Štev. 215. Trst, v soboto 3. avgusta 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN M nedeljah In praznlklb ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) v mnogih tobak&rnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ftO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inser&tni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. cpinost Glasilo političnega drufttva „Edinost* za Primorsko. >•«mir NAROČNINA ZNAŠA m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa ročbe bre* doposlane naročnine, se nprava ne osira. liNklu u M4«ljato lil«]« „KDDIOBTI" ttu«: mm Ml« Uto Krm HO, u »*1 toto Kron 100. Viri dopisi nij se pošiljajo na uredništvo lista. Nefruk** vana piana oo M tprejenujo In rokepltl so no vraiojo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ufloa fiiorgio Galattl 20 (Narodni <•■). IzdajtUaH ta odgovorni urednik ŠTEFAK GODINA. Lastnik konsoreij tista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«!', vpisana udruga a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20. PoStM-hranllnlZnl račun Stev. 841-652. TELFF0H IL 1I-5T. Jukić pred sodiščem. (Peti dan razprave.) ZAGREB 2. (Izv.) Psihijatra, ki sta bila Drž. pravdnik: Ali Je res, da Je bivši določena za opazovanje obtoženca Jukfća, vojni minister in general Živkovič rekel v sta te dni stalno opazovala Juklća. Jukić Je oficirskem domu: Jaz ne pušim ione pijem, bil od predvčerajšnjega dneva popolnoma | samo da doživim čas, ko bom lahko stre-miren, a pri razpravi ni bil navzoč tudi Hal na Avstrijo. danes ne. » Obtoženec: Nič ne vem in ničesar ni- Obtoženec Badalić. sem Čul. Današnja razprava se Je začela z zašli-j Drž. pravdnik: AH je res, da so srbski Šavanjem 20letnega trgovskega akademika; oficirji rekli, da bodo prišli v Zagreb, ako Vladimirja B a d a l i ć a, ki Je izjavil, da ni. tudi ranjeni. kriv. Izpovedal Je nadalje, da za časa dija-1 „ Obtoženec: To ni res, to Je laz. Srbski škega štrajka ni bil v nikaki zvezi z Jukićem,! častniki so skrbno pazili, da bi se ničesar ker Jukića takrat sploh ni bilo v Zagrebu ne prigodilo, kar bi dalo povoda dvomiti v in je prišel v Zagreb šele po štrajku. StraJk|našo lojalnost napram Avstro-Ogrskl. |e izbruhnil zaradi znanih dogodkov v Sa-! Zagovornik Badaličev dr. Budisavljevic rajevem, kjer je bil neki dijak težko ranjen! se Je takoj s prva protivi!, da drz. pravdnk po nekem policaju, in pa zaradi splošne ne-1 stavlja takšna vprašanja, toda predsednik Je zadovoljnosti z raznimi profesorji. V sploš-1 dovolil, da Je drž. pravdnik spraševal tako, nem pa dijaški štrajk ni bil v nikaki zvezi ^or da bi se vodil drugi veleizdajniški s političnimi dogodki. | proces. Ko je prišel potem Jukić s svojimi ide- j Obtoženec Narančič. jami smo se pač strinjali Izpočetka ž njim, ] Nato je bil zaslišan 201etni trgovski obtoženec je cdobraval tudi ono brošuro, ki akademik Dušan Narančič. Tudi on je je izla o štrajku, a atentate ni odobraval, izjavil, da se ne čuti kriv. Obenem Je prosil Po svojem prihodu iz Srbije se Je obto-! predsednika, naj ga on izprašuje, češ da ni ženec, ki se je udeležil izleta hrvatskega di- \ govornik. (Veselost.) Izpovedal Je, da sta dol-jaštva v Belgrad, sestal z J ikićem na go časa stanovala skupaj z Jukićem, a da Ju-vseučiliškem trgu, kjer mu Je Jukić izro- kiča ni bilo nikdar doma, vsled česar obtočil v shrambo neke stvari (eksplozivne ženec tudi ni vedel, da je Jukić odšel v Sr-snovi). Jukić mu je vse to izročil v usnjati' bijo. Bil je zaradi tega zelo presenečen, ko torbi in mu narcčil, naj absolutno molči o je Juk!ća videl v Srbiji. Na vprašanje, čemu ceil zadevi. Ko pa je prišel pozneje na to, je prišel tudi on v Belgrad, mu ie odgovo-kaj namerava Jukić, pa Je vendar mislil, da' ril Jukić: „Hočem videti, kako ljudstvo Živi stvar ni tako preprosta in nedolžna in Je to tukaj." še isti dan povedal svojim prijateljem, boječ: O svojih načrtih mu Jukić ni pripove-se, da Jukić v resnici kaj napravi. Sklenil je' doval nič. vsled tega tudi, da uniči eksplozivne snovi,; Jukićev značaj, ki mu Jih Je izročil Jukić. j 0 Jukfću Je pripovedoval obtoženec, da Ko sem izvedel da namerava Jukić |e bii zei0 razburljiv in Jezljiv človek. To izvršiti atentat, sem storil vse, da bi odvr-'svojo trditev Je obtoženec dokazal z dogodili Jukfca od njegovega namena in preprečil jkora kl se je pripet,| njemu samemu. Srečal atentat dočim pa zagrebška policija, kl Je'je namreč nekega dne Jukića ko je §el Ju_ 14 dni pre našla bombo, ni storila nič, da kić s svojo na /zprehod v StenJevec. bi preprečila atentat. ;Hoteč se nekoliko pošaliti z Jukićem, mu Je Na o je državni pravdnik obširno iz-jsraeje dejal: „Pazi, da ti jaz ne odvzamem praševal obtoženca o podrobnostih dijaškega; tega iepega dekleta 1" Jukić ni nič odgovo-tzleta v Belgrad. ,, trii na te v šali Izrečene besede, pač pa Je Obtoženec Je na ta vprašanja izjavil; začef kakor divji zavijati oči in škripati z kar najod očnejše, da se ob priliki tega 1 zobmi, kakor besen, da se ga je obtoženec leta v Belgradu niso vršili nikaki tajni poli-j v resnici prestrašil. „Vsled tega mi ie Dotični pogovori. Trditev, da bi se bile vršiie ob • polnoma prešla želja, da bi mu prevzel de-tej priliki kake protiavstrijske demonstracije kle j« (živahna veselost). I PuFu^' [lJ resn^np; -Ne raorfm pojmiti, Drž. pravdnik: Ali Je res, da je kra-kaj bi bilo slabega najti na tem izletu. Hr- --------- 1 1 vatje imamo pač Isto pravico zahajati v Belgrad,, kakor avstrijski Nemci v Be-1 iara~ razvneli ljudstvo. rolin! „ j Obtoženec: Ničesar mi ni znanega. , , P'2- Pravnik: Ali je res da ste z Ba- Drž. pravdnik: Ali so res vSmederevu stajicem (ki je rodom iz kraljevine Srbije) 1 jačali: »Doli ćelavi Franjal" vrgli v Savo bombo, ki jo je prinesel Jukić Obtoženec: To so nemara kričali detek-Iz brbije. ^ tivi, M so nas spremljali. Obtoženec : To je res vrgla sva bombo j Državni pravdnik: AU |e res neki čast-v Savo prvič, da preprečiva od Jukiča za- nlk komandiral artileriji, naj nameri topove mišljeni atentat, drugič pa da preprečiva, da - prcti Zemunu s poveljem : ,Na kulu Ze- bi se zaradi te bombe, o kateri je Jukić odkrito pripovedoval, da jo je dobil od nekega srbskega znanca, zopet sumničila Srbija. Predsednik: Vaše današnje izpovedbe pa se ne ujemajo popolnoma z izpovedbarai v preiskavi. Obtoženec: Prav lahko mogoče. Preiskovalni sodnik Weinert mi |e namreč rekel, da naj le pcdpišem protokol, češ, da s tem podpisom ne jamčim za vsako be- munsku" ? Dr. Budisavljević Zemunu žive Srbi 1 Saj vendar tudi v Zunanji minister republike norcev. Na koncu zasiišavanja je Naranč'ć odgovoril na vprašanje, ali mu je kaj znano o rameravani ustanovitvi jugoslovanske republike : „Ko sem šel včeraj mimo Jukićeve celice, me je Jukić pozdravil: „„Servus, ljubi zunanji minister J"" To ulogo mi je sedo in da lahko pri razpravi svojo izpoved; podelil namreč Jukić, češ, ker me ni bilo eventuelno popravim. j nikdar doma." (Živahna veselost.) Drž. pravdnik: Ali se je pri izletu klicalo: Živeli Hrvatje, doli z Avstrijo I Obtoženec Dolenec. Obtoženec: To ni res, vem pa, da se „ f Predsednik je poklical potem obtožen«* , p«, Vatroslava Dolenca, 201etnega učiteljišč- je pii izletu svirala avstrijska cesarska himna in da je bila v neki dvorani slika cesarja in kralja Franca Josipa, okrašena s cvetjem. Drž. pravdnik: Ali se je res govorilo, da se morajo Hrvatska, Bosna, Dalmacija, Istra In slovenske dežele združiti s Srbijo in da bo kralj te nove države srbski prestolonaslednik Aleksander? (Smeh med občinstvom.) Obtoženec: Oni so bili polni smede-revskega vina, ki so kaj takega čuli. Drž. pravdnik: Ali se je res govorilo, da ima sedaj Srbija boljše topove kr < -Avstrija, in da bo zaradi tega lahko Avi > cem odvzela Bosno? Obtož.: Ničesar nisem o tem si •<> Drž. pravdnik: Ali se je res govot: nika, ki je Izjavil, da se ne čuti kriv, in le v ostalem izpovedal, kakor prejšnji obtoženci. Predsednik ie nato prečital pismo, ki ga je pisal soobtoženec Šarinić obtožencu in v katerem ga prosi, naj mu sporoči podrobnejše podatke o izvršenem atentatu. V tem pismu Je Sarinić obžaloval, da so Jukića aretirali, ter pripomnil, ubogi Jukić da Ima še tri zveste pristaše, kl bodo prevzeli vse, kar se njemu ni posrečilo. Predsednik: ZskaJ pa je Šarinić ravno na vas naslovil to pismo? 1 Obtoženec: Ne vem, ne morem pove-' dati vzroka. Pritisk preiskovalnega sodnika. j Po nekaterih vprašanjih državnega da bo Avstrija morala za slučaj vojne p„-'pravdnika je na to vprašal branitelj dr. Prebeg staviti na rusko mejo pol milijona, na ital. j obtoženca: Ali vam je res preiskovalni mejo tudi pol milijona vojakov in da bo sodnik pretil, če ne izpoveste tako, kakor vsled tega Srbom lahko poraziti avstrijsko je želel on? vojsko. s Obtoženec: Da, zapretil ml je, da te- Obtoženec: Ničesar nisem slišal in ni- daj, če ne Izpovem tako, kaker je on rekel, česar ne vem o tem. sprejme v zapisnik besede, zaradi katerih guvački župan v svojem nagovoru rekel, da t Je treba nekaj ljudi poslati v Bosno, da bodo me obsodijo na smrt ali pa v dolgoletno ječo! (Splošno razburjenje.) Obtcženec Narančić skoči pokoncu in zakriči: „Meni je tudi zapretil tako 1" Nadaljni obtoženec 21letnl Josip Šarinić le predvsem! karakteriziral Jukića enako kakor ostali obtoženci. Izpovedal je nadalje, da ga je izpoznal v Času dijaškega štrajka. Nekikrat mu je rekel Jukić, da je komisarijat t? Hrvatsko velika nesreča, kl jo je treba radikalno odpraviti. Predsednik: Ali niste nekikrat rekli, da ste kot „Mladi Hrvat* dolžan storiti vse, da se odpravi komisirijat. Obtoženec: Rekel sem, da bi tudi vse storil. Predsednik: Pa ste pozneje tudi storili? Obtoženec: Ne I Predsednik: Ali ste vedeli da je jukić pripravljal atentat? Obtoženec: Ne! SIcer pa se Je od Khuenovih časov sem v Zagrebu govorilo vsak dan, da Je treba radikalnih sredstev in da se bo na rešnjega telesa dan nekaj zgodilo. Predsednik: Zakaj ste svoja pisma prejemali na drugo adreso? Obtoženec: Ker sem vedel, da sem pod policijskim nadzorstvom In nisem hotel, da bi prišla moja pisma v roke policiji. Predsednik mu Je nato predočil pismo, ki ga je pisal obtožencu Dolencu in ga pozval, na] pojasni to pismo. Obtoženec: Saj nisem obtožen radi tega. Mislim pa menda vendar lahko, kar hočem, četudi na Hrvatskem obstoji komisarijat. Predsednik: V preiskavi ste rekli, da ste pisali to pismo, da dokažate Dolencu, da ste ravno tako pameten kakor on in tudi pogumen, kakor on. Obtoženec: Rekel sem to, a mislim, da mi tega ni treba pojasnjevati. Nato je bil zaslišan še zadnji obtoženec Stjepan Galogaža 191eten gimnazijec. Izjavil je, da ni kriv, v ostalem pa Je izpovedal podobno kakor drugi obtoženci. Povdarjal je, da ni nič vedel za atentat in da mu tudi Jukić ni nič pripovedoval o stvari. Predsednik je nato odredil polurni I opoldanski odmor. Zaslišavanje prič. Ker je bilo z zaslišanjem obtoženca Galogaže končano zasliševanje obtožencev, se je začelo po opoldanskem premoru zasliševanje prič. (Zaradi pomanjkanja prostora o tem v jutrišnji številki). Ob 3 popoldne Je nato predsednik: prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala Jutri: ob 8 zjutraj. Vršilo se bo nadalje zaslišavanje prič.__ BRZOJflUNE UESTI. Vojni minister v Klu. IŠL 2. Vojni minister, general pehote, vit. Auffenberg Je dospel danes ob 4*10 semkaj iz Gasteina, kjer je bil na dopustu. Jutri ga sprejme cesar v avdijenci. Za srbsko cerkveno avtonomijo. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Med srbskimi strankami na Hrvatskem in Ogrskem je te dni prišlo do razgovora, katerega uspeh je bil, da se prihodnje dni skliče v Budimpešti konferenca vseh srbskih srank, ki bo razpravljala o sistiranju srbskopravostavne cerkvene avtonomije. Izpuščen ruski špijon. LIPSKO 2. (Izv.) Ruski štetnik Kostjev?ć, ki je bil kakor znano, aretiran zaradi špijo-naže v Nemčiji, je bil danes izpuščen v svobodo proti kavciji 30.000 mark. Nova iznajdba. MONAKOVO 2. (Izv.) Monsignor Cere-botani, priznan raziskovalec električnih pojavov, je iznašel aparat, s katerim je mogoče Človeški glas prenašati brez žice v zelo oddaljene kraje. Pogreb mikada. TOKIO 2. Pogreb mikada Mutsuhito se bo vršil v Tokiju; truplo pokopljejo v Kiotu. Republikansko gibanje na Japonskem. TOKIO 2. Po smrti cesarjevi se je pričelo resno revolucionarno gibanje po deželi. Radikalna in socialistična stranka, ki sta v tesni zvezi s kitajskimi republikanci in socijalisti, zelo živahno agitirajo za republiko. Policija zasleduje voditelje. Proti tej novi struji se je osnovala nova stranka, kateri so na čelu knez Katsura, Jamagata In Omaya. Homatije v Turčiji. Peklenski stroj'. SOLUN 2. (Kor.) V bazarju v Kofcni v korovskem vilajetu sta eksplodirala dva peklenska stroja po kratkem presledku. Okrog 40 oseb Je bilo deloma mrtvih, deloma ranjenih, deloma Jih je popolnoma zmanjkalo. Cenzura odpravljena. CARIGRAD 2. (Kor.) Danes je bila cenzura zopet odpravljena. Ekumenski patrijarh umaknil demisijo. CARIGRAD 2. (Kor.) Vslecf nujne prošnje mešanega sveta je ekumenski patrijarh umaknil svojo demisijo. Boji v Albaniji. SOLUN 2. (Kor.) Ker je potekel rok, ki so ga postavili Albanci za razpust državnega zbora, se je Albancev zopet pohstila velika razburjenost. 11 Skoplja poročaj?, da so poveljnik utrdbe Gudišta, Mustafa, krajevni predstojnik in 52 orožnikov prestopili k Albancem. V Sjenici so vdrli albanski vstaši v jetnišnico in oprostili 132 jetnikov. Selčah je prišlo do boja z Malisori in posadkami večih utrdeb. Posadke so vstaši premagali, potem pa Izpustili na svobodo. Gnilav v Puli. Obsojen radi vohunstva, arzenalu. — Tatvina v Pula, dne 31. julija. Včera] se Je pred okrožno sodnijo v Rovinju vršila kaz. razprava proti vpokoje-Jenemu poštnemu oficijalu Frideriku Triga-riju radi vohunstva v korist Italiji. Ta mož, da-si še mlad, je bil vpokojen že pred nekaj leti in to iz političnih ozirov, ker je namreč preočitno kazal svoje za Italijo goreče srce. Nekaj let sem je stalno bival v Rimu, od koder je prihajal v Pulo v družbi nekega višega italijanskega častnika na — ogledovanja trdnjavskih zgradeb okoli Pule. Ali na zadnjem njevovem posetu v Puli ga je doletela usoda : zalotili so ga in ga aretirali. Na prvi razpravi Je bil mož radi pomanjkanja dokazov oproščen ; vendar so ga pridržali v zaporu radi tega, ker Je državno pravdništvo prijavilo priziv. Na včerajšn|i razpravi ga pa je sodnija spoznala krivim ter mu Je prisodila 6 mesecev težke ječe. Ali ga mine sedaj volja za vohunstvo ? Tudi ta obsodba Je kaj poučen prispevek k vprašanju: kaKi elementi morejo prihajati v našem Primorju v državne službe ! Pred nekaj dnevi so aretirali tu trgovca z železnino del Negro, ker so mu prišli na sled, da je kupoval stvari, ki so bile ukradene v tukajšnjem pomorskem arsenalu. — Kakor se čuje, se je tudi tu prav na debelo kradlo, kajti danes popoludne je bil aretiran tudi neki c. kr. uradnik vojne mornarice, ki Je zapleten v to afero. Pričakujejo se še na-daljne aretacije.____ Mestni svet tržaški. Dne 1. avgusta 1912. (Nadaljevanje včerajšnjega poročila.) Kot tretja točka Je bil na dnevnem redu: predlog šolske komisije glede podržavljenje mestne višje realke v vodovodni ulici. Iz tozadevnega poročila šolske komisije posnemamo sledeče podatke: Namestnik je informiral v febr. mesecu t. I. župana, da hoče država polagoma podržaviti mestne srednje šole, in sicer pričeii s podržavljenjem že s 1. septembrom t. 1. in da mu Je naučni minister naložil, naj stopi z županom v dotlko brez odloga, ker želi vlada podržaviti mestno realko v vodovodni ulici že s pričetkom šolskega leta 1912-13. V tej zadevi se je vršila med županom in namestnikom 11. ma|a t. I. konferenca. V pismu namestnika na župana z dne 16. julija t. 1. doleča vlada pogoje za pogedbo, ki naj se v tej zadevi sklene med njo in občino: Občina mora odstopiti vladi rabo hiše in vse učne zbirke In učna sredstva, ki se sedaj v njej nahajajo. Vlada se obveže plačati rči-teljem In penzionlrancem, ki so bili od občine Imenovani, jednake plače, kakor jih sedaj uživajo. Vlada bo od sedaj službujočih moči obdržala one, ki bo hotela ; za nadaljna imenovanja pa se prepusti občini prezentacljska pravica, tako, da naj občina za vsako prosto mesto predlaga terno. Občina je za vedno oproščena prispevka za c. kr. drž. gimnazij v Trstu letnih K 10 500. UČai in uradni Jezik ostane za vedno Italijanski. Poročilo povdarja imperativni ton, v katerem Je sestavljeno to pismo: vlada ne prašuje občine za principijelno umenje, če Je s tem zadovoljna ali ne, vlada ukazuje: jaz Stran H. „EDINOST" št. 215 V Trstu, dne 3. avgUBta 1912. hočem, k večjemu radi pogojev se Še lahko govori. Avstrijska vlada hoče podržavati vse srednje šolstvo v Avstriji, predvsem, da sanira deželne finance. V tržaškem mestnem svetu je sicer že bil stavljen večkrat podoben predlog, kakor ga »tavi danes vlada, oa večina ga je vedno zavračala, ker je izhajal od slovenskih mestnih svetovalcev. Večina se je vedno bala za narodnostni značaj šole. Sedaj pa vlada v svojih pogojih jamči za izključno prednost I tal. jezika ne le kot učnega, ampak celo kot uradnega. Tudi sicer vladini pogoji niso neugodni. Poročilo priporoča »prejetje vladinih pogojev, spre-menivši edino le postavko glede sedanjih učnih mvči, glede katerih namreč zahteva, da jih vlada vse prevzame kakor so sedaj v službi in da |ih pusti na tej šoli. Ko je prečital mestni asesor Rozzo te predloge učne komisije, se je oglasil za besedo predsednik komisije, dr. Mrak, ki Je izjavil: Večkrat že — je dejal — se je stavil predlog za podržavljenje srednjih šol v tem mestnem svetu, pa nikdar ni izšel tak predlog iz naših vrst. Nasprotno, možje naše stranke so ga vedno odločno odklanjali. Uzrok temu |e bilo vedno plemenita skrb za nacijonalni značaj od nas ustanovljenih in od nas vzdrževanih šol, kakor tudi strah, da bi država ne vzdrževala prevzetih zavodov na tisti vlšiDi, na katero smo jih spravili mi (!!). Od strani vlade pa nI Imela večina mestnega sveta nobenega zagotovila, da se ohranijo te lepe lastnosti našim za-\odom. V tem trenotku pa imamo nasproti vladi manjkomanj vzroka do zaupanja. Vlada se namreč ni poboljšala temveč kakor smo ravno v zadnjem času videli, izdatno poslabšala v svojem razmerju do nas. Omenjeni predlogi so prihajali v tem mestnem svetu vedno le od strani okoličanskih zastopnikov. Zato vedno naše nezaupanje proti tem predlogom in njih zavrnitev. Vlada pa sedaj ni storila druzega nego to, kar so Slovenci že večkrat predlagali. To je bil vzrok, da je šolska komisija v prvem trenotku imela namen, kakor vedno slovenske ta : o tudi sedaj viadnl predlog odločno zavrniti. Toda položaj je v tem slučaju drugačen. Vlada namreč ne vabi v uljudni obliki, kakor se to spodobi mestni svet tržaški, da se izrazi, če je v načelu za nje predlog ali ne, temveč kar naravnost odločno ukazuje in predlaga le pogoje glede prevzetja Šole. o katerih milostno dovoli, da debatiramo. Soissa komisija se Je z ozirom na ukaz vlade slednjič odločila, predložiti vam predloge, ki so tiskani v poročilu, pridržujoč si v istih pravice, s katerimi bo možno obdržati v šolah italijanski značaj. Kar se tiče opustitve letnega prinosa mestne občine c. kr. drž. gimnaziju v znesku 10.500 kron, to prav za prav ni nikaka usluga nasproti občini, kar pristoja vladi le pravica do tega prispevka, katere se pa vlada že dolgo let ni posluževala. (Leta 1850, ko se je tedanji šestrazredni gimnaziji priklopi! še 7. in 8. razred, se Je občina obvezala prispevati za vzdrževanje istih fi. 5000 konv. vred. (= 10 500 K). Občina Je do I. 1870 plačevala ta znesek, potem pa ne več, ktr je I. 1863 ustanovila lastno gimnazijo. Op. uredn.) Zahtevati pa smo morali od vlade, da sprejme v svojo službo vse sedanje učiteljsko osobje na realki: to smo že nasproti temu učiteljskemu osobju dolžni zahtevati. Ker že ne smemo sklepati kakor bi bila naša volja, ampak smo prisiljeni skleniti kakor zahteva vlada, sklenimo, toda pridr-žimo si, kar je mogoče pridržati. Sicer pa bo moč in nerazrušljiva volja italijanskega prebivalstva našega mesta stala vedno na straži za slučaj, da bi hotela vlada prizadejati nasilnosti italijanskemu značaju od nas ustanovljenih šol. K sklepu priporoča nebistveno spremembo k 7. točki predloga Šolske komisije. In priporoča na splošno predlog, natisnjen v poročilu. Kakor zadnji govornik se je prijavil svet. dr. W i l f a n, ki Je izvajal: Najsveča-neje je bila o vržena Puecherjeva teorija glede negativnih pravic vlade v predležečem slučaju. Svet. dr. Puecher je namreč trdil, da ima vlada le pravico prepovedati nekaj, kar je avtonomna oblast sklenila, da pa nima pravice nekaj direktno ukazati ali naložiti, da sklene. Ravno v konkretnem s'učaju pa vidimo nasprotno. Teorija je pač teorija, a praksa popolnoma nekaj druzega. Država ima pravico ne le prepovedati ampak tudi ukazati. (Klic: „Glejte ga prijatelja avtonomije! 1") Če pravite, da nisem prijatelj avtonomije, mi delate veliko krivico. Jaz pojmujem veliko važnost neodvisnosti avtonomnih oblasti In sem vnet zagovornik iste. Toda, da ne morem biti za avtonomijo, ki jo vi, italijanska liberalna večina, uporabljate in izrabljate proti nam, slovenski manjšini, to Je vendar jasno. Avtonomija je lepi stvar in vsi si jo želimo; geslo vsakega Izmed nas naj bi bilo svobodna občina v svobodni državi. Toda to le v normalnih razmerah, ki pa v naši občini ne vladajo, ker večina absolutno in brutalno vlada nad manjšino, ker se ne spoštujejo niti osnovni državni zakoni. Svet. Mrach je dejal in v poročilu k tej točki, o kateri sedaj govorimo, stoji, da smo mi slovenski svetovalci že večkrat predlagali podržavljenje mestnih sredojih šol. Sicer tudi jaz vem upoštevati upravičenost reka: „Timeo Danaos et dona ferentes". Toda vi, ki ste večina, nosite tudi odgovornost za »voja dejanja in ste imeli torej dolžnost, naše tozadevne predloge ne le kratkomalo odbijati, temveč jih študirati In se potem odločiti. Ce ste se sedaj lahko odločili, ko vam je vlada predložila podržavljenje, bi bili to lahko stotili tudi tedaj, so smo ml predlagali isto. In danes bi ne bilo potreba g. Mrachu peti requlem mestn? avtonomiji. Ce je mogoče danes spreleti ta predlog, zakaj bi to ne bilo možne poprej. Tako ste pa sami vlado prisili!« t temu predlogu. V načelu smo za predloge šobke komisije in nimamo že iz tega vzroka n'č proti njim, ker tudi sami zahtevamo od vlade, da nam da slovenske srednje šole. Za nas Slovence pa ima podržavljenje mestnih srednjih šol še drugI pomen. Večina se je namreč vedno izgovarjala, da ima preveč stroškov s svojim srednjim šolstvom in da že radi tega ne more u stanovi jati slovenskih ljudskih šol. Ker se omenjeni stroški sedaj znatno zmanjšajo, Imamo najbolje nade, da se bo večina spomnila dolžnosti, ki jih ima nasproti nam. Odločno moram ugovarjati insinuacijam svet. Mracha, češ, da vlada to stori, kar mi zahtevamo. (Mrach: „Saj to ni prvikrat!*) Wilfan: Jaz pa moram odločno in svečano protestirati tudi o tej priliki in na tem mestu proti vladi, ki si daje toliko skrbi — za vas, ki pa za slovensko prebivalstvo, ki ima enake pravice kakor vi, do nje, ne stori prav nič. Mi imamo ravno tako, kakor vi, tudi pravico do srednjih šol v Trstu. Ta nala pravica vam bo takoj jasna, Če vam jo osvetlim s Številkami. (Klici: „Aha! Zopet ljudsko štetje 1 Saj ga tnamo že na pamet!") W i 1 f a n: Ljudsko štetje je za nas selo važen dokument, in zato ne smem in ne morem opustiti nobene prilike, da ga ne bi uporabil proti vam, ker je tako zgovoren, da pojasnjuje marsikaj, česar vi nočete pojmiti. (Med tem se je odstranil vladni svet. Laščak.) K i 1 c i: Laščak Vam je bežal. W i I f a n: Njega ne potrebujem za ljudsko štetje, da ste le vi tukaj. Nato je nadaljeval: Slovenske občinske šole tržaške so letos imele 4060 učencev. Gotovo pa Je, da so imeli tudi ti učenci pravico do nadaljevanja svojih študij na srednjih šo!ah: kajti v tem pogledu je popolnoma pravilno stališče socijalistov, da naj ne bodo srednje šole le na korist gospodskih ia meščanskih slojev, ampak tudi ostalega prebivalstva dežele. Citirano število slovenskih ljudsko-Solsklh otrok pa ni še popolno, kajti slovenski otroci morajo zahajati radi pomanjkanja občinskih tudi v zasebne ljudske šole kakor one, ki jih vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda.... (Nekateri svetovalci začnejo pri tem kihati, drugi žvižgati in tretji prav nesvetniško tuliti.) Dr. W i I f a n (pomilovalno k županu): Ulustrissimo signor podesta! (Splošna po-parjenost. Rdečica sramu je oblila marsikatero bledo lice svetovalcev veČine.) Dr. WIIfan nadaljuje.... in pa v drž. nemške šole. Gled« onih, ki obiskujejo poslednje Šole nam je mogoče približno navesti število. Pravim približno, ker zaradi čudnih zistemov, ki vladajo v nemških šolah, mnogo slovenski učenci oziroma njih roditelji, smatrajo za primerneje zapisati se za Nemce. V šolskem letu 1911/12 je bilo v teh šolah: v CM šoli v Vodovodni ulici učencev.............273 na CM šoli pri Sv. Jakobu.....421 na c. kr. ljudski šoli na Lipskem trgu . 193 na c. kr. meščanski šoli istotam ... 47 □a c. kr. ljudski šoli v ul. Fontana^. . 189 Skupa] . .1123 Pripomniti moram, da so tu všteti samo učenci moškega spola. In slednjič ne morem navesti števila slovenskih otrok v italijanskih ljudskih šolah, ker se tam ?'z previdnosti ne navaja materinskega Jezika. Sicer če bi sklepal po njihovih imenih, bi moral misliti, da Jih je nadpolovična večina. (Klici: Oho!) Slovenskih Ijudskošolskih otrok |e torej v Trstu in okolici nekoliko tisočev in se nam ne more iz tega vzroka odrekati pravica do srednjih Šol v Trstu. Nato je govornik citiral podatke, ki jih Je prinesel „Piccolo* glede obiska na neitali-janskih srednjih Šol na Primorskem. (Te podatke smo tudi mi priobčili v „Edinosti* dne 31. julija. Op. ured.) Iz te statistike izhaja posebno, da je na tržaški dižavni gimnaziji 230 Slovencev. Ne more torej biti dvoma o upravičenosti naše zahteve po slovenski srednji šoli v Trstu in o njeni eksistenčni moči. Za nemške srednje šole v Trstu skrbi vlada, za Italijane veČina mestnega sveta, za Slovence nobeden. Vlada ne izpolnjuje svojih dolžnosti nasproti vsem narodnostim enako. Ne le da imate vi sami možnost si vzdržavati svoje srednje šole, vam jih Še vlada prevzame v svojo oskrbo. Dolžnost vlade o tej priliki bi bila, da skrbi tudi za drugi narod, ki živi v tej deželi, za nas Slovence, vlada bi morala se pogajati o tej priliki ne le z večino občine, ampak z občino kot tako, torej tudi s Slovenci. In v Imenu svojem in v imenu svojih somišljenikov kot zastopnikov slovenskih prebivalcev Trsta in okolice odločno protestiram ptoll takima postopanju vlade. Moram, se pa čuditi tucU vam Italijanom, ki vedno povdarjate za-se načelo, da se mora pcuk, če hoče biti vs oešen, vršiti na podlagi materinskega jezika. To načelo tudi izvršujete pri svojih ljudskih in srednjih šolah, manjka vam le še univerza in še od te niste več daleč. Nam pa odrekate pravico do lastnih šol, načelo, ki ga za-se reklamirate kot osnovno, teptate v praksi nasproti vam. Ironija kje si I Ml zahtevamo, da se z nami več tako ne postopa ni od vaše niti od vladne strani Mi zahtevamo, da država, če ugodi enemu delu prebivalstva, ugodi tudi drugemu, če ugodi vam, da ugodi tudi nam. Ne opiramo se željam italijanske veČine glede njihovih šolskih zahtev; če je res vaše srednje šolstvo na oni višini, kakor vi trdite, vam želimo, da ostane tudi po podržavljenju na isti višini; tudi vašo univerzo vam privoščimo. Zahtevamo pa za-se, kar nam gre po vseh pravicah. In Če že vi trdite, kar je tudi res, da le vaša kultura tako stara in tako bogata, naša pa tako majhna in mlada, potem dovolite, da se prej zadosti našim kulturnim kot nujnejšim potrebam. S temi pridržki in ponovnim protestom proti početju vlade, ki ne zna druzega nego nam pošiljati tirolske in češke nemške profesorje, ki vsled nepoznanja jezika in razmer in kot tujci so vražijo našo mladin d, in Jo maltratirajo kakor odgovarja germanskemu značaju, bomo glasovali za predloge šolske komisije. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, ie župan zaključil debato in odredil glasovanje, pri katerem so biti sprejeti predlogi fakor predlagani od Šolske komisije, (in kakor se nahajajo naznačeni v začetku tega članka). Javni seji je sledila potem tajna seja. Domače vesti. Iz policijske službe. Policijski komisar Ivan H r u s c h je premeščeu iz Pule v Trst, policijski koncipist Josip Šinkovec pa iz Trsta v Pulo. Nov« razprodaja. Od danes naprej se bo prodajal naš list tudi v tobakar i ulica Gianbatista Vico št. 9. Skrit napad na naše jezikovne pravice namerava uprizoriti tržaško c. kr. joštno in brzojavno ravnateljstvo s svojim najnovejšim ukrepom v zadevi izpremembe telefonskih naročniških številk. Imenovano ravnateljstvo namreč razpošilja slovenskim telefonskim naročnikom sledeči uradni dopis, si ga priobčujemo doslovno: Ugledno uredništvo „Edinosti" Trst. Slednji Čas so podpisanemu ravnateljstvu čestokrat došie pritožbe, da znajo ma-nipulantlnje tukajšnje telefonske centrale se strankami v slovenskem jeziku le slabo, ali sp!oh ne občevati. Temu nedostatku namerava ravnateljstvo primerno spremenitvijo spojbe v upo-štev prihajajočih naročniških prog v osrednjem pretikalu odpraviti, kateri ukrep pa zahteva spremenite? tačasnih številk dctičmh naročniških prog. Vabi se Vas torej, da sem!iaj sporočite, ali bi bili v ta namen pripravljeni, privoliti v spremembo dosedanje številke Vaše naročniške postaje. C. kr. podravnatelj: Dr. T o b i a s. Stvar |e na prvi pogled res videti dobra In človek bi skoraj rekel, da je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo hoteio ž ijjo končno vendarle ugoditi večnim pritožbam proti velikanskim neprilikara, ki jih delajo slovenskim telefonskim naročnikom za službovanle v Trstu nesposobne raanipu-iantlnje. Ejavnaleljstvo se pač misli izogniti tem pritožbam z zelo enostavno uvedbo, da zbere vse slovenske naročnike na enem skupnem pretikainiku. pri katerem bo potem nameščena raanSpulantlnJa, ki razume slovenski. Tako bi potem slovenski telefonski naročniki dobivali na svoje slovenske klice slovenske odgovore. Ne pravimo, da to ne bi bilo ravno napačno, če ne bi bilo skrajno krivično, če ne bi bil prav pravcat, čeprav zelo previdno skrit napad na naše Jezikovne pravfce. — Ravnateljstvo pač smatra nas Slovence menda za manjvredne, ker nam vziic teiau, ta je naš jezik v Trstu uradno priznan kot deželni jezik, hoče priobčiti le skromen bo-iiček v svoji palači, kjer na} bi imel naš tezik pravico uporabe, a pov3od drugod naj oi vladala izključno laščina in morda le Se uradna" nemščina. V Trstu nas Je po zadnjem ljudskem štetju Slovencev skoraj tretjina vsega domačega prebivalstva in imamo po državnih osnovnih zakonih prav enake pravice, kakor pa naši sosedje Italijani, in tem pravicam se ne bomo odrekli tudi na najvljudnejše pismo slavnegp c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Slovenci imamo pravico zahtevati telefonske zveze v slovenskem jeziku ne samo pri svojem lastnem „slovenskem", telefonskem aparatu, kakor bi v ta-sem slačaju najbrž prezirljivo imenovali številke slovenskih telefonskih naročnikov,, temveč povsod, kjer ima kdo dostop do telefona. Pa na) bi ta številka ne bila „slovenska", pa W bilo zopet enakih sitnosd in ne-priiik. kakoršne so bHe sedaj. C. kr. poštno ravnataijstvo želi, da bi slovenski telefonski naročniki privoli]! u> izpremembo svojih telefonskih, številk. Čemu. neki? To je popolnoma nepotrebno in bi imelo kvečjemu za posledico večno zame-nlavanje. Čemu posebne združitve slovenskih naročnikov? Ne, vsega tega ni trebn, temveč je treba edino le to, da c. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo v smlsl-: zakona prizna slovenske telefonske naročnike za enakoveljavne ostalim in slovenski jezik za enakoveljaven italijanščini, kakor tudi zahteva zakon, in stvar Je urejena. — Treba pa Je seveda, da namesti povsod, kjer pride poštno osobje v dotiko s strankami le tako osobje, ki razume oba tržaŠsa deželna jezika, nc pa da bi s takimi ukrep1, k-kor ga namerava izvesti sedaj v telefonski centrali, celo odrivalo slovensko govoreče osobje v kot. Manipulantlnja, ki^ ne razume slovenski, je nesposobna za službovanje v Trstu, in le izpodjeda kruh sposobnim jezikovno kvalificiranim. Imamo torej dovolj tehtnih pomislekov proti temu vljudnemu vabilu slavnega c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva, za katero pač ne ver amemo, da bi mu šel na Hm kak slovenski telefonski naročnik! * * * Pod naslovom .Komoditeta telefonistinj* -,mo prejeli iz krogov telefonskih abo-nentov : To je zopet neka novotorija, ki ima namen preprečiti nam enakopravnost. Mesto da bi zahtevali od telefomstinj, da se nauče slovenski šteti vsaj do sto, ksr menda ni preveč zahtevano; mesto, da bi zahtevali od uradnic, da so kvalificirane, da poznajo deželne jezike, pa zahtevajo od nas abo-nentov, da se izpostavljamo raznim zmešnjavam in sitnostim, pa tudi neprllikam. Kdo ?a zahteva od onih uradnic, da naj se spuščajo v daljše slovenske pogovore ? Mi smo zadovoljni, da razume slovensko šteti in ne bogve kakošnih dolgih pogovorov, ker zato nimamo časa. Toliko se pa menda od inteligentne gospice, ki je absolvirala vsaj meščansko šolo, že sme zahtevati. Ako pa niso zmožne priučiti se vsaj toliko slovenščine, potem pa je pač treba nastaviti takih moči, ki razumejo ežeine jezike! Saj jih je dovolj. Ker pa imajo baje pri te| instituciji prednost hčere državnih uradnikov, ki morajo tudi poznati deželne jezike, bo t? ravno prav. Marsikak državni uradnik daja v svojo kvalifikacijsko listo napisat?, da ina tudi slovenski, ker bi bil drugače ne-možen na dotlČnem mestu; no, ta že nauči svojo hčerko šteti do sto; malo dobre volje od strani si. poštnega ravnateljstva je treba, ;>a pojde. Toliko pa tudi smemo zahtevati, ser je to v interesu službe, da znajo uradniki in uradnice ravnateljstva, ki je po pretežni večini za slovenske, oziroma slovanske pokrajine, (prosim naslov glasi : ravnateljstvo za Trst, htro in Krnnlsko) vsaj toliko tudi v uradu slovenski šteti, kolikor znajo Tržačanke sploh, kadar gredo n3 tig jajca kupovat. Vsa stvar se po mojem mnenju suče zopet okrog znanih zadev i t pravic, *i se rešujejo tako: enemu vse, drugemu nič 1 Kakor s trojezičnim! tiskovinami, iz katerih ni bilo do sedaj še nič. ravno tako bi nas radi sedaj odpravili pri telefonu. Dejali bi nas na eno .ploščo" skupaj, iako, da bi vsak lahko takoj videl in vede*: t) je tudi eden onih agitatorjev, kakor se o nas taj radi izražajo nekateri gg. c. kr. uradni*: uje narodnosti. BJi bi nekako ,na indsksu", kakor smo bili pred leti v neki sobi finančnega ravnateljstva, kjer je blestela tablica z napisom: .Sledečim je dopisovati slovenski". Potem pa še nekaj. Kako pa misli si. ravnateljstvo ukreniti tedaj, če jaz telefoniram od kje drugje, iz kavarne, aH iz javne govorilnice itd., kako bo pa s tem ? Menda pa ue mislijo da se vsled tega, ker nr^s bodo imeli na posebni tablici, damo odpraviti za vselej, da bi se odrekli svo;im svetim narodnim pravicam ?! Ali pa morda mislijo gg., da smo mi radi ur.da, ne pa obratno ? Kdor hoče jesti državen, Javer. kruh, naj bo zato sposoben in naj si ga lepo zasluži. Zaradi komoditete nekaterih gospic ca mi ne bomo žrtvovali svojih koristi In tudi svoje narodne pravice ne. Na rojansU požti vladajo pač res čudne razmere. Nameščena je namreč tu ne'sa ženska, zagrizena Italijanka, ki misli, da se mora vsak, kdor pride na pošto,-klanjati njenemu laškemu komando. Tako je prišel dne 1. t. m. ob 10 dopoldne na rojanako pošto neki Slovenec, ki je hotel oddati dve denarni pošiljat vi, eno po poštnohranilnični položnic!, drugo pa po nakaznici. Položnico Je italijanska pošlarica sprejela brez pripombe, nikakor pa ni hotela sprejeti nakaznice. Zahtevala je, seveda le italijanski, da naj oddajalec pove ime odpošiijatelja, ki je bilo popolnoma v redu napisano na nakaznici, in ker Je bil odpošiljatelj sin naslovljenlie, je bil priimek Isti in popolnoma enako pisan. Toda od-pošiljatelju jo Ime Miloš, in to slovensko ime nI nikakor hotelo italijanski poŠtarici v glavo. Odpošiljatelj, ki je bil tudi oddajalec, je odgovarjal slovenski, da Je ime od-aošiljalca napisano, česar pa ona ni hotela razumeti in Jo Je končno iovenska upravičena trdovratnost razvnela tako, da je Slovencu, ki se ni hote! pokoriti njeni italijanski komandi, cek) grozila s policijo, m kar |e seveda dobila primeren odgovor. OdpošiljatelJ je pozneje oddal isto nakaznico na tržaški glavni pošti brez kekih sitnosti. Slavno pošino ravnateljstvo bi pač V Trstu, dne 3. avgusta 1912. storilo le svojo dolžnost, če bi „pretaknilo" to navdušeno rojansko italijansko poštno gospodično kara drugam. Ruska vojna ladija v Trstu. Prihodnje dni dospe v naše pristanišče ruska top nfčarka „Doneč*. Vojna ladija 03tane v Trstu več dni. Svarilo onim, ki hočejo v Brazilijo. Ministrstvo za notranje stvari je sporazumno s trgovinskim ministrstvom že ponovno svarilo avstrijske delavske sloje pred izseljevanjem v Brazilijo, izlasti v pokrajino Sv. Pavla, bodisi radi tamošnjega podnebja, skrajno neugodnega za Evropejce, bodisi radi pičlega zaslužka, bodisi radi nezdrave vode v onih krajih. Že nekoliko časa je bival v našem mestu, nastanjen v hotelu de la Ville, inženir S. A., italijanski podanik, ki je najemal delavce za neko družbo v Rio de Ja-neiru. ki gradi železnico v tamošnji pokrajini. Rekel je, da potrebuje 300 delavcev in je ponujal mezdo 7 do 10 K na dan, vrhu tega je obetal, da jim bo plačal vožnjo do Brazilije, kar bodo morali pa potem po Isgoma vračati. Delo bi trajalo okrog 15 mesecev. Omenjeni inženir-agent S. A. je najemal delavce Izlasti v Barkovljah, na Opčinah, Greti, Kontovelu, in mnogo delavcev in tudi kmetov Je Že sprejelo ponudbo ter so že izrcčili svoje delavke knjižice oziroma potne knjižice in dvajsetorica Je tudi že odpotovala v Ameriko. Z ozirom na to izseljevanje so se imeli vršiti te dni v raznih krajih okolice shodi. Povdariti treba, da je bilo najetih nad 300 delavcev. Te dni je italijanski konzulat obvestil tukajšnjo policijsko ravnateljstvo, da Je inženir A. S. storil isto v Italiji in v Švici, da |e bil radi aretiran, potem pa proti kavciji 1000 lir izpuščen na svobodo. Ali komaj Je bil na svobodi. Je pobegnil in kakor smo videli, je prišel v Trst, da nadaljuje tukaj svoje nesrečno delo. Vsled te prijave je policijska oblast takoj aretirala omenjenega regnikolskega inženirja S. A. in }e zaplenila važne listine, ki jih je imel v hotelu, v katerem je stanoval. Policijskemu komisarju g. Keršovanu se je posrečilo pregovoriti že precejšnje število delavcev, ki so sprejeli pogodbo in so bili na tem, da odpotujejo v Ameriko. Gre tukaj očevidno za goljufijo na ŠirŠi podlagi v edini namen dobičkarstva do 20% od osebe, ki jih paroplovna družba piača agentu, ki je najel uboge prevarjene delavce, da se izselijo. Opozarjamo torej vse delavce, ki se mislijo izseliti v Ameriko, naj ne verjamejo sladkim besedam brezvestnih agentov, kajti stara izkušnja že uči, da]ih Čakajo v Braziliji le beda, bolezni in še huje. Oddaja del na postaji v Kranju. V postaji Kranj proge Trbiž-Ljubljana se napravi vodni reservoar in napelje vodni zaje-malnik za lokomotive. Tozadevne dobave in dela se oddajo ofertnlm potom deloma za pavšal, deioma proti enotnim cenam in naknadni izmeri. Podrobni pjodatkl so v eni prihodnjih Številk listov '„Osservatore Triestino" in Laibacher Zeltung". Ofeite je vložiti najkasneje do 20 avg. 1912 — 12 opoldne pri c. kr. ravnateljstvu diž. železnice v Trstu. Tečaj za uporabo sadja in zelenjadi, priredi kranjska kmetijska Šola na Grmu od 9.—12. septembra s sledečim sporedom : V ponedeljek 9. septembra od 2.—4 : Pomen konserviranja sadja in zele-njadl. Vzroki pokvarjenja sadja. V torek 10. septemara od 8.—10. dopoldne: Kipenje. Klsanje zelenjadi. Kon-serviranje zelenjadi v kozarcih in puščicah O J 10.—12 : Praktične vaje v šolski kuhinji. Popoldne od 2.—4: Naprava mozge (zalzna), mozge (povldla) in zdriza. Od 4.-6.: Praktične vaje v šolski kuhinji. V sredo 11. septembra od 8.—10. dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadnih kon-serv. Od 10.—12.: praktične vaje v šolski kuhinji. Popoldne od 2.—4.: Naprava soka iz jagodičevja. Od 4.-6.: Praktične vaje v šolski kuhinji. V četrtek 12. septembra. Dopoldne od 8—10.: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10.—12.; Praktične vaje v sušenju. Popol. cd 2 — 4.: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4.-5 popol.: Praktične vaje v sadovnjaku In sadni kleti. V p e t e k 13. septembra : Dopoldne od 8.—10.: Naprava sadjevca (mošta). Se stava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava octa. Od 10.—12: Praktično razkazovanje v vinski kleti. Popoldne od 2.-4.: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4—5.: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja od 9.—12. septembra so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in dekletam. Predavanja od 12,—13. septembra pa bolj našim gospodarjem. Tečaja se Je udeležiti vseh 5 dni j, ali pa tudi samo prve 3 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker bo z ozirom na praktične demonstracije sprejeto le omejeno Število udeležencev, se |e treba priglasiti do 26. avgusta. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske, .EDINOST" št. 215 StTJD m. ki pravočasno zaprosijo za podporo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Nove-gamesta in za prehrano po 2 K na dan Vendar se izplača podpora le tistim, katerim se Je izrecno dovolila. Priglasilom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik tečaja udeležiti. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1912. sledeči promet: Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 560 K 23 2) Prispevki podružnic Kranjsko . 1079 K 40 Štajersko. 191 K 02 Koroško . 42 K — Primorsko 634 K 58 Nižje Avstr. 100 K —__ Skupaj 2.047 K — 3. Razni prispevki 6.528 K 51_ skupaj . . . 9.135 K 74 b) izredni dohodki: Prispevki za obrambni sklad 1.363 K 56 skupaj . . . 10^499~~K~30 Izdatki. A) redni izdatki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . . 16.262 K 40 B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, oz. obrambni sklad..... 1.363 K 56 skupaj . . . 17.605 K 96 torej primankl]a]a . . 7.106 K 66 Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. P. n. gg. igralci in g.čne igralke, ki niso še dosedaj stavili svoje predloge za angažma pri „Slov. gledališču" za bodočo sezono, vabimo podpisani na pogovor, ki se bo vršil danes zvečer ob 8.30 v prostorih „Delav. podp. društva* v ulici Giorgio Galatti št. 20 I. Pcžar, Ljubič i dr. Tržaška mala kronika. Pretep v zaporu. V eni celic v, preiskovalnem zaporu v ul. Tigor so skupno zaprti Josip Carner, iz Blatograda pri Celovcu, star 38 let, kovač, Ferruccio Rainetti, star 23 let, iz Trsta, težak in neki Josip Panciera. Radi malenkostne stvari se je omenjena trojica začela sinoči prepirati in konečno sta prvoimenovana do dobrega na-klestila Panciero. Oba pretepača so vzeli na zapisnik ter jima nakazali potem strožji zapor. Koledar in Treme. — Danes: Najdba sv. Štefana. — Jutri: 10. ned. po BinkoŠtih. Dominik sp. Temperatura včeraj ob 12. opoldne 29* C°. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Tendenca za nevihte. Vroče. Lokalni vetrovi. Društveno vesti. Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 4. t. m. se vrši ob 3. uri popoldne v telovadnici na Opčinah izkušnja ženskih oddelkov za nastop na Bledu. Opozarjajoč na sklep župnegč vaditeljskega zbora, da so pri-puščene k nastopu le one članice, ki so bile pri izkušnji, vabim bratska društva k polooštevilni udeležbi. Bratje načelniki morajo biti navzoči! Ambrožič, nač. TSŽ. Društvo državnih uslužbencev priredi Jutri v nedeljo ob 5. popoldne veselico bogatim in zanimivim sporedom na crasnem vrtu društva Austria, ulica SS. Martiri 22. Ples bo trajal do polnoči. V slučaju slabega vremena se veselica odloži na naslednjo nedeljo dne 11. t. m. Cesarsko streljanje v Bazovici. Kakor vsako leto priredi tudi letos Tržaško ČEVLJI gumija s pristnimi petami iz Izboren plen I BM TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI družba z o. z. Trst — ulica Tiziano Vecellio štev. 3. — Telefon Stev. 250. — Izleti na vse kraje in varne. — Cene zmerne po dogovoru. z avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne, solidne M o> J)C O > o c E S * JC fcjo o > ka co o. JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu avejo pekarno in sladčičarno v kateri prodaja vea dan svež kruh in Bladčice vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. „Slavija" uza], zavarao, banka v Pragi Rezervni fondi K 53,758.28524. Izplačane odškodnine In kapttalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti draga vzajemna z a var. naše držav« z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGHAR, ulica Coserma 12, TELEFON št 21-47. G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. JCP Seno X., slama, ogertko seno, — beneški otrobi, otrobi št. 84, cO ni Ako želite jesti vedno dobro testenino zahtevajte samo ono iz tovarne EMILiO KOČEVAR v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni. ODLIKOVANA tržnffin prodajalna obuunl ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT; 21 Sazun različnih izberov najfinejših raoSkih in Jen 'Irib obuva! po najni^jib cenah so prodaja;'« taci po izrednih cenah : Usnje Bosc&lf 8 trakovi . . . . po K 10 Jsnje Bozcalf z elastiko . . . . po K IC - Usnje Boscalf oblika Oerby . - po K I0 5C iianje Boxcaif z zaponaoti Triumph po K 10 5C Esaki za dečke 1 K manj. - Vaskov. blago I. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. JOSIP BABIC - Trst ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 1J—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). M obro jutro! Kam pa kam? ..vrrera kupit par čevlje?." — „Ako hočeto hiti dobro pcetrežen. Vam svetujem, da gresta v ulico Riborgo št. 31 (,A! buon Operaio*) tem dobite vsakovrstno obuvalo od naifinejie do najnavadnejše vrste po nizki ceni.u SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. IVANC1C. via San Marco št. 12. Priporoča svojo na nov||%nM in gramofoni. — loj« t Uro poijetje na pozna kultrinot. — Udani USIHEVU Gorica, ulica Sinnlclplo it. 1. gramofoni. — Boj« SVOJI K SVOJIM! Stran IV. „EDINOST44 St. 215 V Trstu, dne 3. avgusta 1912 vojaško veteransko društvo Cesar Franc Josip I v mesecih avgust, september in oktober na vojaškemu streljišču v Bazovici cesarsko streljanje. Streljanje prične Jutri v nedeljo. Resul-tati streljanja se bodo upoštevali že z gori omenjenim dnem za dobitke pri cesarskem streljanji), ki se bo vršilo s slavnostjo raz deliteve dobitkov dne 6. oktobra. Namen te prireditve Je vežbati mladeniče in tisto raožtvo, ki ni služilo vojaštva, v dobre strelce. — Strelni pouk deli drušlvo brezplačno. Kakor strelci zamorejo vstopiti k dru Štvu mladenči od 16-tega leta naprej in pa možtvo, ki ni služIlo pri vojakih. Plačati je 5 K letnine. Vpisovanje se. vrši v društveni pis£ra<, ulica Gelsi Št. 12. Člani in gostje so uljudno vabljeni na obilno udeležbo se svo jimi družinami, prijatelji in znanci tega športa v obilnem Številu. Vstop na streljišče je svoboden. Zav. gov. Živine in pev. društvo „Zvon" na Opčinah, priredita jutri v nedeljo, veselico s petjem, igro, denarno tombolo in plesom. Odbora vabita na obilno udeležbo. Trgovske pomočnike se poživlja na velevažen sestanek, ki bo jutri v nedeljo ob 2.30 pop. v prostorih Trgov, izobraž. društva ul. Sv. Frančiška 2. tiar. del. organizacija. Deputacija v imenu slovenskega delavstva na c. kr. namestništvu. Kakor znano, Je bila na zadnjem protestnem shodu NDO izvoljena deputacija z nalogo, da intervenira pri najvišj politični oblasti na Primorskem in Jej sporoči, kaj se vse dogaja s slovenskim delavstvom v tovarni „Linoleum", da so bili v zadnjem času odpuščeni raai organizacije trije delavci ter da se v tej tovarni slovensko delavstvo preganja na vse mogoče cačine — ter obenem naprosi najvišjo politično oblast, da stori tozadevno vse potrebno, da se odpravijo ti nedostatki in to že z ozirom nato, ker obrtna oblast nič ne ukrene. Tozadevno so torej intervenirali včeraj dopoldne na c. kr. namestništvu: predsednik NDO dr. Kisovec, strokovni tajnik Brandner, ter delavca Škulin in Loboda. Najpoprej Je bila deputacija zelo prijazno sprejeta po dvotnem svetniku Laščaka, ki se je za predmet zelo zanimal. Nato je bila deputacija predstavljena nam. podpredsed niku grofu Atemsu, ki jo je sprejel istotako z veliko prijaznostjo. Deputacija je g. nam. podpredsednika natančno informirala o obupnih razmerah delavstva tovarne „Linoleum*. Gosp. nam. podpredsednik se je posebno zanimal zi delavni red tovarne „Linoleum", kl je zelo pomanjkljiv ter nasprotuje raznim določbam obrtnega reda, na pr. glede odpovednega roka in opoldanskega počitka ter si tudi semtrtja zabeležil gotove nedostatke v tej tovarni, obljubivši deputaciji, da bo naložit nižjim inŠtancam, da zadevo takoj preiščejo da se napravi pravično red in mir. — Z zadoščenjem moramo konstatirati, da sta se dostojanstvenika pogovarjala z deputacijo v slovenskem jeziku. — Delavci tehničnega zavoda pri Sv. Andreju! Danes ob 7 30 zvečer važen sestanek v društvenih prostorih N. D. O. ulica Sv. Frančiška 2. Ta sestanek je velike važnosti. Pridite vsi 1 Ako se pri sedanjem mezdnem gibanju ne bo moglo doseči nič, bodete sami krivi. Dosežemo le tedaj kaj, ako sodelujemo vsi I Odbor skupine N. D. O. „Sv. Andrej4*. — Skupina N. D. O. „Tovarna olja" sklicuje za nedeljo ob 9 30 dopoldne zelo važen sestanek v društvenih prostorih NDO, ulica Sv. Frančiška 2. Tovariši, delavci! Pridite polnoštevilno ! Stvar je zelo važna. Nihče naj ne izostane. Odbor. — Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi vse odbornike in namestnike na izredno sejo, ki bo Jutri v nedeljo, ob 9. zjutraj v društvenih prostorih. Ker je dnevni red zelo važen, se prosi, da nihče ce manjka. _ Vodstvo. Vesti iz Goriške« Komen. Jutri v nedeljo, dne 4. avgusta se bo pri nas vršila javna tombola na Krvavicah tik JetniŠnice c. kr. okrajneg; sodišča. Tombolo priredita društvi: Podružnica družbe sv. C rila in Metoda in „Bralno društvo*. Cinkvina K 100 — in tombola K 200—. Srečka 40 stot. Pred igro in pc igri bo svirala godba in bo ples v gostilni Kovačlčevi nasproti okrćjni sodnijl. Ker je čisti dohodi k določen v dobrodelen namen, upamo obilne udeležbe od vseh krajev naše Komenščine in tudi od drugod. Geslo: „Mal položi dar domu na a 11 a r l" naj se uvažuje ! Komenske krčme bodo preskrbljene z dobro jedjo in pijačo. Tombola prične ob 4 pop. V ponedeljek smo tukaj pokopali 15letno deklico Marijo Buda, hčerko tukajšnjega posestnika in krčmarja po domače „Tunca" Ta deklica je bila nadarjena in lepega vedenja ter je svojeČasno dovršila tukajšnjo šolo s prav dobrim uspehom. Da bi se bolj izvežoald v nemščini, je posečala eno leto samostansko šclo v Gospe Svete na Koro škem. Prišedša domov na počltn.ce, je pri- čela hirati, napadla jo je sušica, kateri je podlegla. Imela je lep pogreb. Belo oblečena dekleta so nosile, križ, vence in krsto in tako |o sprejmile v lepem redu v cerkev in na pokopališče. Blag Jej spomin. Preostalim pa naše sožaljel „Narodna delavska organizacija" v Gorici skliče v kratkem protesten shcd radi prepovedi izleta tržaške „Narodne delavske organizacije" v Goiico. Na shodu nastopajo razni govorniki iz Gorice in Trsta. Pričakovati je torej velike udeležbe. Vtcti iz Istr«. Iz Padene pri Bujah. Tu pri nas smo res zapuščeni, kakor da ne bi nikdo znal za nas. Če bi prišel k nam tuj človek, bi ne vedel, prebivajo-!! tu Slovenci ali Lahi. Naša davčna občina Št. Peter—Padena —Nova vas Šteje 120 številk in nad 1200 duš, a v nobeni vasi nimajo poštnega nabiralnika. Imamo sicer pismonošo, ki prinaša pošto — dvakrat na teden, a še to le do pol ceste, do edine hiše poleg ceste poi ure od vasi. Tja morajo ljudje sami hoditi po pisma, ako )ih hočejo imeti. Ako ne, morajo čakati tudi po cel mesec, ako se ni pismo med tem — kam izgubilo. In to se dogaja večkrat, celo tudi z vrednostnimi pošiljatvami. Radi teh, za naše civilizirane čase sramotnih nedostatkov so bile že večkrat pritožbe na c. kr. poštno ravnateljstvo, ki pa ni hotelo povišati nagrade poštnemu selu. Za boii 2 kroni seveda ne bo nikdo hodil okoli po cele dneve, od ranega jutra pa do poznega večera. Na nabiralniku Je na prvem mestu nemški K. K. Postablage, potem italijanski I. R. Coletoria postale, v slo venŠčini pa ni niti črke, dasi je prebivalstvo slovensko. Tako je tudi na tablah v vseh treh vaseh: Distretto Pol. Capcdistria, Comune Pirano, Frazlone Padena itd. Zahtevali smo tudi šolo in naš župan Fragiacomo nam Je celo zastonj ponujal §olo — „Lege Nazionale" ! Slovenske pa da ne dobimo nikdar več. O i t a I i a n a o n i e n t e i Naši potrpežljivi prebivalci pa bi se bili zadovoljili s slovensko italijansko šolo. Ali tudi te ne. Signori bi nas hoteli po sili narediti za kake Romagnole. Mi pa hočemo ostati Slovenci in bomo zahtevali šolo: O slava o niente. I — J. S. mesto cvetlic na krsto g.ce Hladnik 2 K za C. M. družbo. Svoto hrani uprava. — Svetoivanski podružnici Je daroval g. Andrej Ličen K 1*—, ker se ni udeležil veselice otroškega vrtca. G. Pahor Maiij je nabral v nenarodni krčmi v Rojanu med svetoivanskimi cerkvenimi pevci K 2 30, in to zato, da je zagrizenemu natakarju da! pod nos. Prav tako 1 Hvala I — Popravek. V „Edinosti" dne 21. julija Je pomotoma objavljeno, da je ženski oodružnici darovala gospa Matilde Grom 3 K; darovala pa Je gospa Matilde Tur k in ne omenjena. ■■■■■■ ■ MM ■ ■■■■■■ HALI OGLASI ■■■■ ■ iS sls ■■■■ MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. v vlaku UUOUUUIblia, med Codroipo in Gorico go-v< rila z nekim gcapedom italijanako-slovensko, bi rada izvedela njegov naslov. Ctonnuonio (2 Bobi in kuh'Dja) * majhnim Ololluv HlljO hlevom, ako mogoča tudi Bke-denj, v bližini n.esta ee išče. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinost' pod štev. 500. ^pfgjfUgffl trgovskega pomoČDika mešane Goriup, Prošek. stroke. Nastop 12. avgusta. Alojz 1622 Brivnica e^&antna> v centrumn, se proda po IIL nadstropje. ugodni ceni. Pujae-nila Caseima 12. 161K Išče se učenca za bufet. Več Be iz.e v ulici Caserma 12, IIL nadstopje. 1620 Mlorl upokojen državni uslužbeaec, vešč slo~en-1*1 Idil h tega. italijanskega in nemškega jezika, išče službo kot inkasant a!i kaj primernega. Na zahtevo tudi kavcija. Pcnudbe pod „Služba" na Inae-ratni oddelek Edinosti. 1621 V nedeljo 4*L m' *** na Greto'kjer b' Bulo. velisi ples in veselica v gostilni 1613 Pnelnnio v ladjedelnice v Tržiču, ob- I UOlUpJO stoječe iz pritličja, polunadstropja. 3 nadstropij se proda za E 110.000, na račun kron 50 000; dohodek K b4C0. Nadalje dvorec, hišica, zemljišče v mestu. Kremser, Acquedotto 9. 1600 Prk»tilno pe proda v Kojsnu E 6 500, drbga UUSlIind v al. Giulia E 6.000. Kremser. Acquedotto 9. 1601 Pnclnflio novo v ul* Commercihle prolungata I UolUpjt? g prostorov, zelo pripravno za dve družini, zemljišče 300 oralov se proda za E 14.COO Na račun E 7000. Kremser, Acquedotto 9. 1602 Mo nrnrioi j® ve<^a množina živega apna nd prUUdJ Apno se lahko dvigne od torka 6. avgusta naprej, cene zmerne Zgiasiti se pri Eonsumnem društvu na Opčinah ali pri Ivanu Vidav na Opčinah 158. 1596 flflfiaifl ifl Pff dajo se pod dobrimi pogoj krčme U UII d JII t mestu in okolci. Dober zaslužek zagotovljen. Oddajo ee takoj v nsjem različni magazini. Pojasnila čaje Ccllarsich, kmaina Corso ud 9—JI in 4—6. 1617 NOVA GOSTILNA Trst, ulica del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko crno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. ==r DomaČa kuhinja! == MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago I ------ Najtočneja postrežba. ZMERNE CINE. iar Zaloga obuvala in iaatim delalnioa ■■■■ PAVEL VISINTINI Trst, ol. Glosue Corduttl 31. "Velika izbera lsc&kih in žeDskib čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno 5' po mirnih cenah Dne 24. avgusta se preseli v isto Ulico Št. 27 blizu hotela Moncenisio Mimeria ~ Buffet Trst Tla Carlo Gliega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. rr^rrcc^r Prvovrstno pivo. cccccccccccri Priporoča se za obilen obisk JAKOB V0LPIX. lekarna v T^stu, ul. Miramar 29. 2 krat s a dan sveže domače mleko, pivo in vino v steklenicah. — Velika zaloga slaščic in čokolale. Priporoča se Otilija Fumolo. (MILNA 11. D. 0. v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem časa. V a razpolago več sob za prenočišče po nizkih cenah. - Pi iporoča se za obilen obisk. ŠTIPAN MIMIOA trgovina dalmatinskih ris lastnega proizvoda iz Kogaznice pri OmiSn GOSTILNA v ulici sette Fontane it 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli'Istri« št. 14. Tli« na debelo in ta družino ▼ vseh ■ - gostilnah. - e Odprla se je nova dalmatinska točilnica vina v Barkovljah u I ca Peraro7o št. $11 (Boverto) - h ša Ščuka, - Toči se dalmaiinsko vino od Omiša, črno, opolo in belo, Puntigamsko pivo. j Vsako rstna hladna jedila. Cene zmerne | . Za obilen obisk se priporoča Matija Bulić, lastnik. Slovenci in meščani! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulic! Sette Fontane št 13, za to se Vam toplo priporoča udani ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIMI Avgust Holti vla Stadion 35. Velik izbor Pl«cqufc-veržic garantiranih in priveskov. Napratniki in zspRatniee. Ziate, srebrne, niteinpte in jeklene ure. Regohtorji iz prvih tvoroic Zenit" in „Ornega". Poprav p z garancijo eneg* leta. CJrami-| r>ol in plošče vseh vrst. jastzjzeESEiziz. -r J«. >- w resu . Trgovina kuhinjskih potrebščin Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav. Ceds zmerne. Prip reči se za obilen oM. MJOVO ^€otel provinciale (Novi defcelni hotel) Trst, ?a go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. Gostilna „Alia ColomUa" 7 i st, uli cm Ctimmerclale 14 toči najbolje dalmatinsko in istrsko Orno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila ——— vedno na razpolago. ———■ POSTREŽBA TOČNA. — CENE ZMERNE. Za obilen obi^k se priporoča udani LEOPOLD NOVIČ, lastnik. Gualtiero Cozzio Pasao San Glorannl Z In Torrente la (nasproti Cbiozzl) Trat PRVA brusarska :: DELAVNICA :: La električni motor Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. m > K e N e OL 0 dobroznani zalog! IzMjenih oblek ulic« Arcata St. 1, nasproti gostilne mAll'Antlco ussaro PočenSi od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih siikenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredno nizkih ceruh, tako .la se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani V1TTORIO PISCUR. "D O N O m u> i