123. številka. Trst v sredo 30. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost** chaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 6. uri zvečer. Naročnina zna«a : Zh celo leto . ......kron za pol leta.........12 - za četrt leta........ B za. en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brez prilntene naročnin*1 »p nnrava ce Ozirs» _ Po tobakarnah v Trs>tn «*e prodmjejo posamezne številke po fi stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink <4 nvč.) Tele fon fttT. H7U. 8 c/in c s t Glasilo političnega društva ??Edinost" za Primorsko. y edlnotitl Je moč t Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne iahvale domači oglasi itd. se računajo po pogobi Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iti oglase je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje iiiserutpv v ulici Moliti piccoio štv. 3, II. naiintr. Izdajatelj in cdgfovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Ni res! Narobe je res! To je stereotipen odgovor laških signo-rov, kadar jim teče voda v grlo, ko namreč ne vedo, kaj bi odgovorili na zatožbe od naše strani. Kadar-koli prihajajo naši poslanci s svojimi zatožba m i in protesti proti krivici, ki se godi primorskim Slovanom v vseh položajih življenja, odgovarjajo laški gospodje se svojim: Ni res! A če prihajajo naši z množico konkretnih slučajev in določnih podatkov, da kar duši italijanske signore v parlamentu, tedaj doda jejo še hripavim glasom : Narobe je res, nasprotno je resnica ! Zdi se, da je gosj>od dr. Peter Gambini, državni i.i deželni poslanec in deželni odbornik istrski, letos prevzel nalogo laškega fo-nografa, i z katerega o vsaki priliki hrešči tisti stereotipni: Ni res! Narobe je res! Blagor njemu, gospodu dru. Petru Gam-biniju namreč, ko ima tako udobno in komo ino v tem parlamentarnem življenju! Mi menimo, da drugi ljudje, ki se vedno mučijo v skrbeli, da ne bi zašli v konflikt z resnico, ali da se ne hi osmešili pred svetom: damo-; rajo drugi parlamentarni tovariši kar pokati od same zavisti. Nikdar se mu ne treba mučiti z dokazi in protidokazi: njemu ne treba druzega nego odpirati usta, iz katerih mu kar od sebe hrešči tisti: Ni res! Narobe je res! 1 ako je g. Gambini zadnje čase, po kratkem presledku, dvakrat odprl svoja usta, da je zatrdil da «ni res», oziroma, da je «nasprotno resi, a ne da bi si nalagal neprijetni trud, zahtevajoči nekoliko znanja, precej spretnosti, veliko pridnosti in največ vestnosti: trud dokazovanja, da res ni res, kar trdijo drugi, marveč, daje nasprotno res:to, kar trdi on. gospod Peter Gambini 1 Povodom »eercla* o vsprejemanju avstrijske delegacije je gospod Peter Gambini, deželni odbornik in deželni poslane<\ mož torej, ki mora poznati odnošaje v deželi, zlasti pa elementarne katastrofe, ki so jo zadele, — takrat je gospod Peter Gambini zatrti!, ko ga je vladar povpraševal o škodah v deželi, da letos ni tako kudo, da je bilo druga leta hujše! V obličje vladarjevo je torej hreščalo iz istrskega fonografa : Ni tako hudo, ni res! \ ladar je v*akako od druge strani dobil sporočilo, da s.. I>ile škode, da je hudo! Sicer ne bi bil vedel o tem. Peter Gambini POD L I s T K K pa je hotel desavouirati one druge vire se svojim: Ni tako hudo! To je znana taktika potaje vanj a, sistem prikrivanja, ker laška gospoda nočejo, da 1« svet vedel, kakova grozna beda je v deželi, in da ne bi videl, kako da ta gospoda nimajo ni sposobnosti, ni volje, da bi kaj storili v zmanjšanje bede! No, na prigovor Petra Gambinija na najvišem me3tu : da letos ni tako hudo — smo že nedavno dali svoj odgovor in prehajamo torej na drugi Gambinijev: Ni res! in: Narobe je res! Slovenski delegat Vencajz je v seji avstrijske delegacije minole sobote porabil priliko, da pred forumom Evrope proglasi naš narodni idejal: naše narodno združenje ! Opravičenost tega stremljenja našega je gospod Vencajz podprl tudi — in ne v zadnji vrsti — z gospodarskimi momenti. In baš to je očevidno najbolj speklo laške signore, in jih vspodbudilo, da so svoj fonograf tudi v delegaciji spravili v funkcijoniranje. Slovenski delegat je rekel, da Jugoslovani ne moremo imeti simpatij do trozveze že zato, ker je ona kriva, da sta Primorje in Dalmacija tako zanemarjena in da morajo primorski Slovani trpeti tolike krivice v gospodarskem, narodnem in kulturelnem pogledu. Podpiranje Italijanov od strani oblasti le povpešuje bodoče dogodke, katere pa treba preprečiti v interesu monarhije, a preprečiti jih morejo le Slovani, oni Slovani, ki trpe škodo vsled zveze z Italijo. To je bil zmisel izvajanj Vencajzovih in Italijane je zadelo to tako v živo, da so poslali v boj svoj fonograf, da je zahreščal tja v prejasuo družbo: da ni nič res, tla bi se Slovanom v Primorju kratila kaka pravica, marveč da je resnica ta, da v deželnem zboru prav lahko branijo sv oje pravice, kjer imajo — in to po volji vlade — celo privi le^ovano stališče!! Ce pa vendar ne prihajajo v deželni zbor, je to le objestnost, ker pozabljajo, da so manjšina in bi hoteli zatirati veČino. Tako je to-rej govoril laški istrski fonograf, pardon, gospod Peter Gambini: Ni res, da se Slovanom slabo godi, ni res, da jih kdo zatira, ni res, da se jim kratijo pravice ; nasprotno je res : da u ž i v a j o privilegije! Cenjene čitatelje prosimo prav iskreno, naj nas odvežejo od dolžnosti odgovarjanja na to brezprimerno drznost, kakoršnje so zmožni le ljudje z žeieznim čelom. To so ljudje, ki bi se svojim drznim čelom mogli z isto brezsrainnostjo trditi, da nimajo nebesnega svoda nad glavo in zemlje pod nogami, to so ljudje, ki kratko malo taje vse, kar jim ni prav. Ne le, da nam ni krivice, ne le, da se nam godi kakor angeljem v nebesih, da že sami ne vemo, kaj bi storili v svoji objestnosti, ampak Peter Gambini je — fo-nografiral v svet, da pri morska vlada je tista, ki Slovanom zagotovlja take privilegije. Človek se kar prijemlje za glavo, ker ne more verjeti svojim lastnim očem in svojim lastnim ušesom, ko sliši in čitn, da tako govori človek, ki ve dobro, da bi on in njegovi tovariši kar čez noč postali politične ničle, ako ne bi sijali nanje žarki dobrohotnosti — vladnih krogov ! V očigled taki drznosti človek res težko ohranja mirno kri. Ako bi hoteli po zaslugi odgovarjati na tako drznost, zagrabili bi po kakem kolu in bi brez usmiljenja lopotnili tja — po fonografu istrskem ! Pa saj tudi ne treba! Saj so vam dejstva in dogodki pred očmi v grozni jasnosti: vse brezpravje naše, vse trpljenje našega ljudstva, vse njegove obupne in brez v s peš ne borbe za mrvico pravice in proti krutemu nasilju nezaslišane politiške nemorale! Pred nami je v grozni jasnosti ves tužni položaj naš. Le jeden sam hipen pogled na ta položaj je najbolji odgovor na Gambinijev: Ni res! Narobe je res! Pri stari cerkvi. Hrvatski spisal Ksaver Pandor Gjalski. Na slovanski preložil 31. C—č. Le da bi obrnil razgovor na kaj dru-zfga. začel sem vzbujati spomine iz najinih otroških let. In res — Sofija me je pogledala hvaležno in začela tudi ona sama govoriti o tem. S pravo naslado sva se spominjala najinih otroških iger, spominjala najinih ur z informatorjem. Sofija je celo ponavljala to in ono svetniško legendo, ki si jo je zapomnila iz pripovedovanj informatorjevih. Potem je prešla na govor o letih, ki jil je preživela v samostanski š'»li. Zares s pravim ponosom seje spominjala vsake podrobnosti iz onega časa. — Oh, kako srečni ste vi krščeni, ker imate sam«-tane! Tako imate vedno zatočišče, kamor je možno uteči pred svetom ter živeti daleč od pr<»staštva ljudij — živeti samo za idejalne in velike cilje ! tako je Sofija prekinila pripovedovanje svojih spominov. Do preko pol u noč i sva ostala skupaj. Nisem je hotel tolažiti z banalnimi l>esedami, radi tega se tudi nisem niti dotaknil njene nesreče: in res, kakor da sem ravno s tem dosegel nje zadovoljnost in se je vsaj nekoliko umirila. Sedaj so začeli težki dnevi za Sofijo in Salamona. Siromak je moral dati vse, da poplača ttpnike. Niti svoje postelje ni mogel obdržati, a Sofijiiia garnitura, njena udobna in elegantna oprava v spalni sobi — vse, vse je šlo pod boben. Salamonu je bilo kakor da obupa. Sofija, vedno tiha, zamišljena in žalostna, je govorila očetu dobre tolažilne besede. Neko jutro mu je naznanila, da mora 1 oditi v mesto in tla se jej je našla priložnost, da je ne bo nič stalo; sosed, kmet Imbra, pojde s purani in p išče t i na somenj, a ona pojde žnjim. In ko je oče videl svoje lepo dete, plemenito že po svoji prikazni, kako seda na pri prost voziček z lestvicami, obložen z velikimi kurniki, takrat je zajokal gorko. Ali na večer — je moral, da se je jokal in smejal od radosti in ganjenja. Sofija mu je izročila znatno svotico, ki jo je dobila, prodavši svoj lišp, okraske in svilo. — Sedaj boš mogel vsaj zopet delati za-me ! A meni ne treba ni zlata ni svile — mu je tolmačila deklica. In Salamon je zopet začel delati, kakor pred svojim velikim imetjem. Dokopal se je , skoro zopet do sredstev, da se povzdigne iz svoje ! bede. Kupčija se mu je skoro zopet dvigala, V Trstu, 30. maja 1900. Slepcem o barvah! (Zvršetek.) Rekli ! smo torej, da uredništvo tega lista kolikor i le možno sledi naukom «hrvato« in »ruso-manov», a čitaj o ga vendar tudi najpripro-; steji ljudje in ga umejo in — kupujejo. To je 1 ravno najbolji dokaz: ker je izključeno, da bi naše ljudstvo, v svojem siromaštvu, težko prisluženi novčič trosilo (in dan na dan) za stvari, katerih ne ume. Nadalje imamo v našem hrvatskem in slovenskem uradništvu eklatauten dokaz, ; kako tesno sorodna sta si slovensko in hrvatsko narečje. Naše sodne oblasti nam lahko potrde, kako brez vse skrbi pošiljajo hrvatske uradnike v slovenske kraje in slovenske i v hrvatske kraje, ne da bi radi tega navstale najmanje ovire bodisi v ustmenem, bodisi v i pismenem občevanju. Isti dokaz imamo v naših odvetniških pisarnah. K hrvatskemu odvetniku vstopajo slovenski koncipijentje, in odgovarjajo popolnoma ; in v pisarnah slovenskih odvetnikov | a on je vsaki čas govoril hčeri, da bo zopet dote. Ona se je komaj tiho nasmehnila in ni odgovarjala ničesar. Nekega dne se je vračal Salamon vesel in raz vnet, bolj nego kedaj doslej. V mestu je sklenil uprav sijajne kupčije in vrhu tega je dobil zast >pstvo velikih trgovinskih hiš. Ze je izračunal, kaj vse bo mogel nabaviti za svojo jedinieo ter kako ne bo sirotici treba na dalje živeti v takem pomajkanju kakor doslej. In mož še ni prav stopil z voza, že je začel klicati Sofijo. — Ali glas njegov je ; ostal glas v puščavi. Nikdo se mu ni odzval i in nikdo ni prišel. Zastonj je hodil starec po j hiši, iz sobe v sobo, v kuhinjo in v shrambo, ; v prodajalnico in v klet, na vrt in na polje. I Sofije nikjer. A še se ga ni lotila kaka misel ali skrb. Ije obžaloval je, da je ni doma, da bi jej mogel takoj pripovedovati o tej novi ! sreči. V tem je prišlo k njemu dekletce iz j vasi, ki je vsaki dan bivala v njegovi hiši, da ]K)maga Sofiji. Izročila mu je pismo. On je odpiral pismo začudjen, ker je spoznal Sofiji n rokopis. — Kaj mi piše dete — Bog pravični"? Ali je morda kaka nesreča ? Kaj — kaj — j kaj je to ? se je vpraševal starec in je slednjič začel čitati. imamo hrvatskih koncipijeutov, ki občujejo z našimi okoličani, kakor da so v svoji rojstni vasi. To so dejstva, to so vsakdanje izkušnje, ki govore več, nego vse sofisterije in vsi ne-slaui dovtipi po nemških in laških listih in proti tem dejstvom so obnemogla vsa širokoustenja laških nasprotnikov, ki so, hoteči govoriti o vrednosti našega jezika in o meri sorodstva njegovega z drugimi slovanskimi jeziki, podobni slepcu, ki hoče govoriti o barvah ! A hočete-li huje drznosti, nego je ta, ako hoče slepec soditi o lepoti barv?! In v konkretnem slučaju: ali se tu, ko laški ignoranti hočejo na podlagi sklepov te svoje iguorance, te svoje absolutne nevednosti izvajati celo posledico, da mi Slovenci in Hrvatje nimamo nikake pravice ni do kulturnih sredstev, ni do političnih in ustavnih dobrot]— ali setu, vprašamo, ignoranca ne spreminja naravnost v nesramnost?! To smo hoteli povedati laškim slepcem o naših slovenskih barvah, o našem slovenskem jeziku : tla je med njim in hrvatskim jezikom veliko manja razlika, nego pa med posamičnimi laškimi dijalekti ! Saj je notoriška resnica, da treba več časa, predno se umeta mož iz Genove in mož iz Neapelja, d očim se Slovenec in Hrvat umeta dobro v prvi hip!-! A po istem naravnem zakonu, po moči iste narodne ideje, po istem velikem pravu, po katerem imajo toli različni dijalekti italijanski svoj skupni književni jezik, smemo stremiti tudi mi Slovani, da se književno zbližujemo jeden drugemu! Smemo in — moramo, kajti književno zbliževanje je povsodi predhodnik centralizaciji sil za dosezanje ukupnih narodno-političnih ciljev in idejalov !! To bodi poklicano v spomin tudi onim slovenskim rojakom, ki sicer niso slepi, ali so kratkovidni, da ne razlikujejo prav barv zastave, ki .je 11 a š a in kateri moramo slediti. Po književnem zbliževanju se nam bodo družile narodne in politične sile in le združene sile, naša vzajemnost, nam morezajamčiti našo bodočnost. To vedo dobro naši nasprotniki, in to ve najbolje stari avstrijski vladni zistera. To je tudi vzrok, da se našega književnega zbliževanja bolj boji, nego vrag križa, in da hoče najprej na književnem polju uveljavljati svoj divide et impera — ker ve, da le tako more ohraniti prokletstvo naše — našo razcepljenost. A čitalje: »Dragi, vedno ljubljeni oče ! Pred vsem Te rotim ir prosim, da me tudi nadalje ljubiš in da si prepričan, da sem Tvoja hvaležna hčerka, ki nikdar ne pusti iz spomina in ne izgubi iz srca uverjenja, da ima najboljega očeta ua tem svetu. Ravno zato sem našla srčnosti, da storim, kar mislim storiti. Vem — Tvoja ljubezen do mene Ti pomore, da me boš umel in da boš pravično sodil o mojem koraku. Ne dvomim o tem. Ti veš, da sem ljuoila onega človeka — in da zato težko prenašam, kar se mi je dogodilo. Meni je vsled tega poslalo težko, da bi na dalje živela med ljudmi — v tem strašnem svetu, v katerem je glavno denar in zopet denar. Kako da mi je v takih razmerah — meni, kateri ni denar glavno, ampak mi je trla v* no srce in duša?! Vidiš torej — vse sem dobro premislila — jaz zapuščam ta svet in te družbo. Odhajam v samostan. Ze kakor dete sem preživela tam toli lepih časov, pak vera, da tudi sedaj najdem tam zaželjenega miru. A vera naših očetov nima uredbe, ki bi odgovarjala samostanu. Zato — nikar se ne jezi, nikar me ne preklinjaj, niti ne joči za menoj — jaz prestopim v krščansko vero: jutri že se hočem pokristijaniti. Tako je. Nobena stvar me ne more odvrniti od tega. Vse sem dobro premislila. Smatrali sinit za svojo dolžnost, da izrečemo to odkrito l»esedo. Ali sine ire et studio. Nikogar nismo hoteli napadati, nikogar žaliti. Le svariti smo hoteli one nase, ki v dobri veri — na tem nočemo dvomiti — služijo tistim činiteljem, ki za m uravnavanje življenja nas avstrijskih Slovanov poznajo le jedno jedino geslo — »li vide et i m pera : cepi, da boš m o pel vladati! Dixi et salvavi animam racam ! Gospodu profesorja dru. Karolu Š tre kij u - Gospod profesor je blagoizvolil napasti tudi naš list, in nam očita med drugim, da obrekujemo |>okojnega profesorja AIikloši<~a. GoS|mm1 profesor nas |>ozivlje, naj svojemu »ljubljanskemu bratcu« (»Slovenskemu Narodu«) preskrbimo v Miklošičevih govorih tista mesta, v katerih je »Slovence v nič de val c. Čudno zahtevanje to : mi naj bi skrbeli za dokaze, za to, kar pišejo — drugi ! Mi odgovarjamo le za svojo sodlni o Miklošiču in ta je neomajna, ki pa ne in-volvira ni kakega »obrekovanja«, ker sloni na dejstvih. Mi ne umaknemo nijedne črtice od svoje sodbe: Miklošič je bil kakor učenjak in utemeljitelj moderne slavistike v čast in slavo našemu narodu, a kakor politik ni bil naš. V gosposki zbornici je malo mož, ki bi imeli zmisla in srca za stremljenje našega naroda : kdo se med tistimi mogočnimi gospodi briga za mah in l>orni narod slovenski ! Gospod Miklošič je bil med temi gospodi. A on, mož v tako odličnem položaju, avtoriteta na svetovnem glasu, koliko bi bil lahko koristil svojemu narodu, ako bi bil z glasom prepričanja in ognjem ljubezni na tistem mlličnem mestu reklamiral pravice rodu, čegar sin je bil?! Ali je delal tako?! Gospoda profesorja prosimo, naj nam on dokaže to iz političnega delovanja pokojnega profesorja ! Mi menimo, da ni še zadosti, ako mož, kakoršen je bil Miklošič, ni »Slovencev deval v nič«, ampak nam je v zadosten dokaz, da politično ni bil naš, ako na inestu, kjer nimamo nikakih braniteljev, ni čutil srčnega nagona v to, da bi se s primerno odločnostjo poteza 1 za prava svojega naroda. lvar se tiče očitanega »bratca* ljubljanskemu dnevniku, si moremo misliti dvojno: ali je g os požanstven, da mu hočem zvesto služiti. Ne upiraj se temu nikakor, ker mora tako biti — le jedino tako more moja duša še dalje v s traja ti v tej bedi. Jaz te. oče — objemljeni in poljubljam. Zaklinjam Te, da me ljubiš tudi nadalje! Tvoja jedinica Sara«. (Zvršetek pride.) Politični pregled. TRST, 30. maja 1900. K položaju- Dunajski poročevalec praške «Politik» pravi, da je vse neresuično in ten-j dencijozno, kar se je govorilo te dni o novih j predlogih od strani čeških poslancev, o ka-, terih da se je konferenca levičarskih načelnikov posvetovala minolo nedeljo. Cehi niso bili prav v nikaki zvezi s tako novo akcijo, ki je izhajala od drugod. Nemci so odklonili j tudi ta novi poskus, a da bi odij nesprav-Ijivosti zvrnili na Cehe, govore, da so Čehi i stavili predloge, ki pa so bili taki, da jih J Nemci niso mogli vsprejeti. Zopet se je oglasil jeden naših državnih poslancev v mariborski »Siidsteierische Post«, da so slovenski poslanci storili vse možno, da bi odvrnili nesrečo — absolutistiške čre. Ali skoro gotovo nastopi taka doba tam okolo I srede meseca junija. Slovenski poslanci ne dopuste nikdar, da bi se proti češki obstruk-ciji rabila sila, nikdar ue padejo češkemu narodu v hrbet. Konečno pa opominja avktor Cehe, da se svojo obstrukcijo opravljajo le posel levice. Ako bi odjenjali od obstrukcije i — tako pravi — in privolili v izvolitev jezikovnega odseka, se pokaže takoj, kdo so v tej državi državo vzdržujoči iu kdo razde-vajoči življi ?! Iz avstrijske delegacije V nadaljnji debati o proračunu za vojsko je včeraj del. Gessmann priporočal uvedenje dveletne vojaške službe vsaj za nekatere stroke vojaštva ter zboljšanje vojaške hrane. Del. Keil je zahteval, da vojna uprava odpravi j dvoboje. Del. Z i m m e r je priporočal razširjenje pravice do enoletnega prostovoljstva na absolvente nižjih srednjih in meščanskih šol: s tem bi dobili potrebno število porabnih podčastnikov. Del. Hinterhuber je priporočal, da vojna uprava nabavlja svoje potrebe od prvotnih producentom. Del. knez Schon-burg je dejal, da Jje vojna uprava preveč varčna, kar se tiče strelstva. C) notranjih razmerah je rekel, da sta večina Cehov in Nemcev zaspravo. Najvišji faktor v državi naj bieven-tuelno o k t r o i r a 1 j e z i k o v n i z a k o n, ki bi ostal v veljavi, dokler se duhovi ne pomirijo. — Vojni minister pl. K r i e g h a m -mer je izjavil, da je za jednostavnejše budžetiranje. Rezervne zaloge pušek da so premajhne: vojne železnice imajo izvrstno gradivo; glede te stroke nas posnemajo celo Prusi. Ponovil je svoja, v odseku podana izvajanja glede vojnega kazenskega zakona. Letos je 27 absolventov vojaških višjih realk položilo zrelostni izpit na javnih realkah ter jim je tako, v slučaju telesne nesposobnosti za vojaško službo, omogočena druga karijera. Gojencem nekega kadetskega zavoda se je prejK»vedalo govoriti češki le zato, da se nauče nemščine v praksi. Glede samomorov je ponovil izjavo v odseku. — Grof Kottuiin-s k v je kakor poročevalec izrazil svoje simpatije za vojsko ter priporočal proračun. Potem sta bila redni in izredni proračun vojske sprejeta z resolucijo, da je v prihodnjem proračunu zaračuniti postavko za toplo večerjo, t. j. najmanj 6 stotiuk za vsakega moža. O proračunu za mornarico je poročevalec Pergelt naglašal veliko varčnost o sestavi istega. Del. K a f t a u je obžaloval, da :je izobraževanje pomorščakov tako zanemarjeno. Poveljnik mornarice admiral pl. Spauu je rekel, da bi izdatna topla večerja za mornarje stala namesto 4 st. ti st. za .moža. Ponovil je Izjavo glede strojuih in obratnih inženerjev ter rekel, da hoče ustanoviti nekaj višjih mest v tej službi. Giede samomorov je izjavil, da je bilo zadnjih 8 let slučajev zaradi bojazni pred kaznijo, v 3 slučaj'h je bil vzrok samomorov ta, tla dotičnikov ni veselila vojaška služba. Admiral se je izrekel proti po množi t vi enoletnih prostovoljcev v mornarici. Gradivo za vojno mornarico se naroča iz večine, kolikor je to le mogoče, pri domačih tvrdkah. Sedanje prezenčno stanje mornarice je neza-i dostno; treba najmauj 2500 mož več, ki bi služili razdeljeni na 4 leta. Od 20 ustanov na tehnikah jih spada na Češko in Moravsko 10. Razmere mornarskih ka|>elanov se dajo zboljšati le v zvezi z vojaškimi kapelani. —Po-! ročevalec Pergelt je izrazil simpatije za mornarico in njenega poveljnika- Potem sta bila vsprejeta redni in izredni kredit mornarice i istotako dodatni krediti. S tem so zaključili sejo. Is ogerske delegacije. Ogerska delegacija je včeraj razpravljala o proračunu ministerstva za vnanje stvari. Poročevalec dr. F al k je hvalil grofa Goluchowskega, ker ne dovoljuje, da bi se notranji narodni prepiri zanesli tudi v zunanjo politiko. Grof A p p o n v i je pel slavo nemškemu cesarju, ker je rekel, da so trozvezo sankcij oni rali tudi udeleženi narodi. Shod v Berolinu da je bila prvotna misel Ogrov. Govornik je zahteval jednakost pravic obeh državnih polovic. V skupnih ustanovah se mora povsod pokazati tudi madjarski značaj države. Končno je zahteval, da se kolikor prej ustanove razsodišča v smislu konference v Haagu. Potem so zaključili debato ter sprejeli proračun ministerstva za vnanje stvari. Tržaške vesti. Električna železnica Trst-Opčine. Nova revizija te proge se bo vršila dne 7. junija t. 1., a politični obhod in pogajanja radi razlastitve dne 8. in 9. junija. Dne H. junija se bo pregledala proga od kilometra 0 (trg pred vojašnico) do postaje na Konko-nelu, prihodnji dan ostali del železnice. Sestanek prvega dne pred veliko vojašnico ob 8. uri zjutraj, prihodnjega dne ob 8. uri in pol na državni cesti pri Konkonelu. — Vsi, katerih se tiče, se smejo udeležiti tega obhoda ter naznaniti komisiji svoje želje glede načrta in razlastitve. Naredbe proti kugi. Turčija in Grška sta zopet uvedli karanteno za provenijence iz Smirne. Vozni red avstrijskega Llovda se ima vsled tega tako-le spremeniti: Parniki sirsko-karamanske črte ne bodo pristajali v Smirni niti na vožnji tje, niti nazaj. Parniki obeh grško-orijentalskih črt bodo vozili na povratku iz Smirne neposredno na Reko in v Trst: parniki grško-orijentalske črte B bodo na vožnji tjekaj izpuščali Smirno. Parniki te-salske črte B ne bodo na povratku pristajali v Smirni, namesto tega pa v lukah Volo 1 n Pirej ter potem nadaljevali navadni vozni red. Z naših sodišč. Včeraj sta bila na tukajšnjem deželnem sodišču obsojena : 22-letni kmet Matevž D. iz Sv. Antona zaradi zločina javnega nasilstva v 4 mesece težke ječe in 23-letni mizar Anton P. iz Gradca zaradi tatvine v 6 mesecev težke ječe. Izlet v Benetke. O Binkoštih se odpelje parnik »San Marco« v soboto 2. junija ob polnoči v Benetke; odhod iz Benetek v ponedeljek dne 4. junija ob 8. uri zvečer. Lloydov parnik »Calipso« je prispel predsinoči iz Aleksandrije z 48 potniki na krovu. Včeraj v jutro je prispel Llovdov parnik »Galatea«. Oba parnika se nahajata v lazaretu pri sv. Jerneju. Včeraj popoltidne je zdravstvena komisija pregledala oba parnika ter jima dovolila izkrcanje. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 21.1, ob 2. uri popoludne 24o C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761*8 — Danes plima ob 11*9 predp. in ob 9*50 pop.; oseka ob 4.30 predp. in ob 4.9 popoludne. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 31. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na Corsu št. 26, pohištvo: v ulici Piccolo-mini pohištvo: v ulici Actjuedotto št. 10a in v ulici del Pešce št. 5, pohištvo: v zagati del Moro št. 4, pohištvo; v ulici Valdirivo št. 15, pohištvo: v ulici Giulia št. 11, pohištvo: na Greti št. 334, pohištvo. Vesti iz ostale Primorske. X Napad z namenom umora. Iz Repentabra nam pišejo, da je tam predsinoči Fr. Purič izvršil napad z namenom umora na tamkajšnjem učitelju g- A. Fakin. Obširneji dopis priobčimo jutri, ker nam je za danes došel pre pozno. X Iz Pazina smo dobili sinoči — žal, da prepozno — poročilo, da je na volitvi za III. i razred v upravni svet mestne davčne občine zmagala hrvatska stranka z 80 glas«-vi večine. (Ne zamenjati z zastopstvom vse krajne občine, ki je popolnoma v rokah Hrvatov.) Vesti iz Kranjske- * Knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bonaventura Jeglič, je praznoval vče-rej svoj petdeseti rojstni dan. * Stavka v Vevčah. Ravnateljstvo vevške papirnice se na res drzen način norčuje z delavci. Pogajati (?) se je namreč jelo z njimi ter obljubilo moškim zvišanje dnevne mezde za celih 10 st. = 5 novčičev, a žen- skim delavkam za 6 st. — o novčiće ! Umevno je, da se delavci v taka pogajanja ne morejo spuščati. In sedaj je slavno ravnateljstvo zopet doprineslo nov dokaz svoje nebrzdane nadutosti napram delavstvu. V tovarni ima namreč nekaj delavcev svoje stanovanje, in tem je ravnateljstvo ukazalo, da morajo tekom 24 ur zapustiti tovarniška stanovanja. No, dotični delavci so sklenili, da se umaknejo le sili. Na pritožbo radi aretovanja tovariša Brielja je prišel iz Gradca nepovoljen odgovor in ostane dotičnik še dalje v zaporu. Za vso stvar so se zavzeli krščanski socijalci ter jo izročili odvetniku. Ne vemo, je-li bilo to previdno, da so krščanski socijalei kakor taki aktuvelno posegli v vevško stavko, ter se postavili za jedine vodnike stavkajočemu delavstvu. S tem so si 'naložili tudi velik del odgovornosti za izid stavke. Vsakako bi bilo bolje za stvar, ako bi se opirala na vso slovensko javnost brez razlike političnega mišljenja. Kakor poroča »Slovenec«, se bode postopalo tožbenim potom tudi proti vsem, ki so poslali na kako mesto napačne ovadbe in naznanila k tem baje spada tudi ravnateljstvo. Tudi glede potrjenja računov bolniške blagajne da še ni izrečena zadnja beseda. * Deželna vlada kranjska je sila rahlega čutenja nasproti vsakemu izrazu slovenske narodne ideje. Niti najmanjše stvari v tem oziru si ne upa več prenesti. Tako je minolo nedeljo pevskemu društvu ».Ljubljana«, ki je imelo svojo vrtno veselico v Ljubljani, konfiscirala na programu pesem »Kvišku bratje«, katera se je že večkrat pela na veselicah z dovoljenjem iste vlade. Kakov kmečki poštenjak bi se nad takim početjem čez ušesa razjezil ter razžaljen s krepko pestjo udaril po mizi, da bi se kar pripognila ter dejal : >Kaj ! ali se znami Slovenci postopa tako na domači grudi !? Ali pa se nam v Avstriji sploh ne priznava ni kaka pravica do obstanka in posesti? Zakaj smejo Nemci in celo c. kr. profesorji heulati svojo »die Wacht a m Rheiu« !? No, nam žurnalistom se zamer ja tako vedenje, zato pripominjamo le pohlevno, da se nam žili, tla se kranjska vlada vedno bolj — stara . . . * T u r i s t i k a 1. 1899 na si o v e n-skih gorah. V tem oziru prinaša »Planinski vestni k c sledeče podatke : => V A 1 j a ž e v i koči v Vratih je bilo 28 turistov (20 Slovencev, 2 Ceha, 6 Nemcev). Prvi je bil v koči dne 19. julija, zadnji dne prvega oktobra. O r o ž n o v a k o č a na Crni prsti je rabila 48 turistom (32 Slovencem, 4 ('ehom, 7 Nemcem). Prvi je bil v koči dne 30. junija, zadnji dne ;">. septembra. T r i g 1 a v s k a k o č a na Kredarici je služila 190 turistom (116 Slovencem, H> Cehom 49 Nemcem, 9 Lahom). Prvi je bil v koči dne 30. junija, zadnji dne 12. septembra. V V o d n i k o v i koč i na Velem polju je bilo 42 turistov (22 Slovencev, 10 Cehov, 10 Nemcev). Prvi je bil v koči dne 17. julija, zadnji dne 18. novembra. * O prezir a n j u slovenski h p 1 a-ninskih koč od strani blejskega zdraviliškega odbora, o katerem smo svojedobno poročali, piše »Planinski Vestnik* sledeče: Preziranje slovenskih koč po blejskem zdraviliškem odboru je obudilo tudi v Bledu, kjer ima naše društvo mnogo članov, precejšno uejevoljo. Niti najimenitnejša koča na Kranjskem, ki slovi daleč na okoli, koča na Kredarici ni imenovana (v katalogu namreč, ki ga je izdal imenovani odbor). Čeprav je tako skrajno pristransko knjigo sestavil še prejšnji odbor, izdal pa jo je novi. in vprašanje je splošno, bi sfe-li ne dalo, pred no po-romajo knjige v svet, z dodatno polo nedostatku vsaj deloma priti v okom?« * Vabilo na CXXI. odborovo sejo »Slovenske Matice« v Ljubljani dne (i. rožnika 1900. ob petih popoldne v društveni pisarni, Spored : 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o CNN. odborov i seji. 2. Poročilo gospodarskega odseka o računih za 1. 1899. in o društveni hiši. 4. Poročilo o pripravah za občni zbor. f\ Tajnikovo poročilo. 6. Eventualia. V Ljubljani, dne 25. vel. travna 1900. 1'* ran Leveč predsednik. * B r o d čez Savo je dovolila dež. vlada kranjska posestnikoma Antonu I rbajsu in Antonu Koritniku i r. Savske vasi proti vozuini 4 oziroma 10 st. za osebo in 20 oziroma (50 st. za živino po stanju vode. * Pogreša se 38-letni slaboumni Pavel Zemljair iz Krašce pri Moravčah in sicer od 20. t. m., ko je odšel menda na Štajersko. * T r u p I «> utopij e n <• a so zapazili v nedeljo v Savi pri Zagorju in na Zidanem mostu, a ga radi narasle vode niso mogli spraviti na suho. * Toča. Velika nesreča je t. m. dohitela Kako in bližnje vasi. Prihrula je namreč toča, ki je na njivah in vinogradih uničila pridelke ter napravila za 40.0ilo nujno želeti, da bi se pridno (»glasali členi. vani di^encc neprestano n?niilo kričal ; vdrli so v stanovanje, ter našli spalnico napolnjeno z oksidom ter speče že teško omamljene. Tak'«j so odprl* vsa okna in posrečilo se je tudi, da so vse ude družine poklicali nazaj v življenje; isti bi bili sicer zapadli gotovi smrti, da ni razvajeni malček tako kričal. Vesti iz Štajerske. — O <1 severne in e j e slovenske nam pišejo: Najseverneja slovenska občina St. Ilira nad MarUx>rom (postaja Kgvdi-Tun-neli padla je pred tremi leti vsled pritiska znanega peka v Spilteldu, Kgona pl. Pisto rja, v nemške roke in bati se je skoraj, da se ta divna dolinica Slov. Goric pogubi v nemškem morju. Po prizadevanju istega P i sto rja je dobila tamošnja šulteranjska šola pravico javnosti ter se vzdržuje tam celo mimo slovenske šole na občin-ke stroške. Štajerski rodoljubi pa so minolo nedeljo sklicali tamkaj velik sh»nl {»vodom bližnjih volitev, ki se je iz-l>orno spone>el. Tri velike sobe so bile natlačene« jM»lne zavednega ljudstva, ki je tri ure 7. velikim zanimanjem sledilo izbornim izvajanjem navdušenih govornikov. Deželni poslanec župnik Lendovšek je razsežno in prepričevalno utemeljeval novo geslo južno-štajerskih Slovencev : Proč od Gradca!!. Iz-lx>rni govornik kmet Mlakar je razvijal gospodarski program na zadružni ]>odlagi, g. Novak iz Slov. Bistrice je poučeval o važnosti in koristi šolske omike v materinskem jeziku ter drastično slikal, kako škodo pro-vzročajo naši mladini nemške šole: koncem je gospod Gomilšak, kapelan dolninski, utemeljeval več resolucij na razne oblasti, ki jasno razkladajo množico krivic, ki jih trpe štajerski Slovenci, da-si plačujejo dobro tretjino deželnih doklad, a ne uživajo od tega niti trohice. Z navdušeno izgovornostjo in lepimi izgledi so vsi govorniki vzbujali narodno zavest in |>onos za prihodnje volitve, ki se prično že prihodnji četrtek, ter zaključili svoje govore z ognjevito vspodbujo, da se zave vsakdo svoje dolžnosti o prihodnjem ljudskem štetju! Moč Nemcev in naših renegatov je po zaveznikih neverjetno silna, ali upati smemo, da zmaga naša značajnost. — Trgovinazželezom »Merkur« v Celju je jela delovati v ponedeljek, dne 2S. t. m. Začetek kaže, kako jw>trebna je bila ta trgovina in res hvaležni moramo biti gospodu Petru Majdiču, da je zmagal vse zapreke, ki so jih stavili temu podjetju. Opozarjamo v s«' narodnjake, da ta trgovina posluje na debelo in drobno! — Slovensko izobraževalno in zabavno d r u š t v o » X a p r e j« v Gradcu je imelo v nedeljo dne -O. t. m. v društvenih prostorih (Kapaunplatz 1| izredni občni zbor, na katerem so se izpremenila nekatera pravila, tičoča se društvenega poslovanja. Mesto odstopivšega 1. tajnika g. Premru-ta, kateri je bil izvoljen nadzornikom, izvoljen je bil za 1. tajnika g. Lisae. Zborovanju je sledila svobodna zabava v društvenih prostorih. Razne vesti. Ustrelil se je železniški uradnik Siegel v vozu II. razreda mej vožnjo na Dunaj. Bil je sin nadzornika skladišča juž. železnice v Ljubljani. Osebna dohodnina je prinesla državi v letu 1S(.M> v Mariboru 50.gl., v Celovcu 60.535 gl., v (iorici 55.S43 gl.. v Gradcu 519.067 gl., v Ljubljani 84.705 gl. Dojenček rešitelj življenja. Kakor so nekdaj gosi v Rimu rešile Kapitol, tako je pred kratkim v Parizu. Kuc St. Antoiue 107, sedem mesečni sinček parfumeurja Goussina rešil življenja sebi in svojim. Gospa Goussen je namreč vsled mrzlih majevih dni zakurila v spalnici železno peč. Potem so legli spat mati in oče ter »Ive hčerki. V odprti prednji sobi pa je spal dojenec v svoji zibelki. V noči so slišali sosedje, kako je sicer nežno nego- Književnost in umetnost »Slovenke« V. zvezek je — post tot diserimina rerum — vendar izšel. Naročniki »Slovenke« moraj » imeti res precejšnjo količino potrpljenja, ker list izhaja tako malo redno, a kakor smo se prepričali, ne leži krivda v uredništvu, ampak v nepremagljivih težavah, ki so se tekočega meseca pojavile v tiskarni. Sicer pa se nam je zagotovilo, da bo odslej list izhajal redno. Upajmo! Vsebina je zopet mnogovrstna in lepa. Opozarjamo pred vsem na krasno Zupančiče v o »Pesem«. Tudi Anton Medved se nam je ogiasii zopet z lepo balado »Smrtni poljub« in s j»esmicuma »M—i« in »Na morju«. Iz ostalega leposlovnega gradiva nam je omeniti nadaljevanje zanimivih, živahno pisanih »Študentk« Zofke Kvedrove. Ivanka nam je podala v črtici »Iz ženskega življenja« pravo remek-delo. M o r-s k e g a »Cvetero poglavij o ženski« in istega pisatelja razmišljanje »Ob novem latinsko-slovenskem slovarju« sta duhovita listka v pravem smislu besede. Vsi ostali člauki so strogo aktuelni ter se tičejo i ključno ženskega gibanja. Pohvaliti moramo Z i t o m i-r o v o »Žensko telovadbo«. Organizaciji slovenskih žena so posvečeni kar trije sestavki: Ivanke »Organizacija žen«, Zofke K veder i »Za naše žene, ki si same skrbe za eksistenco« in Danice »Nekaj o organizaciji žen-stva«. V vseh teh spisih se priporoča strokovno organiziranje Slovenk, us anovitev vseslovenskega ženskega društva, ljudske knjižnice za ženske itd. ter se stavijo praktični predlogi v zboljšanje gmotnih in nravnostnih razmer našega ženstva. Gospa Danica je iz »Dokumente der Frauen« prevela Grete Meise-love »Mladinsko gibanje«, kjer pisateljica brani svobodo v izbiranju, zakonskega druga in samozakon za časa zrelosti kakor edino sredstvo proti prostituciji. V »listku« nahajamo ocene sledeči novih knjig : Dragotin Kette: Poezije, Oton Zupančič: Pisanice, Ivan Cankar: Jakob Kuda, A. Aškerc: Imajlov, Red sv, Jurja, Tujka in Jagoda Truhelka: V ojača. Kritike so pisane objektivno, ena med njimi je precej ostra. — V »raznem« je mnogo beležk, tičočih se ženskega gibanja : Zdravnice v Italiji, medicinski študij v Avstriji, pravni študij žen v Avstriji, najstareja ru>ka zdravnica, kako Američanke izvršujejo svojo volilno pravico, vseučilišče v Heidelbergu in medicinke, angleške žurnalistke, mednarodna žeuska razstava v Londonu, prostitutke v Berolinu po starosti, telovadno društvo praških žensk, vzgajajte svoje hčere za samostalnost, nasprotnice volilne pravice žen v Ameriki, češka ljudska stranka in žensko vprašanje, ženski zdravniški institut v Petrogradu, medicinke na vojni akademiji v Petrogradu, trgovske uslužbenke v Švici in ženska kot pravnica. Kakor videti je obilo zanimivih notic. Uredništvo nam poroča, da je zbok omejenega prostora mnogo važnih sestavkov o zdravstvu in gospodinjstvu moralo odložiti za prihodnjo številko. »Slovenka« je vsekako tekom tega leta lepo napredovala ter zaslužuje, tla jo čita vsaka slovenska hiša. V uredništvu beležimo spremembo, da je g.čna urednica Ivanka Anžič dosegla na pristojnih oblastih, da je prevzela tudi odgovorno uredništvo. Vsekako prvi slučaj ua Slovenskem. Sedaj je »Slovenka« popolnoma ženski I i-t. Brzojavna poročila. Kriza v francoskem iiiinfsterstvu. PARIZ 30. (K. IS.> Ob 1. uri zjutraj. Vojni minister Gallittet je poslal ministru predsedniku Wa!decku-Roussou-ii to-le pismo: »Čast mi je prositi Vas, da mojo demisijo predložite predsedniku republike. Hudo sem bolan ter mi moje zdravje, ki je vsled zadnje bt*-lezni zelo omajano, ne dovoljuje, da bi se mogel upirati dovoljno vsem razburjenjem.c Demisija je sprejeta. Uradni list objavi danes dekret, s katerim se general Andre imenuje vojnim ministrom. Volitve na Belgijskem. BRUSELJ 2i>. (K. B.) Glasom uradnih podatkov je bilo o volitvah v zbornico poslancev izvoljenih 85 katolikov, 33 krščanskih demokratov, lil»eralcev in radikalccv in 33 socijalistov. Med izvoljenimi se nahaja prešnji Kakor najkoristnejše posredovalce j C smatrati menjače (bankarje), katerim je vršenje kreditnih {»oslov poklic, s katerim se ba-vijo; to so pravi trgovci z glavnicami v njih namišljeni (abstraktni) obliki (denar, vrednostni papirji). Bankirji jemljejo na posodo od predsednik zbornice Bacrnaert, bivši minister jjednih, in proti njim so v neposredni obvez-\Voeste in dva prejšnja socijalista. Krščanski j nosti, ter (lajajo potem ua posodo drugim, ki demokrat Daens ni izvoljen več. Uspeh vo- j so istotako z bankirji v neposredni obveznosti. litev v senat še ni docela znan. Kriza na Norveškem. KRISTIJANU A 21». (K. B.) »Storthing« je sprejel s 75 glasovi proti 31» predlog, da je naprositi vlado, da ostane v službi. Na ta način se ustvarja središče (centruin;, v katero se stekajo ponudbe in iskanje kapitala. Bankarji imajo mnogovrstne in obširne zveze in velika sredstva ; z druge strani pa se jim priznava pristojnost in plačljivost na- Minister-predsednik je izjavil, da sicer ne ' sproti upnikom in dolžnikom, more ničesar obljubiti, da pa hoče razmišljati j Razvcn bankarjev pa imamo tudi banke, o tem pozivu. : To so skupna, zadružna, kolektivna podjetja Položaj na Kitajskem. j za kredit. Banke zamorejo vršiti na j veče kre- PEKING 29. (K. B.) Diplomati so imeli ; ditne posle (operacije), in to lažje nego po-konferenco, na kateri so se posvetovali o samiČni bankarji. skrajno vznemirljivem položaju. i One zamorejo nakopičiti velike kapitale LONDON 30. (K. B.) «Times» javljajo in sicer za posle, promet (?a same operacije) iz Pekinga dne t. m.: Ker se gibanje j in za varščino (garantne, rezervne). Banke si Bokserjev širi, so v Pekingu zelo razburjeni, lahko nabavijo vse potrebne podatke ter zvedo Evropejska poslanstva so obvestila kitajsko za najširše zveze in razmere, spuščajo v pro-vlado, da so poklicala evropske čete v var- met kreditne papirje, katere občinstvo rado nost ter da iste nemudoma prispejo v sprejema (akceptira); z javnimi in rednimi Peking. poročili o svoji bilanci budijo zaupanje v Vojna v južni Afriki. ljudeh, ki se jih hočejo posluževati in se Posvetovanje o pogojih miru. okoristiti z manjšim rizikom (nevarnostjo), LONDON 29. (K. B.) »Dailv Ne\vs« kajti nevarnost sa razdeljuje vedno med za-javljajo iz Lourenzo Martjiieza: General družnike, ki imajo večkrat le omejeno odgo-Botha je prispel v Pretorijo, da se spred- vornost (poroštvo). sednikom Krugerjem posvetuje o pogojih Bančne operacije delimo v glavne [za miru. kredit] in v postranske [akcesorne, za bla- LONDON 29. (K. B.) »Times« javljajo gajno, kasoj. Nadalje delimo bančne operacije včeraj iz Lourenzo Manjueza : General Botha v pasivne in v aktivne. se je pred nekoliko dnevi pogovarjal z vlado S pasivnimi operacijami banka sprejema v Pretoriji ter ji odločno svetoval, da se uda. kredit, se zadolžuje, postaja dolžnik ; z ak-Tudi predsednik Steijn je za mir, le Kriiger tivnimi operacijami banka daje kredit, po-hoče nadaljevati vojno. V Pretoriji čutijo, staja upnik. da lahko vsaki hip zmaga stranka, ki je j Temeljno načelo bančnega poslovanja je za mir. soglasje [harmonijaj med njenimi aktivnimi in O napredovanju Angležev. pasivnimi operacijami, t. j. odvisnost aktiv- LONDON 30. (K. B.) Glasom brzo- nih OQ\ padiVnih; kajti kredit, ki ga daje, javke v »Timesu« iz Klippriverja dne 28. t. j mf>ra |)iti v razmerju s kreditom, ki ga m. Angleži o svojem napredovanju niso prejema. našli nobenega odpora. Železnična proga ni Dobiček, ki ga ima banka od svojega poškodovana. Ako hoče sovražnik vzdr- poslovanja, obstoji v razliki med obrestmi, žati zvezo z Nataloin, se mora te dni odločiti katere on:l plačuje, in obrestmi, katere pla-k bitki. : 5,,jejn nje;, p »t«-m v nagradah [plačah, pro- LONDON 3(1. (K. B.) Jutranji listi j vjzjjahJ za usluge na blagajnici, in v obrestih, javljajo iz Pretorijc, da so Boerci zares opu- j klltere dobiva od svojih lastnih kapitalov. stili misel, da bi se postavili v bran nasproti j (Pride še), angleškim četam. Transvaalska vlada da hoče, Denarni trg. kakor jc po vsem soditi, nemudoma pričeti Xa dunajskem javnem trgu so znašali pogajanje o miru, ako ni že v tem oziru ; t]ne t. m. stavki za bančne akcepte prve storila kakšnih korakov. Včeraj da so po- vrgte v Berolinu je znašal zasebni slednjič poskusili brzojavnim potom, ali bi diskont istega dne 4V Londonu je ne mogli kje v inozemstvu dobiti pomoč. pa,{ei privatni diskont na 21S/IC%. Gibanje Ansležki parlament o rojili. im dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske LONDON 29. (K. B.) V spodnji zbor-1 b.mke je ^ilo omejeno ter se potrebščine ničije izjavil B a 1 f o u r, prvi lord za H- j ygled nilima še pojavile v veči meri. nance, da ne ve ničesar o kakih pogajanjih z vlado južno-afriške republike gleile miru. Rekel je tudi, da ni nobenega dokaza o tem, da bi v Pretoriji slabo ravnali z angležkimi ujetniki. Tudi vest o pogajanju glede menjanja ujetnikov ni potrjena. — Parlamentarni tajnik vojnega ministerstva, AVvndham, je priobčil, da število vseh čet v južni Afriki znaša 221.000 mož. Število čet, ki so doma pod orožjem, da se ne da natanko določiti. Število rednih (regularnih) čet, uštevši kralj, j rezerve, znaša kakih 120.770 mož. Število j milice kakih 77.000 mož. — Re d m o n d je j vprašal, koliko Boercev se vojuje v južni Afriki in je-li res, da enemu Boercu stoji deset Angležev nasproti? Na to vprašanje ni dobil odgovora. \ mr OBUVALA! « PEPI KKASEVEC pri ceric7i sv. Petra (Piazza Rosario pol ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako tlelo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster Trgovina in promet. Iz narodnoga gospodarstva. Bank e. Kreditni posli se vršijo ali neposredno med upnikom in dolžnikom, ali posredno po : posredovalcih, ki približavajo upnike in dolž-j nike ter posredujejo med ponudbami in za-htevanji glavnic. Neposredni kredit je m nogo k m ti nemogoč ali vsaj združen a mnogimi težavami, ki izvirajo: 1. iz nepoznavanja vzajemnih potreb dogovarjajočih se strank (kontrahentov); 2. iz tega, ker upnik nima dovolj zaupanja v plačljivost dolžnikov«« : zaradi ueupo razumljen), ki so mogoče glede količine ponujenih in iskanih glavnic, glede časa in načina, kako se ima glavnica vračati iu glede obrestne mere. S posrednim kreditom se zbližujejo dolžniki in upniki. To zbliževanje vršijo poverjeniki, pooblaščenci in menjaški agenti. solnima plištva il tapcarij OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovauni hst. 5. (liiša Diaiia . Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo pohištva vsake vrste AlessanAro Levi Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo. J Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva iz dobrega in osnsenega lesa iz tovarne pohištva v Solkanu Antona Cernigoj se nahaja v Trstu. Via di Pi.izza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k. svojim ! Pomladansko zdravlijene. °iyyg saunig & dekleva £ GORICA - alica Mnnieipio I. - G03ICA {Mehanuua delavnica v Nunski ulici št. 10.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PTAFF", kakor tndi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei): nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 00 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča ! Se toplo priporočata z odličnim spotovanjem udana Saunig & Dekleva. ZDRAVLJENJE KRVI liliefiori). tisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če j>eče v želodca, kakor proti slabemu prenavljanju in hemoroidam* — Jeden omot za ozdravljen e stane ;'»0 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PEAIMAflER ,.A1 dne Mori ? TESTU, velite irg. T5T Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo : za večkratno insercijo pa se cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodri li in buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Potočnik Fran ;ri™o«°I"neo matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Pphfir PaIaP ulica Riborgo št. 25.Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarno. dal-pivo H. Stibiel Tndi za r>o nvč. v markah dopošlje se franko. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl novo podružnico svoje trgovine z jestvinami in sieer v uliei Farneto Št. 8. Y zalogi imam vsakovrstne moke, riz, slati kor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. V vbilni obisk se toplo priporoča z vsem spoštovanjem udani Alojzij Vesel. Na prodaj je po zmerni ceni v krasnem položaji na (jrreti ol> cest i na Prosek ležeče i>o-scstvo (kampanja) s hišo, gospodarskimi poslopji, vrtom, travnikom in vinogradom s površjem .">7(»81 1 sežnjev Slovenski kupci imajo prednost; mesetarji so izključeni; natanjčnejsa pojasnila daje upravništvo «Kdinosti*» ZALOGA POHIŠTVI IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemuiee. žimnie in peresni?. ogledal in železnih biasajn. po eenali. da se ni bati konkurence. Okrajna pcsojiinica v Komnu reg. zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da prične s 1 junjieni t. 1. svoje jx »slo v anje. Hranilne vloge, ki se sprejemajo od vsaeega, obrestovale sc* bodo po 47*°/o Posojila (samo zadružnikom) dajala se IkmIo : proti uknjižbi po i)1/«0/© na »»sobni kredit po *>°/M l'radni dan ^ vsaki četrtek. /^,aka] so Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in sdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne vedć, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava ođ bobove kave. ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave. Res je. da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid »dravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh. da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, karere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukupno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Pr.poroča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobov® kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije. kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebuvliivn. kridelujoča in krep-fiujoča pijača pripor«?'---' Po zdravniških vižreJtih naj se rastujofii mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli Odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavoji") z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«. Piazzetta S. Giacomo Št. ii [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v Škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tiu in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc ™ica s^st ^■ karna in sladeičarna. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se p*-i poroča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. Anton Sorli priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo ! venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zalitevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Novak Mihalj Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine 8 Prva slovenska Mladenič. '■ ■o vešč slovenskemu, laškemu in nemškemu j« zikti, in ki bi se hotel izvežbau za potovalnega apeota dobi, takoj inrsto. Obrniti se je do upritvfiišrva »Kdinosti.« FILIJALKA c. ti priv. avstr. MWnn za trsrovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz -J1 4° „ 30-dnevni odkaz 20/o 30- „ _ 33 • HSSSSH Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomnožite v redilnosti mleka pri kravah. Cena l/i škatljica kron 140. '/* *kat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je ua prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bolgarski dvorni zalagateij. Okrožni lekarnar, Komenburg pri Dunaju. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolouijaluega blaga na debelo in ua drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje iii drva. Muho Incin v ulici del Torro 5tev* "BMIId JUOlp priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premnoga, k oka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin na par. Valentin Skočir r^:!*^ kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike | melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne sodnije.) Šivilja. Slovenska šivilja spem in gospieam. Točna postrežba. Nizke cene. 1'lica Commerciale 12. II. nadstr. se priporoča c. slovenskim - na pisma, katera se morajo izplačali v sedanjih bankovcih avKtrijnke veljave, stonijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno 20 na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj. Prago, Pešto. Brno. Lvov. Tropave. Reko kako v Zagreb. Arad, llielitz. Gablonz. Gradec Sibinj. Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Keicbenl»erg. Saaz in Solnograd. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°w0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Beroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Carl Greinitz jteffen V Gdrici. Civilni in vojaški krojač. .. . . .. <čk vsakem koj razamijivi C. kr. prmlimm kroji ^ Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 2 i I. 11 ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vSe po najnovejši modi. Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. K ^' Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon. stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča Majslo, namizno in hišno opravo, železne metile m pred ognjeni vame blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X X K X X X X X X X X X X X Voščen«' sveče. svečar v Gorici ulica Sv. Antona £t. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbniŠtvom ter slavnem a občinstvu. Voščilo (biks) in usnje. Glavno zalogo voščila [biksa] družbe " 1 ■"JJ" sv. Cirila in Metoda in tvorni.ško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarj e ima Ivan D r u fo v k a v G o-rici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč. Pohištvo i ii nieblji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledali stolić za jedilne sobe, bhizin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešeak. Gorica, Gosposke uliee Stv. 14. Prodaja pioti primerni varščini tudi na obroke.