob j ubite ju
V Dobrniču na Dolenjskem je biia minuto nedetjo slovesna proslava 35-letnice prvega kongresa slovenske protifašistične ženske zveze. V isti dvorani, kjer je bil pred 35 leti zgodovinski kongres, se je tokrat zbralo okrog 180 preživelih udeleženk tedanjega kongresa, pridružile so se jim še predstavnice slovenskih ženskih organizacij iz zamejstva, prav tako pa so bili navzoči tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. Delegacijo Zveze slovenskih žena na Koroškem je vodila predsednica Milena Groblacher, ki sta jo spremljali podpredsednica Jelka Kuhar ter članica odbora Mira Prušnik.
Po pozdravnih besedah predstavnika občine Trebnje in podpredsednice Zveze združenj borcev NOV Slovenije je udeležencem proslave spregovorila članica CK ZKS Marija Vičar-Zupančičeva, ki je poudarila, da pot, ki je vodila do prvega kongresa slovenske protifašistične ženske zveze, ni bila ne lahka ne kratka: prehodili so jo celi rodovi žensk, na tej poti so se kalili revolucionarni značaji delavk, kmetic, mater, ki so utirale pot naprednim mislim in dejanjem. Revolucionarna volja in pripravljenost žensk in delavk za borbo je nenehno rasla — je naglasila govornica — in ženske so postale faktor, s katerimi so morale reakcionarne sile računati. Ni slučaj, da je v Sloveniji vsak šesti nosilec spomenice 1941 in vsak osmi narodni heroj — ženska. Prav tako pa je slavnostna govornica orisala tudi vlogo in delež žensk v povojnem obdobju ter poudarila, da je bilo v minulih 35 letih uresničenega mnogo tistega, za kar so se zavzemale delegatke na prvem kongresu slovenske protifašistične ženske zveze. „Vendar pa se zavedamo," je dejala govornica, „da še nismo uresničili vsega, kakor se tudi zavedamo, da protislovij, napak in problemov naše družbe ne moremo odstraniti z odlokom ali zakonom, temveč le z bojem za tak družbenoekonomski položaj človeka, kot si ga želimo."
Na svečanosti so kratke pozdravne besede spregovorile tudi predstavnice slovenskih žena iz zamejstva, med njimi tudi predsednica ZSŽ Milena Groblacher. V ostalem pa je prireditev obogatil kulturni spored, ki so ga
izvajali člani kulturne skupnosti Trebnje.
Zgodovinski pomen prvega kongresa slovenske protifašistične ženske zveze pred 35 leti pa je bil prikazan tudi v posebni spominski sobi, ki je bila odprta za to priložnost, medtem ko je bila v Mirnem urejena priložnostna razstava z naslovom ^Slovenke v revoluciji". Obe razstavi sta pričali o pomembnem mestu in o velikem doprinosu slovenskih žena v boju za svobodo in pri obnovitvi ter razvoju domovine.
odbora
Slov. kulturno-gospodarske zveze iz Italije Igor Komelj. Govoril je o sodelovanju obmejnih občin z zamejstvom in se zavzel za širjenje ter izboljševanje tega sodelovanja.
V teku razprav v komisiji za mednarodne odnose ter v resoluciji X. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije je prišla do izroza vsestranska pripravljenost za nadaljnje poglabljanje sodelovanja na številnih področjih življenja in detovanja mladih.
Današnji razmah turizma v svetu bi lahko imenovali preseljevanje narodov dvajsetega stoletja. Pred nedavnim je v Varšavi zasedal 19. kongres mednarodnega združenja hotelirjev, ki se ga je udeležilo 450 strokovnjakov iz 35 dežel sveta. In na tem kongresu so navajali podatke, ki v polni meri upravičujejo našo uvodno primerjavo.
Na varšavskem kongresu so namreč ugotovili, da se je turistični promet v svetu potrojil in da bo tekom letošnjega leta kor 270 milijonov ljudi potovalo čez meje ter ustvarilo 65 milijard dolarjev deviznega priliva. Danes premorejo na svetu 7 milijonov sob za goste, svetovni turistični promet pa se na leto poveča za 11 odstotkov. Kar 51 odstotkov turističnega premeta ustvari Evropa, in to v dveh glavnih sezonskih mesecih. Največ potujejo ljudje iz Zahodne Evrope, Kanade in Avstralije; pa tudi z Vzhoda bi gotovo potovali dosti več, če bi napravili ko-
V!ak bratstva in enotnosti
v spomin na prijateljstvo, skovano v najtežjih dneh
Ze šestnajstič je letos krenil iz Slovenije takoimenovani „vlak brotstva in enotnosti", s koterim so se nekdanji pregnanci ter predstavniki slovenskih občin odpeljali v Srbijo, med prijatelje, ki so med zadnjo vojno bratsko sprejeli slovenske izgnance ter jim v najtežjih dneh nudili — kolikor se je v tedanjih razmerah sploh dalo — pomoč, mnogim izmed njih pa tudi omogočili, da so se vključili v oboroženi boj proti tistim, ki so jih oropali doma, svobode in sploh vsega, kar so imeli. V tistih dneh oziroma letih skovano srbsko-slovensko prijateijstvo je po vojni preraslo v nove dimenzije, eden izmed vidnih simbolov tega prijateljstva pa je tudi „vlak bratstva in enotnosti , ki krene na pot vsako drugo leto — enkrat iz Slovenije v Srbijo in drugič iz Srbije v Slovenijo.
Letošnji vlak je krenil na pot tl. oktobra, in sicer v dveh delih — prvi del z Jesenic in drugi del iz Maribora. V Zidanem mostu sta se obla vlaka združila v enega in skupno vozita do Topčidera, kjer so Beograjčani izredno ljubeznivo sprejeli goste iz Siovenije. Potem sta vlaka spet vsak zase nadaljevala pot — eden v smeri Kraljeva, drugi po barski prog) v smeri Titovega Užica. Na vsej progi so se vrstili prisrčni sprejemi. V krajih, kamor so bili Slovenci med vojno pregnani, so se spet srečali s svojimi takratnimi prijatelji in z njimi obujali spomine na težka leta vojne, pregnanstva In trpljenja, pa tudi na slavne dni junaštva in požrtvovalnosti v narodnoosvobodilnem boju.
Ena izmed osrednjih prireditev v okviru letošnjega obiska v Srbiji je bila v Kraljevu. Vsako leto obhajajo v Kra-Ijevu t4. oktobra dan žalovanja — v spomin na najbolj temne dni v njihovi zgodovini, ko je okupator zverinsko umoril okrog 6000 antifašistov, delavcev, žena in otrok. V spominskem parku, kjer je bila komemorativna slovesnost, je več kot 30.000 prebivalcev Kraljeva v družbi svojih prijateljev Iz Slovenije ter v navzočnosti zastopnikov iz vseh repubiik obudiio spomin na tiste dogodke. Na svečanem zasedanju občinske skupščine pa so tudi letos podelili .Listino proti nasilju in vojni — za mir v svetu". Prvi je to najvišje priznanje prejel pred šestimi leti predsednik Tito, letos pa so ga podelili znanemu revolucionarju in družbenopolitičnemu deiavcu Krstu Popivodi.
V ostalem so bile kot v drugih krajih, ki so jih obiskali
udeleženci ietošnjega .vlaka bratstva in enotnosti", tudi v Kraljevu razne prireditve, pohodi, športna tekmovanja in druge manifestacije. Tako je biia v tem okviru odprta razstava, priredili pa so tudi 1. jugoslovanske delavske športne igre bratstva in prijateljstva, ki skupaj z drugimi prireditvami sodijo v krog kraljevških oktobrskih svečanosti.
Tradicionalnega obiska v Srbiji se je letos udeležilo fHO oseb. Med njimi so bili najštevilnejši nekdanji izgnanci iz najrazličnejših slovenskih občin, prvič pa so se jim pridružiii tudi nekdanji sotrpini iz zamejstva: predstavniki primorskih in koroških Siovencev, ki so jih fašisti in nacisti prav tako pregnali iz domovine. Bivše naše izseljence je zastopala tričlanska delegacija Zveze slovenskih izseljencev pod vodstvom predsednika Lovra Kramerja.
Vendar pa .Vlak bratstva in enotnosti" ni le spontan Izraz prijateljstva med slovenskim in srbskim narodom, ki se je stkalo v težkih okoliščinah okupacije in revolucije, niti ni več samo tradicionalna oblika vezi med nekdanjimi izgnanci in njihovimi takratnimi .gostitelji". Prav ob .vlaku bratstva in enotnosti" so se rodila številna pobratenja med slovenskimi in srbskimi občinami, so se razvile tesne oblike sodelovanja med slovenskimi in srbskimi delovnimi organizacijami. In tako gotovo ni naključje, da je danes prav med Slovenijo in Srbijo posebno široko razvito sodelovanje na najrazličnejših področjih.
To se je zrcalilo tudi v dejstvu, da so z letošnjim vlakom obiskali Srbijo poleg nekdanjih izgnancev tudi uradni predstavniki Slovenije ter zastopniki vseh slovenskih občin. Srečanja v krajih in mestih Srbije so izkoristili za izmenjavo izkušenj pri dosedanjem sodelovanju, pogovorili pa so se tudi o možnostih in obiikah še tesnejše navezave medsebojnih stikov. Kajti — kakor so poudarili pri teh
pogovorih — .vlak bratstva in enotnosti" ne sme izgubiti str-mi obsežnega .koroškega kata-svojega prvotnega namena, ki je v srečanju nekdanjih Iz- joga« menda prevladovalo prijatelj-gnancev iz Slovenije ter g°!'''c'jevjS^bjji, temveč je to ^ ^dušje, tako da pri članih ko-
lad
nec omejevanju potovanj z različnimi administrativnimi ukrepi.
Nadalje je mednarodno srečanje hotelirjev pokazalo, kdo so največji turistični trusti na svetu: Ho!iday Inn, Sheraton, Ramada in Hilton. Med temi velikani samo družba Holiday Inn razpolaga z 280.000 sobami v 1700 hotelih. Med največ-jp težave pri razvoju turizma pa so na kongresu v Varšavi uvrstili pomanjkanje turističnega kadra. Vzroke vidimo v pomanjkljivem sodelovanju s šolskimi in drugimi ustanovami ter v slabem vzpodbujanju k vpisu na te šote.
Kakšen bo bodoči razvoj na tem področju, pa bo pokazal 20. mednarodni kongres hotelirjev, ki bo leta 1980 v Manili na Filipinih.
Želje Koroške
predložene na Dunaju
V ponedeljek je vladna delegacija Koroške obiskala zvezno vlado na Dunaju, da bi na najvišjem mestu predložila želje in zahteve, ki jih ima koroška dežela do države. Po razgovoru v uradu zveznega kanclerja, kjer je kancler Kreisky zbral okoli sebe kar 14 ministrov, medtem ko so bili v koroški delegaciji pod vodstvom deželnega glavarja Wag-nerja tudi predstavniki vseh treh v vladi zastopanih strank, je deželni glavar Wagner izrazil zadovoljstvo, da je Koroška pri zvezni vladi našla veliko razumevanje za svoje težnje.
Pri željah, ki so bile sporočene zvezni vladi, gre v prvi vrsti za gospodarske probleme. Med drugim se je koroška delegacija zavzela za večjo državno podporo pri ustvarjanju delovnih mest na južnem Koroškem, zlasti v oktaju. Velikovec^ menda je našla polno razumevanje in dobila tudi ustrezne obljube. Nasprotno pa na Dunaju niso pokazali nobenega razumevanje za razširitev sodelovanja Koroške s Slovenijo oziroma Furlanijo-Julijsko krajino v obliki tako imenovanega akordina, kot je to urejeno med severno in južno Tirolsko; v tem vprašanju se je zvezna vlada sklicevala na obstoječe mednarodne gospodarske sporazume. Poleg tega je šlo za vprašanje hitrejše izgradnje cestnih povezav kakor tudi za vključitev Koroške v notranjeavstrijski letalski promet in za podobne probleme; načelno so na obeh ravneh bolj ali manj soglašali, vendar ni prišlo do konkretnih zagotovil.
Na splošno je pri obravnavanju
manifestacijo treba obogatiti 1 vsebinskim sodeiovanjem po načelu solidarnosti. V tem smislu bo .vlak bratstva In enotnosti" lahko še bolj uspešno odigral tudi svojo vlogo mostu do sodelovanja.
zdušje,
roške delegacije prevladuje prepričanje, da bo v marsikaterem vprašanju prišlo do zadovoljive rešitve.
Za 150-tetnico rojstva
s!ovenska izdaja Toistojevega „!zbranega dela"
Letošnjo jesen se ves kulturni svet spominja enega največjih mojstrov peresa in človeka, katerega misel in delo sta imela močan vpliv na evropsko in sploh svetovno književnost: ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki se je rodil pred 150 leti. Za to obletnico so pri vseh kulturnih narodih poskrbeli za nove izdaje Tolstojevih knjižnih del ter priredili razne druge svečanosti, simpozije in druge slavnosti, posvečene Tolstoju kot človeku in umetniku.
Tudi Slovenci smo 150-letnico velikega umetnika počastili z novo izdajo njegovih izbranih del, in sicer
Samo še danes

je odprta razstava indijske in tajske batike iz zbirke R. Malenška. Zato izkoristite priiožnost in si ogiejte pestro koiektijo, ki posreduje zanimivo srečanje z živopisno eksotiko ter bogato kuiturno tradicijo skrivnostne indije in dežele smehijaja Tajske.
Auia slovenica
v reprezentantni zbirki 12 knjig, ki jo je izdala Državna založba Slovenije.
To je doslej najobsežnejša, najpopolnejša in najbolj smotrno urejena slovenska izdaja Tolstojevega dela. Kritični izbor je zasnoval akademik dr. Bratko Kreft. V izdajo je vključil poleg osrednjih Tolstojevih pripovednih in dramskih tekstov tudi njegove moralno-kritične spise ter tako imenovane .ljudske pripovedke"; zadnja, dvanajsta knjiga, pa je posvečena Tolstojevi družbenokritični misli, njegovim sestavkom o umetnosti in estetiki ter tistim pojavom njegove dobe, do katerih se je umetnik kritično opredeljeval. Sestavki, pričevanja in literarnokri-tične razprave Lenina, Ptehanova, Mehringa, Gorkega in Lukacsa na koncu knjige pa tudi kritično osvetljujejo podobo velikega ustvarjalca in njegovo umetniško delo.
Tolstojevo izbrano delo je v slovenski izdaji porazdeljeno takole: v eni knjigi so zajete detinstvo, otroštvo in mladost; Kavkaške povesti zajemajo prav tako eno knjigo, medtem ko njegova obsežna romana Ana Korenina ter Vojna in mir obsegata vsak po dve knjigi; nadaljnja knjiga prinaša Rodbinsko srečo in Kreuizerjevo sonato; v eni
knjigi so izšle Gospodar in hlapec ter druge zgodbe; ena knjiga obsega roman Vstajenje; Polikuška in druge zgodbe zavzemajo prav tako eno knjigo (v katero so vključene tudi tako imenovane .ljudske pripovedke", ki jih doslej skoraj sploh nismo poznali, so pa za Tolstoja kot poučnega pisatelja zelo značilne); eno knjigo polnijo dramski spisi; zadnja knjiga pa obsega spise o književnosti in umetnosti.
Zbirka dvanajstih knjig Izbranega dela L. N. Tolstoja je natisnjena na brezlesnem papirju, lepo opremljena in vezana v umetno usnje. Tej reprezentativni jubilejni izdaji pa dajejo še posebno vrednost odlični prevodi, ki so jih oskrbeli znani mojstri na tem področju: Vladimir Levstik, Josip Vidmar, Janko Moder, Severin Šali, Gifica Jakopin in Vera Brnčič. Z zbirko, ki brez dvoma pomeni lepo počastitev 150-letnice rojstva velikega ruskega pisatelja, so slovenski ljubitelji književnosti dobili doslej najobsežnejšo izdajo Tolstojevih del in s tem umotvore, ki sodijo v sam vrh svetovne umetnosti.
Izbrana dela L. N. Tolstoja v dvanajstih knjigah lahko naročite tudi v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu.
Borštnikovo srečanje
najboljših jugoslovanskih gledališč
V Mariboru se je včeraj začelo letošnje trinajsto Borštnikovo srečanje najboljših jugoslovanskih gledališč, na katerem se bo v desetih dneh zvrstilo kar 90 najrazličnejših odrskih predstav in drugih prireditev.
Za začetek letošnjega srečanja so podelili Borštnikove zlate značke in plakete, odkrili pa so tudi kip Otonu Zupančiču, in sicer v avli Slovenskega narodnega gledališča, kjer je dobil začasno mesto, kajti pozneje ga bodo prestavili na prostor med univerzo in narodnim gledališčem. Prav tako v gledališču pa je bila odprta tudi Zupančičeva razstava.
Poleg osrednjega dela Borštnikovega srečanja v samem Mariboru, kjer potekajo predstave v znamenju tekmovanja med sodelujočimi ansambli, obsega prireditev tudi številne nastope skupin in posameznih igralcev v raznih mestih in krajih bližnje in daljne okolice. Sicer pa bo tokratno Borštnikovo srečanje v širokem razponu različnih gledaliških prireditev skušalo oživiti in potrditi naslednje usmeritve: družbeno in idejno usmeritev v krepitvi sodobnih družbenih fenomenov — kultura v samoupravnem smislu, povezava združenega dela z njo, prenos kulture med široke ljudske množice ter umetniško-ustvarjalna usmeritev, kjer bodo dali poseben poudarek lepi slovenski besedi odrskega jezika. Prav zato so letos pripravili tudi posebne nagrade — Borštnikovo diplomo v obliki kipca Otona Zupančiča za najboljši odrski jezik.
Pesn^r igro Gruden
bo dobii spomenik v rojsfni vasi
V rcšjstni vasi kraškega pesnika Iga Grudna, v Nabrežini pri Trstu, so člani prosvetnega društva, ki nosi ime pesnika, pred nedavnim zasadili prvo lopato na mestu, kjer bodo postavili spomenik svojemu znanemu rojaku — glasbeniku zasužnjene primorske zemlje, znanilcu
Televizija za manjšino
v Sloveniji, ne pa pii nas
V Sloveniji živi okrog deset tisoč pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti, od tega pretežna večina — pribiižno devet tisoč — v iendavski in soboški občini. O tem, kcrko so urejena njihova vprašanja, smo v našem iistu že večkrat poročati. Sedaj se jim uresničuje še ena žeija oz. zahteva: poieg radijskih oddaj v madžarskem jeziku na radiu Murska Sobota ter lastnega tedenskega lista, ki izhaja v Lendavi, dobijo zdaj tudi svoj televizijski program.
Ljubijanska televizija namreč uvaja novo vrsto oddaj pod naslovom „Hidak-Mostovi". Oddaje bodo zaenkrat mesečne, in sicer vsako četrto sredo na prvem programu; prva taka oddaja bo prihodnjo sredo. S temi oddajami želi televizija pokazati življenje in delo pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, in to v pogojih popotnega sožitja in enakopravnosti z .večinskim" narodom. Prav zaradi tega bodo v oddajah tudi dosledno upoštevali enakopravnost obeh jezikov, kakor je dosledno uveljavljena v vsakdanjem življenju na narodnostno mešanem ozemlju.
Poleg omenjenih lastnih oddaj, ki jih je sprejela na svoj prvi program, pa je ljubljanska televizija na
drugem programu začela prenašati tudi TV dnevnik v madžarščini iz Novega Sada. Dogovorili so se, da bodo v tem dnevniku objavljali tudi ustrezne prispevke, ki jih bodo pripravljali z dvojezičnega področja v Prekmurju.
Tako bo poleg italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ki ima že daij časa lastne radijske in TV oddaje, tudi madžarska narodnostna skupnost dobila dodatno k radijskim oddajam še TV program v materinem jeziku. To je vsekakor bistveno drugačen odnos do manjšinskega vprašanja, kot ga prakticirajo pri nas v Avstriji, kjer na primer za Slovence razen časovno zelo neugodnih ter vsebinsko dostikrat nezadovoljivih radijskih oddaj v ORF in še posebej na televiziji .ni prostora", medtem ko gradiščanski Hrvati nimajo mesta ne v radiu ne na televiziji. Pa to še ni vse: ne samo, da Avstrija sama ni pripravljena priznati manjšinam pravice In enakopravnost tudi na tem danes tako važnem področju, temveč si skuša lastiti dvomljive pristojnosti in monopole celo v primeru, ko bi bil matični narod pripravljen, da svojim rojakom preko meje omogoči sprejemanje televizijskega programa v materinem jeziku.
revolucije ter pesniku socioine stvarnosti in novega čiovečanstva.
igo Gruden je bil rojen 18. aprila 1893 v Nabrežini, umrl pa je 29. novembra 1948 po kratki mučni bolezni, ki je bila posledica trpljenja v fašističnem koncentracijskem taborišču. Tridesetletnico njegove smrti bodo rojaki v Nabrežini, in seveda sploh na Primorskem, počastiti z raznimi prireditvami, ki bodo nekakšen uvod k slavnosti odkritja spomenika.
Ena takih prireditev bo v nedeljo v nabrežinski občinski telovadnici. Slovensko prosvetno društvo .Igo Gruden" se je odločilo za zabaven popoldan z naslovom .Za vsakega nekaj". Sodelovali bodo razni ansambli in solisti, tako da bo pestri spored nagovorit vsakogar. Prireditev pa ima še svoj posebni namen: čisti dobiček je namreč namenjen zbirki za postavitev Grudnovega spomenika.
Spomenik pesnika iga Grudna pa bo hkrati tudi dragocena obogatitev za Nabrežino. Postavljen bo na kraju, ki že od nekdaj velja za naj-tepši razgledni prostor. Urejen bo tako, da se bo lepo uvrščal v okolje, kajti merodajni dejavniki so se odločili za takšno obliko, ki naj se zlije in poenoti s tamkajšnjim ozadjem v prvobitni podobi, ki jo domačini poznajo kot najstarejšo in hkrati tudi najlepšo veduto Nabrežine.
Avstrijska zgoJoMfMrjd m/ajšega roda sta ki/a vese/a povaki/a aa zkorovaaje zgorJcMMgr-jev v Afarikora, ker meaita, da je med zaaa-stveaimi de/avci aašik sosedaik deže/ se vse prema/o de/ovaik štrkov. Zastraa .aspeka" svoje kajige avtorja aimata atvar, krez d/ake aa jezika pM sta avstrijska razumnika poveda/a tadi nekaj mis/i o koroškem vprašanja, posekej o tem, kakšne rea/ae perspektive vidita za koroške S/oveace v avstrijski resničnosti.
TVajprej o knjigi. De/o .Avstrija in njeni S/oveaci" je izš/o pri manjši daaajski za/ozki in avtorja pikro menita, da „na Avstrijskem ni veiike za/ožke, ki ki ki/a pripravijena tiskati tako knjigo". Tad: onadva sta jo mog/a napisati, ker nista s koroškega. Če ki kiia, menita, najkrž takšne knjige ne ki aikdar napitaia. Odmevi* Se nokene recenzije/ Od .aradnik" koroškik zgodovinarjev ni do zdaj še nikakršnega odziva. Knjiga je ki/a ok izida predstav-/jena krez komentarjev. Sicer pa m/adima zgodovinarjema očitno ni š/o za to, da se z de/om Znanstveno pros/avita, ampak ja je pravzaprav izzva/o avstrijsko zgodovinopisje a/i, ko/j natančno, manipa/iranje z zgodovinskimi dejstvi v zvezi s koroškimi S/oveaci.
^aj ja je spodkadi/o k raziskavam/ Avtorja tvita, da sta in ostajata predvsem zgodovina, ki ja je izzva/o dejstvo, da se diskrimi-rija koroškik S/oveacev izvaja tadi s pomoc-zgodovinskik dejstev oziroma z argameati, so za zgodovinarja /ažai argamenti. L/vide/a torej, da je treka najprej preveriti te psevdo-;amente. /n to sta stori/a, sta rek/a, z aa-:čno enakim instramentarijem in metodami, [ jik aporak/jajo sicer v avstrijski zgodovin-znanosti.
/n-ko sta preverja/a ta .dejstva" oziroma te psevdoargameate, kot sta se dos/edno izraza/a naša sokesednika, se jima je kma/a razkri/o, da to to pravzaprav sestavine ve/ikonemske nacio-na/ne ideo/ogije, ki je za koroške S/oveace ki/a
Koroško zgodovinopisje
je zgrajeno na sestavinah veiikonemške nacionatne
ideotogije
vseskozi pogakna. Ko sta socio/oško ana/izira/a vzroke diskriminacije s/ovenske manjšine, se je izkaza/o, da so v ozadja diskriminacijske ideo/ogije gospodarski raz/ogi, da gre konec koncev torej za razredno vprašanje, saj je imo-vita zgornja p/ast na Koroškem že več kot sto /et izrazito in izk/jačao nemško govoreča, pa so torej miti in simko/i, ki jik izraža njena ideo/ogija, /e orodje pritiska in izrak/janja. Za predsodki, simko/i in motivi vidita Naas in Stak/pjarrer torej predvsem dejstvo, da so s/o-
venskema razamništva, ki ga že 20 /et ok/ikaje s/ovenska gimnazija v Ce/ovca. Sodita, da ki ta nova inte/igenca mog/a ve/iko prispevati k novi samozavesti in identiteti koroškega s/ovenstva. Toda vprašati se je treka, kakšne so možnosti in po/ožaj te inte/igence in če sp/ok /akko ostane s/ovenska inte/igenca. Eden prvik pogojev za to je priznanje s/ovenščine kot aradae-ga jezika in ave/javitev s/ovenskega šo/stva. To ZVaasovem in Stak/pjarrerjevem mnenja namreč ne gre /e za to, da doki s/ovensko
Nedavnega zborovanja dovensklh zgodovinarjev v Mariboru, o katerem smo poročaii tudi v našem iistu, sta se kot gosta udeiežiia tudi avstrijska zgodovinarja dr. Hanns Haas s saizburške in dr. Kari Stuhiptarrer z dunajske univerze, avtorja znamenite znanstvene razprave o koroškem manjšinskem vprašanju .Avstrija in njeni Siovenci", ki je iani izšia pri dunajski zaiožbi Locker & Wogenstein in o kateri smo že svoječasno obširno poročaii.
Bivanje obeh avstrijskih zgodovinarjev na mariborskem zborovanju je siovenski novinar France Forstnerič izkoristi) za krajši pomenek, o katerem je v ijubijanskem Deiu objavi) nastednji zapis, ki ga zaradi zanimivosti za nas ponatiskujemo tudi v našem iistu.
veaski Korošci .reva:", se prav/ kmetje /a de-/avc/, varak/aje .eae same /a aede/jive Koroške" pa so do/očeae dražkeae si/e, k/ aavsezad--aje kraa/jo predvsem svoj zaseka/ /ateres.
Od /zpo/a/tve 7. č/eaa državae pogodke je odv/saa možaost sožitja maajš/ae /a več/ae v demokrat/ča/ dražk/, mea/ta m/ada zaaastve-a/ka. Kar aajvečj/ pomea dajeta aovema s/o-
razama/štvo kateroko/Z de/o, ampak da dok/ tako de/o, pr/ katerem /akko ostaae s/oveaska iate/igeaca. S/oveaščiaa se aa Koroškem mora otrest/ po/ožaja .kišaega", domačega jezika Za postat/ jezik dražkeaega komaa/cZraaja. Koroški S/oveaci ki mora/Z dokitZ aa primer tadi svojo, s/oveasko te/evizijo (kakor imajo aa primer jažai Tiro/ci že /eta svojo), svojo mao-
žičao /Zterataro (postavimo kajige za m/adiao, maožičao kajigo itd.), pri čemer ki še več /akko stori/a tadi /agos/avija. Doseči je treka samoamevaost s/oveaskega jezika aa Koroškem. Tri tem ki mog/i kaj več storiti sami koroški S/oveaci, aa primer s propagaado za ačeaje s/oveaščiae tadi med aemško govorečimi Korošci. Opažata aa primer, da aiti za tiste aemško govoreče Avstrijce, ki ki se radi ači/i s/oveaščiae, ai priročaikov. Skratka, s/ovea-ščiaa aa Koroškem ki se mora/a otresti po/ožaja „v geta" ia se vsi/iti kot aorma/ao sredstvo komaaikacije. Roj za izpo/aitev 7. č/eaa po-meai tadi koj za od/rravo diskrimiaatorske šo/ske zakoaodaje. Se pred /eti je aa primer mora/ imeti ravaate/j šo/e aa Jvojezičaem ozem/ja izpit iz s/oveaščiae, zdaj tega pogoja ai več.
V gospodarskik razmerak vidita Haas ia Stak/pjarrer za S/oveace aeagodae dejavaike v tem, da aa Koroškem čeda/je ko/j prev/a-dajejo terciarae dejavaosti, z/asti od aemštva odvisai tarizem. Ta deže/a je preš/a v terciar-aost iz kmetijstva, preskoči/a je iadastrijsko jazo.
To vp/iva aa ideo/oško kazo, kakor se je pokaza/o tadi aa jažaem Tiro/skem, kjer iz eaakega raz/oga prev/adajejo močae koa-servativae prviae. Koroška ki se mora/a v vsakem ozira dakovao moderaizirati ia odpreti. Ve/iko ko odvisao tadi od tega, kakšae po/i-tičae ia gospodarske si/e kodo vzaikai/e iz samega koroškega s/oveastva.
Ko sta avstrijska zgodoviaarja vaovič izrazi/a zadovo/jstvo ok povaki/a aa srečaaje aašik zgodoviaarjev, sta tadi meai/a, aaj ki okisk ae ki/ osam/jea izraz prizaaaja za ajaao de/o, marveč aaj ki tadi taki zaaastveai stiki med sosedaima deže/ama posta/i iateazivaejši ia redaejši, zakaj ajaaa .osam/jeaa" aavzoč-aost daje aapačea videz, kot da je v Avstriji /e ma/o eaako mis/ečik, kot sta oaadva, kar pa aikakor ai res.
Potaganje
vencev
na partizanskih grobiščih
Ob bližnjem Dnevu mrtvih bo Zvem koroških partizanov tudi tetos poioiiia vence na partizanska grobišča tirom južne Koroške. V okviru tega poiaganja bo
osrednja počastitev
v soboto 28. oktobra ob 15. uri dopoidne na pokopatišču v Matoščah.
Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu!
Zuezd	p%rt:z%Mov
y OKViRU 70-LETNtCE SPZ:
Naše kulturno deto
bomo predstaviti tudi v Beijaku
Stovensko prosvetno druitvo .Zarja" v Zeiezni Kapii vab) na
KONCERT V POČASTtTEV AVSTRtJSKEGA DRŽAVNEGA PRAZNiKA
ki bo v sredo 2$. oktobra 1978 — na predvečer praznika — s pričetkom ob 20. ur) v farni dvorani v Zeiezni Kapii.
Slovensko prosvetna zveza v Celovcu slavi letos 70-letnico svojega obstoja in delovanja. Zato si je že v začetku .jubilejnega leta" za^ stavila nalogo, da svoje kulturno-prosvetno delo še intenzivira in ga predstavi čim širši javnosti. V tem okviru je razumljivo zavzemala posebno mesto osrednja proslava, ki je bila aprila meseca v celovškem Mestnem gledališču in ki je na nov, sodoben način predstavila domala vso kulturno dejavnost koroških Slovencev. Odmevi na ta pomembni kulturni dogodek so bili tudi temu primerno pozitivni in vzpodbudni.
Druga osrednja prireditev Slovenske prosvetne zveze v .jubilejnem letu" je bila uprizoritev Prežih-Mikelnovih .Samorastnikov" — prvič na prostem. Mislimo, da na tem mestu ni treba posebej nagla-šati, da je bila s to prireditvijo nakazana nova smer slovenske amaterske gledališke dejavnosti na Koroškem; hkrati pa je bil s to prireditvijo tudi zabeležen poprej še nikdar dosežen uspeh uprizarjanja gledaliških del na prostem.
To nedeljo pa prireja Slovenska prosvetna zveza v Kongresni hiši v Beljaku koncert, ki bo prav tako potekal v okviru 70-letnice, obenem pa bo to tudi naša počastitev avstrijskega državnega praznika. Nedeljski koncert bo tako za Beljak kot tudi za širšo javnost spet pomemben kulturni dogodek, saj bo v
Obisk naših prosvetašev
na Zgornjem Avstrijskem
Velik delež k spoznavanju problematike slovenske narodne skupnosti na Koroškem med večinskim narodom brez dvoma daprinašajo tudi naši pevski zbori, tolklorne skupine in instrumentalni ansambli, ki s svojimi nastopi izven območja naše naselitve seznanjajo ljudi z našo bogato kulturo.
Kakor znano, se je letos maja no povabilo Solidarnostnega komiteja za pravice manjšin mudil v Solnogradu pevski zbor SPD .Danica" iz Šentvida v Podjuni. Takrat so navezali stike tudi s predstavniki občine Pettenboch na Zgornjem Avstrijskem, ki so zbor .Danice" povabili, da bi v jeseni sodelovali na njihovem kulturnem tednu.
Tako so se 30. septembra mešani zbor in ansambel Korotan SPD .Danica" iz Šentvida ter folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple napotili v Pettenbach, kjer so še istega dne nastopili s celovečernim sporedom. Prireditev je bila v tarni dvorani in zbrano občinstvo je z velikim zanimanjem spremljalo iz-vanja sodelujočih skupin. Spored je kot po navadi povezoval Stanko Wakounig, ki je številne obiskovalce prireditve seznanil z življenjem slovenske narodne skupnosti na Ko-
roškem in ob tej priložnosti tudi opozoril na še vedno nerešena vprašanja in na neizpoljene pravice, ki koroškim Slovencem pripadajo po členu 7 državne pogodbe.
Za drugi dan, bila je nedelja, je bila predvidena skupna prireditev na prostem, ki pa so jo morali zaradi slabega vremena preložiti v dvorano. Poleg ansamblov iz Pet-tenbacha je nastopil zbor .Danice" in pod vodstvom Hanzija Kežarja ponovno navdušil; buren aplavz pa je požel tudi Franci Sadolšek s folklorno skupino .Zarje".
Tako je bil obisk naših prosvetašev tudi na Zgornjem Avstrijskem izredno uspešen. Celo zgornjeav-strijski deželni glavar dr. Ratzen-bock, pokrovitelj prireditve, je izrazil občudovanje nad visoko kvaliteto naših ansamblov ter naglasil koristnost takih srečanj. Prav tako pa je svoje zadovoljstvo nad obiskom gostov iz južne Koroške poudaril tudi tamkajšni župan deželni poslanec Steinmayer.
Ob slovesu v Pettenbachu so gostitelji obljubili, da bodo prihodnje leto napravili izlet na Koroško, kjer se bodo lahko podrobneje seznanili tudi s problematiko tukajšne slovenske narodne skupnosti.
Kongresni hiši nastopalo petnajst pevskih zborov in tamburaških ter folklornih skupin, skupno nad 250 sodelujočih.
Slovenska prosvetna zveza se je za koncert v Beljaku odločila iz več vidikov. Po eni strani bo s tem omogočila obisk kvalitetne kulturne prireditve našim rojakom iz zgornjega Roža in zlasti iz Ziljske doline, pa tudi iz soseščine onstran meje, to je iz Kanalske doline ter z Gorenjske. Po drugi strani pa bo s tem občanom samega mesta ter prebivalcem iz okolice Beljaka dana možnost, do spoznajo bogastvo noše pevske, glasbene in folklorne kulture. Kajti Slovenska prosvetna zveza želi v svojem .jubilejnem letu" še posebej opozoriti na dejstvo, da predstavlja kulturno delo koroških Slovencev del celotne kulture v deželi in je zato naša tovrstna prizadevanja treba predstaviti in ponuditi tudi sosedu.
Razveseljivo je, da je Slovenska prosvetna zveza ob pripravah za koncert v Beljaku pri tamkajšnjih oblasteh naletela na razumevanje; glede najema dvorane ter pri ureditvi raznih organizacijskih in administrativnih formalitet ni imela nobenih težav. Pa tudi beljaški župan inž. Jakob Mortl je radevolje prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo. Tako ob vseh teh pozitivnih okoliščinah ostaja le še vprašanje, ali bodo enak odnos do naših prizadevanj pokazali tudi Belja-čani: ali bodo slediti našemu povabilu ter izkoristili priložnost, da spoznajo kulturo slovenskega elementa v deželi? Prirediteljica koncerta je vsekakor ponudila roko in izpričala pripravljenost, izpolniti svoje kulturno poslanstvo — tvoriti most med obema narodoma v deželi.
Mimo tega pa v nedeljo v Beljaku seveda pričakujemo predvsem tudi naše rojake. Zato ljubitelje slovenske kulture vabimo, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu. Vstopnice so v prodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ v Celovcu in pri blagajni Mestnega kina v Beljaku, eno uro pred pričetkom koncerta pa tudi še pri blagajni v Kongresni hiši. Naj zato zaključimo s pozivom: V nedeljo na svidenje na beljaški prireditvi, ki bo gotovo lepa priložnost, doživeti bogat popoldan ob slovenski kulturi na Koroškem!
Siovensko prosvetno društvo „DANiCA" v Šentvidu v Podjuni vabi na dramsko uprizoritev
GROZDNA JAGODA V SONCU
v soboto 4. novembra 1978 ob 20. uri pri Vogiu v Šentprimožu.
Gostuje dramska skupina SPD Šentjanž v Rožu. igra sporoča in vsebuje družbene, sociaine in narodnostne pro-bieme našega maiega čiovekja in njegove družine. Pretresijiva izpoved te drame zasiuži množičen obisk. Avtentičnost in kritičnost igre vas bosta prepričati in navdušiti. Vaša števiina udeiežba bo bogato piačiio igraicem za njihov požrtvovaien trud.
odrske rrw!Ctwosd prisrčno
Pliberški pevci
gostovali v Žvabeku in Vogrčah
Na povabilo predsednika SPD „Drava" v Žvabeku g. Katza je moški pevski zbor SPD „Bdinost iz Pliberka v nedeljo 8. oktobra gostoval v Žvabeku, kjer je pod vodstvom Foltija Hartmana priredil v farni dvorani koncert ljudskih in umetnih pesmi. Na prireditvi sta sodelovali tudi nadebudni mladi pevki Olipova in Travnikova iz Sel, ki sta v pevski spored, ki ga je pliberški zbor izvajal že ob svoji petinštiridesetletnici v Pliberku, vpletli niz slovenskih in drugih slovanskih pesmi ob spremljavi kitar.
Vsi sodelujoči so bili deležni navdušenega aplavza, ki je pričal o tem, da so poslušalce povsem zadovoljili. Prav zaradi tega pa je škoda, da udeležba nikakor ni bila zadovoljiva. Precej sodežev je ostalo praznih, kar nehote vsiljuje vprašanje, kje je treba iskati vzroke ali v prekrasnem jesenskem vremenu, ali v pomanjkljivi organizaciji, ali kje drugod?
Drugi nastop z istim sporedom je bil zvečer v Vogrčah. Pobudnik je bil organist in član pliberškega zbora Miha Lubas, dvorano v farnem domu pa je dal na razpolago domači župnik Vinko Zaletel, ki je tudi izrekel dobrodošlico pevcem ter zaželel poslušalcem mnogo kulturnega užit-
ka. Poleg tega je na prireditvi zbrane prostovoljne prispevke odstopil za kritje stroškov, ki sta jih imela pobudnik gostovanja in njegova žena s pogostitvijo zbora. Da se je v prijetnem domačem vzdušju, ki je po koncertu prevladovalo pri Guštinu v Vogrčah, še dolgo razlegala pesem, gotovo ni treba posebej omenjati.
Naj bo ob tej priložnosti še vsem, ki so imeli na skrbi oba koncerta, prav tako pa tudi obiskovalcem obeh prireditev izrečena zahvala za obisk in pozornost!
V a b i i o
Komunistična študentska zveza vabi na predavanje z na-siovom
ČLOVEKOVE PRAViCE NA VZHODU )N ZAHODU
ki bo v torek 24. 10. 1978 ob 19. uri v Kiubu .Prežihov Vo-ranc" v Ceiovcu, Benediktinski trg 5.
Predavotetj Peter Lautischer z Dunaja.
Občni zbor KDZ
Pred nedavnim je bi! občni zbor srednješolskega odbora (interesne skupnosti srednješolcev) Koroške dijaške zveze. Stari odbor, ki mu je predsedoval Jurij Perč, je podal poročilo o delovanju KDZ v šolskem tetu 1977/78, pri čemer je poudaril tudi vlogo in naloge srednješolske mladine v boju slovenske narodne skupnosti, ki je izpostavljena čedalje večjemu pritisku nemških nacionalistov. Tajniško poročilo pa je podala! Marica Wernig.
Občni zbor, ki ga je vodil podpredsednik osrednjega odbora KDZ Martin Pandel, je potem izvolil naslednji odbor: prvi predsednik Ri-
iVracfna podpora
iiacionaJisficnim si/am
„Koroška gtasbena jesen"
V A B t L O na
KONCERT
mezzosopranistke Eve Novšak-Houškove v soboto 28. oktobra ob 19.30 uri v dvorani Schwarzi v Piiberku.
Po nastopih .Zagrebških soiistov", ..Pihainega kvinteta RTV Ljubijana" in ansambia .Coiiegium musicum" iz Maribora se bo v okviru Koroške giasbene jeseni predstavita še mednarodno znana siovenska mezzosopranistka Eva Novšak-Houška, ki je uspešno gostovaia že v vseh giasbenih središčih Jugosiavije ter v števiinih drugih državah.
Ljubiteij) pevske umetnosti prisrčno vabijeni!
SPD .Edinost" Ptiberk	Siovenska prosvetna zveza Cetovec
Objavijamo pristen .koroški dokument", ki pove več kot vsaka znanstvena raziskava:
Za nedavni 10. oktober je biia tudi v Borovijah .tradicionaina" prireditev na kateri je govori! predsednik KHD dr. Feidner. Abwehr-kdmpferska .Ortsgruppe Stadt-Fer-iach" je vabiia tudi mestno občino in župan Woschitz je to vabiio ubogijivo posredovat vsem čianom občinskega sveta s prošnjo, da se udeiežijo prireditve.
Če bi praznovanje .dežeinega praznika" priredita občina, bi bit tak poziv župana bot) ati man) razumtjiv. Toda v tem primeru pomeni, da mora po njegovi zamisti oz. .togiki", ki viada na Koroškem, ves občinski svet s svojo navzočnostjo dokumentirati povezanost uradnih predstavnikov s KHD in njegovim predsednikom! Morda je župan kot vodja šote tu-
,,facket-
di svoje šotarje postat na zug"!
Sicer se župan Woschitz rad deta prijatetja Stovencev. Toda v dneh okoti 10. oktobra se očitno tudi on noče zameriti nemškim nacionati-stom — ztasti ko so votitve pred vratmi. Samo: ati misti, da ga bodo Stovenci ktjub temu votitit
hard Grilc, drugi predsednik Maks Domej, tajnik Peter Kassl, drugi tajnik Rozi Tratar, blagajnik Marjan Pipp, drugi blagajnik Kristal Krušic in časnikarski referent Janko Ferk. V posamezne odseke pa so bili izvoljeni: Jurij Perč in Peter Štern v politični odsek, Jože Kuess, Sigi Ho-bel, Silvija Tratar in Heribert Kul-mež v športni odsek, Peter Gregom, Stanko Polcer in Nada Inzko v kulturni odsek, Martin Pande!, Pavle Zablatnik in Marica Wernig pa kot delegati za klubski odbor.
Novoizvoljeni predsednik Rihard Grilc je v nastopnem govoru opozoril na problem asimilacije slovenske mladine na podeželju ter dejal, do bi morala biti naša skupna naloga, aktivno sodelovati proti ponemčevanju in uničevanju stovenskega življa na Koroškem. Pri tem je naglasil važno vlogo KDZ, ki se bo v prihodnje s še večjo vnemo zavzemala za dosledno izpolnitev člena 7 državne pogodbe, prepričana, da se koroški Slovenci le z aktivnostjo lahko obdržimo na podedovani zemlji.
Da jemljejo srednješolci svoje sklepe in obljube resno, so pokazati s tem, da je novoizvoljeni odbor že v dneh po občnem zboru imel prvo klavzuro, na kateri je zastavil okvirni program za novo šolsko leto.
Oder Miadje Koroške dijaške zveze v Ceiovcu vab) na premiero mtadinske igre Svetta-ne Makarovič
HtšA TETE BARBARE
v petek 20. oktobra 1978 ob 19.30 uri v Marjanišču v Ce-tovcu.
Prlreditetj: Mohorjev dijaški dom v Marjanišču; režija: Franc) Končan; scena tn kostumi: Matjaž Schmidt; tuč tn ton: Črtomir itvkovtč.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV -
Stovenski športniki obmejnih dežet
so se sreča!) v Murski Soboti
V vzdušju prijateljstva in v prepričanju, da so imeii miadi slovenski športniki iz Avstrije, itaiije, Madžarske in Siovenije vetik športni užitek, se je v nedeijo končaio ietošnje H. srečanje siovenskih športnikov obmejnih dežei, ki je biio tokrat v Murski Soboti.
Srečanje miadih siovenskih športnikov iz treh obmejnih dežei z rojaki v Sioveniji je nadaijevanje pristnih in tesnih stikov na športnem področju in gotovo izpričuje pripadnost enemu sicer majhnemu narodu v Evropi, ki pa je po srcu in kuituri veiik.
Športniki iz obmejnih siovenskih pokrajin so se zo dva dni kar najbolje počutili med prebivalci Murske Sobote, ki so jih sprejeli za njihove. Na zaključni slovesnosti v hotelu Diana je poudaril predsednik organizacijskega odbora iger Belo Bonti še enkrat namen iger, katerim v bistvu ne gre za tekmovalni rezultat, temveč za več: da bodo prisotni prišli do spoznanja, da so resnično ena družina, katero veže preteklost in obvezuje jutrijšnji dan. ,Takšni smo in takšni moramo ostati, prijatelji z vsemi, z vsemi tistimi, ki v srcu dobro mislijo, ki želijo le to, da smo ljudje, ki živimo človeka vredno življenje v miru in spoštovanju — v svetu humanosti in sreče."
V Murski Soboti je prišlo ob tej priložnosti tudi do srečanja športnih funkcionarjev, telesnokulturnih delavcev obmejnih dežel, da se v sproščenem razgovoru pomenijo o novih medsebojnih stikih in nadaljevanju že obstoječih. Ogled narodnostno zanimivega področja, kjer živi madžarska manjšina z vsemi
Posojilnica Dobrla va: vabi na
SREČANJE
MLADIH VARČEVALCEV
v nedeljo M. 10. 1978 ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
Kulturni spored bodo izvajati:
#	otroški pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida,
#	otroški pevski zbor SPD
„ Vinko Poljanec" iz Ško-cijana,
#	otroška folklorna skupina SPD „Srce" Iz Dobrie vas),
#	SPZ pa bo predvajala barvni lutkovni film.
Ofroc: z'w stari: prisrčno MB/jeni/
***************************
pravicami, je športne delavce obmejnih dežel le še krepila v veri, v pravičnosti vsakdanje borbe slovenskega zamejskega naroda za enakopravnost. Sprejem, na katerega je v soboto zvečer vabil župan mesta Murska Sobota Karel Sukič, pa je bil ravno tako v vzdušju prijateljstva kot vse ostalo, česar so bili deležni športniki obmejnih dežel.
V tekmovalnem delu II. srečanja slovenskih športnikov obmejnih dežel so se mladi pomerili v nogometu, odbojki, nomiznem tenisu in šahu. Športniki s Koroškega so sodelovali v treh panogah: pod vodstvom Valterja Gutovnika v nogometu, pod vodstvom Hanzija Reich-manna v namiznem tenisu, pod vodstvom Julija Iskre pa v šahu.
REZULTATI:
Nogomet:
1. Murska Sobota, 2. Železna; županija (Madžarska), 3. Ravne na Koroškem, 4. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, 5. Slovenska športna zveza iz Celovca.
SŠZ je nastopila v sledeči postavi: Franc Hribernik, Jože Weber, Rudi Benetik, Jože Kuess, Heribert Kulmež, Vili Ošina, Hanzi Gasser, Franc Sadjak, Bernard Olip in Marko Dlopst.
Namizni tenis:
dekleta — 1. Ravne, 2. ZSŠDI, 3. Murska Sobota, 4. Slovenska športna zveza, 5. Železna županija; moški — 1. Murska Sobota, 2. Ravne, 3. Zeiezna županija, 4. Slovenska športna zveza, 5. ZSŠDI.
Postava dekliške ekipe s Koroškega: Marta Oraže, Andreja Užnik in Milioa Urank. Postava moške ekipe: Hanzi Reichmann, Stanko Haderlap, Gasser.
Šah:
1. Murska Sobota 19,5, 2. Ravne 16,5, 3. ZSŠDI 14, 4. Železna županija 7, 5. Slovenska športna; zveza (Deisinger, Kunčič, Ferm, Iskra, A. Einspieler, M. Einspieler).
D%n:/o PrKŠniB
Janez - Pave!
Tri :wf?M so se MsoJno povezc/c f eno sawo; /juBezen. To zadnje je ponj^ri/ /anez Pave/, meJ JrMgim tnJi ta^o, rja je Jeja/, Ja je Bog Bo/j nMti, B%Bor oče.
Vs%B oJ njiB je in:e/ na/ogo, Ja je pretize/ Je/ sporoči/% soJoBnemK sveta. Prv: oJ nj;B je prinese/ ?nise/ na /jnJi JoBre vo/je. Niso M: važn: ozBi oBuirji, mise/ne in nazorske utesnitve, nasJje oB/iB in paragrafov. Vsak, k: je JoBre f o/je, ta-Ji ateist, taJ: Jragovern/k, je Jej skaptte rast: vsega č/ovestva, k: ima santo eno na/ogo; najt: Boga. VčasiB je prvi korak k terna Boj, kako pri-sBrBeti krak. /nJijsBi Jražken: in re/igiozni reformator ViveBananJa je zato povsem prav zap:'sa/; „za /ačne-ga je Bog krak." BeveJa m: nismo več /ačni. Č/oveB Jokre vo/je ve, Jo koj je koj za materia/ne JoBrine na-ja in kje se po/agoma sprevrže v z/o. /z mis/i o JoBri vo/ji organsko s/e Ji Jak ekamenizma. Le-ta pa nikakor ne preJstav/ja zkiižanja /e meJ kr-sčani, niti /e meJ raznimi re/igijami, ampak taji meJ naroJi, meJ rasami, mej iJeo/ogijami itJ. Bkamenizma je taj BaBršenBo/i ekskiazivizem. Ne sprejema tota/itarniB iJej o Jokrem, ki naj ki kiio /e v enem. Zavrača č/ovešBo ozkost, ki se zap/eta v preJ-stavak o eJini zve/ičavnosti, o eJini znanstvenosti, o eJini pravičnosti, o eJino ve/iBem naroJa.
Č/oveB Jokre vo/je je zaBteva/ prenovo. OJpasti je mora/o vse, kar atesnaje srce. PoBaza/ je na pot, ki je zaBfeva/a, Ja so se oJprkt okna in Ja smo v roke vzek že/ezno met/o. Ne zato, Ja ki raznesk in poJrk' ki-so, ampak zato, Ja ki k:7a zopet top/a in Jomača, oJprta sveta in naravi.
Vsa tri sporoči/a o č/oveka Jokre vo/je, o ekamenizma in o prenovi so osta/a kot oporoka. De/o se zJa/eč ni končano. Paziti je treka, Ja se vse troje ne spremeni v iažna gesia, za katerimi ki zopet zgraBi/ za vajeti stari Jak posvetnosti.
B/eJi/ je Pave/. Bi/o je nekaj po-Joknega kot z nas/eJstvom aposto/a Pav/a. Pa taJi nekaj s/ičnega kot se je zgoJi/o v /nJiji prejšnje sto/etje, ko je mistika BamaBrišni s/eJi/ izre-Jen inte/ektaa/ec in izrazito praktični č/ovek VivekananJa. Njegova na-/oga je ki/a, Ja aresniči, kar je preje/ v zapasčini. Ta. pa smo zopet priča poseknega viJika č/oveske ve/ičine.* Je/a se je /oti/ z zavzetostjo in ten-kovestnim poštenjem. Zato so ga nekateri primerja/:' s B/am/etom. B/jak tema, Ja ma nismo mog/i v vsem pri-
t***********************************"
- Janez Pave)
trJiti in se nam je večkrat zazJe/o, Ja je Jak prenove zasta/, nas je njegov način Je/a venJar /akko prepriča/ in prevze/. Pošten premis/ek, čeprav za trenatek kam/etovsko neJe-javen, najno Jopo/njaje za/ei Jo-krote.
Premis/ek pa je ki/ potreken. Nov Jak je ki/ kot vikar. PonekoJ je oJ-pikni/ pfema/o, ponekoJ preveč, Na-sta/ je pos/ak za novo in napreJno. To Ja novo in napreJno ni ki/o v vsem Jokro. Včasik je pomeni/o povratek k vsema tistema, kar ki č/o-veška ka/tara mora/a preseči. Bern soji neposreJnost in sarovost nagonov.* naviJezna sprostitev, ki ni svo-koJa. Bajti svokoJa je v oBv/aJova-nja in v spoznanja., ne v s/i, ki Jrvi krez vajeti. Zato je kote/ za vsako ceno okraniti nekaj mejnikov, o ka-terik govorimo s posmekom, Ja preJ-stav/jajo „traJic:'ona/ne vreJnote". V resnici ni traJiciona/nik vreJnot. VreJnote so, a/i pa niso. Pave/ je opvzori/ na nekaj vreJnot, ki morajo ostati. Vsaj kot smernik. Ta je
Dr. Zalokar Juri), primarij psihiatrične bolnišnice v Begunjah na Gorenjskem )er dolgoiefni naročnik in bralec ..Slovenskega vestnika", nam je posla) ta prispevek s prošnjo, da ga objavimo v našem listu.
Uredništvo
zače/a njegova trageJija. Že/ je ne-razamevanje in oksoJko. /n še kaje kot to.* temne si/e so kote/e z/ora-kiti njegov koj za vreJnote za to, Ja ki se zopet ave/javi/e. ZazJe/o se je, Ja je konci/ mrtev.
BJor pa je kote/, je spozna/. Bo mejniki in so potokazi, ki sicer ne smejo kiti okovje, ki veže roke in noge, ki pa morajo ostati, če nočemo izgakiti poti. 2e/e/i ki si morja manjšik popravkov v ok/iki tek mejnikov, nikakor pa ne, Ja ki se izgaki/ njikov Jak. Braniti ta Jak, čeprav s tveganjem popo/ne osamitve, pa je ki/a ve/ičina, ki jo naš čas še ni v stanja Jojeti. Včasik je treka reči kese-Jo, ki je taJi prijate/ji ne Jojamejo. Treka je ostati zvest nečema g/ok-/jema v seki.
Tretji je ki/ otrok. „Žive/" je samo 33 Jni. B strakom smo sprem/ja/i konk/ave, v katerem je ki/ izvo/jen. Mračne si/e so spomni/e na njegovo ime. Danes ne vemo, kaj ki ki/o, če ki oJraste/. Bi ga aje/e te si/e? Bi zna/ otresti se si/, ki so mis/i/e, Ja koJo ok njem nekako prežive/e?
VenJar tako agikanje zJaj, ko ga ni več, nima smis/a. Preostaja nam, Ja se ozremo na nekaj mis/i, ki nam jik je zapasti/ v tako kratkem časa.. G/avna oJ njik, ki niti ni samo mise/, je keseJa o neposreJnost:' /jakezni.* Bog je ko/j mati, kot oče. Ve/ike re/i-gije sveta so to znova potrJi/e. V/o-ga koginje v takoimenovanik staro-Javnik poganskik re/igijak je veJno simko/izira/a ta viJik kožanske neskončnosti. Enako je v kinJaizma in enako v krščanskem /ika Marije. To so simko/i, ki so osta/i, čeprav so ki/i to/ikokrat z/orak/jeni in to/ikokrat napa Jeni. To je Zik /jakezni, ki je Lermontova izvaki/ te vrstice.* in v očar/jivik nje oček otroški se igra nasmek. —
Be /anin žarek, ki v večera potoček kistri kJaj srekri, se s tem smek/jajem ne ki meri/.* m/aJost, živ/jenje v njem se iskri.
Vemo, Ja krez /jakezni ni ne to-p/ine vsakJanjosti, ne saJa mistike, /e kakor ogenj, ki pretopi vse make in raJosti trenatka v mir večnosti.
MorJa ki ok trek imenik mog/i reči; Jokrota, razam, /jakezen.
Tjakezen ni o J tega sveta. Ta- nam je Jana /e v kežnik atrinkik; je kot otrok, ki amre. NavJa nas s krepene-njem, ki se amiri še/e takrat, ko je vse preseženo v novem rojstva.
Vsi trije so spregovori/i za mir in socia/no pravičnost, pa zoper nasi/je. TaJi vse ok/ike raznaroJovanja so nasi/je. Zato ni čajno, če so ome-nja/i taJi ta pojav, ki ki ne sme/ več soJiti v civi/iziran svet. Posekno B/o-venci smo /akko kva/ežni za ta Je/ njikovega sporoči/a.
Bot rečeno pa se prav /akko zgo-Ji, Ja postanejo ve/ike keseJe trek /e graJivo za /eporečje, za katerim se ko skri/ kJo, ki ko Jragače Je/a/. Da ki se to ne zgoJi/o, ni Jovo/j, Ja to a/i ono visoko mesto zaseJa Joker č/ovek. Z/o more zmagovati njema navk/jak. Zato mora kiti Jokrota Je-/ež vsakogar izmeJ nas. Le pokončnost vsakogar je garancija, Ja se z/o ne more vrniti. To pomeni, Ja ne sme kiti več mesta kojaz/jivemn k/eče-pfazenja. Ne sme priti Jo tega, Ja ki se nstraši/i keseJe, kaJar jo je treka izreči, /n če je to s/ovenska keseJa, jo izrečimo s ponosom, ki črpa taJi iz mis/i trek mož, katere nam je na-k/oni/a asoJa, Ja je sreJi teme na-sta/o novo apanje.
dr. Zalokar Jurij
JANEZ ŠVAJNCER	42
Pridi k potoku
„Zdaj ti lahko zaupam. Toliko se poznava, da nimava <!esa skrivati drug pred drugim. Dolfe, res ne morem živeti
brez moškega."	„
„Ja rekla si, da nisi imela nobenega poleg svojega moža
Venceljna."	.
„Prisežem, da nisem imela. Na vsem lepem je pnslo v mene. Ponorela bi, če bi se morala odpovedati moškemu.
„Ja, zakaj pa nisi zadovoljna samo z enim? Ali jih res moraš menjati kakor jaz srajce? Prepogosto jih tako ne. Toliko jih nimam, da bi se vsak dan preoblekel.
„Kako naj bi ti razložila. Nisem sama dovolj poučena. Danes sem lahko vesela, jutri žalostna. Menjava se mi razpoloženje. Nikoli ne morem reči, zdaj bo nekaj časa mir, nihče me tte bo iztiril. Sama padam pred moškimi.
Mehanik Dolfe je željno nastavil kozarček. ,,Nikar me ne imej za otroka, da bi ti verjel. Ravno v tem imaš veliko prednost. Zaigraš tako, da še poklicni igralec ni boljši od tebe. Tvoja navidezna nedolžnost vsakega premami. Gledaš kot srnica lovca, da se mu mora zamisliti in spustiti puško pred njo. Večkrat sem že sam to doživel. Vzel sem jo na muho, pihnil pa nisem nobene."	.
„ Seveda ti si lovec. Kako le moreš vzdrževati toliko naporov. Delaš in popravljaš avtomobile in motorje. Ko se umi-ješ in preoblečeš, pa komaj čakaš, da odideš na lov.
.Zala, tudi to je tvoje maslo. Ko si me pustila, sem tuhtal In tuhtal, kaj naj bi naredil, da bi pozabil nate. Ne tajim, bil ^ern noro zaljubljen. Še zdaj me ni Čisto Spustilo. Reci mi, pojdiva na divan in bom šel. Vem, da me ne boš povabila ... Mogoče si boš le premislila?"
Zala Merhar je odločno odkimavala.
„ Jasno, da ne moreš, če hodiš z Gregorjem Šipkom ... ^egal sem po cesti m zmeraj me je odneslo v gozd. Med dre-
vesi sem taval ko izgubljen. Ni mi bilo ne do žvižganja ne do petja. Venomer sem slišal tvoj glas, Dolfe, pohiti, da naju ne bo kdo videl. Presneto nazaj. Morala sva se ravno spraviti na klop v parku. Mimo so hodili ljudje. Radovedneži! Obstali so in nastavljali oči, kakor da niso še nikoli videli moškega in ženske. V takem položaju mogoče res ne dostikrat. Nisem se mogel zbrati. Še ptice in veverice so mi bile zoprne. Pobiral sem kamne in jih pošiljal k njim gor med veje."
„Kako se moreš tistega tako spominjati? Oba sva bila pijana. Kar priznaj."
„Saj to je ravno najbolj žalostno. Na pijanost se izgovarjajo razbojniki, tatovi in zaljubljenci. Vrtelo se mi je v glavi, toda tebe sem resnično občutil. Tvoja vročina me je ožgala, da sem ponorel. Joj, minilo je, kot bi pihnil... Že te ni bilo nikjer več. To ti najbolj zamerim, da si meni nič tebi nič vstala, si popravila obleko in odfrlela od mene."
„Kaj pa naj bi počela? Stala ob tebi in se razjokala, ker si si zapel hlače? Postalo me je sram in odhitela sem domov."
„Brez mene. Niti toliko se ti ni zdelo vredno, da bi mi rekla: Dolfe, pospremi me do hiše in tam se bova poslovila. Vsaj zdaj popravi to, kar si tedaj pozabila. Sama sva. Tebi je tako vseeno, če se še z menoj malo spozabiš."
„Dolfe, ne nori. Rekla sva si, da ne bova več pogrevala minulosti. Tedaj sva se spozabila. Če že morava govoriti o tem. Kljub temu sva si ostala prijatelja. Ti si mi veliko pripomogel, da sem spoznala Gregorja. Mogoče ga drugače ne bi."
„Ja. Malo sem mu namignil na tvoje čare. Ponujal mu te pa nisem, da bi mi lahko zameril in me primerja! s sitno muho. Samo pazi, ti rečem, da ga ne boš prehitro razočarala. Ravno zato te ne razumem, da si se mogla spozabiti z Italijanom."
„Kaj sem pa že imela z njim? ... V gostilni sem z vsakim prijazna, če je tudi on prijazen z mano. Prisedel je k moji mizi. Res Sem bila čisto sama. Je pa tudi imel nekega svetlega in bliskavega vraga v očeh, da me je premotil."
„Dobro, spoznala sta se v gostilni. Zakaj sta pa hodila po gozdu? Kaj mu hotelska soba ni bila všeč?"
„Lucio ima tako rad gozd in drevesa. Ne more prehvaliti prepletenih vej in vejic. Obožuje jih in zdijo se mu kot iz pisanih nitk stkana preproga."
„Ubogi Lucio! Jaz sem šel v gozd, on tudi. Kaj imaš ta dar, da moški, ki se zagledajo v tebe, iščejo uteho med drevesi? Čudna navada, ne? Vsak si poišče svoje pribežališče. Kaj se sploh čudim. Šele med drevesi mi je malo odleglo. Čisto me ni minilo. Ti si se mi prikazovala tako blizu, da se mi je zdelo, ko da te držim okoli pasu ... Imaš pravega vraga v sebi."
^Tolikokrat si mi že to rekel, da me počasi utruja."
„In še bom trobil. Dokler bom živel in te srečaval... Vzemi me. Rad bi te vsaj še enkrat pred smrtjo čutil ob sebi.*
„Dolfe, popij malo in se pomiri. Moj vinjak zdravi živce. Ne bodi kot vsi moški. Samo ženskino telo hočejo imeti. Kaj pa njena iduša? Eno mora biti povezano z drugim, drugače postane navada in nimaš kaj prida od tega."
„Ti ravno povezuješ oboje. Sama si rekla, da imaš nenasitno telo. Zato bi rad legel k tebi. Pripravljen sem na žrtev. Nič te ne bo manj. Pri taki stvari se ta mala obrabi v sto letih samo za debelino bukovega lista."
„Dolfe, nehaj s tem. Tako tudi nisem pokvarjena, da bi se podajala v razvratnost. Kadar ljubim, ljubim iskreno in čisto."
„Torej nočeš več biti z menoj? Zala, naj ti bo odpuščeno. Priznam, da nisem zmeraj tak, kakor se kažem. To je samo fasada. Moj smeh in moje norčije razveseljujejo ljudi, pri srcu pa me boli. Čutim silno žalost...
Zakaj pa jaz ne bi smel biti žalosten, a ne? Pride tu noter in ne morem se uprti...
Kaj mi pomagajo močne roke."
Šel si je po prstih, da so mu zapokali členki. ..Pretvarjam se. Imate me za bedaka. Nisem, o ne. Tudi pod robatim videzom se skriva mehka duša. Moja je mehka. Le ne morem ti dopovedati, Zala ...
Pričakoval sem, da me boš razumela. Figo! Podobna si vsem drugim. Pa me ne boste uničili. Kljuboval vam bom, dokler bom migal s temle prstom." Usločil je mezinec.
„ Izsiljevati se ne dam, Dolfe. Prepovedujem ti, da bi
Pravljica o kavi
Živet je pred davnimi stotetji pastir, ki je ovce in koze pasei po temnih gorah nekje med izviri mogočnega afriškega Nita. V skatni du-piini v btižini pa je životaril pobožen star pu-ščavnik. Odrekel se je bil svetu in se umaknil v samoto. Tam je živel samo svojemu gospodu, sončnemu bogu Heku.
Sicer zdrava pastirjeva čreda se je kar nenadoma spremenila nekako na hudo. Pastir se je k vzdržnemu samotarju zatekel po svet in pomoč. Ves v skrbeh mu je potožil, da je njegova drobnica gotovo začarana. Popadel jo je menda zli duh, zgrabila jo je kaka nevarna bolezen, ka-li? Uboge živali da so nemirne podnevi in da malo ali nič ne spijo ponoči, marveč da le skačejo in begajo naokoli, blejajo in mekečejo. Sveti mož da naj mu pomaga, je prosil obupani pastir.
Puščavnik je bil moder mož in je kaj kmalu dognal, kaj vznemirja pastirjeve ovce in koze. Opazil je, da se s posebno vnemo pasejo po temnozelenem grmovju, ki mu ga samemu dotlej ni bilo dosti mar.
In vendar je bilo grmovje lepo in vabljivo tudi za oko. Med podolgovatimi, dokaj velikimi
UGANKE
Z zobmi med iasmi si ulita poli.
(l!UAO!Q)
Prav potuhnjeno kje spi, in če kdo jo prebudi, v sekundi zažari, okrog sebe vse mori.
(oujtN)
Čim večja je, lem krajše noge ima, čim grša je, lem tepie se smehija.
(:°i)
kujevega in se poklonil v zbrani molitvi. Nato šele je nekoliko zaspal.
Po dolgem preskušanju in kuhanju plodov, ki pa se ni obneslo, je končno po praženju semen dognal, kako se na primeren način tudi človek lahko okrepi in osveži s plodovi rastline, ki jo je prva ocenila nebogljena drobnica. Posihmal mu je bila samota znosnejša, tudi pastir ni bil ravno redek njegov gost.
To je bilo v davnih davnih časih tam nekje med izvirki Belega in Modrega Nila.
Da, tam v sedanjem južnozahodnem delu črnega cesarstva Abesinije je pradomovina ka-vinega grma, je zibelka zdaj po vsem svetu tolikanj priljubljene kave.
Pradomovina ji je dala tudi ime. To je Kaf-fa, sedaj abesinska pokrajina, nekdaj samostojna država.
Kaffa je gozdnata dežela. Delček divje goščave afriškega pragozda se razprostira tudi po gorskem svetu severno od Rudolfovega jezera. Gosta divjina, zaraščena s stoletnim drevjem najčudovitejših oblik in velikosti, prepletena s tisoč ovijalkami, debelimi kot zapestje roke, ter posuta z neizmernim bogastvom cvetja in zelenja, marsikje sončnih žarkov sploh ne pro-pušča do vlažnih tal. Le sloni, bivoli in drugi živalski velikani si morejo izmisliti pot po tleh. Po drevju se pode kričave opice, velikanske kače se zvijajo med vejevjem, živobarvne ptice se spreletavajo med bujnim zelenjem, na milijone žuželk brni naokoli. Vsako bitje se oglaša po svoje, vsakdo hoče preglasiti drugo. Direndaj na najživahnejšem sejmu je pravo mrtvilo v primeri s pragozdnim koncertom. Človeška naselja so tam prav redka in uboga. V njih žive Kaffico ali Gonga, domače pleme temne kože in kodrastih las.
Takšna je pradomovina kave, ki ji domačini pravijo „buna". Še dandanes uspeva po gorskih divjinah popolnoma brez vsake nege skrbnih človeških rok. Razsipnost narave je tam tolikšna, da propade in zgnije v tamkajšnjih skoraj nedostopnih gozdovih vsako leto na milijone kavinih zrn. Pri nas pa so tako iskana dobrota!
In kava iz pradomovine Kaffe ima prav svojevrsten, izreden duh. Mi, ki smo dobivali kavo ponajveč iz Brazilije, kjer so jo vsako leto na tisoče ton pokurili ali stresli v morje, da so obdržali za kavo veliko ceno, mi si ne moremo niti misliti čudovitega duha in okusa kave iz Kaffe. Znana je po svetu pod imenom „Mokka".
Dandanes se toliko govori o turški kavi in se slavijo arabska kavina zrna. Pa je prišla kava iz svoje pradomovine Kaffe najprej med Perzijce. Nad tisoč let je že od tedaj, zakaj bilo je to v devetem stoletju. Šele od tam se je uživanje kave razširilo v Arabijo in Egipt. Njegovo glavno mesto Kairo je imelo leta 1632 že okoli tisoč točilnic kave. Turčini v Carigradu pa so oživljajočo pijačo srebali že sto let pred tem. Na zapad je prinesel prvo novico o kavinem zrnu avgsburški zdravnik Bernard Raumwo!f. Prvo evropsko kavarno pa so odprli v Benetkah 1. 1645, torej pred dobrimi tri sto leti. Znamenita je sedaj kava z otoka Jave. Pa se je tam udomačila šele pred pičlim Četrt-tisočletjem, to je leta 1710, medtem ko jo je Braziljanec Palheto prinesel v svojo domovino še celo trinajst let kasneje.
Uživanje kave je človeštvu postalo skoraj potreba. Daleč nad tisoč let že z naslado vsrkava strup, ki je v majhni količini koristen, utegne pa ob pretiranem uživanju postati zelo škodljiv. Strupu v kavi je ime kofein. Med kulturnimi narodi pozna kavo menda vsako dete. Za marsikoga je kava tudi danes skoraj samo še pravljica, drugod pa jo brezmiselno uničujejo.
Krava im trgovina
Pride	v trgovino,
zaioženo res oMo,
^a/ji v porcelan, z/atM/rzo, mi/o, Mre, tor/?e, svi/o, v do/gem repM z repom m%/?d, do^/er prod%jg/&% p/a%M /e ne vpraša čadno ^ravo.*
„Krava, prosim, &aj že/ijo? Kar že/ijo to do/njo.
Kaj že/ijo torej?" „Travo." „Toda mi/ost/jiva &rava, ta se ne prodaja trava." „Čadno/ Kaj mi ne poveste/ Kaj pa torej ta^aj jeste?" „Kra/?, ^/o/ntse, torte, ja/?e." „Z?ogve, jeste &a^or mai)e."
Pa se &rava je o&rni/a in se nikdar več vrni/a.
„No, ^a^o je?" vo/ jo vpraša. „/Vič ni v mesta. S/a/nt paša."
A/atej Por
gladkimi listi so se v času po dolgem deževju ljubko nasmihali šopki snežnobelih cvetov. Kako prijetno so dehteli, se je spomnil samotar, opazujoč drobnico, ki je slastno obirala sočno listje in temnordeče jagodne plodove, nastajajoče iz belih cvetov. Ugriznil je v podolgovato jagodo. Mesna plast ni bila debela niti ne okusna. Med zobmi mu je ostalo seme, dvoje zrn, na eni strani ploskih, na drugi vzbočenih. Zmlel ju je z močnimi kočniki in pogoltnil. Nič posebnega. Žvečil je trdo listje in požiral slino. Grenko, prej odurno kot prijetno. In vendar mora biti nekai v tem, si je dejal, da živalim tako prija in jin tako razburja. Pa je tisto noč tudi sam zaman čakal spanca. Budno je gledal v zvezdnato nebo in je čil in svež pozdravil jutranjo zarjo, znanilko moči in gospostva He-
Nekega dne se je veliki vla^ dar svela Obatala odločil, do bo vladanje no zemlji oddat komu drugemu. Najprej je pomislil na svojega zvestega pomočnika Orula. A pomočnik Orulat je bil še mlad in kralj se je ustrašil, da ni dovolj izkušen za tak težak posel. In rekel si je, da bo preizkusil njegovo modrost.
Poslal je ponj in mu naročil naj mu pripravi najboljšo jed, ki jo zna.
Orula je ubogal in je šel na trg. Ogledal si je, kaj je naprodaj.
Nazadnje je kupil goveji jezik.
Doma je jezik lepo skuhal, go odišavil in ga potem nesel velikemu vladarju. Obatala je jezik pokusil in je bil zadovoljen, še nikoli ni jedel kaj tako dobrega.
Ko je pojedel, je pohvalil Orula stvar. Z jezikom lahko pohvališ in rekel:
.Povej mi, Orula, čemu si izbral prav jezik, ko si šel kupovat na trg?"
.Veliki vladar," je odgovoril
dejal Obatala in pomislil: Orula je zares zelo moder mož.
Vendar se je veliki vladar odločil, da bo še enkrat preizkusil Orulo in mu je rekel:
.Pripravil si mi najboljšo jed na svetu. Sedaj pa si želim, do
0 najbotjši in najstarejši jedi na svetu
Orula, .jezik je zelo pomembna dober izdelek in se zahvališ nekomu, ki je naredil kaj dobrega. Z jezikom lahko oznonjaš dobre novice in povedeš ljudi na pravo pot. Z jezikom navsezadnje lahko tudi povišaš človeka in ga narediš za vladarja," je smehljaje končal Orula.
.Vse kar si rekel, je res," je
mi skuhaš najslabšo jed, ki si jo lahko izmisliš.
Spet je šel Orula na trg. Pogledal je, kaj je naprodaj, potem je kupil goveji jezik. Prinesel ga je domov, ga skuhal, odišavil in nato nesel Obutalu.
Ka je veliki vladar zagledal na mizi znova goveji jezik, se je začudil in rekel:
.Najprej si mi prinesel jezik kot najboljšo jed no svetu. Zdaj mi ga pa) prinašaš kot najslabšo jed na svetu. Kako mi boš to pojasnil?"
.Veliki vladar," je odgovorit Orula, .jezik je zelo pomembna stvar. Z jezikom lahko človeka osramotiš in uničiš njegov dober glas. Z jezikom lahko zavedeš ljudi v pogubo in jih pripraviš ob življenje. Z jezikom lahko izdaš domovino in prodaš ljudstvo v suženjstvo."
Ko je Obatala) to slišal, je rekel Orulu:
.Vse je res, kar si povedal. Čeprav si mlad, si moder mož.*
In v njegove roke je položit vlado nad domovino.
(Kubanska pravtjtca)
še kdaj namignit na ItaUjana. Če boš povedat Gregorju, nimaš več kaj iskati pri meni. Prepovedata ti bom stopiti čez prag v moje stanovanje. Samo v tem primeru si tahko obetaš, da ti bom naktonjena." Nastavita mu je ustnice. „Potjubi me. Vroče. Še! Še! Stoj, roke stran! Danes nisem razpotožena. Zdaj tepo pojdi 'domov in se prespi. Jutri zjutraj pa tahko spet prideš v trgovino. Ni ti treba kaj kupiti, tahko me samo gtedaš." Segta je po torbict. „Na, pospravi." Izročita mu je bankovec. „Ne dajem ti za podkupnino. Samo zato, ker ti zaupam. Ker te hočem obdržati za prijatetja. Saj si moj pri-jatetj? No, nasmehni se mato, ne drži se kisto. Na svidenje, Dotfe!"
Mehanik Dotfe se je omotično ozirat. „Kje pa je psička Aba?"
.Pri Gregorju."
„A ne, da ti jo je dat Italijan?"
„Poktonit, če že hočeš vedeti. Kar povej tjudem!"
„Ne bom. Poktonit ti jo je italijanski tovec. Jaz ti ne morem dati niti mtade mačke. Lahko ti jo pa prinesem. Toliko se jih potika po hišah, da ne bom imet težav. Hočeš?"
"Pusti to, Dotfe. Pojdi že, da ne bom jezna. Zaspana sem." Zata je zehnita.
„Pa niČ," je zamomtjat mehanik Dotfe in se odmajat po stopnicah. Spodaj je postat in zavriskat.
„Ne kriči," ga je pokarata Zata Merhar in zaprta vrata.
„Uh kako sem nesrečen," je potarnat Dotfe in se odguga! po cesti. Gtava mu je kinkata, vinjak ga je potiskat k ttom, toda ni ga vrget, še je premoget totiko moči, da je s ceste zavit v točitnico.
..Zapiramo," se je zaspano ogtasita natakarica Manka sem od točitne mize. Pomivata je kozarce in stektenice in jih potagata na potico.
"Totiko te pusti odprto, da popijem kaj vročega," je po tihem reket mehanik Dotfe.
Manka ga je premerita od gtave do pet. ,Ti, kakšen pa si?"
"Kakšen? Kakor zmeraj v tej uri."
Manka je pokazala na steno, kjer je viseto okrogto ogledalo. "Kar pogtej se, če mi ne verjameš. Katera pa te je imela v detu?"
Mehanik Dotfe se je zibat na nogah in pomaknit obraz proti ogtedatu. Na tevem tiču je opazit rdeč madež. ,,Ja, kaj te moti? Mistiš, da sem si že zapečatit htače?"
"Obriši se, da si ne bo kdo mistit, da sem te jaz poljubita. Tate tvoja izvoljenka je pa pošteno načičkana. Pa kakšno rdeče tičito uporablja. Čakaj, da pomistim." Natakarica Manka si je potožita prst na četo, kakor da vrta po njem. 2e ji je ušet smeh. "Imam jo! Zata Merhar! Gospa postovodkinja ti je pustita spomin."
Dotfe je prestišat pripombo. „No, natij mi kozarček vinjaka."
,,Dosti imaš za nocoj," je odvrnita Manka bolj nagajivo ko resno, saj je že segta po stektenici, jo odčepnita in napotnita kozarček. ,,Hitro izpij, da ne bom imeta sitnosti. Lahko pride mitičnik in me prijavi sodniku za prekrške."
"Bo te vraga prijavit. Komu pa se tjubi hoditi po gostilnah. Pridejo ja. Ampak ne zato, da te prijavijo. Žejni so kakor jaz." Zvrnit je kozarček in hotet še enega.
,,Nič veČ. No ja, dam ti, če mi poveš, katera te je cmok-nita. Je bita postovodkinja trgovine? Se motim?"
Mehanik Dotfe je skimavat tako, da Manka ni vedeta, ati ji pritrjuje ati odmajuje. Začet je potiho peti: "Dekte, kdo bo tebe ljubit, ko bom jaz na vojsko šet.. ."
,,Tebe bodo ravno pokticati! Bodo že sami narediti, saj se ti tresejo roke. Koga bi te ti zadet? Še kozta ne bi pogodit, če bi ti prišet na muho. Je bita postovodkinja trgovine?"
"Ja! Ne sitnari več. Natij mi in povej kaj tepega." Dotfe je potožit bankovec na mizo.
,,0, si zadet na toteriji? Danes ni izptačitni dan. Navajena sem, da zapišem tvojo ceho."
"Si smešna," je važno zategnit Dotfe. ,,Nazadnje mi boš še ukazata, da bom trošit denar, kakor boš naročita." Muzat se je in jo tovit za roko, ko je segta mimo njegove in pobrata vtažno krpo.
"Mir, Dotfe! Usekata te bom po prstih, da si boš zapom-
nit, kdaj si izzivat. Nimam rada nadtežnih moških."
"Sem še zmeraj fant. Nihče mi ne zapoveduje, pa tudi ti ne boš. Malo me vseeno imaš rada. Ne delaj se nedotžne. Nisem nor, da bi ne videt tvojih požetjivih pogtedov."
,,Ravno tebe gtedam! Figo! Si že lahko dobim kaj boljšega."
Mehanik Dotfe je sktonit gtavo. "Ne boš me ponižata. Vsi me gtedate po strani. Če ga rad srknem, zato še nisem štab. Pogtej moje mišice." Zavihat si je rokav suknje. "Tu notri je moja moč. Naj mi samo pride kdo pred oči. Mahnit ga bom, da bo videt zvezde pri betem dnevu."
"Zmeraj si razpoložen za tepež."
,,Nisem. Rečem ti pa, vsak hudič me ne bo komandirat. Vprašaj mojega mojstra Perka. Povedat ti bo, kak detavec sem. Ni se še pritožit čezme in se tudi ne bo."
"Nihče te ne komandira. Si žalosten? Te je dekte razočarata? Mistim tate, ki ti je pritisnita pečat na tiče. Ne boj se, ostato bo med nama."
Mehanik Dotfe se je odbit z roko od točitne mize. "Menjaj že enkrat in mi vrni drobiž. Veš, Manka, tu notri me boti. Hudo mi je, a ti ne povem zakaj. Mogoče ti bom kdaj razto-ži!. . . Zenske ste od samega hudiča." Zategnit je v napev. ..Dekte, kdo bo tebe tjubi), ko bom jaz na vojsko šel..."
Natakarica Manka se je zdrznita. V Dotfetovih očeh je opazita grozeče btiske. Pozna to njegovo razvado. Ponudita se ji je pritožnost, da ga je videta v takem stanju. Pograbit je sto), ga obrnit in mahnit po neznancu, ki ga je izzivat in ime! za bedaka. Ko bi se ne bit nagto odmaknit in pobegnit iz to-čitnice, bi se mu bito stabo goditoAŠe dotgo časa po tistem je Dotfe drhtet in škripat z zobmi. Kaj mu je zdaj nenadoma, da se pripravtja na napad? Da ne čaka kdo nanj p<red vrati?
,,Do]fe, pomiri se. Pojdi tepo domov in se naspi. Nikogar ni tukaj, zato se ne šopiri."
,,Manka, ti nisi nič botjša od drugih žensk. Vse bi vas bito treba zakopati v stamo, potiti z bencinom in zažgati. Kaj bi hodit po svetu in gtedat nesrečnike, ki se sami zažgejo.
fD<*/;e v prihodnji Ifevt/b)

Kovaška industrija
Zreče
Razvoj in perspektiva
Neposredno po prvi svetovni vojni je bila v Zrečah pod imenom Štajerska železoindustrijska družba ustanovljena kovačnica industrijskega tipa. Kovačnica je dolgo časa bila največja ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Balkanu. Z nabavo starega mlina leta 1921 in njegovo preureditvijo osnovana je prva strojna kovačnico. V letu 1923 je imela tovarna 50 zaposlenih z bogatim proizvodnim programom kot so: lopate, sekire vseh vrst, pile in kladiva. Nekaj kasneje se je pričela še proizvodnja plugov in pluž-nih glav.
V drugi svetovni vojni je bilo podjetje popolnoma uničeno. Takoj po osvoboditvi je bilo obnovljeno in razširjeno tako, da so bili prvi proizvodi dobavljeni kupcem že v letu 1946. Tega leta je 250 zaposlenih izdelalo cca 750 ton raznih kovanih proizvodov.
Naslov Tovarna kovanega orodja Zreče je tovarna dobila 1947, današnji naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče pa nosi od leta 1964. V tem razdobju je bila tovarna večkrat rekonstruirana.
Z razvojem domače motorne industrije se je tovarna orientirala na proizvodne potrebe te industrije. Med leti 1951 in 1955 so bili zgrajeni novi objekti kovačnice, obde-lovalnice, generatorske postaje in trato postaja. Ker je nostalo večje povpraševanje na tržišču po odkovkih in avtomehanskem orodju, se je spremenil proizvodni program z opustitvijo prejšnjega programa.
Slabe tržne razmere, stagnacija prodaje in zastareli način proizvodnje, odnosno organizacije proizvodnje, so prispevali, da se je delovna organizacija v letu 1968 znašla v težavah. Navedena kriza je bila premagano z menjavo vodilnih struktur, za glavnega direktorja pa je bil postavljen inž. Marjan Osole. Delovna organizacija z boljšo organizacijo prične ustvarjati lastna sredstva za nadaljnjo rekonstrukcijo.
Predvsem je bilo potrebno, v proizvodnji orodja, ki je postala nerentabilna, povečati produktivnost in kvaliteto izdelkov z novo tehnologijo in večjimi serijami proizvodov. Rast delovne organizacije je razvidna v tem, da je v letu 1968 682 delavcev ustvarilo skupni prihodek cca 34 milijonov dinarjev, dočim za sklade ni bilo razpoložljivih sredstev. 2e naslednje leto se je z istim številom zaposlenih ustvarilo več kot 54 milijonov dinarjev, prav tako pa razdeljeno na sklade cca 4,5 milijona din. Naslednji napredek je bil dosežen leta 1970. Skupni prihodek raste z zmanjšanjem števila zaposlenih ter je dosežen nekaj več kot 82,5 milijona din. S tem je bila ustvarjena osnova za izgradnjo novega objekta ročnega Orodja, ki je dan v proizvodnjo v roku samo enega leta.
Novoosvojena tehnologija v pro-
izvodnji ročnega orodja z instalirano moderno opremo je omogočila v tej prizvodnji več kot 10 milijonov komadov proizvodov letno.
Z otvoritvijo nove proizvodnje ročnega orodja je bila omogočena rast nove delovne organizacije s cca 900 zaposlenih. S tem je bilo tržišču, po vrednosti, ponudeno trikrat več orodja, v primerjavi s proizvodnjo v starih objektih. Istočasno je bil osvojen popolnoma nov program orodja pod nazivom UNIOR — EXTRA, kateri je v vrhu svetovne proizvodnje na področju proizvodnje orodja.
Proizvodnja UNIOR — EXTRA za-
jema proizvodnjo standardnega ročnega orodja: vilične in obročne ključe, kombinirane, okrogle in ploščate klešče ter seger in mehani-čarske klešče. V sklopu tega programa se proizvaja tudi širok asor-timan ključavničarskih kladiv. Več kot 50 odst. orodja iz programa UNIOR — EXTRA izvažajo v najrazvitejše države Evrope, kar je največji dokaz njegove kvalitete.
Drugi program Unior — kovaške industrije Zreče je proizvodnja odkovkov za motorno industrijo. V proizvodnji odkovkov je delovna organizacija dosegla vrhunsko kvaliteto, kar potrjuje, da so njeni dol-
goletni kupci poznana domača in tuja podjetja. Že vrsto let odkovke iz Uniorja kupujejo Tomos iz Kopra, TAM iz Maribora, IMV iz Novega mesta, beograjska industrija motorjev iz Rakovice, sarajevski Uniš in Famos, Soko iz Mostarja in mnogi drugi. Doseženi so nadalje sporazumi za izvoz odkovkov za potrebe Volkswagena, Citroena. V letih 1974-75 je bil izgrajen novi del kovačnice s skupnim vlaganjem Re-noult in IMV. Ta obrat izključno proizvaja odkovke za izvoz v Francijo. V letu 1975 sta bila zgrajena še dva obrata, in sicer obrat za sinter in hladno kovanje.
Danes je Unior — kovaška industrija Zreče konstituirana v štiri temeljne organizacije združenega dela. Med njimi je tudi temeljna organizacijo združenega dela gostinstvo in turizem. Organiziranje te temeljne organizacije združenega dela, ki nima nič skupnega s proizvodnjo avtomehanskega orodja in odkovkov, je planirana kot razvoj družbenega standarda in kulture v Zrečah. Objekti, ki se v ta namen že gradijo v Zrečah ter Rogli na Pohorju, kažejo, da nastaja na tem področju nov velik turistični center.
Območje rekreacijsko turističnega centra Rogla bo zajemalo prostor, ki se razteza od Zreč do Rogle, to je 17 km območja z lepo pokrcjino, travnatimi tereni in do-
Pog!ed na Zreče !n tovarno UN)OR kovaške industrije Zreče
Po krajih južnega Pohorja
Ko potujemo iz Celja proti Mariboru, nam pogled zajame obrise mogočnega masiva Pohorja. Slovenci so ob selitvi dali temu kopastemu gorstvu ime Pogorje, kar se je kasneje spremenilo v Pohorje. Po obronkih naseljenega Pohorja lahko še danes najdemo strehe mogočnih domačij in cerkev, krite s škriljem, ali pa z lesenimi skodljami. Nekateri obronki južnega Pohorja, zapadno od Zreč, so obloženi z izredno lepim prekri-staliziranim apnencem — marmorjem. Ta pohorski marmor se še danes lomi za gradbene in okrasne namene, uporabljali pa so ga že Rimljani.
Reka Dravinja je s svojim prednikom ledenikom v stotisočletjih formirala Zgornjo Dravinjsko dolino. Kmalu je naselil te kraje Človek, kar nam dokazujejo številne najdbe. 2e pred Rimljani so bili tod naseljeni Iliri in Kelti; odkrili so njihova selišča pod Brinjevo goro pri Zrečah. Prav tod pod južnim Pohorjem je bila speljana Rimska cesta čez Celeo (Celje) proti Peto-viji (Ptuj).
Zreče se prvič omenjajo že v letu 1206. Ob koncu 17. stoletja so se v Zrečah pričeli ukvarjati z žagarstvom in kovaštvom. Tem panogam so dajali dobro osnovo vodna moč Dravinje in pritokov, bogati gozdovi Pohorja, oglarstvo in fužinarstvo. Na osnovi starega kovaštva se je razvila v Zrečah današnja moderna tovarna utopno kovanih izdelkov, odkovkov za avtomobilsko in motorno industrijo in avtomehanskega orodja. Bogata nahajališča apnenca in marmorja pa so bila osnovna podlaga za razvoj podjetja nekovin in umetnih brusov „Comet" Zreče.
Turistično društvo Zreče in Unior — kovaška industrija Zreče si prizadevata, da se turistično uredi Južno Pohorje od Rogle do samih Zreč. Rekreacijski center Rogla je odprt vse leto in nudi vso oskrbo. Prostrane planjave na Rogli so v letnem času lepa sprehajališča, v zimskem pa najidealnejša smučišča. Na razpolago so tudi vlečnice. Zaradi svoje višine (okrog 1500 m) Rogla slovi po pomladanski smuki, saj so za smučanje idealni pogoji še za prvi maj.
Če zavijemo v soteski Dravinje na levo, nas pot pripelje na 950 m visoko vasico Skomarje, odkoder je pogled na celotno Dravinjsko dolino, v drugi smeri pa proti Savinjski dolini. Če krenemo po cesti v desno, prispemo na 1000 m vsoki Resnik. Lahko pa že v Zrečah krenemo po cesti na desno preko vasi Črešnova in Gorenje ter dalje proti Koroški vasi in Planini do Rogle. Pot iz Skomarja in Resnika nas pelje še dalje ob imo-vitih kmečkih domačijah. Na vsakem koraku bomo ugotavljali, da so ti predeli Južnega Pohorja bogati z najrazličnejšimi gozdnimi sadeži: brusnicami, malinami, borovnicami in gobami.
Pot po teh lepih krajih nas kar prehitro pripelje od Zreč do rekreacijskega centra na Rogli, kjer je na višini 1517 m razgledni stolp, visok 30 metrov. Če se povzpnemo na stolp, dosežemo najvišjo točko na Pohorju — 1547 m. Od tu se nam nudi čudovit razgled po okoliških dolinah, prav tako po Koroški vse do Celovca, ob ugodnem vremenu pa celo do Julijskih Alp s Triglavom.
V zadnjih ietih ustvarja v Zrečah skupina priznanih jugosiovanskih kiparjev Formo vivo. Pri svojem deiu uporabijajo ma-teriaie, ki so na razpoiago v teh krajih: hrastov ies, kamen ter kovaške in brusne izdeike zreških tovarn.
bro naseljenostjo. Unior — kovaška industrija Zreče je nosilec tega programa. V Zrečah se razvijajo objekti za stacionarni turizem, za razvedrilo, šport, poslovni turizem. Območje se nadaljuje z gorskimi kmetijami, kjer so velike in realne možnosti za kmečki turizem, pa tudi za zdravstvenoklimotski turizem. Na Rogli bi razvili stacionarni in izletniški turizem; zimskega in letnega.
V	sklopu tega načrta se prva dela že opravljajo. V Zrečah je zgrajen nov hotel, ki bo imel v prvi (azi 70 ležišč. Otvoritev bo 29. novembra 1978. V veznem delu kmečkega turizma se trenutno ukvarjajo s to dejavnostjo tri kmetijstva, v izvedeni anketi pa je kar 50 kmetov izrazito pripravljenost, da se preusmerijo v to dejavnost.
Obsežno delo je predvideno na območju same Rogle. Tu bodo še v letošnjem letu urejena nova smučišča zaradi ugodnih snežnih razmer. Pričela se je tudi gradnja novega hotela na Rogli, katerega otvoritev se predvideva v naslednjem letu. V njem bo restavracija, z depandansami 300 ležišč, v počitniških domovih delovnih organizacij 200 in v zasebnih počitniških hišicah še 100 ležišč.
Delovna organizacija Unior — kovaška industrija Zreče si poleg strbi za razvedrilo in zimski turizem prizadeva zgrojevati tudi ostali družbeni standard zaposlenih v samih Zrečah. Tako je velika skrb posvečena stanovanjski izgradnji na Novi Dobrovi, kjer je samo v zadnjih dveh letih bilo zgrajenih cca 100 stanovanj; prav tako pa posveča veliko skrb individualni gradnji z dodeljevanjem dolgoročnih kreditov zaposlenim.
V	letošnjem letu so nadalje pričeli z izgradnjo moderne nove jedilnice in sanitarnih prostorov, ki bodo sodobno opremljeni in dani svojemu namenu v spomladanskem delu prihodnjega leta.
Zaposleni v delovni organizaciji imajo možnost cenenega koriščenja svojih letnih dopustov v počitniškem domu na Rogli, nadalje v počitniškem domu delovne organizacije v Umagu in v avtokamp prikolicah, ki jih ima delovna organizacija.
Z izgradnjo temeljne organizacije gostinstvo in turizem ter modernizacijo intrastrukture je dana nadaljnja perspektiva razvoja delovne organizacije v dopolnitvi asor-timana proizvodov za avtomobilsko industrijo, posebno proizvodnje ročnega orodja. Poleg tega je v srednjeročnem planu razvojo predvidena izgradnja novih objektov za proizvodnjo preciznega orodja za potrebe same delovne organizacije, kar bo omogočilo podvojitev proizvodnje ročnega orodja.
RAD!0 — TELEV!ZiJA
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 20. 10.: 14.10 Dnevnik — !z kuitur-nega živijenja koroških Siovencev.
SOBOTA, 21. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 22. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK, 25. 10.: 14.10 Dnevnik — Revija koroških zborov.
TOREK, 24. 10.: 9.30 Domaša zabavna giasba — 14.10 Dnevnik — šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 25. 10.: 14.10 Dnevnik — Minute z . . . — !z koroške iiterarne deiavnice.
ČETRTEK, 26. 10.: 7.05 „Ljubi)i so svojo domovino" (reportaža).
R A D i O LJUBLJANA
PETEK, !0. 10.: 4.M Dobro jutro! — 5.50 Jutranja kronika — 6.20 Rekreacija — 8.00 Poročila — 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 7.50 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti —
10.00	Danes dopoldne — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Znano in priljubljeno — 12.00 Poročila — 12.10 Z orkestri in solisti — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe
—	15.50 Človek in zdravje — 14.00 Poročila — 14.05 Glasbena pravljica — 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem — 14.50 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.50 Napotki za turiste — 15.45 Naš gost — 18.00 Poročila — 18.05 Moment musical — 17.00 Radijski dnevnik — 17.55 Lahko noč, otroci! 17.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik
—	20.00 Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Poročila —
22.20	Besede in zvoki iz logov domačih — 25.15 Jazz pred polnočjo — 24.00 Poročila.
SOBOTA, !1. 10.: 4.50 Dobro jutro! — 6.20 Rekreacija — 6.50 Poročila — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 7.50 Iz naših sporedov —
8.00	Poročila — 8.08 Glasbena matineja —
7.05	Pionirski tednik — 7.55 Mladina poje
—	10.00 Danes dopoldne — 10.45 Turistični napotki — 11.00 Poročila — 11.05 Igrajo člani češkega noneta — 11.20 Po republikah in pokrajinah — 11.40 Mi pojemo —
12.00	Poročila — 12.10 Godala v ritmu —
12.50	Kmetijski nasveti — 12.40 Veseii domači napevi — 14.05 Gremo v kino — 14.45 S pevcem Zdravkom čoličem — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 S knjižnega trga
—	18.00 Poročila — 17.00 Radijski dnevnik
—	17.55 Lahko noč, otroci! — 17.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 Zavrite, uganite in se pogovorite — 21.00 Za prijetno razvedrilo — 21.50 Oddaja za naše izseljence — 22.00 Poročila — 25.05 Popularnih dvajset — 24.00 Poročila.
NEDELJA. 2!. 10.: 4.50 Dobro jutro! — 6.00 Vremenska napoved in poročila — 6.15 Danes je nedelja — 7.00 Jutranja kronika
—	8.00 Poročila — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.5? Skladbe za mladino — 9.05 še pomnite, tovariši — 10.00 Poročila —
10.05	Nedeljska panorama lahke glasbe —
10.50	Humoreska — 11.00 Pogovor s poslušalci — 11.15 Voščila — 12.00 Na današnji dan — 15.00 Poročila — 15.20 Za kmetijske proizvajalce — 15.45 Obisk pri orkestru Hosvard Hawks — 14.05 Nedeljsko popoldne — 17.50 Radijska igra — 19.00 Radijski dnevnik — 17.55 Lahko noč, otrociI — 17.45 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.00 Poročila — 22.20 Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom — 25.00 Poročila — 25.15 Plesna glasba za vas —
24.00	Poročila.
PONEDELJEK, !!. 10.: 4 50 Dobro jutro) —
5.50	Jutranja kronika — 6.20 Rekreacija —
6.50	Dobro jutro, otroci) — 7.50 Iz naših sporedov — 8.00 Poročila — 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Poročila — 9.05 Ringa-raja — 9.20 Izbreite pesmico — 7.40 Vedre melodije — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Za vsakogar nekaj — 12.10 Veliki revijski orkestri — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 14.05 Primorska poje — 14.50 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 18.05 Glasbena izročila tisočletij — 17.00 Radijski dnevnik — 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča — 20.00
Slovenski pouk
za predloiske in Jotoobvezne otroke }e teto: ob četrtkih od 16. do 18. ure v otroJkem vrtcu „NaJ otrok" v Ceiovcu, I0.-Oktober-Strafte 2$.
DruMvo „NaJ otrok"
Milan Ferlež — 20.00 Svečani koncert ob Dnevu Združenih narodov — 22.00 Poročila
—	22.20 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke se vrstijo — 24.00 Poročila.
SREDA, 25. 10.: 4.30 Dobro jutro! — 5.30 Jutranja kronika — 6.50 Dobro jutro, otroci!
—	8.00 Poročila — 8.08 Glasbena matineja
—	9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Zapojmo pesem — 9.40 Aktualni problemi marksizma — 10.00 Danes dopoldne — 10.45 Turistični napotki — 11.00 Poročila — 11.03 Po Talijinih poteh — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 14.00 Poročila — 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti — 14.30 Voščila — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 Spomini in pisma — 18.05 Odskočna deska
—	19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.00 Poročila — 22.20 S festivalov jazza — 23.05 Trije Dumasi — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 26. 10.: 4.30 Dobro jutro! — 5.30 Jutranja kronika — 6.20 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 7.00 Poročila — 8.00 Poročila — 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Poročila — 9.05 Radijska šola — 9.35 Domača in tuja zborovska literatura — 10.00 Danes dopoldne — 10.45 Turistični napotki
—	11.03 Uganite, pa vam zaigramo — 12.00 Poročila — 12.10 Zvoki znanih melodij —
12.30	Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.00 Poročila — 14.05 Koncert za mlade poslušalce — 14.40 Enajsta šola —
15.00	Dogodki in odmevi — 15.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Poročila — 18.05 Z opernih odrov — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	21.00 Večer sodobne romunske lirike — 21.40 Lepe melodije — 22.00 Poročila — 22.20 Majhen koncert „nočnih" skladb — 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 24.00 Poročila.
HI		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 20. 10.: 9.30 Ruščina — 10.00 Rimijani na Donavi
— 10.30 Seniorski klub — 11.00 Georgy Gir! — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Začetek pustolovščine — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 18.49 Od-
daja kmetijske zbornice — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Derrick
—	21.20 Gospodarska dokumentacija —
22.05	šport — 22.15 Film.
SOBOTA, 21. 10.: 15.30 Žene gospoda S
—	17.00 Risanje, slikanje in oblikovanje —
17.30	Stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads
—	19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske
—	19.30 čas v sliki — 19.55 šport — 20.15 Glasba zmaguje — 22.10 Imenujem se Julija Ross.
NEDELJA, 22. 10.: 10.00 Pogovor s predsednikom FPO Gotzem — 15.25 Theo Lingen predstavlja Stana Laurela in Oliverja Har-dyja — 16.30 Lov v glasbi — 17.00 Ena, dve ali tri — 17.45 Lutkovni film — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Seniorski klub — 18.30 Igrajte z nami — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport
—	20.15 Nora — 22.00 šport — 22.40 Uvod v sveto pismo — 23.20 Poročila.
PONEDELJEK, 23. 10.: 9.00 „Zvezdniki" v umetnosti — 9.30 Dežela in ljudstvo — 11.00 Theo Lingen predstavlja Stana Laurela in Oliverja Hardyja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dekle na obzorju — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pone-deljski šport — 20.55 Na cestah San Francisca — 21.40 Poročila.
TOREK, 24. 10.: 9.00 „Zvezdniki" v športu
—	9.30 Angleščina — 10.00 šolska oddaja
—	10.30 Nora — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Dragulji 7. kontinenta — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 Otrok in knjiga — 20.15 Uganke — 21.05 Dokumentarna oddaja o kmetijstvu — 21.50 Zvezde gledajo z neba — 22.40 Poročila.
SREDA. 25. 10.: 9.00 Miška — 9.30 Gospodarstvo — 10.00 To so Firence — 10.30 Big John — 17.00 Otroško igrišče — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Moški v hiši — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.00 Črno in belo kot dnevi in noči — 21.45 šport — 21.55 Vsi ljudje bodo bratje — 23.40 Poročila.
ČETRTEK, 26. 10.: 14.25 Pogovor o gospodarstvu — 15.10 Mali obmejni promet —
16.30	Blagi Ben — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Oddaja iz Južne Tirolske — 18.45 Poneverjena pokrajina — 19.30 čas v sliki — 20.15 Najemniški vojaki 78 —
21.20	Gospod Kar! — 23.20 Poročila.
	Trgovska, gostinska in obrtna delovna organizacija
C	dravinjski dom n. sol. o.
	SLOVENSKE K O N J i C E CELJSKA CESTA 2
	s temeijnimi organizacijami združenega de!a
„DOM" JELEN"	n. sub. o. trgovina na veiiko in maio ter obrtne storitve n. sub. o. gostinstvo in turizem
želi Slovenskemu vestniku še nadaljnih uspehov pri dobrem informiranju koroških Slovencev ter tudi drugih bralcev o dogodkih na Koroškem in v Jugoslaviji.	
		A V S T R ! J A 2
K		PETEK, 20. 10: 18.00 Družina, upanje za bodočnost Evrope
NOGOMET
V nedeijo 22. oktobra gostuje Siovenski atietski kiub v Šmiheiu pri Piiberku in sicer:
ob 13.15 uri Šmihei H — SAK H ob 14.00 uri Šmihei ! — SAK !
Pridite v čimvečjem Jteviiu in podprite naie nogometale v te) težki tekmi!
— 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Portret — 19.20 Jaz Klavdij, cesar in bog — 20.15 Novo v znanosti — 21.00 Nova
—	21.20 Polčas — 22.05 čas v sliki. SOBOTA, 21. 10.: 15.40 Prizorišče svetovne
iiterature — 16.30 Nevarne poslastice —
17.55	Gospodarstvo — 18.25 Brez nagobčnika — 19.30 Privlačna prerija — 20.00 Galerija — 20.15 Kabaret — 21.45 Fatty Live.
NEDELJA, 22. 10.: 11.15 Koncert — 16.00 Notranjost človeškega telesa — 17.00 Dežela in ljudstvo — 18.00 Popkoncert — 18.45 Jastrebi španske Sierre — 19.30 The Mun-sters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Trič-trač — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 23. 10.: 18.00 Angleščina —
18.30	Svetovna potovanja — 19.30 Kitara za vse — 20.00 Zvezde gledajo z neba —
20.55	O konju v cirkusu — 21.40 čas v siiki
—	22.10 Spomini iz Francije.
TOREK, 24. 10.: 18.00 Kaj je film — 18.30 Novo v znanosti — 19.30 Veselje ob glasbi
—	20.00 Luknja v megli — 21.35 Čas v siiki
—	22.10 Klub 2.
SREDA, 25. 10.: 16.30 Svetovno prvenstva v telovadbi — 18.00 Francoščina — 18.30 Mladinska oddaja — 19.00 Evropa 20. stoletja: Hladna vojna — 20.00 Teleobjektiv
—	20.50 Z dežnikom, očarljivostjo in klobukom — 21.40 čas v sliki — 22.15 Za prijatelje filma — 23.00 Svetovno prvenstvo v telovadbi.
ČETRTEK, 26. 10.: 10.00 Mladina o sodobnih problemih — 16.30 Svetovno prvenstvo v telovadbi — 18.00 Življenje se nadaljujo
—	19.40 Za komisarjevo mizo — 20.00 Galerija — 20.15 Musical — 21.50 Svetovno prvenstvo v telovadbi.
		JUGOSLAV! JA
K		PETEK, 20. 10.: 9.00 TV v šoi! — 16.40 šahovski komentar —
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK
Zmagosiavje Siovenskega atietskega kiuba
Miadinci 7:3 - „pod 21" 3:1 - prvo moštvo 4:2
Kulturni globus — 20.10 Večer francoske opere — 22.00 Poročila — 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev — 26.15 Za ljubitelje jazza — 24.00 Poročila.
TOREK, 24. JO.: 4.50 Dobro jutro! — 6.20 Rekreacija — 7.00 Poročila — 8.00 Poročila
—	8.OB Glasbena matineja — 9.00 Poročila
—	9.05 Zgodovina gradu Turjak — 7.30 Iz glasbenih šol — 10.00 Danes dopoldne — 10.40 Turistični napotki — 11.05 Promenadni koncert — 12.00 Poročila — 12.10 Danes smo izbrali — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 14.00 Poročila — 14.05 V korak z mladimi — 15.00 Dogodki in odmevi
—	15.45 Narava in človek — 18.00 Poročila
—	18.05 Obiski naših solistov — 19.00 Radijski dnevnik — 17.45 Minute z ansamblom
Pretekio nedeljo so bde vse tri ekipe Siovenskega atietskega kiuba uspešne. Njihovim nasprotnikom — mladinci so igrali proti Woifnitzu, prvo in drugo moštvo pa proti Frantschachu — so slovenski nogometaši .nasuli" na Košatovem igrišču v Celovcu v treh tekmah kar 14 golov, prejeli pa so jih šest. Skupno torej 20 golov, ki jih je tokrat videlo kar zadovoljivo število gledalcev. Po zadnjih uspehih SAK je bilo tokrat nekaj novih obrazov namreč tudi ob igrišču.
Začnimo tokrat z mladinci, ki so igrali v tej postavi: Jenšac; Lausegger, Zdovc, Pečnik, Wieser F.; Kummer, Kreutz, Gregorič J.; Sadjak, Gregorič S.; Grilc.
Mladinci so v začetni fazi dobili zelo nesrečen gol in je trajalo do 25. minute, da so dosegli svoj prvi zadetek, katerega strelec je bil Gregorič S. Nekaj minut za tem je Kreutz z glavo dal drugi gol, še pred polčasom pa je Kummer povišal na 3:1. Tudi v drugem polčasu so slovenski mladinci igrali zelo dobro in dali gol za golom, deset minut pred koncem je bil rezultat 7:1. V teh zadnjih minutah pa je koncentracija in kondicija nekoliko popustila, končni rezultat se je glasil 7:3 Nadaljnje gole za SAK sta dosegla še Grilc in Gregorič S., vsak po dva.
Tudi moštvo „pod 21" je po nekaj kolih spet polno točkovalo. Igralo je z ekipo: Male; Blajs, Pandel F., Rozman, Kupper S.; Perč M., Kupper M., Perč J.; Srijenc, Krištof, Zablatnik P.
Nasprotnik iz Frantschacha je nastopil le z 10 igralci in je bila premoč SAK prav iz tega vzroka še bolj oči-vidna. Mlado moštvo je pokazalo nekaj zadovoljivih kombinacij, tudi strelov na gol ni manjkalo. Tako so padli tudi goli. Za prvega je poskrbel Krištof z lepim strelom iz kakih 20 metrov. Ni trajalo dolgo in Perč J. je drugič premagal nasprotnikovega vratarja, potem ko obramba žoge ni zadosti odbila. Priložnosti so se še vrstile, toda do polčasa ni bilo več nadlajnjih zadetkov. Toda v drugem polčasu sta v dveh minutah padla dva gola. Najprej je lepo kombinacijo po sredi zaključil Perč J., v protinapadu pa so častni gol dali tudi gostje iz Labotske doline.
Kot tretja in zadnja igra nedeljskega nogometnega popoldneva je bila na sporedu igra med članskima moštvoma Slovenskega atletskega kluba in Frantschacha. Izhodišče je bilo naslednje: SAK je pred to tekmo imel
točko več od Labotčanov, za Frantschach bi štela torej le zmaga. SAK je pričakoval zelo ofenzivnega nasprotnika in to se je že kar v prvih minutah potrdilo.
SAK je igral takole: Dodič; Jakopič, Lampichler, Woschitz, Pandel J.; Goleč, Fera, Zablatnik; Velik, Hobel, Polanšek (od 75. minute Wieser).
Moštvo iz Frantschacha je bilo od prve minute naprej v terenski premoči. Igralci so pokazali lepo in zanimivo igro, izredne poteze in že v 9. minuti je padel prvi gol. Po desni strani je prišel do žoge igralec s številko 9 in je iz težkega kota premagal vratarja Dodiča. SAK se nikakor ni mogel spoprijazniti z ofenzivno igro nasprotnika in kar precej dolgo je trajalo, da je SAK imel priložnost za gol. Dve priložnosti sta bili z prostih strelov, obakrat je branil golman. Nato je sledila njegova največja akcija, ko je ubranil enajstmetrovko, katero je streljal Fera. Od 30. minute dalje pa se je igra spremenila v korist SAK. Tedaj je namreč Velik poslal žogo iz prostega strela iz kakih 25 metrov naravnost v desni zgornji kot; proti njegovi „bombi" je bil golman brez moči. Sedaj je igro SAK prevzela napadalnost, ki je v prejšnjih sedmih kolih dala kar 20 golov. Vendar pa do polčasa ni bilo več golov.
V	drugem polčasu se je SAK čedalje bolj znašel, predvsem hitri napadalci so vedno spet poskrbeli za zmedo v nasprotnikovem šestnajstercu. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo padel drugi zadetek. Tega je dal Goleč iz 11-metrovke, potem ko je neki obrambni igralec igral z roko. Za tretji in četrti gol pa je spet poskrbel Hobel; prvega je dal po lepem prodoru Velika, drugega pa z glavo po prostem strelu, katerega je izvedel Goleč. Nekaj minut pred koncem je sicer objektivni sodnik Miklautz odredil proti SAK vprašljivo 11-metrovko, ki pa je služila Frantschachu le Še za olepšanje rezultata. Končni rezultat se je glasil 4:2 za SAK.
V	naslednjem kolu bo v Šmihelu veliki derbi med prvim na lestvici Šmihelom in Slovenskim atletskim klubom. V tej tekmi na domačem terenu so Šmihelčani favorit, toda SAK bo prav gotovo „prodal svojo kožo" tako drago kot bo le možno. Šmihelčani sami so zelo optimisti&ji, vsi so prepričani o zmagi nad Slovenskim atletskim klubom. Ena motivacija več za SAK: V nedeljo torej vsi na tekmo Šmihel — SAK, podprimo Slovenski atletski klub v tej težki tekmi!
17.10 Poročila — 17.15 Velika predstava na dnu morja — 17.30 NorostL Maje Skowron — 18.00 Obzornik — 18.10 Pevski tabor 78 — 18.40 Izbira študija in poklica — 17.10 Risanka — 17.30 Dnevnik
—	20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.05 Razgledi — 21.40 Dnevnik — 21.55 Baretta
—	22.45 Poročila.
SOBOTA, 21. 10.: 8.00 Poročila — 8.05 Risanka — 8.15 Vrtec na obisku — 8.25 Trinajstletniki — 8.55 Pisani svet — 9.30 Dokumentarna oddaja — 10.55 Velika šolska ura — 12.30 šopek z bodečo žico — 13.53 Poročila — 17.30 Obzornik — 17.40 Lisjak Iz Bolstona, mladinski film — 17.10 Risanka
—	17.30 Dnevnik — 20.00 Camilla — 20.55 Moda za vas — 21.35 Ljubljenje, celovečerni film.
NEDELJA, 22. 10.: 8.25 Poročila — 8.30 Za nedeljsko dobro jutro — 9.20 Kapelski kresovi — 10.35 Otroška oddaja — 10.55 Skrivnost pletenega koša — 11.25 Mozaik
—	11.30 Ljudje in zemlja — 12.50 Poročila — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Maček pod čelado — 21.05 Samoborsko gorj&
—	21.35 Dnevnik — 21.50 Risanka — 21.55 športni pregled.
PONEDELJEK, 25. 18.: 7 00 TV v šoli —
15.00	TV v šoli — 16.20 Poročila — 16.25 Kmetijska oddaja — 17.25 čarobna žogct
—	17.40 čudovita leta filma — 18.05 Obzornik — 18.15 Gruzinski lutkovni film — 18.35 Tbilisi — 19.10 Grdi medved — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dvakrat ovdovela mačeha —
21.30	Mcyri, gruzinski balet — 22.05 Dnevnik.
TOREK. 24. 18.: 8.45 TV v šoli — 16.35 šolska TV — 17.25 Poročila — 17.30 Rock koncert — 18.00 Obzornik — 18.10 Daijnogled
—	18.40 Boj primorske mladine za nov, iep-ši dom — 19.10 Risanka — 17.30 Dnevnik —
20.00	Diagonale — 20.35 A. Tolstoj: Trnova pot — 22.00 Dnevnik — 22.15 Naši sodobniki: Ivan Seljak-čopič.
SREDA, 25. 18.: 8 50 IX. kongres Zvez& sindikatov Siovenije — 15.50 Nogomet Romunija : Jugoslavija — 17.15 Poročila —
17.20	Z besedo in sliko — 17.35 Poskočna domišljija — 18.00 Obzornik — 18.10 Mostovi, oddaja v madžarščini — 18.30 Pot po onkoioškem inštitutu — 18.40 Naša pesem 78 — 19.10 Risanka — 17.30 Dnevnik —
20.00	Film tedna: Smrt v Benetkah — 22.13 Dnevnik In kronika IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije — 22.40 Razvoj popularne glasbe — 25.30 Poročila.
ČETRTEK, 26. 18.: 8.55 TV v šoli — 15.45 Kras in Slovensko Primorje — 16.40 Poročila — 16.45 Trinajstletniki — 17.15 Obzornik — 17.25 Risanka — 17.35 Planine sveta
—	18.40 IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije — 19.10 Risanka — 17.50 Dnevnik —
20.00	Oči kritike — 20.45 Gluhi mož na mej!
—	22.00 Na zvezi — 22.30 Dnevnik.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavh' urednik: Rado Janežič; odgovorni uredniki Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 702' Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10. tel. 52 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovi)*-