Poštnina plačana v gotovini.	Cena 2*50 Din.
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11935/36
Nanfzelle Nitonche
Premijera 25. oktobra 1935
SEZONA 1935/36
OPERA
ŠTEVILKA 3
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	26.	oktobra	1935
R. de Herve: Mam’zelle Nitouche
V	zgodovini operete je Hervejevo ime na prvem mestu. Skladatelja »Mam'zelle Nitouche« imenujejo očeta operete, ker je bil prav med prvimi, ki so postavili na gledališče deske genre operete buffo in tako ustvarili novo vejo gledališke umetnosti, ki se je kmalu razbohotila in razširila po vsem svetu. -Naziv »opereta: je prvotno veljal za male opere, to se pravi za opere manjšega obsega ali pa cpere manjše sorte, kakor so bile komične opere in spevoigre s petjem ter z govorjenim dialogom. Pojem operete v današnjem pomenu se je izluščil šele v sredi 19. stoletja. Tvorci francoske operete še niso rabili tega naziva. Herve n. pr. označuje svojo »Mam'zelle Nitouche« za glasbeno komedijo. Tudi oba ostala so-tvorca francoske operete E. T. A. Offenbach (* ‘21. junija 1819., -f 5. oktobra 1880.) in Aleksandre Charles Lecocq (* 3. junija 1832., f 24. oktobra 1918.) še nista rabila za svoja dela naziva »opereta«. Herve, Lecocq in Offenbach so postavili temelje tej gledaiiški pa nogi. Iz parodistične, satirične, pariške velikomestne operete se jf' kmalu nato razvila, predvsem na Dunaju sentimentalna dunajska opereta, ki si je izbojevala svetovno veljavo, kakor hitro se je obogatila tudi še z elementi pariške operete. Tudi največji talent dunajske klasične operete Johann Strauss še ni privzel naziva »opereta« za vsa svoja dela; na klavirskem izvlečku »Netopirja« še danes stoji naziv »Komična opera«.-Pariška opereta si je v močnem zagonu osvojila trg, ko pa so pomrli njeni glavni stebri in tvorci, je morala prepustiti prvenstvo dunajski opereti, ki še danes prednjači v svetovni produkciji. Francoska opereta se je polagoma razvila v revijo, zapustila je prvotno obliko in pot, po kateri so hodili Herve, Lecocq, Offenbach in drugi njih sodobniki ter somišljeniki.
Avtor »Mam’zelle Nitouche« se je imenoval s pravim imenom Florimond Ronger, Herve pa je njegovo skladateljsko ime. Rojen 30. junija 1825. v Houdainu pri Arrasu, umrl 14. novembra 1892. v Parizu. Glasbeno življenje je začel kot organist v raznih pariških cerkvah. Leta 1848. je prvič nastopil v Theatre national s svojim prijateljem Josipom Kelmom kot pevec v lastnem delu »Don Qui-chotte el Sancho Pansa«. Tri leta pozneje je postal kapelnik v »Theatre du Palais royal«. Leto 1854. je bilo odločilno za ves njegov nadaljnji glasbeni razvoj. Najel je majhno gledališče na Boule-vardu
17
du Temple, ga prekrstil v »Folies concertantes« in začel za to gledališče ustvarjati dela s sarkastično, burleskno ali frivolno vs&binc, ki jih danes poznamo pod imenom operete. K takšnim vsebinam je znal pisati primerno glasbo, ki jo je A. Pougin krstil za musiquette, Hervejevo muzo pa za musette. Leta 1856. je odložil ravnateljsko mesto malega gledališča, ki se je odslej imenovalo Folies-Nouvelles, pozneje pa Folies dramatiques, ter ostal z njim v zvezi le kot skladatelj in igralec. Od tega časa dalje je začel Herve potovati in nastopati kot igralec v Marseillu, Montpellier ju, Kairu in drugod. V času francosko nemške vojne, leta 1870/71 je v londonskem C011-ventgardentheatru dirigiral koncerte a la Strauss, nazadnje pa je postal kapelnik v Empire-Theatru. Herve je napisal nad 80 operet. Ko je nastopil Offenbach in skoraj istočasno kakor Herve najel svoje gledališče ter začel pisati operete drugo za drugo, je kmalu
J. Igličeva, nositeljica naslovne vloge Manfzelle Nitouche
zatemnela Hervejeva zvezda. Offenbachove odrske stvari so bile bolj široko zasnovane, duhovitejše, predvsem pa glasbeno močnejše. Od vseh Hervejevih operet so najbolj znane: Lael creve (1867), Le petit Faust, Le nouvel Aladin, Fla-Fla (1886), La noce a Nini, Les bagatelles (1890), La rousette, ki jo je napisal skupna z Le-cocqom, ter Mam’zelle Nitouche (1888), ki je ostala do danes v sporedu gledališč.
Herve si je do 1. 1868. sam pisal tekste za svoje glasbene komedije. Poleg operet ima tudi heroično simfonijo: Vojna Ashante in balete: La rose d’amour (1888), Diana (1888) in Cleopatra (1889). Na našem odru so bila izvajana dela že vseh treh tipičnih predstavnikov francoske operete: Offenbacha (Lepa Helena, Orfej v podzemlju), Edmonda Audrana (La Mascotte) in Herveja, ki prihaja s svojo »Mam’zelle Nitouche« že ponovno v naš operni spored, tokrat v B. Kreftovi sceuični in J. Rahovi glasbeni predelavi. M. Br.
18
Glasbena predelava „Mam’zelle Nitouche"
Predelavi libreta je nujno sledila tudi predelava glasbenega dela operete. Začenja se že v predigri, ki nadomešča staro uverturo in ki je samo nekakšen potpuri melodij iz operete. Oder je postal z uporabo krožnega odra zelo gibčen, zavrti se za vsako novo sliko, kroženje pa vedno spremlja tako zvana >Lajna« (imitacija lajne v lesenih pihalih).
V	stari opereti je bil duet Babet — Kadet (Celestin — Deniza) samo nekakšna glasbeno koncertna točka, brez večjega gibanja; sedaj je ta duet izdatno razširjen, da dosežemo s sodelovanjem baleta več gibanja in živahnejši tempo.
Ko v stari opereti Deniza sprejme vlogo Babetla v Floridovi opereti, se ves ansambl zbere v krog, Deniza pa jim poje arijo Babete. Arija je v stari opereti pevsko in igralsko nekoliko preveč naivna ter ji manjka gibanje in tempo. Ta točka je glasbeno povsem predelana. V njo je vnesen balet in z njim je poživljena vsa slika. Da smo se izognili odmoru med tretjim in četrtim dejanjem, pojeta Deniza in Champlatreux vsak po eno pesem, zloženi na stare slovenske narodne tekste v narečju.
Zaključna slika je v stari opereti glasbeno nezanimiva, brez dejanja in na skoraj praznem cdru, zato je bilo potrebno to zaključno sliko glasbeno predelati in jo razširiti. Na oder so pritegnjeni vsi soli, balet in zbor tako, da se komedija konča slikovito in živo.
*
Vsa opereta je v instrumentaciji dopolnjena, posebno v lesenih pihalih, ki so v izvirniku precej zanemarjena. Mnogo glasbenih točk }je po svoje predelanih, mncgo pa jih je na novo zloženih, vendar je kljub temu ostalo vse v slogu Herveja.	J.	Raha.
B. K.:
Režiserjevi zapiski pri „Mam’zelle Nitouche"
... Dramaturško predelavo, ki se je predvsem osredotočila v razdelitvi v več prizorišč, kakor jih ima original, so narekovali globlji vzroki. Vse, kar se zgodi v tej muzikalni komediji, je bilo do-sedaj natrpano v štiri prizorišča odnosno v štiri slike. Prizoriščna skopost in natrpanost dejanja v te štiri slike so v originalu izvirala iz tehnične neprožnosti takratnega gledališča, ki radi modnega realističnega insceniranja niso prenesla veliko prizoriščnih sprememb, ker bi odmori, ki bi jih odrski delavci potrebovali za spremembo prizorišča, predstavo preveč zavlekli in jo mogoče celo ubili. Zato sta libretista včasih zelo nasilno vrinila nekatere prizore v prizorišča, ki so jima bila na razpolago. Tako na pr. vidimo že v prvem dejanju, da vadi organist Celestin svoje gojenke v preddvoru, ki je že na pol na prostem, kajti za njegovo igro, za njegove bege k vajam svoje operete mora biti postavljen še plot ali ograja, da se vidi, kako leze preko nje. S tem se takoj zakrivi majhna neverjet-
19
nost, kajti religiozne pevske vaje prav gotovo ne bodo v preddvoru, ampak vsaj v posebni sobi, če že ne v kapelici. V gledališkem foyerju se odigravajo prizori, ki so vsi težko verjetni na tistem prostoru, prestavljeni v intimnejši prostor pa pridobe na verjetnosti in globini. (Nekoliko je vplival na predelavo tudi film.)
Zato je bila prva skrb predelave, da se vsaj nekateri prizori prestavijo v verjetnejša prizorišča, odnosno da- se vsaj z gledališko spremembo prostora ločijo med seboj. Zato je nastalo iz štirih prizo-riščnih slik sedaj 18 in prejšnje prvo in drugo dejanje kakor tretje in četrto sta povezani z dvema medigrama: Denizin prihod v gledališče in Dva samospeva za Denizo in Fernanda kot pevska vložka. Uprizoritev teh dvajsetih slik je z dobrim tempom in z neprekinjenim dejanjem možna zato le na krožnem odru. Sicer bi morali za
V. Smerkoljeva bo pri naslednjih reprizah nastopala v naslovni vlogi.
vsako sliko imeti prizor pred zastorjem, kakor so to delali v Zagrebu. Toda s takimi vmesnimi prizori, ki bi jih ponekod tudi morali izpolniti s plesnimi nastopi girlsov, bi se predstava zavlekla, kar se je v Zagrebu tudi zgodilo. To je bil tehnični vzrok, zakaj ni moja režija sprejela zagrebške predelave, merodajen pa je bil idejni vzrok. Vse stare operete se počasi po raznih uprizoritvah začenjajo oddaljevati od originala, deloma zaradi raznih ekstemporiranj, deloma iz tehničnih razlogov. Stremljenje meje režije in predelave pa je bilo, da ostanem osnovni karakterizaciji in stilu zvest. Nikakor nisem hotel napraviti iz »Nitouche« revijalne operete. Sprememba prizorišč ni zgolj revijalna lastnost. Pri nas namreč mnogi mislijo, da je to bistvena lastnost operetne revije. Če bi to bilo res, potem bi morali Shakespeareja krstiti za revijalnega dramatika, ker menja
20
v svojih dramah in komedijah toliko prizorišč. Revija se razlikuje od operete po svojem stilu, po baletnih vložkih, po girlsih itd. V naši uprizoritvi nastopa balet samo dvakrat in obakrat povsem utemeljeno. Prvič pri pesmi »Svinčeni vojak«, ki je ilustrirana v smislu Denizinih predstav o uprizoritvi Celestenove operete in je zato nekakšen privid njenih misli, drugič pa v pesmi »Babet in kadet«. V originalu poje Deniza to pesem kot preizkušnjo pri gledališkem ravnatelju. Pesem je zelo dolga in nobena dobra pevka ne bo za poskušnjo pela vse pesmi, ker bo moral ravnatelj že po prvi kitici spoznati, če je dobra. V stiski, kakršni je ravnatelj tukaj, mu je vsaka pomoč dobra. Zato pošljemo Denizo takoj na oder. Krožna plošča se zasuče in občinstvo je nehote prestavljeno v parter pon-tarcyjskega gledališča, kjer igrajo Celestenovo opereto. Tako vidi Denizo — ne pri skušnji — temveč na predstavi. Zdaj je spremljava z baletom tudi utemeljena, kar bi pri nagli skušnji v direktorjevi sobi ali na hodniku ne bila. Konec drugega dejanja sem dramatiziral. Namesto da major pripoveduje, kako je preganjal Floridora in kako mu je padel venec na glavo, se ta prizor odigra pred našimi očmi. In tako dalje. Drznem si trditi, da so vse spremembe popolnoma v stilu in ideji originala.
Iz dramaturške spremembe je sledil način inscenacije. Krožna plošča je ves večer razdeljena v tri segmente, ki se med seboj menjavajo. Tako smo prišli do inscenacijske stilizacije, ki postavlja na oder samo določene važne momente, ki niso zato tu, da bi v gledalcu hoteli vzbuditi iluzije resničnega prostora, temveč zgolj zato, da lahko gledalec spozna, da se ta in ta prizor godi nekje drugje kot prejšnji. Kakšen je v resnici tisti prostor, to prepuščamo fantaziji občinstva.
»Mam’zelle Nitouche« je naivna, dobrosrčna igrica naših dedov.
V	tem je tako pristna in tako dobra, da ji tega nisem niti hotel vzeti, temveč sem ji mogoče to lastnost v režiji še poudaril. Zato sem iztrebil iz nje vse neokusnosti in navlake, ki so jih vnesla vanjo razne domače in tuje uprizoritve, vse dvoumnosti so izpadle, ker jilh v originalu ni. Tukaj naj igralec ne goljufa, naj si ne pomaga z galerijskimi lascivnimi in dvoumnimi dovtipi, ki so se tako zelo udomačili v moderni opereti, tukaj naj igralec igra s prav tisto dobrodušnostjo naivnostjo, kakor je delo pisano. Ko sem začel po dobro prebranem libretu študirati inscenacijo, so mi neposredno pod vplivom naivne in luštne vsebine prišle pred oči hišice in figure, ki jih imajo otroci za igranje. Vse so lepo pobarvane, strehe imajo rdeče, stene bele ali modre, drevesa nimajo nič vej, temveč so samo zelena, gladka, skratka, vse je lepo in brez življenjske problematike. Vse je daleč od resničnega življenja, vse je še kot otroški sen. In za nas je doba, v kateri so živeli naši dedje, doba, ko je bila napisana »Nitouche« in kakor je prikazana v njej. kakor otroški sen. Zato na kasarnskem dvorišču ne boste videli temnih in suhoparnih kasarnskih zidov, vse je lepo in luškano, kakor da je scenograf inž. Franc na skrivaj odnesel iz Krisperjeve trgovine nekaj lesenih vojakov in dva lesena konja, celo kočijo. Konja se ne moreta pre-
21
mikati, ker sta pač lesena, toda da boste imeli utis, da se vendar gibljeta in da peljeta Denizo v lepo, luškano življenje, polno veselja in sreče, v življenje, ki je mogoče samo v veseloigri — se bo pod njunimi nogami zapeljala krožna plošča.
Tam, kjer je kljub predelavi prišlo do situacijske zadrege, sl je pomagala režija z naivno porednostjo — z majhno copmijo. Saj v vsej igrici ne gre za življenjsko, temveč za gledališko resničnost. In če ubogi preganjani operetni komponist Floridor ne more po drugi poti priti v samostan, mora pač priti skozi tajno odprtino v
Bojan Peček v vlogi Celestina
orglah. Muzika z orglami vred — to je njegov svet, svet fantazije. In ob tem prizoru tudi svet režije. V četrtem dejanju, ko pribežita nesrečna Deniza in Floridor v vojaških uniformah nazaj v samostan, kani se naj sicer uspešno skrijeta kakor v orgle — ki so njun prijatelj.
Toda to še ni edina porednost. Krožna plošča je moderno-tehnična pridobitev. Treba jo je spraviti v sklad — nujno potrebno ni bilo — z naivnostjo in prisrčnostjo komada in režije. Zato bosta pri večini sprememb, ko se bo plošča zavrtela, stopili iz portala dve figuri: Baba — lajnarca in Dedec lajner in bosta lajnala... (Glasovi bodo seveda prihajali iz orkestra.) Če bi čas dopuščal, bi napravili
22
na portalnih kulisah dve odprtini, pri katerih bi se ob vsakem premikanju pokazali dve veliki lutki lajnarja in lajmtrce. Tako pa sem si moral za silo pomagati z dvema statistoma.
*
Da v režiji podkrepim komedijsko-igralsko stran, sem si v drami izprosil sodelovanje gr. Polonce Juvanove, gg. Bratine in Pluta. Nihče ne občuti bolj kakor režiser, kaj pomeni taka pomoč. Želel bi si jih večkrat. Proza teče petem pri vseh veliko bolje. Smolo sem pri tem imel samo z Bratino, ki igra gledališkega ravnatelja. Zarotil se je namreč, da se bo pri vsaki predstavi ponorčeval na račun nekaterih domačih komponistov, avtorjev in režiserjev. Sredi neke vaje se je prikradla vanj satira, dobrodušna, humoristična (upam, da ne bo nihče užaljen — satira in humor sta nam zelo potrebni) in zdaj se je ne mere več otresti. Mogoče je v tesni zvezi z beograjskim »Ošišanim ježem« ali pa z ranjkim »Čukom na palici«, ki ga je urejeval pisatelj Bevk.
*
Naj vas nikar ne moti, da pojeta Igličeva in Franci dva pevska vložka po motivih slovenske narodne pesmi. Saj bosta lepo zapela in mogoče si boste celo zapomnili besedilo... Saj je besedilo kakor nalašč za Denizo in Fernanda. Sicer pa: ali se še spominjate, kako sva s Štritofom pri Treh mušketirjih« vtihotapila pesmico: »Jaz. pa ti — pa Židana marela...« in kako je v občinstvu »ponarodela?!
*
Črna nehvaležnost bi bila, če bi se vsaj na koncu ne spomnil pesnika Mileta K'opči~a. ki nam je dal res lep in vzoren nov prevod. Zato pri petju nikar ne pozabite poslušati njegovih verzov! Na pr. tretja kitica pri pesmi o svinčenem vojaku, v katerega se je zaljubila lepa princesa, pravi:
Nesrečno-srečni ta roman se ni zaključil kar tako.
Princesa reva neki dan spozna, da niati bo — ojo!
Ko mine mesecev deset, rodila cel je — eskadron!
Ta nosi puško, bajonet! spet drugi trombo, bombardon!
Vsi grenadirji kakor on, lepo zloženi so v karton, kompleten, čeden eskadron!
No in zakaj?
Ker eskadron, ker eskadron — eskadron je bil svinčen ...
To kitico smo morali žal spustiti — zato pa boste slišali druge.
*
Pri režiji in predelavi mi je s prijateljskimi nasveti pomagal dirigent Haha, ki je moral zato marsikje kaj prekomponirati — seve
—	v Hervejevem stilu.
23
In zdaj se naj vrli in suče Nituska — vam v veselje in smeh, nam v zadoščenje po dokončanem delu. Če bi se tako ne mudilo, bi mogoče nudili še več. Okoliščine, v katerih smo jo študirali, niso bile rožnate. Marsikaterega sodelujočega je nedavno izvedena redukcija plač državnih nameščencev zelo prizadela. Imeli smo v tej zvezi celo slučaj omedlevice! Zidarji popravljajo zadnjo odrsko steno
—	prej ni bilo kredita, zato niso mogli delati. Zdaj pa morajo, kajti kuj, ko imaš denar! Zato je bil pri zadnjih vajah hud prepih. Vadili snio v klobukih in plaščih. Toda vadili smo. Tudi za smeh bi se že skoraj morali vaditi! Zdaj ga vam prinašamo. Čim več vas bo v parterju, tem večje bo naše veselje. Pri tem ne mislimo samo na moralno zadoščenje, zelo mislimo tudi na polno blagajno, ki je brez vas v — krizi. Pridite in smejte se in pomislite, da bi bili mnogi izmed nas tudi za kulisami radi dobre volje. In če vas bo pri vseh predstavah mnogo v parterju, bo naša igra na odru veselejša, ker bo materialni strah za kulisami manjši.
Male legende v veselih napevih
Chopin je bil povabljen na obed, po obedu pa je bil naprošen, da zaigra eno svojih skladb. Ker se ni mogel izmakniti vsiljivi prošnji svoje gostiteljice, je sedel k klavirju in zaigral komaj šestnajst laktov dolg preludij.
»Ampak, gospod Chopin, samo tako majhen košček?«
»Milostljiva, jaz sem tudi samo malo jedel!«
*
Puccini se je pogovarjal s svojim prijateljem.
»Skoraj dvajset let sem potreboval, preden sem prišel do spoznanja, da nimam prav nobenega daru za glasbo!«
»In si jo potem opustil?«
»Ne, tedaj sem bil že slaven!«
*
Prihodnji operni spored
Prihodnje dni se uvrsti v oporni spored slovita Verdijeva opera »Aida«, ki je imela na našem odru vedno velik uspeh. Naslovno vlogo ima letos angažirana dramatična sopranistka O. Oljdekopova. V ostalih vlogah sodelujejo Kogejeva (Amneris), Betetto (Ramphis), Marčec (Radames), Primožič (Amonasro), Zupan (kralj). Glasbeno vodstvo ima dr. Švara, režijo prof. Šest.
V	operi pripravljajo novost »Kraljičin ljubljenec«, delo sodobnega nemškega skladatelja Wagner - Regenyja.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik-. Oton Župančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
24
C I KO PHA
KOLINSKA
CIKORIJA
je nas
pravi
domači
izdelek
Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka?
Pri tvrdki
OLUP JOSIP, Ljubljana
STARI TRG 2
Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav
TELEFON 35-61
Smučarsko opremo
po najnižjih cenah in v kvalitetnem blagu Vas postreže
KOLB & PREDALIČ
Selenburgova ul. 6
Mam’zelle. Nitouche
Muzikalna komedija v Urejanjih (20 slikah).
Spisala H. Meilliac in A. Miland. — Uglasbil R. do Herve. — Poslov«* , Klopčič, dramaturško predelal B. Kreft, muzikalno priredil J. Raha.
Dirigent: Josip Raha.	Insceniral:	ing.	arh. E. Fr letno točke: P. Golovin.	Režiser:	Bratko Kreft.
Predstojnica dekliškega zavoda .	. P. Juvanova	Mak.......................E.	Frelih
Deniza 'de Flavigny, gojenka .	. . J. Iglioeva	^ahski ravnatelj..........V.	Bratina
Celestin, organist v zavodu .	.	.	. B. Peček	J *Ser....................M.	Simončič
Samostanska vratarica..........H.	Mauserjeva	j ina, operna pevka.......N.	Španova
Grof de Chateau-Gibus, major ... D. Zupan	§li](!:'a’ ,1?ra^a........I-	Cankarjeva
Fernand de Champlatreux, poročnik I. Franci	1 ^ga, ki s »Sidolom« čisti piščali
Gustav, poročnik...............F.	Jelnikar	lir a orglah..............E.	Frelih
Loriot, brigadir...............J-	Plut	.	.
Gojenke, i£r J astniki itd.
Prizorišča: I. Samostan: 1.) Samostanski vrt. 2.) Soba za skušnje (mog^i jkape]1Ca). 3.) Samostanski preddvor. 4.) Soba za skušnje. 5.) Usodna španska stena v samostanskem preddvoru. 6.) Vrt s konjem m kocu i ipa pred zastonem: Denizin prihod v pontarcyjsko gledališče.
II. Gledališče: 8.) Korinina garderoba. 9.) Foyer. 10.) Prizor iz tlorio ^ rete >>Babet in kadet« na odru pontarcyjskega gledališča. 11.) Ko-rinina garderoba. 12.) Majorjev ponesrečeni napad na Moridora v P Jj m gledališču ali Floridorov venec na majorjevem vratu.
III Vojašnica 27. dragonskega eskadrona: 13.) Dvorišče vojašnice.	v oficirskem kazinu. 15.) Dvorišče vojašnice ali Deniza kot
major in tambur. 16.) Konjski hlev ali Kako pobegreta Floridor J na dveh lesenih konjih. 17.) Medigra pred zastorjem: Deniza in Fernand pojeta dve pesmi. IV. Samostan: 18.) Soba za sku^.*^ amostanski preddvor. 20.) Vrt s konjem in kočijo ali Neizogibni
ujafevalno napravo je dobavil® ^adio, d. z. «. z. v Ljubljani.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Parter: Sedeži 1. vrste	. 0>r. 40--	Dodatni ložni	sc*
. II.-III. vrste .	36' -		
. IV,-VI. „	. . 32’-		vrst*
. VII.-IX. . .	. . 28-	s I.	
„ X. . .	• „ 24-	11.	0
. XI. . .	. . 24-	lil	K
Lote Lože v parterju	. 120’ —	1.	
. 1. red« 1-5 . . .	120 —		
6-9 . .	, 140- -	11.	"
VSTOPNICI m dobivale v predprodaji pri gledati***
Predpisana tatesa za P*"
*k ob 20.
Konec po pol 23.
*io Q|1	Din M	20- 22-	flalerija S Sedeži 1. vrste . . „ 11. . . .	. Din 12-. .. 10-	
	n	24 —	„ III			
	n	20-	IV		. 8-	
*		16-	„ V. „ . .	. 8--	
	M M	20- 10-	Stojišče . . , Dijaško stojišče	. .. 2— • . 5-	0
vraiunana w cenah
3. de S. ure
Predno si nabavite radio aparat si oglejte
zalogo
PHILIPS RADIO
aparatov, pri zastopstvu
F^UHTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6
TELEFON ŠTEV. 34-70
Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno
Prodaja na obroke
PHILIPS
*
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA