31. m me nearac n«, mečem 31TB ura df sleiu aaai rea mečem Meščani, meščani, meščanke! Dogodek je tu, dogodek imate s? mestu! (Slavko Grum) 3i teh sinusne * 9. II El. 13ISE £111 Torek, g. marec ob 20.30 Več avtoric MEŠTIRIX KUD Metrix, Ljubljana -KL4- -to Sreda, 10. marec ob 19.30 Gregor Čušin HAGADA Mestno gledališče ljubljansko Četrtek, II. marec ob 19.30 Boris Kobal DRAGI KUČAN TI PIŠEM ... SNG Nova Gorica Režija Boris Kobal •KL*-KL+-KVh Petek, 12. marec ob 19.30 Slavnostna otvoritev 34. Tedna slovenske drame in razglasitev nominirancev za Grumovo nagrado Režija Jaka Ivanc -KL+-KI* Petek, 12. marec ob 19.30 0. J. Traven EGZIBICIONISTA (EKSHIBICIONIST) Atelje 212, Beograd, Srbija Režija Milan Karadžič Petek, 12. marec ob 23.00 Koncert ALEŠA HADALINA in JOŽIJA ŠALEJA After hoursv baru Mitnica •KM- Sobota, 13. marec ob 10.30 do 13.OO Delavnica dramskega pisanja Tomaž Toporišič: PISATI ZA ODER, PISATI NA ODRU Uvodne besede •ioh^ho Sobota, 13. marec ob 14-3° do 17-30 Delavnica dramskega pisanja Matjaž Zupančič: GLEDALIŠČE V DRAMI +-^4--XX--XX- Sobota, 13. marec ob 19-3° Več avtorjev KOŽA SLG Celje Režija Jernej Lorenci +OI- -X>H -XX- Sobota, 13. marec ob 23.OO Koncert skupine BOSSA DE NOVO After hours v baru Mitnica Nedelja, 14. marec ob 10.30 do 13-00 in ob 14-3° do 17-3° Delavnica dramskega pisanja Draga Potočnjak: V ISKANJU DIALOGA -XX--X4--XX- Nedelja, 14- marec ob 19.30 Dominik Smole KRST PRI SAVICI SNG Drama Ljubljana Režija Meta Hočevar Predstava bo odigrana v SNG Drama Ljubljana. Brezplačni avtobusni prevoz izpred hotela Creina v Kranju ob 18.30 Nedelja, 14- marec ob 19.30 Rokgre TO Bosansko narodno gledališče Zenica, BIH Režija Lajla Penjič Ponedeljek, 15- marec ob 14-3° do 17-3° Delavnica dramskega pisanja Evald Flisar: OBRT UMETNOSTI -XX--XX--XX- Ponedeljek, 15. marec ob 19-3° Tanja Viher, rokgre ŠTEFKA, MILAN SNG Drama Maribor Režija Matjaž Latin -KL+ -K>i- Torek, 16. marec ob 14-3° d0 17-3° Delavnica dramskega pisanja Evald Flisar: OBRT UMETNOST Draga Potočnjak: V ISKANJU DIALOGA -TL*-KL* Torek, 16. marec ob 17.00 Nada Križnar DRUŽINSKI DOŽIVLJAJI Varstveno delovni center Kranj Režija Nada Križnar •KL4- ror Torek, 16. marec ob 19.3° Saša Pavček ČISTI VRELEC LJUBEZNI SNG Drama Ljubljana Režija Dušan Jovanovič ■lOh-K>t- Sreda, 17. marec ob 14-3° d° 17-3° Delavnica dramskega pisanja Evald Flisar: OBRT UMETNOSTI Draga Potočnjak: V ISKANJU DIALOGA -KLa- Sreda^ 17. marec ob 19-3° Bine Štampe Žmavc CESARJEVE PREOBLEKE SNG Drama Maribor Režija Miha Alujevič -K^t--tr>b Četrtek, 18. marec ob 14-30 do 17-3° Delavnica dramskega pisanja Matjaž Zupančič: GLEDALIŠČE V DRAMI Četrtek, 18. marec ob 19.30 Ervin Fritz MIRAKEL O SVETI NEŽI 5LG Celje Režija Vinko Modernorfer Četrtek, 18. marec ob 23-00 Koncert skupine AUTODAFE After hours v baru Mitnica Petek, 19. marec ob 10.00 do 13-00 in ob I4-30 do 17-3° Delavnica dramskega pisanja Graham Whybrow: USTVARJATI MOST PRED PISATELJI IN GLEDALIŠČEM Sacha Wares: REŽISER IN DRAMATIK: SKUPNO DELO -KM- Petek, 19. marec ob 19.30 Andrej Rozman - Roza OBUTI MAČEK Špas teater Mengeš Režija Vito Taufer Petek, 19. marec ob 23-00 Koncert skupine JURKI 5 BASISTI After hours v baru Mitnica •re-t- -K-+ aop Sobota, 19. marec ob 10.30 do 13-00 Delavnica dramskega pisanja Graham Whybrow: USTVARJATI MOST PRED PISATELJI IN GLEDALIŠČEM Sacha Wares: REŽISER IN DRAMATIK: SKUPNO DELO Sobota, 20. marec ob 14-3° do 17-3° Delavnica dramskega pisanja Graham Whybrow: USTVARJATI MOST PRED PISATEUI IN GLEDALIŠČEM Sacha Wares: REŽISER IN DRAMATIK: SKUPNO DELO -KL+ Sobota, 20. marec ob ig.OO Zaključna slovesnost 34. Tedna slovenske drame, podelitev Grumove nagrade in Šeligove nagrade za najboljšo predstavo Režija Jaka Ivanc •KL*-K>P Sobota, 20. marec ob 20.00 DJ Žele: DISCO PARTV After hours v preddverju gledališča mo niiisitfi tisihjii “PISATI ZA ODER, PISATI NA ODRU” 13.-20. MAREC 2004 V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU KRANJ Sobota 13. 3. 10.30.-13.00 UVODNI NAGOVOR Tomaž Toporišič: 'PISATI ZA ODER, PISATI NA ODRU' 14.30 -17.30 Matjaž Zupančič: GLEDALIŠČE V DRAMI Nedelja 14. 3- 10.30 - 13.OO in 14.30 —13.OO Draga Potočnjak: V ISKANJU DIALOGA Ponedeljek 15. 3- 14.30 -17.30 Edvald Flisar: OBRT UMETNOSTI Torek 16. 3* 14.30 -17.30 Edvald Flisar: OBRT UMETNOSTI Draga Potočnjak: V ISKANJU DIALOGA Sreda 17. 3* 14.30 -17.30 Edvald Flisar: OBRT UMETNOSTI Draga Potočnjak: V ISKANJU DIALOGA četrtek 18. 3- 14.30-17.30 Matjaž Zupančič: GLEDALIŠČE V DRAMI Petek 19. 3. 10.30- 13.OO in i4.3O-i7.3O Graham Whybrow (Rogal Court): USTVARJATI MOST MED PISATEUI IN GLEDALIŠČEM Sacha VVares (Rogal Court); REŽISER IN DRAMATIK: SKUPNO DELO Sobota 20. 3« 10.30- 13.OO in 14.30 - 17.30 Graham Whybrow (Rogal Court): USTVARJATI MOST MED PISATEUI IN GLEDALIŠČEM Sacha VVares (Rogal Court): REŽISER IN DRAMATIK: SKUPNO DELO MISflOP FBI FUfimtMIM “WRITING FOR THE STAGE, WRITING ON THE STAGE” MARCH 13-20, 2004, WEEK OE 5L0VENIAN DRAMA, PREŠEREN THEATRE OF KRANJ SATURDAV, March 13 10.30 am -13.00 pm OPENINO SPEECH Tomaž Toporišič: 'VVRITING FOR THE STAGE, VVRITING ON THE STAGE' 2.30pm-5.30pm Matjaž Zupančič: THE THEATRE IN THE PLAV SUNDAV, March 14 10.30 am —1.00pm and 2-30pm — 5.30pm Draga Potočnjak: IN SEARCH OF DIALOGUE MONDAV, March 15 2.30pm-5.30pm Edvald Flisar: THE CRAFTOF ART TUESDAY, March 16 2.30pm-5.30pm Edvald Flisar: THE CRAFT OF ART Draga Potočnjak: IN SEARCH OF DIALOGUE WEDNESDAY, March 17 2.30 pm-5.30 pm Edvald Flisar: THE CRAFT OF ART Draga Potočnjak: IN SEARCH OF DIALOGUE THURSDAY, March 18 2.30pm -5.30prn Matjaž Zupančič: THE THEATRE IN THE PLAV FRIDAY, March 19 10.30 am —1.00pm and 2-3°pm — 5-3°pm Graham Whybrow (Rogal Court): BUILDING A BRIDGE BETVVEEN VVRITERS AND THE THEATRE SachaVVares (Rogal Court): DIRECTOR AND DRAMATIST: A COLLABORATION SATURDAY, March 20 IO.30 am —1.00pm and 2-3°pm — 5.30pm Graham Whybrow (Rogal Court): BUILDING A BRIDGE BETVVEEN VVRITERS AND THE THEATRE Sacha Wares (Rogal Court): DIRECTOR AND DRAMATIST: A COLLABORATION KAZALO / CONTENTS USMERJENI V PRIHODNOST/ Directedtouiard the Future Andreja Rihter.11/13 DRAMSKA ČARNOST / The Ailure of the Theatre Mohor Bogataj.........15/16 PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DAUE / The Dogs are Barking, the Caravan Moveson Borut Veselko.................................18/21 GRUMOVA NAGRADA / GRUM AVVARD IZBOR - ŠE NAPREJ ZGOU SREČNO NAKLJUČJE?/VVill our Choice Continue to be Just a Matter of Lučk? Vilma Štritof Čretnik.......26/30 Vsi Grumovi nagrajenci / The Grum Avvard VVinners.................34. Strokovna žirija za Grumovo nagrado 2004 /The Grum Avvard ExpertJurg 2004...35 Dramska besedila v konkurenci za Grumovo nagrado 2004 / Plags Competing for the Grum Avvard 2004..........................36 ŠELIGOVA NAGRADA/THE ŠELIGO AVVARD VPRAŠANJA, KI SE NASTAVLJAJO ODGOVOROM / tfuestions Posed toAnsujers Matej Bogataj.........................38/42 Strokovna žirija za Šeligovo nagrado 2004 /The Šeligo Avvard ExpertJury 2004.. 45 TEKMOVALNI PROGRAM / COMPETING PROGRAMME Več avtorjev: KOŽA / Skin.........................................51 Dominik Smole: KRST PRI SAVICI / The Baptism on the Savica........55 Tanja Viher, rokgre: ŠTEFKA, MILAN................................59 Saša Pavček: ČISTI VRELEC UUBEZNI / The Pure WellofLove...........63 Bina Štampe Žmavc: CESARJEVE PREOBLEKE / The EmperorChanges Clothes.67 Ervin Fritz: MIRAKEL 0 SVETI NEŽI / Miracle Play aboutSt. Agnes...71 Andrej Rozman - Roza: OBUTI MAČEK / Puss in Boots.................75 MEDNARODNI PROGRAM / INTERNATIONAL PROGRAMME DELAVNICA DRAMSKEGA PISANJA / THE VVORKSHOP FOR PLAYWRIGHTING 'PISATI ZA ODER, PISATI NA ODRU' / 'Writing for the Stage, Writing on the 5toge'TomažToporišič...............................80/81 ROYAL COURT - VELESILA NOVE DRAMATIKE / Rogal Court - The Force ofNem Plaguirighting......................82/83 Graham Whybrow, Sacha VVares (Royal Court)........................84/85 Evald Flisar, Draga Potočnjak, Matjaž Zupančič....................86/89 GOSTUJOČI PREDSTAVI / GUEST PERFORMANCES 0. J. Traven: EGZIBICIONISTA (EKSHIBICIONIST) / The Exhibitionist.93 rokgre: TO /That.................................................95 5PREMUEVALNI PROGRAM / OFF PROGRAME PREDIGRA/FOREPLAY Več avtoric: MESTIRIK / WeFourX.................................100 Gregor Čušin: HAGADA / Haggada..................................102 Boris Kobal: DRAGI KUČAN Tl PIŠEM.../ DearKučan lamwriting togou..104 SPREMUEVALNA PREDSTAVA / OFF PERFORMANCE Nada Križnar: DRUŽINSKI DOŽIVLJAJI / Familg adventures............106 AFTERHOURS Aleš Hadalin 6 J oži Šalej..................................110/111 Bossa de novo...............................................112/113 Autodafe....................................................114/115 Jurki 6 Basisti.............................................116/117 DJ Žele.........................................................118 NAGRADE 33. TEDNA SLOVENSKE DRAME / THE 33RD WEEK OF SLOVENIAN DRAMA AVVARDS Grumova nagrada 2003 / Grum Avvard 2003 ..................120/121 Griin-Filipičevo priznanje 2003 / Griin-Filipič Avvard 2003.122/123 Velika nagrada 2003 / Grand Prize 2003 .....................224/125 ANDREJA RIHTER, Ministrica za kulturo K' Usmerjeni V prihodnost 'VZA- ■VZA- V marcu, ki naznanja začetek začetkov - pomlad, novo brstenje in rast, se v Prešernovem gledališču v Kranju odvija Teden slovenske drame, edinstveni festival, ki vzpodbuja nastanek novih izvirnih slovenskih dramskih besedil ter uprizarjanje slovenske dramatike. Izkušnje iz tujine kažejo, daje bila v okoljih, ki nam veljajo za zgled in so danes kreativno najmočnejša in tudi največji izvozniki dramatike, vzpostavljena potrebna podporna infrastruktura Pred prihodom nove generacije uspešnih dramskih piscev. Kar še ne pomeni, da se z okrepitvijo institucij, kot je Teden slovenske drame, že pojavi veliko število uspešnih dramskih Piscev. Obstoj tovrstnih centrov vzpodbude in podpore je le Predpogoj, da potenciali ne izzvenijo v prazno. Zdi se, da je vloga Tedna slovenske drame z razpisom za Grumovo nagrado za slovenske razmere odločilna in odrešujoča in zato je povsem 'ogično, da sodi festival med akcije, ki jim nadenemo oznako "v javnem interesu". A razvoj Tedna slovenske drame se v zadnjih letih ni omejil le na izbiranje in nagrajevanje najboljših dramskih novitet ter na (po novem bienalno) nagrado za dosežke v slovenski dramaturgiji. Zelo pomembni so tudi napori, vloženi v vzpodbujanje gledališč k uprizarjanju novih slovenskih dram. Pisanje novih dram je brezplodno ali vsaj ne do kraja dovršeno, če ne najde svojega odra in igralcev; nagrada za najboljšo uprizoritev je dodatna vzpodbuda gledališčem, da v svoje programe vključujejo slovenska besedila - tudi nova -, ki se prvič predstavijo v okviru razpisa za Grumovo nagrado. Morda pa je še najbolj pomembna usmeritev skrb, ki jo organizatorji festivala namenjajo informiranju, izobraževanju in mednarodnemu uveljavljanju slovenske dramatike. Vsaka z jezikom določena dejavnost - in tudi dramatiko bistveno določa jezik, v katerem nastaja-je lahko suvereno in pokončno utemeljena le ob vzpostavitvi primernih vzvodov, ki omogočajo mednarodno izmenjavo informacij in primerjanje rezultatov dela, primerjavo z zunanjim svetom, drugim jezikom. Vsa živahna dejavnost, ki se odvija v okviru festivala, ima vrednost, ki je precej trajnejša kot običajna odmevnost festivalov v javnosti. Programska politika festivala Teden slovenske drame je usmerjena v prihodnost, njeni pravi rezultati bodo opazni potem, ko se bodo festivalski dnevi iztekli in bodo napori vseh sodelujočih pozabljeni; zato so vredni našega spoštovanja in hvaležnosti sedaj. ANDREJA RIHTER, Ministrica za kulturo RS Directed tovvard the Future +^++^1-+^+ Marci1 is a month that heralds new beginnings - the coming of 5Pring, the appearance of goung buds and fresh groujth - and each !Jear at this time, a unique festival takes plače at the Prešeren Theatre in Kranj: the Week ofSlovenian Drama, which promotes new original Slovene playwriting and the staging ofSlovene plags. In countries that todag are seen as the strongest creativelg and that niso are the greatest exporters of theatre - countries that we might w?ll take as models - experience has taught that the necessarg sup-Porting infrastructures mustfirst be in plače before a new generation °/ uccomplished dramatists can emerge. This, ofcourse, doesnotmeanthatjustbgstrengtheningsuchinsti-intions as the Week ofSlovenian Drama a large numberofsuccessful Plaguirights urili automaticallg appear. The existence ofsuch centres f°r encouragement and support is merelg the preliminarg condition f°r ensuring that our potential does not resonate in a ra/d. The Week °f Slovenian Drama, with its Grum Auiard competition, plays a cru-cial and redemptive role, it seems, in Slovene culture, and so it is natural that the festival should be grouped among the activities ure label 'in the puhlic interest'. But over the past few gears, the development of the Week of Slovenian Drama has not been limited to the selection and recogni-don ofthe bestneurplagsorto the (now biennial) auiard forachieve- merit in Slovene theatre as dramaturg. Ofthe utmost important, too, are the festivali efforts to encour-age theatres to stage new Slovene plags. The uiriting of a neui plag remains afruitiess, oratleastan unfinished, taskuntil the plagfinds its wag to a stage and an audience. The Auiardfor Best Production, uihich for the first time is being presented in conjunction uiith the Grum Aiuard competition, is added encouragement for theatres to include Slovene plags, e ve n new ones, in their repertoires. But perhaps the festivaTs most important goal is represented by the organisers' efforts to inform and educate the puhlic and so to win International recognition for Slovene theatre. Ang activitg defined bg language - and theatre is defined, in its essence, bg the language of its origin - can stand confident and proud on a firm foundation onlg if the proper mechanisms have been established for the international exchange of Information and the comparison ofthe results ofour uiork uiith that of others, comparisons with the outside uiorid and otherlan-guages. Ali the exciting events taking plače uiithin this festival possess a value far more enduring than the acclaim festivals ordinarilg receive from the public. The programming policg of the Week of Slovenian Drama is directed touiard thefuture; its trne impact uiill be perceived onlg afterthe dags ofthe festival have ended and the efforts ofall the participants beenforgotten. For this reason, theg deserve our respect and gratitude todag. ANDREJA RIHTER, Minister of Culturefor the Republic of Slouenia H Dramska Č&mOSt -K>h 401- Vsi čari preteklosti ne morejo nadomestiti enega samega dotika s sedanjostjo. V rokah držite droben vpogled v pretekle festivale Teden slovenske drame, obenem pa se bo za vas odvil znova, že štiriintridesetič. Vpogled v preteklost je nadvse pomemben, vendar brez pristnega doživetja sedanjosti in uvida v Prihodnost nima prave vrednosti, festival Teden slovenske drame se je v zadnjih štirih letih nav-"domačnosti", ki ga določa že v imenu, dokončno vzpo-stavil kot mednarodni gledališki festival. Ob vseh zaslugah za razvoj in redno uprizarjanje izvirne slovenske dramatike je pomemben dogodek, ki oživlja staro mestno jedro, pospešuje lokalni kulturni in turistični utrip ter nudi prebivalkam in prebivalcem Mestne občine Kranj kot tudi vsej Sloveniji obilo novih kulturnih spoznanj in enkratnih festivalskih doživetij. Obiskovalke in obiskovalci Tedna slovenske drame boste skozi dvanajst dni deležni intenzivnega, pestrega in predvsem kvalitetnega festivalskega dogajanja. Vabim vas, da mu sami dodate še tisti zadnji ščepec, ki dogodek naredi resnično veličasten-vzdušje in sodelovanje. Ne dvomim, da ne bi vsakdo izmed nas v pestrem programu, ki ga ponuja letošnji festival, našel tisto, kar ustreza našim željam in hotenjem. Najbolj prijetna predstava prihodnosti bo tista, ko bomo današnjemu času rekli 'dobri stari časi'. MOHOR BOGATAJ, Župan Mestne občine Kranj The Alliire of the Theatre ■VZA- -VZA- Ali the enchantments of the past cannot replace the simple touch of the present. What you hold in your hands represents a brief look at past editions of the Week of Slovenian Drama; at the same time, a new, 34th l/l/eek of Slovenian Drama about to unfold before you. While it is of the utmost importance to t°ok back at the past, this means little unless me also experi-ence the present and try to get a glimpse ofthefuture. Oespite its 'domestic' nature, specified even in its name, the Meek ofSIovenian Drama has, oier the pastfour years, finallg established itself as an international theatre festival. But in addition to the important contributions the festival makes to the development and regular staging of Slovene plays, it is Vso an important event that enlivens the old town centre, pro-motes the city's culturai development and the development of tourism, and offers residents in Kranj, as iuell as throughout Slovenia, an abundance of nem culturai encounters and extraordinary festival experiences. Visitors to the Week ofSIovenian Drama mili be able to enjog nine days of intense, diverse and, most importantlg, high-Quality events. I invite you to add thefinal ingredients that mili make the festival something truly splendid - your enthusiasm °ndyourparticipation. I have no doubt that each ofus millfind s°tnething among the festivafs diverse offerings to suit our inclinations and desires. The nicest image we can have of the future mili be one in iuhich me speak of the present as the good old days'. MOHOR BOGATAJ, Mayor of the City of Kranj r BORUT VESEEKO, ravnatelj PC, Kranj •kl* '... Teden slovenske drame naj aktivno spodbuja razvoj slovenskega dramskega pisanja.'Tako sem povedal venem svojih nagovorov ob otvoritvi našega festivala. '... Naj Teden slovenske drame postane mednarodni festival in naj slovenska dramska besedila uprizarjajo tudi v drugih deželah...’ Slovenska besedila so bila uprizarjana zunaj Slovenije že veliko preden sem to zapisal in tudi kak mednarodni dogodek je Psi lajajo, karavana gre dalje ^den slovenske drame pripravil že pred leti. Slovenski gledališki festivali so pomemben odsev 9'edališkega življenja in s to zavestjo se vse bolj odpirajo v rnednarodni prostor. Borštnikovo srečanje je in ostaja najpomembnejši slovenski festival', ki prav tako gosti tuje Predstave, ki naj bi postal 'pravi mednarodni festival' in prav tako 'dejavno vplival na razvoj slovenskega gledališča in dramatike'. Celjski festival Dnevi komedije se lahko pohvali z rekordnim obiskom" in Ex Ponto nam nedvomno prikaže najeminentnejše' predstave iz tujine. Še več festivalov šteje naš gledališki prostor in še več idej je za nove in nove festivale. Ce imamo Slovenci največ mobilnih telefonov na prebivalca 'n največ traktorjev na prebivalca, zakaj ne bi imeli še največ kar Se da 'univerzalnih' festivalov? Postavlja se resno vprašanje, koliko festivalov Slovenija potrebuje, kako in ali naj sploh bodo Profilirani in koliko jih blagajnica slovenske kulture prenese. Pn blagajni se naše sanjarije tudi nehajo. Ministrstvo za kul-turo RS je pozitivno ocenilo festival Teden slovenske drame in (cinično ali iz strahu, ker bi nam pravzaprav bilo treba nekaj ^Zet0 ohranilo lansko (nominalno) dotacijo; a s tem denarjem Ze lanskega festivala nismo mogli izpeljati in smo morali okrni-^dni program Prešernovega gledališča Kranj. Najbrž je še zelo veliko pomembnih dogodkov, med katere je treba razdrobiti sredstva, zato da bo kultura umirala počasi in neopazno, brez odpora. Tetos se spet lotevamo nečesa novega - delavnic dramskega Pisanja, ki nam jih bodo poleg domačih uveljavljenih dramskih piscev pomagali vzpostaviti mnogo bolj izkušeni kolegi iz gledališča Rogal Court. Kakšen bo njihov učinek, si v tem trenutku težko predstavljam, želim pa si, da bi bile vzpodbuda in možnost boljšega vpogleda v dogajanje na področju dramskega pisanja tako za pisce kot potencialne naročnike (gledališča) in da bomo v nekaj letih tudi na Tednu slovenske drame želi sadove uprizoritev najboljših besedil, ki bodo na delavnicah nastala. Naš temeljni namen je (potencialne) avtorje vzpodbuditi k pisanju dramskih besedil, mlade prepričati, da je to časten, lep in zanimiv poklic in seveda postati v desetletju ali dveh dramatska velesila. Naj nazadnje opozorim na odprto pismo, ki smo ga prebirali lani ob tem času. Kolega se sprašuje, kako poceni je slovenska kultura in ali ne bi bilo bolje, da festival Teden slovenske drame organizira kdo drug, če v Kranju nismo sposobni zagotoviti festivalske publike, ki bi svoje vstopnice tudi plačala... Sam verjamem, da so drugi cilji veliko bolj pomembni kot prodajanje ... Psi lajajo, karavana gre dalje - hvala bogu, da lajajo, ker to pomeni, da so nas vsaj opazili. Vem, da sanjarimo o nedosegljivem, ampak vsaj nihče ne bo mogel reči, da nismo poskusili. Poskusimo se torej prebiti skozi trnje do zvezd, čeprav se bojim, da bomo še dolgo rili po trnju in čeprav so zvezde (praviloma) daleč od trnja. BORUTVESELKO, ravnatelj PG Kranj The Dogs are Barking, The Caravan Moves On -KH- -\CA- 'The Week ofSlovenian Drama should activelg encourage the development of playmriting in Slovenia' - so I once said in a speech at the opening of the festival. 'The Week ofSlovenian Drama should become an international festival, and there should be Slovene plays produced in other countries, as well..! But ofcourse, Slovene texts mere staged outside of Slovenia long before I mrote this, and the l/eek ofSlovenian Drama has been organising occasional international eventsforgears. Slovene theatre festivals are an important reflection of the life ofour theatre, and mith this auiareness theg are, more and more, opening up to the international arena. The Borštnik Gathering remains 'the most important festival in Slovenia'-one that, infact, does hostforeign productions - and should become a 'trulg international festival' that, indeed, ‘activelg influences the development of Slovene theatre and plaguirit-ing'. Celje's festival, Dags of Comedy, prideš itself on its record-breaking attendance, uihile the Ex Ponto festival undoubtedlg brings us the ‘most distinguished' productions from abroad. One could list a number of other theatre festivals, too, as weU as ideas for even more festivals. IfmeSloveneshave, percapita, the most mobile phones and the most tractors, why shouldn't me also have the mostfesti- vals per capita? It's a serious question: How manij festivals does Slovenia reallg need? How, if at ali, should they be distinguished from each other? And how manij can 5lovenia's cultural public purse reallg accommodate? It's the moneij issue that brings our dreams to a halt. The Ministry ofCulture ofthe Republic of Slovenia lookfavourably on the Week ofSlovenian Drama and so preserved last year's (nominal) grant; unfortunately, the money last year wasn't enough to cover the festival budget. M/e had to sacrifice a pro-ductionfor children, ujhichmeant, ofcourse, an unacceptable truncation ofthe regularprogramme ofthe Prešeren Theatre of Kranj. Certainly, thefunds have to be divided among a great mang important events, bat as a result, the culture will be dging, slowly and unobserved, without putting up much resistance. Once again this year, we embark on something neui, namelg, playwriting morkshops. Along uiith established Slovene plag-uirights, our far more experienced colleagues from the Rogal Court Theatre urili assist us in conducting the uiorkshops. It is difficult to predict at this point just urhat effect urili have, bat mg uiish is that they provide encouragement and a chancefor greater understanding of urhat is going on in playurriting, both for playwrights themselves and for those urho commission plags. I also hope that in afeur gears we urili see the Week of Slovenian Drama host productions ofthe best plags conceived in this year's morkshops. The uiorkshops serve the same basic ends: to encourage (potential) uriters to urite plays and to persuade the younger generation that this is an honourable, beautiful and interesting profession - and of course, to become, in a decade or tuo, a major force in the uorld of theatre. In conclusion, I uould like to draw yourattention to an open letter we received last year at this time. A colleague uoonders at just how inexpensive Slovene culture is and asks if it uould-n'tbe betterifthe Week ofSlovenian Drama were organisedby somebody else, since we in Kranj are not able to guarantee a festival audience that uould pay for its own tickets. But I believe we have other goals that are far more important than ticket sales... The dogs are barking, and the caravan moves on. But thank God they are barking, for this means we have at Ieast been noticed. I know we dream the impossible, but no one uill be able to say we didn't trg. Let us, then, make our way through the thorns to the stars - although l'm afraid we mag stili have a lot of thorns to dig through and although (as a rule) stars are guite distantfrom thorns. BORUT VESELKO, Director, Prešeren Theatre of Kranj ... spomnite se kedaj tudi medle lučke v nekem podstrešju, lučke, pod katero sloni naš pisatelj in si utira s čela nesmrtne misli... Vse samo domišljija! (Slavko Gril Izbor - še naprej zgoy srečno naključje? Menda je v tem trenutku res težko napisati dobro slovensko dramo. Takšno, ki bi v najboljšem primeru odpirala svetove, zastavljala vprašanja in razpirala družbo in posameznika na njenih ranljivih straneh. Današnja stvarnost, tako kot nekdaj, še zmeraj obsega človeško trpljenje in nenehne spopade. Kljub ali pa celo zaradi večjega vlaganja v podaljšanje mladosti, stavljenja na lepoto in uspeh, se boji smrti in bede bolj kot kdaj koli prej. Ne more ju preseči in ju čedalje bolj potiska ob rob. Biti vpet v vsakdanjo tekmo, množico slepil in hkrati prepoznavati in zastavljati resna vprašanja oziroma z ironično distanco opazovati tovrstno početje človeške vrste, je najbrž težje kot kdaj prej. Nad letošnjo bero dramskih besedil, prispelih na natečaj za Grumovo nagrado, je bila žirija vse prej kot navdušena. Pogreša refleksijo sodobne stvarnosti. Zdi se, kot da se avtorjem ne zdi vredna obravnave in v besedilih ni zaznati tovrstne ambicije. Tematika sega od naivnih in sentimentalnih new-ageovskih zgodbic, ironičnega pogleda na slovensko bližnjo in daljno zgodovino, nekaj umetnostno zgodovinskih tem, ki jih avtorji skušajo na novo osvetliti, nekaj spekulacij o spornih trenutkih slovenske sodobnosti in politične zgodovine do alegoričnih sanjskih podob. Nabor besedil kaže na pomanjkanje naboja mlade generacije, ki bi svoje življenje reflektirala skozi dramsko formo. Z redkimi izjemami, kjer navdušuje lahkotnost ironije, se kaže že kronično pomanjkanje komedij. Izraz se giblje med naturalističnim, ki grobo in preprosto zajema posamezne življenjske izkušnje, in simbolističnim, ki se pogosto izgublja v nedoločnosti. Gostobesednost je prav tako lastnost večine besedil, kar jim odvzema dramski naboj in vodi v razvlečenost ali pa v nepotrebne patetične poudarke. Liki so oblikovani pretenciozno, enoplastno in papirnato. Prevladujejo površinsko obdelane zgodbe, sicer res v dialoški formi, vendar večinoma v pomanjkanju dramskega diskurza. Prav tako je malo besedil, ki se zavedajo zahtev gledališke uprizoritve, zato je tudi malo živih dramskih likov in zato so ta besedila tudi prostorsko neuprizorljiva. Letošnja, sicer maloštevilna kvalitetna besedila odlikujejo spretni dialogi, zanimivi dramski liki, ironija, trdnejša dramska struktura, izpisanost in uprizorljivost. Pisanje dram namreč še zmeraj pomeni konstruiranje kompleksnega, čeprav omejenega sveta. Zahteva poznavanje žanrskih standardov in dramsko izpisanost. Skrb za slovensko dramatiko je prav gotovo odvisna od različnih dejavnikov. Najprej je tu šolski izobraževalni proces, ki v sedanji praksi ne le, da mladim ne daje možnosti prepoznavanja kvalitetne ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja nasploh, pač pa ob skopem seznanjanju z dramsko snovjo in gledališčem duši njuno problemsko in kompleksno obravnavo in aktiven odnos do drame in gledališča. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ne izvaja nobenega študijskega programa za pisanje za gledališče in o gledališču. Delavnic dramskega pisanja skorajda ni. Gledališča ponavadi ne vzpostavljajo tvornega odnosa z avtorji, ki bi z angažmajem tako gledaliških dramaturgov (in režiserjev) kot avtorjev udejanjal vzajemen proces soustvarjanja, obdelave dramskega besedila in njegovo pripravo na uprizoritev. Nekaj gledališč - ptujsko, celjsko in kranjsko - razpisuje natečaje za dramska besedila, da bi avtorje motivirale k pisanju. Očitno pa zgolj motivacija ni dovolj. Prešernovo gledališče v Kranju se je letos odločilo za korak dlje: za delavnice dramskega pisanja, ki ni zgolj pisanje preprostih življenjskih oziroma domišljijskih zgodb, temveč premislek in celotna gradnja besedila z mislijo na uprizoritev. Tovrstno delo je zlasti pomembno za mlade talente, fascinirane tudi z drugimi žanri: s filmom, s televizijo in z novimi mediji, odkoder se poleg poznavanja zgodovine drame napajajo tudi sodobne generacije tujih mladih in prodornih dramskih piscev, s katerimi se seznanjamo prek gledaliških odrov. Do bolj odločno izražene skrbi za sodobno slovensko dramopisje, do skupnih prizadevanj zanj, načrtnega in kompleksnejšega ukvarjanja z njim, pa bo ostal uspeh iskanja kvalitetnih in ambicioznih dramskih del prek razpisov le stvar bolj ali manj srečnega naključja. VILMA ŠTRITOF ČRETNIK, predsednica žirije za Grumovo nagrado 2004 THE Ul 11 Will Our Choice Continue to Be Just a Matter of Lučk? 4-2* Apparentlg, it is reaUg hard to utrite a good Slovene p!ay these days - the kinct of play that uiould, ideally, open up new uiorlds, pose guestions and reveal society and individuals at theirmost vulnerable. Real Ufe today, just as it always has before, continues to contain human suffering and endiess conflict. Despite, or magbe because of, our greater investment in the prolongation of youth, staking our hopes on beautg andsuccess, ute seem tofeardeath and misery more than ever before. It is impossible to transcend them and so ute keep pushing them to the margins. To be caught in the day-to-day rat race uuith its multitude ofillusions and at the same time to recognise and ask the serious guestions - that is, to observe tbis sort of human behaviour uiith ironic distance - is todag, perhaps, harder than it has everbeen. The ]ury utas less than enthusiastic about the plays submittedfor this year's Grum Award. There utas a lack ofreflection on contempo-rary realitg. Writers, it seems, do not think this uiorth dealing uiith, and the texts showed little sign of ang ambition in this regard. The topics rangedfrom naive and sentimental Neut Age tales, ironic vieuts ofrecent or remote Slovene historg, some art-historical themes that the authors tried to present in a neut light, some speculations on con-troversial aspects in the contemporary Ufe and political historg of Slovenia, ali the utag to allegorical dream images. This set of plags shouis that there is too little charge in the gounger generation iuhen it comes to reflecting on Ufe through the medium ofthe play. With some rare exceptions, \uhich displag a delectable lightness ofirong, there is a chronic lack ofcomic plags. The expression varies betuieen the naturalistu, uihich crudelg and simplisticallg tries to encompass the Ufe experiences ofparticular individuals, and the sgmbolic, uihich often gets lost in vagueness. Verbositg is get another feature of most of these texts, with the result that theg lose dramatic charge and go astrag, ending up either hopelesslg protracted orindulging in super-fluous emotional accents. Character formation tends to be preten-tious, one-dimensional, and paper-thin. Tor the most part, stories get superficial treatment and, though theg mag indeed be uiritten as dialogue, most show a lack of dramatic discourse. Bg the same token, few of the texts seem to be aware of the demands of theatrical stag-ing; conseguentlg, there vivid characters are hard to find and these plags are, in spadal terms, unstageable. But this gear's high-qualitg plags, though scarce, are distinguished bg skilful dialogue, interesting characters, irong, a solid dramatic structure, good elaboration and good staging potential. The uiriting of a plag must, indeed, stili mean the construction of a complex, if limited, uiorld. It reguires a familiaritg uiith genre stan-dards and dramatic elaboration. Certainlg, the cultivation of good Slovene plaguiriting depends on several things. First, there is the educational process in the schools. In todag's practice, our schools not onlg fail to give goung people the chance to develop their own appreciation for strong Creative uiork-or to develop Creative think-ing in general - theg also stifle ang issue-based or complex approach to plags and the theatre, as well as ang active interest in these, through their miserlg presentation of dramatic and theatrical material. The Academg of Theatre, Radio, Film and Television (AGRFT) offers no program in writing for and about the theatre. Plagwriting ujorkshops are virtuallg non-existent. Theatres usuaUg do not establish the kind of Creative relationship with authors that uiould, by engaging both dramaturges (and directors) and playwrights, set up a mutual process of co-creating, reuiorking and preparing dramatic texts for staging. Some theatres - in Ptuj, Celje and Kranj - hold play compe-titions to motivate authors to uirite. But of course, motivation is not enough. Kranj's Prešeren Theatre decided to take things a stepfurther this gear by organising uiorkshops for playwriting, which does not mean merelg uuriting down simple stories, uihether real orimaginary, but rather thinking about and thoroughly constructing a text with an ege toumrd staging it. This sort of work is especially important for goung talents who are fascinated bg other media - television, film and new media - which, along uiith afamiliaritg uiith theatre histo-rg, serve as sources of inspiration for the goung and insightful foreign dramatists we have come to know through stagings of their work. Until there is a more definitively expressed concern for Slovene plagwriting, until there is a common effort on its behalf and until it is handled in a more deliberate and complex way, the discoverg through competitions of first-rate, ambitious dramatic texts uiill remain more or less a matter of lučk. VILMA ŠTRITOF ČRETNIK, Chairperson of the Juiyfor the 2004- Grum Award Slavko Grum 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Grumovi nagrajenci The Grum Award Winners Dane Zajc: Voranc Dušan Jovanovič: Karamazovi Rudi Šeligo: Svatba Drago Jančar: Disident Arnož in njegovi Dominik Smole: Zlata čeveljčka Tone Partljič: Moj ata socialistični kulak Rudi Šeligo: Ana Drago Jančar: Veliki briljantni valček Dane Zajc: Kalevala Jože Snoj: Gabriel in Mihael Ivo Svetina: Biljard na Ca p rij u Sergij Verč: Evangelij po Judi Drago Jančar: Zalezujoč Godota Dušan Jovanovič: Zid-jezero Milan Jesih: En sam dotik Ivo Svetina: Vrtovi in golobica Evald Flisar: Kaj pa Leonardo? Dušan Jovanovič: Antigona Drago Jančar: Halštat Ivo Svetina: Tako je umri Zaratustra / Matjaž Zupančič: Vladimir Zdenko Kodrič: Vlak čez jezero rokgre: To Zoran Hočevar: 'M te ubu! Matjaž Zupančič: Goli pianist ali Mala nočna muzika 0. J.Traven: Ekshibicionist Matjaž Zupančič: Hodnik 4^-4 4^4- 4^4- Petčlanska žirija za Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo 2004: predsednica Vilma Štritof Čretnik, dramaturginja in gledališka kritičarka ter člani Matej Bogataj, gledališki kritik, publicist in dramaturg; Tomaž Gubenšek, igralec in docent na AGRFT; Alja Predan, dramaturginja in prevajalka ter Darja Reichman, igralka. The Grum Auiard expert jury for Best Slovenian Play 2004: Vilma Štritof Čretnik, dramaturg and theatre critic (chair) Matej Bogataj, theatre critic, publicist and dramaturg, Tomaž Gubenšek, actor and assistant professor at AGRFT - The Academy of Theatre, Radio, Film and Television; Alja Predan, dramaturg and translator, and Darja Reichman, actress (members). Dramska besedila v konkurenci za Grumovo nagrado 2004 Plays competingfor the Grum atvard 2004 1. Anonimni avtor: Fejor 2. Anonimni avtor: Kronos 3. Anonimni avtor: Sence 4. Cvirn Branko: Od sebe k sebi 5. Fišer Srečko: Prihodnje, odhodnje 6. Kmecl Matjaž: Zgodnja leta slovenske državnosti 7. Kobal Boris: Dragi Kučan ti pišem ... 8. Kodrič Zdenko: Prebujanje konjev 9. Kodrič Zdenko: Ko stopiš v svetlobo 10. Kos Ivan: Maldoror 11. Kostanjec V.: Vstajenje Ivana Podkolesnika 12. Marko Kurat: Nekaj dragega in povsem neuporabnega 13. Lovrič Iztok: Zimzelen 14. Muck Kristijan: Zalog 15. Necio Ivan: Trojstvo 16. Petelinovi. Z.: Janusov krog 17. Racman Martin: Modri E 18. Rak Peter: Dober večer... in lahko noč 19. Rozman Andrej - Roza: Ana Migrena 20. Semenič Simona, Vevar Rok: Solo brez talona 21. Šifra Ex Libris: Natečaj za kratko pamet 22. Šifra Goldfish: Akvarij 23. Šifra Janezek: Vsak po svoje, nekateri pa skupaj 24. Šifra Janezek: Aleš bije notranje boje 25. Šifra Lojze: Bratje sestre smrti 26. Šifra Vetrič: Agencija vročih knjig 27. Šiler Martina: Regkjavik (druga verzija) ifiHMMa/IMiaill Nominiranci za Grumovo nagrado 2IOOI, ki ostajajo v konkurenci za nagrado 2002 The nomineesfor the Grum Award 2003 in competition forthe GrumAward 2004- 1. Anonimni Avtor: Mefistovo poročilo / Anongmous: Mefisto's Report 2. Evald Flisar: Nora Nora 3. Saša Pavček: Čisti vrelec ljubezni / The Pure Well ofLove 4. Šifra MAPPE: Karadžičev test / Code name MAPPE The Trial of Karadžič 5. Šifra 580922: Rustikalna komedija / Code name 580922 The Rustic Cornedg 6. Martina Šiler: Reykjavik Petčlanska žirija je izmed 27 dramskih besedil, ki so prispela na natečaj, in 6 nominirancev leta 2003 izbrala nominirance za Grumovo nagrado 2004. Kdo so letošnji nominiranci, se bo razkrilo 12. marca na otvoritveni slovesnosti, Grumov nagrajenec 2004 pa na zaključni slovesnosti 34. TSD, 20. marca 2004. 0/f/te twentg-se\/en plaijs submitted to the competition, as well as six nominees from lastgear, a five-member jury has seiected its nomineesfor the 2004 Grum Award. The names of this year's nominees will be revealed on March 12, 2004, at the opening ceremonij ofthe 34thAnnual Week of Slovenian Drama. The uiinner ofthe 2004 Grum Auiard mili be announced at the festival's closing ceremonij on March 20, 2004. Vprašanja, ki se nastavljajo odgovorom Kaj je slovenska drama? Ali je Teden slovenske drame danes še lahko festival uprizorjenih domačih dram, torej izbor najkvalitetnejših uprizoritev po besedili izvirnih dram, do konca avtorskih in napisanih izpod peres slovenskih avtorjev? Kaj je z avtorstvom danes, v času reciklaže in kompiliranja, kakšno je razmerje med domačim, če zaostrimo, domačijskim, in tujim? In kaj se danes dogaja z dramo kot za neko obdobje najznačilnejšo obliko dramatike? Ali je vztrajanje na drami kot hrbtenici festivala še mogoče? Ali je mogoče zagovarjati tezo o nečem središčnem in privilegiranem ter robovih, mejnih oblikah in žanrih (da najrazličnejših uprizoritvenih praks niti ne omenjam), kot podrejenih? Kaj v takšnem primeru storiti s postdramskimi besedili, kakršna je Koža, ki je nastajala sproti in za potrebe konkretne uprizoritve, torej za enkratno in neponovljivo uporabo, s sodelovanjem celotne ekipe? Verjetno si mora vsak izbor na festivalu sodelujočih predstav najprej postaviti ta vprašanja in poskušati odgovoriti nanje. Kljub najboljšim namenom so letos ostala še kako odprta, kar samo po sebi sploh ni slabo. Letošnji festival razumem kot prelomnega v več pogledih; po provokativni širini izhodišč in praks, po številu prijavljenih uprizoritev, skoraj trideset jih je bilo - nekaj sem si jih ogledal vnaprej v pričakovanju, da se bodo prijavile, pa se niso -, ki kar za dobro polovico presega število tistih iz prejšnjega leta. Predvsem zaradi spodbude, ki je bila dana z lansko uvrstitvijo lutkovne predstave za odrasle, Linhartovega Matička, katerega izbor je z nagrado potrdila tudi žirija, se je letos prijavilo bistveno več lutkovnih predstav. Kar je seveda prav in dobrodošlo, in nekatere izmed njih so bile zelo kvalitetne. Obenem pa se mi je široko odprlo vprašanje avtorstva; že Matičku so svoje čase očitali, da je delan po tujem vzoru, pa vendar velja za prvo in še vedno eno najbolj reprezentativnih slovenskih komedij; isto se ponavlja s paradigmatsko povojno dramo, Smoletovo Antigono in se še zaostruje ob recimo Obutem mačku Andreja Rozmana Roze ali ob Hagadi Gregorja Čušina ali Cesarjevih preoblekah Bine Štampe Žmavc; ali ni v trenutku, ko je izraz 'maček v Žaklju' del slovenskega govora, ne da bi morali ob tem prizivati ljudsko oziroma Peraultov oziroma Tieckov in še kakšen zapis ljudskega izročila, Rozmanovo izvirno dopisovanje znane zgodbe že slovenski prispevek k svetovni literaturi? Ali ne velja podobno tudi za zgodbo o tem, da je cesar nag, ne glede za kakšne denarje in kaj mu modisti nadevajo? In ali ni Čušinova Hctgada samo sodoben odgovor na tisti način ustvarjanja, ki ga zasledimo že v Škofjeloškem pasijonu, le da je biblično izročilo duhovito razširjeno z zgodbami na temo, pobranih iz vseh vetrov in medmrežja? Zdi se, da se vprašanja skupnega evropskega prostora in nacionalne obdelave motivov danes, ko končno vstopamo v integracijo z drugimi evropskimi narodi, zastavljajo drugače, bolj kompleksno in z manj jasnimi odgovori. Veliko lažje je bilo z izborom bolj klasičnih dramskih besedil, posebej zaradi (moderno) klasične uprizoritve; Krst pri Savici Dominika Smoleta kar naenkrat ne govori več samo o konvertit-stvu, temveč tudi o kolaboraciji. 0. J. Travnov Ekshibicionist, rokgrejevTo, pa spretno verzificiran Mirakel o Sveti Neži in Čisti vrelec ljubezni Saše Pavček pa so bili prepoznani kot reprezentativna dramatika tudi s tem, da so dobili Grumovo nagrado ali bili uvrščeni v ožji izbor kandidatov zanjo. Žal moram ob povečanem zanimanju, kolikor ga lahko zaznamo iz števila prijavljenih predstav, omeniti tudi to, da se uprizoritve nekaterih slovenskih besedil režiserji lotevajo bolj z levo roko in na prvo žogo, da predvsem nekatere gledališke institucije in tisti v njih, ki bi morali vztrajati na uprizoritveni kvaliteti, ravnajo tudi z izvirnimi slovenskimi besedili kot nekdaj s predstavami za mladostnike: neambiciozno, vse prehitro so zadovoljni z uprizoritvenim stilom, ki se ne more meriti z resnejšim, tujim, kot da gre za manj vreden del programa. Spodbujanje uprizoritev domače dramatike s strani Ministrstva za kulturo ima torej lahko tudi temni odmev v uprizoritveni kvantiteti na račun kakovosti. Kobalov kabaret sem uvrstil v spremljevalni program, ker (nam) nasploh manjka satire in humorja, tam, kjer sem ju zasledil, pa nista bila ustrezno režijsko izostrena, predstavo Meštirn pa zato, ker se sodobno, moderno in duhovito spogleduje s svetom filma in hkrati raziskuje paradoksalno naravo časa. Izbor torej razumem kot odpiranje vrste vprašanj, ne kot odgovore nanje. Hkrati pa se je izbor nujno moral omejiti in osredotočiti, tako da vanj nisem uvrstil nekaterih nedvomno kvalitetnih uprizoritev, ker se mi je zdelo, da bolj sodijo na katerega od že uveljavljenih in profiliranih specializiranih festivalov, ki bolj radikalno raziskujejo srečanja gledališča z ostalimi umetnostnimi panogami; naj omenim samo Mojco Pokrajculjo v režiji Roberta VValtla ali drugi del projekta Bojana Jablanovca in Hane Milčinski Via Negativa, pa plesno izpeljano dramo Solo brez talona Roka Vevarja in Simone Semenič, pa še marsikaj bi z veseljem uvrstil, če nas ne bi basale banalnosti -čas in denar. Za konec še opravičilo; v tistem nekaj več kot mesecu dni, kolikor je na voljo od prijav do nujnega zaključka izbora, ki ga narekuje usklajevanje terminov med gledališči in domicilno hišo, si nisem uspel ogledati nekaterih manjših in manj igranih prijavljenih predstav, zato jih bom upošteval pri izboru za naslednje leto. Obljubim. In storil pri naročnikih, vodstvu festivala, vse, da bi razpisni pogoji rešili morebitne podobne zagate v prihodnosti. MATEJ BOGATAJ, selektor 34. Tedna slovenske drame t ŠELIGI 11 duestions Posed to Answers What is Slovene theatre? Can the VJeek ofSIovenian Drama remain a festival ofstaged domestic plags, that is, a selection of the best pro-ductions of original plags, entirely 'authorial' and mritten bg Slovene playwrights? Whatdoes 'authorship' mean today, in this age ofrecg-cling and compilation? What is the relationship betmeen that uihich is domestic-or more precisely, home-groum - and that uihich isforeign? And what is happening with the notion of the plag as the most charac-teristic theatrical form for any given period? Can the play stili be pre-served as the backbone of the festival? Is it possible to advocate a the-sis about something central and privileged, and about margins, border-lineforms and genres (I won'teven mention the most diverse production practices) as something inferior? What does one do, then, uiith post-dramatic texts like Skin, which developed as it went along and needed, so as to meet the reguirements of a specific concrete production - that is, for a one-time, unrepeatable use - the collaboration of an entire team? I suppose that angone putting together a festival of guest produc-tions shouldfirst pose these questions and then trg to answer them. But despite our best intentions, this gear theg remain unansmered, and that, in itself is hardlg a bad thing. I see this year's festival as, in mang luags, a turning point, in its provocative range ofphilosophies and practices as luell as in the large number of productions that applied - there were nearlg thirtg (and there were others t saw in the expectation that they mould apply but didn't) - exceeding last year's number by more tban half. Above ali, there uiere substantiattg more applications from puppet theatre productions, encouraged, no doubt, bylastyear'sinclu-sionofLinhaifs Little Matthevv, a puppetproductionforadults, onmhich the jurg bestowed its award. And this, of course, is right and proper; some ofthese uiere very high-qualitg productions. At the same time, this left the guestion of original authorship wide open for me. E ve n Linhaifs Little Matthevv was criticisedin its dagforbeing based on afor-eign model; nevertheless, it is considered the first Slove ne comedg and is stili one of our standards in that genre. The same is trne again uiith Smole's paradigmatic post-war drama, Antigone. Things get e ve n more compiicated uiith, for instance, Andrej Rozman Roza's Puss in Boots, Gregor Čuš/n's Hagada, or Bina Štampe Žmavc's The Emperor Changes Clothes. At a time uihen the expression 'a cat in a sack' has become a Slovene idiom that needs no referencing to folk tradition (or rather, to Perraulfs, Tieck's or anyone else's transcription of this tradition) - does not Rozman's original development of the theme in itself represent a Slovene contribution to uiorld literature? And does not the same hold true for the storg ofthe Emperor's nakedness - no matterhom hisfash-ion designers dressed him and for uihat amount of money? And is not Čušin 's Haggada just a modem version of the same Creative method we find in The Passion Piag of Škofja Loka, except that here the biblical tradition has been wittily expanded uiith thematicallg related stories assembledfrom the four corners of the earth as viell as the Internet? It uiould seem that todag, uihen uie are finallg about to integrate our-selves uiith other European nations, questions about our shared European culture and the national reuiorking ofmotifs are being posed in nem and more complex iuags and uiith less obvious ansmers. Things mere much easier mhen it came to selecting classic plags, especially because of their (modem) classic staging. Suddenlg, Domenik Smole's The Baptism on the Savica is no longer about simple conversion but also about collaboration. 0. J. Traven's The Exhibitionist, rokgre's That, the skilfullg versified Miracle Play about St. Agnes, and Saša Pavčekš The Pure Well of Love are recognised as plagmriting stan-dards in that theg have either iuon the Gram Award or been short-Iisted as candidates{or it. Sadlg, I mustsag that, despite an increased interest in Slovene plags, which can be seen in the greater number of productions applyingfor the festival, some directors tackle the staging of domestic plags in a rather off-hand, nonchalant wag. Above ali, certain theatre institutions and their staff, uiho should insist on high-qualitg productions, treat original Slovene plags like children's theatre was once treat-ed: theg are to o easilg satisfied mit h an unambitious production stgle that cannot begin to compete mith more serious foreign stgles of production, as if this uiere an inferior part of their programming. There is, then, a darkerside to the Ministrg ofCultureš encouragementofthe production of Slovene plags, namelg, afocus on the quantitg ofsuch productions at the expense ofthe qualitg. I placed Kobal's cabaret in the programme of accompanging productions to make upfor (our) general lack of satire and humour; uihere I did detectsuch elements, theg had not been sufficientlg underscored bg the direction. WeFourX mas included because ofitscontemporarg, fashion-able and mittg flirtation mith the morld of film and its simultaneous exploration ofthe paradoxical nature oftime. I understand this gear's selection of plags as a mag of opening up a series of questions, not a set of ansmers to them. At the same time, it mas necessarg to keep the selection limited andfocused. Thus, certain productions ofundoubtedlg high qualitg mere not included because theg seemed to me bettersuitedforone ofthe more specialised established festivals that explore, in a more radical fashion, theatre's encounters mith other branches of the arts. Such productions include Mojca Pokrajculja, directed bg Robert Waltl; the second part of Bojan Jablanovec and Nana Milčinski's project Via Negativa; and the dance-influenced production Solo No-Peek bg Rok Vevar and Simona Semenič, to name bat three. There uiere many otber things I would have gladlg included were it not for such banalities as time and moneg. Let me conclude with an apologij: in the month or so available betujeen the start of the applications and the necessarg closing of the selection -uihich is dictated bg the co-ordination ofschedules betmeen the the-atres and the festivals home base -1 mas not able to see some ofthe smalier and less frequentig performed productions that applied. Theg mili be consideredfor next gear's selection, Ipromise. And I mili do ali / can, morking in conjunction with the festivali management and those who commission plags, to see that the application guidelines alleviate such problems in the future. MATEJ BOGATAJ, Programme Diredor, SJih Week ofSlouenian Drama Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo 34. Tedna slovenske drame bo podelila strokovna žirija v sestavi: Igor Lampret, dramaturg; Neža Maurer, pesnica in Tomaž Toporišič, publicist in dramaturg. The Šeligo Auiardfor Best Performance at the 34th Week of Slovenian Drama uiill be presented bg the members of the expert jurg: Igor Lampret, dramaturg, Neža Maurer, poetess, and Tomaž Toporišič, publicist and dramaturg. Gledat grem! Moram videti! Ne vzdržim! Več avtorjev KOŽA SKIN SLG Celje Režija / Diredor: Jernej Lorenci Dominik Smole KRST PRI SAVICI THE BAPT1SM ON THE SAVICA SNG Drama Ljubljana Režija / Diredor: Meta Hočevar Tanja Viher, rokgre ŠTEFKA, MILAN SNG Drama Maribor Režija / Diredor: Matjaž Latin Saša Pavček ČISTI VRELEC LJUBEZNI THE PURE WELL OF LOVE SNG Drama Ljubljana Režija / Diredor: Dušan Jovanovič Bina Štampe Žmavc CESARJEVE PREOBLEKE THE EMPEROR CHANGES CLOTHES SNG Drama Maribor Režija / Diredor: Miha Alujevič Ervin Fritz MIRAKEL 0 SVETI NEŽI MIRACLE PLAV ABOUT ST. AGNES SLG Celje Režija / Diredor: Vinko Moderndorfer Andrej Rozman - Roza OBUTI MAČEK PUSS IN BOOTS Špas Teater Mengeš Režija / Diredor: Vito Taufer •TCzMOMOh Sobota, 13. marec ob 19*3° Saturday, 1$ March, 7-30 pm Slovensko ljudsko gledališče Celje Več avtorjev KOŽA SKIN Avtorski projekt Jerneja Lorencija, Nebojše Pop Tasiča, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe Nemca in Branka Jordana po motivih Strindbergove Gospodične Julije. Režija / Director: Jernej Lorenci Dramaturgija / Dramaturg Nebojša Pop Tasič Scenografija / Set design Branko Hojnik Kostumografija / Costume design Bjanka Adžič Ursulov Glasba / Musič Branko Rožman Lektorstvo / Language consultant Simon Šerbinek Nastopajo / Performers: Branko Jordan Miha Nemec Barbara Vidovič Tjaša Železnik “Pogovoriti se morava.” August Strindberg, Gospodična Julija „V lastni koži je težko ostati, v tuji koži je težko hiti." “Igrati, igrati vsak dan, igrati in igrati brez počitka in potem igrati igro, ki si danes jo igral, igro, ki vsak dan jo igraš, igrati jo in igrati jo ...” Gertrude Stein, Igrati - Prihajala bova. - Odhajala bova. - Vse bo dobro. - Vsi bodo dobri. - Rekli bodo: pridite spet. -Jokali bodo. - Ves svet joče. Joče nad vsem. - Ne bom jokala. - Smejali se boste. Plesali boste. - Igrala bom. Srečna bom kot otrok. Več avtorjev, Koža, odlomek Kolektivno avtorsko delo Koža se osredotoča na boj med moškim in ženskim principom in se zgošča okoli besednih mnogobojev. Gledalec se ob opazovanju visoko obvladovanih izrazov štirih mladih igralcev potaplja v njihov užitek upočasnjevanja, ponavljanja, potenciranja, množenja, dodajanja, izbiranja, trganja besed, stavkov in tišine. The collectivelg mitten Skin, uihich focuses on the battle between the male and female principles, takes shape around verbal sparring. The vieuier, watching the highlg controlled expressions of the four goung actors, becomes immersed in the pleasure theg take in retarding, repeating, intensifging, multiplying, adding, choosing, and shredding words, sen-tences and silences. "Avtorski projekt Jerneja Lorencija 5 sodrugov ter sodružic se je besedilno napajalo pri različnih virih, kot glavni pa je naveden, in tudi uprizoritev ga najbolj izpostavi, Gospodična Julija. In sicer zreducirana na nekaj dialoških replik med Julijo in Jeanom, takšnih, ki utelešajo dialektiko hlapca in gospodarja na področju spolne ekonomije. Predpostaviti je mogoče, da je avtorjem projekta skozi dialoge zasijala univerzalna resnica spolnega razmerja. /.../ 'Koža ženske je - moški. Koža moškega je - ženska,' beremo v gledališkem listu izpod peresa Nebojše Pop Tasiča." Petra Vidah, Gospodična Julija kot formula, Večer, 27. 09. 03 Nedelja, 14. marec ob 19.30 Sunday, 14 March, '/■SOpm V/AT SNG Drama Ljubljana* Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Dominik Smole KRST PRI SAVICI THE BAPTISM ON THE SAVICA Režija / Director: Meta Hočevar Dramaturgija / Dramaturg Diana Koloini Scenografija / Set design Meta Hočevar Kostumografija / Costume design Bjanka Adžič Ursuiov Glasba / Musič Aldo Kumar Koreografija / Coreographg Tanja Zgonc Lektorstvo / Language consultant Majda Križaj Nastopajo / Performers: Branko Šturbej Črtomir Ivo Ban Patriarh oglejski Uroš Furst Njegov tajnik Matija Rozman Oče Celest Gašper Jarni, k. g. / as gnest Oče Zlatoust Andrej Nahtigal Oče Benedikt Polde Bibič Oče Amandus Jan Bučar, k. g. / as guesi Menih Silva Čušin Mati prednica Anunciata Petra Govc Sestra Vincencija Saša Mihelčič Sestra Pia Polona Juh Sestra Bogomila Nina Valič, Meta Vranič, Vida Cerkvenik-Bren Redovnice Jernej Šugman Gorazd Igor Samobor Bonifacij Alojz Svete Latin Kristijan Muck Tasil Matija Vastl, k. g. as gnest Lupo Zvone Hribar Waton Vojko Zidar Reginbert Jurij Zrnec Kočar Tom Ban, k. g. / as gnest Krvnik Blaž Valič, k. g. / as gnest Stražar ‘Brezplačni avtobusni prevoz izpred hotela Creina v Kranju ob 18.30 Črtomirov(sk)a radikalnost v času vsesplošnega pragmatizma. Spraševanja o Cerkvi in mestu Boga v njej. Briljantne igralske kreacije. I rM Črtomir: /.../ Od tistega pokola na Slovenskem sem ostal edini, sam. Krščen sem bil in obljubljali so mi Boga. Patriarh: Niso prav storili. Črtomir: Ostal sem sam sredi svojih padlih. Šel po pomoč h križu. Edini! Edini! A kje je zdaj ta križ, kje je tukaj Bog? Kaj naj počnem v tej vaši pušči, po teh hodnikih? Naj čakam na prazno smrt, naj se pogrezam goljufivo in spokojno, kakor je storil tisti menih, ki leži zdaj sam tam doli. Nisem prišel sem po tako smrt, priložnosti za smrt sem imel, verjemite mi, imel sem jih za boljšo smrt. Nisem več pogan, a Boga tudi nimam. /.../ Dominik Smole, Krst pri Savici, I. del, v Ogleja, odlomek Krst pri Savici (1969) Dominika Smoleta nedvomno predstavlja enega od vrhov slovenske povojne dramatike. Ta jezikovno natančna, lucidna in mogočna psihosocialna študija tranzicije in utrjevanja novih elit razgalja nemoč subjekta upora v novih družbenih okoliščinah. Najnovejša, že peta postavitev na slovenskih odrih, z velikim posluhom sledi zapletenim razmerjem med številnimi protagonisti, zato Smoletovi junaki na odru zaživijo v vsej polnosti. The Baptism on the Savica (1969) by Dominik Smole is undoubtedlg one ofthe peaks ofSlovene post-uiarplaywriting. This verbaily predse, lucid and pocoerful psychosocial study of the transition andfor-tification ofnew elites exposes the pouierlessness oftrying to resist the new social circumstances. This most recent staging of the play -the fifth - in Slovene theatres treats the complicated relationships among the numerous protagonists with great subtletg, thus bringing Smole's characters to Ufe in ali theirfullness. "Najnovejša uprizoritev v ljubljanski Drami se v režiji in na sceni Mete Hočevar ne ukvarja preveč z iskanjem vzporednic z današnjim dnem. Namesto razvidnejše aktualizacije katerega od motivov, idej oziroma likov se je bolj posvetila preciznemu vzpostavljanju raznolikih in zapletenih odnosov med osebami. /.../ Sicer je poskrbela za pregledno, gladko, tekoče, ponekod tudi stilizirano dogajanje /.../ in ga, zlasti proti koncu, učinkovito poenostavila in pospešila, igralce pa je zanesljivo vodila predvsem v čimbolj natančno preigravanje subtilne avtorjeve ironije." 1lesna Jurca Tadel, Dosledno branje Smoleta, Delo, 07.10.03 Ponedeljek, 15. marec ob 19.30 Monday, 15 March, J.%0pm Slovensko narodno gledališče Drama Maribor Tanja Viher, rokgre ŠTEFKA, MILAN Režija / Director: Matjaž Latin Dramaturgija / Dramaturg Vili Ravnjak Scenografija / Set design florde Bjelobrk Kostumografija / Costume design Gordana Gašperin Oblikovanje svetlobe / Light design Franci Rampe Oblikovanje zvoka / Sound design Srečko Matjašič Lektorstvo / Language consultant Arko Nastopajo / Performers: Milada Kalezič Štefka, Dubravka Vlado Novak Albin, Branko Peter Boštjančič Ivek, Rafko inniii rili/[»eti Pini Prva slovenska uprizoritev dveh neonaturalističnih enodejank v sočni mariborščini. Besedilo Štefka je bilo leta 2001 nominirano za Grumovo nagrado. Dva ljubezenska trikotnika v enem večeru. Albin: Čuj, Štefka, jaz sn te prišosamo prosit, da me vzameš nazaj. Zaj, ko je mati umrla, lahko prodama stanovanje od nje, al pa vzamema kake študente not, tolko borna že dobla, ko ti tu vun potegneš, od totiga hajzla. Te mo pa že laže živeli. Borna mela tut kaj za f pisker dat. Ivek: Rajši reči, da češ, da te spet hrani pa pegla, ti ji ne boš dal niti tolara, boš ga neso k Mirkotu, pa bo celi bife vsakega prvega pil na Štefkin račun. Tanja Viher, Štefka ali Ljubezenski trikotnik v javnem stranišču, odlomek Rafko: (neha gledati v te ve) Dubravka. Ravno te dni sem premišljeval, kako dobro se drživa. Se spomniš kdaj sva se zadnjič kregala? Dubravka: Ja, prejšnji teden zaradi Batagel sesalca. Tebi je dvesto tisoč preveč, jaz pa pravim, da za čistočo nič ni preveč... rokgre, Milan ali Ljudje pa upajo na večnost, odlomek So Protagonisti Štefke so sodobni lumpenproletarci, junaki na socialnem in zasebnem dnu, Milan pa prikazuje brezbarvni vsakdanjik srednjega meščanskega razreda. Tema, ki povezuje obe zgodbi, je nezmožnosti ljubezni. Izkaže se, da razlike med družbenim obrobjem na eni strani in naveličano lagodnostjo življenja na drugi pravzaprav ni. V obeh primerih zazeva porazna razdalja med mladostnimi upi in resničnostjo. V hipernaturalistični postavitvi Matjaža Latina in ob vrhunski igralski zasedbi je spoznanje, da s(m)o vsi, vsak na svoj način, ujetniki životarjenja, še toliko bolj trpko. The characters in Štefka belong to today's iumpenproletariat, at the bottom of things both sociallg and personallg, uihereas Milan por-trays the colourless evergdag Ufe of the middle-class bourgeoisie. The theme that links both stories is the impossibilitg (or incapacitg) oflove. infact, there is little difference, it turns out, betuieen, on the one hand, living on the social margins and, on the other, a comfort-able butjaded existence. In both, there is a vast and devastating gulf betu/een youthful hopes and realitg. Matjaž iatin's hyper-naturalist staging and the cast‘s superb performance combine to make ali the more bitter the realisation that me are ali prisoners of destitution. "Režiser Matjaž Latin je ob sodelovanju dramaturga Vilija Ravnjaka poskrbel za ustrezno stiliziran ter domišljen realističen potek enodejank. Prvo (Štefka, op.ur.) je gradil bolj na izpovednosti dialogov in dramatičnosti, ki izvira iz njih in situacije na družbenem dnu. Pri drugi (Milan, op.ur.) pa je fragmentarnost in groteskno igrivost besedila nadgrajeval s pomenljivimi premolki ter nemimi prizori." Slavko Pezdir, Ujetniki životarjenja, Delo, 13. 05. 03 S! Torek, l6. marca ob 19.30 Tuesday, 16 March, 7-3O pm Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Saša Pavček ČISTI VRELEC LJUBEZNI THE PURE WELL OF LOVE Režija / Director: Dušan Jovanovič Scenografija / Set design Jasna Vastl Kostumografija / Costume design Bjanka Adžič Ursulov Glasba / Musič Drago Ivanuša Lektorstvo / Language consultant Tatjana Stanič Nastopajo / Performers: Saša Pavček Anamarija Valter Dragan Peter Janez Škof Bruno Petra Hojnik, It, g. / as guest Ida Jurij Zrnec, glas / his voice Marino Krstna uprizoritev besedila, nominiranega za Grumovo nagrado 2003. Tragikomična zgodba o igralki, ki išče svoj življenjski smisel. Ljubezen in umetnost kot gibali sveta. Peter: Zavestno sem se odločil za minimalizem. Nobene sentimentalnosti, dekorativnosti. Samo iskrenost, eksistencialnost. Čisti vir notranje energije. Ta vrelec, bi se reklo. Vrelec ljubezni, če se vam to ne zdi preveč izrabljena beseda. No, jaz sem pač tako začutil ta osnovni material, mislim ljubezen in voščenko. Rdečo. Definitivno rdečo. Tale, prva, izraža mene - monokromatičnega umetnika, sliki sem dal naslov: Rdeč, ki sem rdeč. Kot simbol rdeče barve - eros, pa na drugi strani -tanatos... Pričujoči eksponati niso znak, marveč simbol! Za to definicijo stojim sto procentno, ker sem jo doživel skozi prizmo inspiracije, tako imenovane iniciacije s svetlobo kozmosa. Še bi lahko, ampak - manj je več! Saša Pavček, Čisti vrelec ljubezni, odlomek Dramski prvenec Saše Pavček se loteva vprašanja izpraznjenosti medčloveških odnosov. To 'sodobno ljudsko igro o skrivnosti umetnosti' (Meta Hočevar) odlikuje natančna karakterizacija dramskih oseb skozi govor in dialog, zgodba pa prikazuje različne odnose in trenutke v nakrhanem zakonu ter človeško neiskrenost nasploh. Gibalo dogajanja je (na odru) odsotni genij, avtistični deček Marino. Avtorica odkrito zavrača in smeši povzpetništvo in sebičnost duhovno pohabljene umetniške srenje in izpiše tragično ironijo v različnih konceptih ljubezni. Saša Pavček's first play deals uiith the guestion of the void in inter-personal relationships. The hali mark of this 'contemporarg folk plag on the mgsterg ofart' (Meta Hočevar) is its predse charaderisation through speech and dialogue, while the storg depicts the various relationships and moments ofabroken-doum marriage as well as, in general, human insinceritg. The driving force behind the action is the absent (on stage, atleast) genius, an autisticboy named Marino. The author openlg rejects and ridicules the parvenu nature and selfish-ness of the spirituallg crippled artistk communitg and elaborates the tragic irong in various concepts oflove. "Čisti vrelec ljubezni, drama Saše Pavček, je za prvenec zrelo delo. 'Valuta' zanj je dolgoletni staž v igralskem poklicu, iz katerega je zgrajena tudi hrbtenica zgodbe. Ta se plete med ljudmi umetniških poklicev, igralskega in slikarskega, torej sveta, v katerem sta samospraševanje in dvom temeljna pogoja kreacije. Iskrivi dialogi, dialekti, karizmatični prizori, svež in duhovit humor so elementi, ki drami dajejo pridih lahkotnosti." Andrej Jaklič, Temačni potok grenkobe, Finance, 22.10.03 IjL Sreda, 17. marec ob 19.30 Wednesday, lj March, 7.30 pm Slovensko narodno gledališče Drama Maribor Bina Štampe Žmavc CESARJEVE PREOBLEKE THE EMPEROR CHANGES CLOTHES Režija / Director: Miha Alujevič Dramaturgija / Dramaturg Primož Jesenko Scenografija / Set design Miha Alujevič, Ivona Stanič Kostumografija / Costume design Ivona Stanič Glasba / Musič Simon Šimat Koreografija / Coreographg Valentina Turcu Lektorstvo / Language consultant Metka Damjan Nastopajo / Performers: Ivica Knez Cesar Irena Varga Cesarica Kristijan Ostanek Luli Bojan Maroševič Mene-žer Iztok Bevk Kreator Dresače Maša Židanik Bjelobrk Umetniška fotografka IEIIUIP11I / IVU Mil Prva uprizoritev besedila, nominiranega za Grumovo nagrado 2002. “Predstava za odrasle, ki jo smejo gledati tudi otroci.” Cesarska oblast na modni pisti. Vsi: Tako gre torej zgodba o vladarju, Ki vladal je podobi in denarju, Se preoblačil sedemkrat na uro, In je imel ministra - za frizuro! Nasedel trem, ne enemu sleparju, Ki so prodali blagemu cesarju Zares neviden žamet in brokat, Cesarja slekli vse do spodnjih gat. Refren je zdaj že stara melodija: Cesarjeva so nova oblačila Ime za laž, ki vsem se gola kaže, Pa nihče nanjo s prstom ne pokaže! Bina Štampe Žmavc, Cesarjeve preobleke, odlomek Cesarjeve preobleke so burka v desetih prizorih, svobodna, duhovita in spretno verzificirana aktualno-satirična parafraza znamenite Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila, ki na odru zaživi kot komedija v bohotnih kostumih, da bi razkrinkala svet videza, podob in lažnega medijskega blišča. The Emperor Changes Clothes is afarce in ten scenes, a free-spirited, witty and skilfullg versified satirical paraphrase of the niell-knoum Hans Christian Andersen fairg tale The Emperor Changes Clothes. The story comes to Ufe on stage as a comedg in exuberant costumes that help to expose the ujorld of appearance, image andfalse media splendour. "Avtorica nam s humorjem in ironijo ter rafinirano pesniško igrivostjo predstavlja pravljično cesarsko okolje, v katerem je 'po današnji šegi' dobesedno vse podrejeno zunanjemu videzu oziroma nekritičnemu sprejemanju novih modnih usmeritev oziroma življenjskih stilov ter kjer ni več priložnosti za bistroumen vzklik prvinsko nepodkupljive otroške pameti in poguma: Tesarje nag!' V svetu globalne in lokalne medijske dresure in vsakršne modne diktature pač ni nikogar več, ki bi še mogel spontano reagirati in bi bil pripravljen tvegati častno družbeno osamitev." Slavko Pezdir, Cesarstvo videza, Delo, 22.10.03 Četrtek, 18. marec ob 19.30 Thursday, 18 March, 7-3° pm Slovensko ljudsko gledališče Celje Ervin Fritz MIRAKEL 0 SVETI NEŽI MIRACLE PLAY ABOUT ST. AGNES Režija / Director: Vinko Moderndorfer Dramaturgija / Dramaturg Tina Kosi Scenografija in kostumografija / Set design and costume design Angelina Atlagič Glasba / Musič Uroš Rakovec Lektorstvo / Language consultant Simon Šerbinek Nastopajo / Performers: Janez Bermež Katehet Manca Ogorevc Sveta Neža David Čeh Desni angel Drago Kastelic Simfronij Mario Selih Prokop Tar ek Rashid Grk Tina Gorenjak Lavinija Primož Ranik Eli, Angel Damjan Trbovc Oli, Kristus Igor Žužek Ali, Angel Simona K. Ličen, Barbara Medvešček, Neva Jana Flajs Tri Babnice, Rimska zijala Simona K. Ličen, Barbara Medvešček, Neva Jana Flajs, Tina Grenjak, Breda Dekleva, Maja Dušej Dekleta Primož Ranik, Damjan Trbovc, Igor Žužek Trije levi Zvone Agrež Rabelj Breda Dekleva, Maja Dušej Učenki IClli ppl /IKIlIMil Svetništvo kot problematična kategorija. Satirična parodija srednjeveških miraklov. Večna tema ideološke manipulacije s človekom. Prokop: (Nastopipred čumnato.) Hej, Sveta Neža, že spiš? Pridi k oknu! Samo malo... Angel: (Koknu.) Kaj kričiš in rogoviliš okrog hiše, zijalo? Prokop: Jaz sem Prokop, Simfronijev sin. Neža: (Angelu.) Kdo je? Angel: Namestnikov pobalin. Neža: 0, grdi pohotnež, kako me jezi! Naj me že enkrat pri miru pustu. Če sramežljivost mi ne bi branila, bi ga najraje s kahlo polila. Ervin Fritz, Mirakel o Sveti Neži, odlomek Satirična komedija pesnika in dramatika Ervina Fritza iz leta 1977 spotakljivo predeluje znano krščansko legendo o devištvu in svetništvu in jo postavlja v okvir učne ure krščanske moral(k)e, režiserska taktirka Vinka Moderndorferja pa njene osti proti pobožnjakarstvu in vzdržnosti še bolj našpiči. This satirični comedy, urritten in 1977 by the poet and play-wriyht Ervin Fritz, presents a provocative retelling ofaiuell-known Christian legend about virginitg and sanctitg, set in the framemork of a lesson on Christian moralitg. Under Vinko Moderndorferis direction, the play's critigue of sanctimong and abstinence becomes ali the more pointed. "Mirakel o Sveti Neži sestavlja sedem skic v dveh dejanjih, ki jih pripoveduje katehet. V svojem bistvu je katehet kontrapunkt Sveti Neži, z njeno krepostnostjo raste njegova sprevrženost. In obratno. Katehet je človek in je, če ga gledamo drugače, tudi Bog. Njegove zapovedi so namreč tiste, ki storijo čudeže ali jih izničijo. Tokrat so prav vsi protagonisti dobri, scenografijo in kostume, ki fascinirajo, zgrozijo, očarajo in na koncu vsakega razorožijo, je vkup spravila beograjska umetnica Angelina Atlagič." Tomaž Simon, Radio Slovenija 1,12.04.03 I p ffl® Sr . J. Is # ml \ Petek, 19. marec ob 19-3° Friday, ig March, 7-3° Pm Špas Teater Mengeš Andrej Rozman-Roza OBUTI MAČEK PUSS IN BOOTS Režija / Director: Vito Taufer Scenografija / Set design Irena Pivka Kostumografija / Costume design Alan Hranitelj Oblikovanje svetlobe / Light design Miran Šušteršič Glasba/Musič Igor Leonardi Koreografija / Coreographg Mojca Horvat Lektorstvo / Language consultant Arko Nastopajo / Performers: Matjaž Javšnik Maček Mojca Funkl Marjetica Aljoša Kovačič Matija Maruša Geymayer Oblak Kraljica Uroš Smolej Kralj Danijel Malalan Brdavse k Pravljični raijauzikel za vse generacije. Duhovita glasbena komedija s petjem in plesom. “Vse je mogoče, če se le hoče!” Maček: Mi smo obuti, urejeni, oblečeni in uglajeni, mi imamo spretne prednje tace, mi s puškami lovimo race. Mi delat znamo krvavice, mi uporabljamo pečice, mi imamo dlako za okras in tuj kožušček, če je mraz. Mi pse imamo na verigah in pamet spravljeno v knjigah. Režemo z nožem, jemo z žlico, nadevat znamo prepelico. Mi znamo konje vpreč v kočijo, nas še volkovi se bojijo. Le redko kdo se nam upre, mi jemo druge, nas nihče. Zadnji črviček v blatu ve -glavne živali smo ljudje Andrej Rozman - Roza, Obuti maček, odlomek Duhovita verzificirana predelava znane Tieckove pravljice, zvezdniška igralska zasedba in režiserski podpis prekaljenega mačka Vita Tauferja v žanru, ki ga le redko srečamo na slovenskih odrih. This witty, versified retelling of Tieck's famous fairg tale fea-tures an all-star čast and the signature touch of veteran dire-ctor Vito Taufer in a genre seldom encountered on the Slovene stage. "Mačka obuti v škornje - in postati kralj: taka je poanta Obutega mačka v produkciji Špas teatra. A tega mačka ne gre podcenjevati, nas še poduči avtor travestije na znano temo Andrej Rozman - Roza: kot eden izmed dveh najboljših človekovih prijateljev namreč dobro pozna njegove slabosti in le rahel obrat je potreben, da se prijazna muca prelevi v nabritega mačkona, torej (tako je v uprizoritvi) sprva zgolj animirana lutka v vsemogočnega animatorja erotične oziroma kraljevske spletke." Blaž Lukan, Pravljični "mijauzikel", Delo, 07. 02. 03 razložim ti umetnost ve stvarnosti... Pridi, pridi, 11 kaj se mudiš (Slavko Grum) III Nilmlll ■Hli “Pisati za oder, pisati na odru” -TL4- -V^A- -VZA- Današnji trenutek slovenskega gledališča in dramatike je bolj kot kdaj koli zaznamovan z dejstvom, ki ga nemški teatrolog HansThies Lehmann v knjigi Postdramsko gledališče označi s sintagmo 'reža med diskurzom teksta in tistim gledališča'. Odnos med dramatiko in gledališčem zaznamuje protislovnost zapeljevanja in sumničavosti. Zato je v času konca literature kot privilegirane zvrsti umetnosti pisanje za gledališče postalo nekaj, kar ni samoumevno dejanje. In prav zaradi tega mu je potrebno dati nov polet in nove spodbude. Tem je namenjena delavnica, na kateri se bodo srečevali priznani slovenski in angleški dramski in gledališki praktiki na eni, in manj uveljavljeni dramski pisci na drugi strani. Dialog bo potekal v znamenju dejstva, da sta dramatika in gledališče usodno povezana, saj je pisanje za oder hkrati tudi pisanje na odru; da oder lahko le izjemoma shaja brez besede in dramska beseda še redkeje brez odra. V obliki krajših predavanj, predvsem pa intenzivnih praktičnih delavnic bo teden delavnice na Tednu slovenske drame udejanjil to, kar literarni upravitelj londonskega Rogal Courta, Graham Whybrow poimenuje z besedami: 'Ustvarjati most med pisatelji in gledališčem.'Mama dramskega pisanja torej kot srečevanje gledališčnikov, ki naj bo nov veter v jadra intenzivnega dialoga med slovensko dramatiko in gledališčem. TOMAŽ TOPORIŠIČ, vodja delavnice E “Writing for the stage, VVriting on the Stage” +1+ ■VSA- The cmerit moment in Slovene theatre and playuiriting is more than e ver marked by what the German theatre scholar Hans Thies Lehmann, in his book on post-dramatic theatre, describes as 'a cleft betuieen the discourse ofthe text and the discourse ofthe theatre'. The reiationship betuieen playuiriting and the theatre is marked by the paradox of seduction and suspicion. Thus, at a time when literature has last its status as a privileged medium, uiritingfor the theatre is no longersome-thing self-evident. This is precisely why it needsfresh enthusiasm and a nem stimulus. And that is the goal of the uiorkshop, uuhich joins recog-nised Slovene and British plaguirights and theatre practitioners, on the one hand, with less well-established dramatists, on the other. The dia-logue takes plače in the conviction that playwriting and theatre are inextricably linked since uiritingfor the stage is, at the same time, writ-ing on the stage; and that the stage can seldom do uiithout a text, and dramatictexts, even more seldom, uiithout the stage. Throughshortlec-turesand, aboveall, intensive practicalmorkshops, themeeklonguiork-shop at the Week of Slovenian Drama seeks to do uihat Graham Whybrow, Uterarg manager at London's Roga! Court Theatre, describes as 'building a bridge betuieen uiriters and the theatre'. /Is an encounter betuieen people uiorking in theatre, the Playwriting Workshop should helpfoste ranem and more intensive dialogue betuieen plaguiriting and theatre in Slovenia. TOMAŽ TOPORIŠIČ, Head ofthe Workshop ROYAL COURT Velesila nove dramatike http://www.royalcourttheatre.com/ Gledališče Royal Courtiz Londona, Velika Britanija, je gledališka velesila, ki sistematično spodbuja pisanje novih dram najvišje kvalitete in vzgaja dramatike iz vseh koncev sveta. Svoj mednarodni ugled je pridobilo s posvečanjem novi dramatiki in dramatikom, ki se lotevajo sodobnih družbenih problemov in novih možnosti, ki jih ponuja današnji čas, s čimer bistveno oblikuje sodobno dramatiko v Britaniji in tujini. New YorkTimes ga je označil za 'najpomembnejše gledališče v Evropi'. Prvi umetniški direktor George Devine je želel ustvariti gledališče piscev, ‘prostor, kjer je dramatik priznan kot bistvena kreativna sila v gledališču in kjer je drama pomembnejša od igralcev, režiserja, oblikovalca'. Devine je želel odkriti 'odločne, brezkompromisne avtorje inspirativnih, provokativnih in razburljivih dramskih besedil'. Prva uprizoritev besedila Ozri se v gnevu Johna Osborna maja 1956 danes velja za odločilen začetek moderne britanske dramatike, to temeljno poslanstvo, kr' si gaje gledališče izbralo, pa je ustvarilo novo generacijo britanskih dramatikov. Od leta 1994 se Rogal Court spet intenzivno posveča iskanju in vzgajanju nove generacije dramskih piscev. Mednje sodijo Sarah Kane, Marina Carr, Martin McDonagh, Mark Ravenhill, Rog VVilliams, Conor McPherson in mnogi drugi. Gledališče že šestnajst let pripravlja Mednarodno rezidenco za obetavne dramatike, ki predstavlja odločilno odskočno desko, pospešuje odkrivanje novih dramskih tekstov, ki nastajajo v drugih govornih prostorih, in gledališču omogoča intenzivnejše delo z mladimi dramatiki. ROYAL COURT The Force of New Playwrighting http://www.royakourttheatre.com/ The Rogal Court Theatre, London, UK, is a leading force in world theatre, producing new plays of the highest quality, encouraging writers across societg, and addressing the problems and possibilities of our time. The Rogal Court is an international theatre fornem plags and new playwrights, and the tuorkshapes contemporary drama in Britain and overseas. The New York Times described it as 'the most important theatre in Europe'. The first artistic director George Devine aimed to create a writers' theatre, 'a plače uihere the dramatistis acknouiledged as the fundamental Creative force in the theatre and where the play is more important than the actors, the director, the designer'. Devine aimed to discover 'hard-hitting, ancompromising mriters iuhose plays are stimulating, provoca-tive and exciting'. The Rogal Court production ofJohn Osborne's Look Back in Anger in Mag 1956 is now seen as the decisive starting point of modern British drama, and the policg created a new generation of British playwrights. Since 1994 the Rogal Court's artistic policg has again been vigorouslg directed to finding and producing a new generation of playwrights. The uiriters include Sarah Kane, Marina Carr, Martin McDonagh, Mark Ravenhill, Rog Williams, Conor McPherson and mang others. Now is the I6th gearthe theatre has also been leading the International Residency foremerging playwrights. TheResidencgactsasaspringboardforall the international uiork ofthe Rogal Court-facilitating the searchforinter-national plags and allouiing the theatre to work more intensivelg with playwrights that have been identified as promising. GRAHAM WHYBROW (Velika Britanija) je literarni upravitelj gledališča Rogal Court v Londonu od leta 1994. Skrbi za odnose z dramatiki, za prebiranje in vrednotenje prispelih dramskih besedil, za iskanje novih hišnih avtorjev, ter priporoča najboljša dela umetniškemu direktorju. Gledališče Rogal Court je 'gledališče dramatikov', ki letno uprizori do 19 dramskih besedil. Njegovo umetniško vodilo je uprizarjanje novih dram, ki so izvirne, sodobne in izzivalne na ravni vsebine in forme. Od leta 1994 je gledališče Rogal Court odkrilo in uprizorilo več kot 50 dramatikov nove generacije, med najodmevnejšimi so bile krstne izvedbe iger Joeja Penhalla, Rebecce Prichard, Sarah Kane, Marka Ravenhilla, Jeza Buttervvortha, Martina McDonagha, Conorja McPhersona in drugih. GRAHAM WHYBROW (Great Britain) has been literarg manager at the Rogal Court Tbeatre in London since 1994. His respon-sibilities include uiorking with dramatists, reading and evaluating plag submissions, lookingfor new in-house plagwrights and recom-mending the most promising texts to the artistic director. The Rogal Court Theatre is a 'plagwrights theatre', staging up to nineteen piags a gear. Its artistic mission is to produce new piags that are original, contemporarg and provocative in both content and form. Since 1994, the Rogal Court Theatre has discovered and staged uiork bg more than fiftg goung plaguirights; its most acclaimed productions have includ-ed the inaugural staging of piags by Joe g Penhall, Rebecca Prichard, Sarah Kane, Mark Ravenhill, Jez Butteruiorth, Martin McDonagh, Conor McPherson and others. SACHA WARES (Velika Britanija) je neodvisna gledališka režiserka. Intenzivno je sodelovala pri nastajanju novih dramskih besedil za National Theatre in Rogal Court Theatre v Londonu. V zadnjih letih je režirala več predstav, med njimi Bintou avtorja Koffija Kvvahula (Arcola), Pera Paias Sinana Unela (Gate Theatre), Credible Witness Timberlake Wertenbakerja (Rogal Court Theatre Upstairs), 5ix Degrees of Separation Johna Guara (Sheffield Crucible) ter One Life and Counting Mette Bolstad (Bush Theatre). (Great Britain) is a freelance theatre director. She has done extensive plag development ujorkfor the National Theatre and Rogal Court in London. Recent productions include: Bintou bg Koffi Kmahule (Arcola), Pera Paias bg Sinan Unel (Gate Theatre), Credible Witness bg Timberlake Wertenbaker (Rogal Court Theatre Upstairs), Six Degrees of Separation bglohn Guare (Sheffield Crucible), and One Life and Counting bg Mette Bolstad (Bush Theatre). EVALD FLISAR (Slovenija) je pisatelj, dramatik in urednik literarne revije Sodobnost. Študiral je primerjalno književnost v Ljubljani in angleščino v Londonu, kjer je živel sedemnajst let in urejal (med drugim) Enciklopedijo znanosti in tehnologije ter pisal zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Literarne nastope je imel po vsem svetu (prepotoval je več kot osemdeset držav). Njegova prozna in dramska dela so bila prevedena v dvaindvajset jezikov, med njimi tako eksotične, kot so islandščina, bengalščina, malajščina, marati, arabščina. Med proznimi deli je najbolj znan njegov šestkrat ponatisnjeni Čarovnikov vajenec. Je tudi avtor treh potopisnih knjig, ki jih literarna zgodovina ima za najboljše slovenske potopise doslej: Tisoč in ena pot, Južno od severa, Popotnik v kraljestvu senc (nagrada Prešernovega sklada). Napisal je enajst dram, med katerimi sta najbolj znani Kaj pa Leonardo? (Grumova nagrada) in Jutri bo lepše (nagrada Prešernovega sklada). Prva je bila večkrat uprizorjena na tujem, tudi v londonskem West Endu, druga pa kar v osemnajstih državah. Prešernovo gledališče pripravlja krstno uprizoritev njegove najnovejše drame, Nora Nora. E VALD FLISAR (Slovenia) is a novelist, short story uiriter, plagwrightand editor (ofthe literarg magazine Sodobnost, published since 1933). He studied comparative literature in Ljubljana and English in London, uihere be spent 17gears ofbis Ufe, editing (among other things) an encgclopeadia of Science and mriting stories and radio plagsfo the BBC. From 1995 to 2002 be was president of tbe Slovene Writers' Association. His uiork has been translated into 22 languages, some as exotic as Icelandic, Bengali, Malag, Marathi and Arabic, and he has h eld readings in many parts ofthe uiorld (he has travelled in over eightg countries). His best known novel is Going away witb the wild tiger (Čarovnikov vajenec), now in it's sixth edi- f/on. He is the author of three travel books regarded as the best trav-elogues in the Slovene language so far: A Thousand and OneJoumeg, South of North and Travels in Shadowlands (Prešeren Fund Aiuard). He has turitten eleven plays; the two best knoum are What about Leonardo (Grum Amard - Plag ofthe YearAward, produced in mang countries, also in Londonš West End) and Tomorrouj (Prešeren Fund Auiard), which has been produced in as mang as eighteen countries. Prešernovo gledališče in Kranj is preparing a production ofhis latest plag, Nora Nora. DRAGA POTOČNJAK (Slovenija) je dramska avtorica, igralka in mentorica za gledališče, članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Njen dramski opus sestavljajo odmevne igre Slepe miši, Metuljev ples, Alisa, Aliča, Kalea (vse štiri so bile nominirane za Grumovo nagrado), La noche de Casandra (v soavtorstvu), Hrup, ki ga povzročajo živali je neznosen in Eurotrans - Smer zahod. Njene drame so bile uprizorjene v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Španiji in na Portugalskem. Je tudi avtorica dram Srečen čas otroštva, Hiša brez strehe, Pridi vsaj k sebi, če nimaš kam, In mirna Bosna! (vse v bosanskem jeziku, napisane za gledališko skupino bosanskih pregnancev Nepopravljivi optimisti, ki jo je vodila med letoma 1992 in 1996) ter desetih radijskih iger, posnetih na Radiu Slovenija. Za svoje igralsko delo je prejela Stopovo nagrado Igralka leta, za delo s pregnanci nagrado Evropa na Finskem ter Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana, za dramo Alisa, Alisa posebno nagrado žirije festivala Zlati lev in za dramo Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen nagrado Neznani sosedje -Gradec 2003 - Kulturna prestolnica Evrope. Njena drama Prazni čevlji je izšla v španščini v reviji Primer Acto, Alisa, Aliča pa v angleškem prevodu Lesleg Wade leta 2003 pri založbi Intellect Books v Veliki Britaniji. DRAGA POTOČNJAK (Slovenia) is a plagmright, actress, the-atre mentor, and a member of the ensemble at Slovensko Mladinsko Gledališče. Her dramatic opus includes such acclaimed plags as Blind MarVs Bluff, The Butterfly Dance, Alisa, Aliče, and Kalea (allfouriuere nominated for the Grum Award), as well as The Noise the Animals Make Is Unbearable and Eurotrans - Go West. Her plags have been staged in Slovenia, Germang, Austria, Italg, Spain and Portugal. She is also the author of The Happy Times of Childhood, The Roofless House, At Least Turn to Vourself if There is Novvhere Else to Turn, and Peaceful Bosnia! (ali these were uiritten in Bosnianforthe Incredible Optimists, a theatre ensemble ofBosnian refugees she headedfrom 1992 to 1996), as well as ten radio plags, recorded at Radio Slovenia. She luas chosen Actress of the Year bg Stop magazine, and in recog-nition of her work uiith refugees she was presented uiith the Europe Prize in Finland and the Župančič Award bg the Citg of Ljubljana. Her plag Alisa, Aliče received a Special Jurg Prize at the Golden Lion International Festival ofChamber Theatre (in Umag, Croatia), uihile the plag The Noise Animals Make Is Unbearable won the Unknoum Neighbours Auiard at Graz 2003 - The Cultural Capital of Europe. Her shortplag Empty Shoes was published in Spanish in the journal Primer Acto, uihile Alisa, Aliče ums translated into English bg Lesleg Wade and published in England bg Intellect Books (Bristol) in 2003. MATJAŽ ZUPANČIČ (Slovenija) je pisatelj, dramatik, režiser, izredni profesor za gledališko režijo na AGRFT v Ljubljani. Študiral je gledališko režijo in dramaturgijo v Ljubljani in Londonu. Kot avtor sedmih objavljenih in uprizorjenih dramskih besedil v zadnjih petnajstih letih - Izganjalci hudiča, Slastni mrlič, Nemir, Ubijalci muh, Vladimir, Goli pianist ali Mala nočna muzika, Hodnik - sodi v sam vrh sodobne slovenske dramatike. Kot režiser in dramatik je bil gost najpomembnejših evropskih gledaliških festivalov: Avignon, Bonnski bienale itd. Leta 1997 je pri DZS izdal obsežen roman Obiskovalec, leta 2000 pa pri založbi Mondena še roman Sence v očesu. Za dramsko zbirko Izganjalci hudiča je prejel nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši knjižni prvenec, za več gledaliških iger pa Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo: Vladimir, Goli pianist ali Mala nočna muzika in Hodnik. Njegove drame so prevedene v več tujih jezikov. MATJAŽ ZUPANČIČ (Slovenia) is a uiriter, playwright, direc-tor, and associate professor at the department of theatre directing at AGRFT in Ljubljana. He studied theatre directing and dramaturgij in Ljubljana and London. As the author ofseven plays, published and staged over the last fifteen gears - The Exorcists, Delicious Corpse, The Flg-Killers, Vladimir, The Naked Pianist or Eine Kleine Nachtmusik, and The Corridor - he belongs to the highest echelon of contemporarg Slovene theatre. He has participated, as both director and play-mright, in Europe's most important theatre festivals: Avignon, the Bonn Biennial. In 1597, DZS published his expansive novel The Visitor, and in 2000, Mondena issued his novel Shadovvs in the Ege. A collec-tion of his plays, entitled The Exorcists, received the Slovene Book Fair's award for best literarg debut for the gears 1991-1993, and three of his plags have received the Grum Auiard - Plag of the Year Auiard: Vladimir, The Naked Pianist or Eine Kleine Nachtmusik and The Corridor. His plags have been translated into severni foreign lan-guages. Mil Ulil ■iOh -iOh 0. J. Traven EGZIB1CI0NISTA (EKSHIBICIONIST) THE EXHIBITIONIST (Atelje 212, Beograd, Srbija) Režija / Diredor: Milan Karadžič rokgre TO THAT (Bosansko narodno gledališče Zenica, Bosna in Hercegovina) Režija / Diredor: Lajla Penjič Petek, 12. marec ob 19.30 Friday, 12 March, y.gOpm Atelje 212, Beograd, Srbija 0. J. Traven: EGZIBICIONISTA (Ekshibicionist) THE EXHIBIT10NIST Režija / Director: Milan Karadžic Prevod / Translation Katarina Pejovid Dramaturgija / Dramaturg Ivana Dimič Scenografija / Set design Miodrag Tabački Kostumografija / Costume design Zora Mojsilovič Popovič Glasba / Musič Isidora Žebeljan Lektorstvo / Language consultant Ljiljana Mrkič Popovič Nastopajo / Performers: Isidora Minic Dorothy Jackson Branimir Brstina Fred Miller Dara Džokic Eva Stempowsky Vojislav Brajovic Daniel Parker Andrija Miloševič Jimmy Pollack Grumova nagrada 2002 v izvedbi najprodornejšega srbskega gledališča. Duhovito izpisana drama iz sodobnega urbanega sveta. Ljubezenski mnogokotnik v psihiatrični ordinaciji. Fred: Obljubim vam, da... Dorothy: Kaj? Fred: Prisežem na vse...! Na vse, vse, vse...! Dorothy: Pomirite se! Kar počasi... Fred: Če bi vas smel...? Ne se jezit! Ne mislit, da... o! Uf! Dorothy: Povejte že! Fred: Samo enkrat! Samo enkrat! Dorothy: Glejte, tule imam gumb - samo pritisnem nanj in paznik bo v sobi! Svarim vas, nikar ničesar ne poskušajte! Fred: Ne, ni to, samo klik, klik za spomin, samo enkrat! Dorothg: Enkrat-kaj? Fred: Fotografirat! 0. J. Traven, Ekshibicionist, odlomek Nagrajeno besedilo Ekshibicionist je svojo aktualnost in kvaliteto potrdilo z dvema uprizoritvama v tujini, poleg srbske še v Theatre de la Ville d'Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Beograjska postavitev Travnovega Ekshibicionista v glavnem sledi koordinatam, ki jih je določil avtor dramske predloge, vendar pa izostreno zgodbo o manipulaciji delno umirja in raje ubere njene smešne tone. The award-winning plag The Exhibitionist has proved its relevance and exceUence in two separate productions outside ofSlovenia, not only in Serbia but also at the Theatre de la Ville d'Esch-sur-Alzette in Luxembourg. The Belgrade production ofTraven's plag \arge\y foilouis the co-ordinates set out bg the playwright, though to some degree it toneš dom the play's mordant tale of manipulation, preferring instead to bring out its humour. "Seksološke variacije v trdni dramski zgradbi 0. J. Travna je režiser Milan Karadžič beograjskemu občinstvu predstavil v mehkejši, bolj 'seksi' varianti." Milutin Mišič, Mehka varianta, Borba, Srbija, 18. 01. 03 J Nedelja, 14. marec ob 19.30 Sunday, 14 March, 7-3°Pm Bosansko narodno gledališče Zenica Bosna in Hercegovina rokgre TOTHAT Režija / Director: Lajla Penjič Prevod / Translation Tanja Piperovič Scenografija in kostumografija / Set design and costume design Mensur Begičevic Glasba / Musič Lajla Penjič Nastopajo / Performers: Dženita Imamovic To Hasan Zahirovic Albert Prva tuja uprizoritev Grumovega nagrajenca za leto 2000. Naslovni junak drame se iskreno kot otrok potaplja v svet domišljije. Besedilo, ki ustvarjalcem predstave ponuja obilo kreativne svobode. iMti gmjill 1 ■ II ! Albert: (Znogo brcne i/ vrata.) Veš ti sploh, kako nizek pritisk imam? To: Ne. Albert: Sto dvajset. To: Katastrofa. Albert: Ja, sto dvajset. In zdravnik mi je napovedal le še dva tedna življenja. To: Katastrofa. Albert: Ja, in ti me tukaj zajebavaš! To: Nisem mislil. Albert: Ja, zdaj pa nisem mislil. Kaj misliš, kako bi bilo meni, če bi moral dva tedna prej umreti? To: Ne bi ti bilo prijetno. Albert: Tako je, ja. Zato pa zdaj pridi ven in mi vrni knjigo. Rokgre, To, odlomek Avtor, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre, je ta hip vodilno pero mlajše generacije slovenskih dramatikov. Uveljavlja se na različnih področjih literature in gledališča, kot dramatik, pisatelj, dramaturg, avtor radijskih iger in scenarist. V nagrajeni drami To izpisuje, kaj vse se lahko zgodi, ko nas obišče akviziterski prodajalec knjig. The author, mho uirites under the pseudonym 'rokgre', is currentlg one ofthe leading figures among the gounger generation ofSlovene playwrights. He is gaining notice in various areas of literature and theatre - as dramatist, writ er, dramaturge, the author of radio plays ond screenmriter. In the award-winning play That, he shovis us uihat can happen when a book salesman comes to our door. "To je hit letošnje gledališke sezone!" Duško Abramušič, Posebej za mlajše občinstvo, Večernji List, BiH, 24.11.03 ... ko da se ima kaj zgoditi, je v zraku. tam je nekdo, ki morebiti čaka name (Slavko Grum) Več avtoric MEŠTIRIX WEFOURX KUD Metrix Gregor Čušin HAGADA HAGGADA MGL Ljubljana Boris Kobal DRAGI KUČAN TI PIŠEM ... DEAR KUČAN I AM WRITING TO Y0U ... SNG Nova Gorica Režija / Diredor: Boris Kobal Glasba / Musič: Miran Košuta Nada Križnar DRUŽINSKI DOŽIVLJAJI FAMILY ADVENTURES VDC Kranj Režija / Diredor: Nada Križnar Torek, 9- marec ob 20.30 Tuesdaji, g March, 8.gopm KUD Metrix Več avtoric MEŠTIRIXWEFOURX Scenografija / Set design Irena Pivka Kostumografija / Costume design Alenka Globočnik, Marija Mojca Pungerčar Glasba / Musič Jure Vlahovič, Brane Zorman Oblikovanje svetlobe / Light design Borut Cajnko Nastopajo / Performers: Mojca Dimeč, Mojca Funkl, Maruša Geymayer Oblak, Barbara Krajnc Drugi del gledališke nadaljevanke. Gledališka miniaturka za štiri ženske, krsto in torbo. Futuristična eksistenčna komedija. Mojca D.: In kaj je eksotična materija? Barbi K.: Za razliko od navadne materije, iz take smo na primer me narejene, me imamo pozitivno maso, eksotična materija pa ima negativno maso. Maruša G. 0.: Ja, tvoja sestra, a ne!? Barbi K.: Ja, moja sestra je imela substrat za eksotično materijo, to pa je - negativna misel. Pizda moraš biti, pa prideš naprej. Maruša G. 0.: Ja, ja, koliko negativnih misli sem že jaz imela, pa me to še ni nikamor pripeljalo. Barbi K.: Ja, zato ker nimaš tehnike, metoda je važna, pristop k delu, metodologija dela... A vam jo pokažem? Več avtoric, Meštirix, odlomek Tri duhovita dekleta oropajo draguljarno, vendar torbo z bogastvom izgubijo. Med begom pred policijo, po vrsti neverjetnih preobratov in neštetih zasukov, srečajo četrto dekle, ki jim razkrije skrivnosti potovanja v času, s čimer pa njihov nemogoč položaj še bolj zaplete... Three clevergirls rob a jewellery store but lose the bag that contains thefortune. While miting mag pom the polke, and after a num-ber ofsurprising tuiists and countless turns, ttieg meet afourtb girl, aibo discloses the secrets of time travel. But that makes their alreadg impossible predkament ere? more complicated... "Meštirix ni kak usodnim vprašanjem zavezan sci-fi, temveč ekskapistična burka v vsakdanji ništrc zapletenih, sivine naveličanih mestnih žena z dovolj živimi, fino karikiranimi povzetki značajev in skrbi, da prožijo dogodivščine verodostojno smotanega in zmerno histeričnega kvarteta salve smeha." Jaša Kramaršič Kacin, Naprej v zmešnjavo, Mladina, 19.01. 04 Sreda, 10. marec ob 19.30 Wednesday, lOMarch, 7.30 pm Mestno gledališče ljubljansko Gregor Čušin HAGADA HAGGADA Komedijantsko oživljanje svetopisemskih zgodb. Nagrajenec bienalnega festivala Monodrama Ptuj 2003. “Zakaj sta bila Adam in Eva izgnana iz raja? Ker sta jedla jabolka! Jabolka ja niso za jest. Iz jabolk se dela mošt!” Bog: /.../Veš kaj, Adam, takole se bova zmenila - ustvaril ti bom - žensko. Adam: Žensko? Bog: Ja, žensko. Adam: Kaj pa je to? Bog: Saj še sam pravzaprav ne vem. Je pa to krasno bitje, lepo kot nebesa, prijazno. Ženska ti bo pokorna, pomagala ti bo, skrbela bo zate, ti stregla, te ljubila... Adam: 0 Bog, hitro mi ustvari to žensko! Gregor Čušin, Hagada, odlomek Igralec Gregor Čušin, stari znanec kranjskega občinstva, se je kot "one man band" lotil avtorskega projekta Hagada. Prepričljiva, kratkočasna zabavna štorija stkana iz svetopisemskih zgodb v briljantni interpretaciji, ki vodi daleč stran od poceni zabave. Actor Gregor Čušin, a familiarface to Kranj theatre audiences, has, as a kind of 'one-man band', tackled an original piece called Haggada. This compelling, engaging and amusingstorg is composed of various tales from the Bible, presented in a brilliant interpretation far removed from cheap entertain-ment. ..Preprosto, a učinkovito organiziran material /.../ podaja Čušin disciplinirano, tekoče, tako rekoč brez šumov, govorno in telesno natančno, hitro in z dobrimi refleksi, a kljub temu nekoliko manj mehko, kakor smo pri njem vajeni. Tega mu ni šteti v slabo, nekaj ostrine in rezkosti, ki na trenutke predre povrhnjico simpatične humorne pripovedi, je njegovi interpretaciji samo v korist." Blaž Lukan, Zabavna prilika, Delo, 05.02.03 Četrtek, II. marec ob 19.30 Thursday, ig March, J.go pm Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Boris Kobal DRAGI KUČAN TI PIŠEM... BEAR KUČAN IAM WRITING TO Y0U... Režija / Director: Boris Kobal Glasba / Musič Miran Košuta Aranžma / Arrangements by Marijan Mlakar Nastopajo / Performers: Boris Kobal, Miran Košuta Marko Feri, Aleksander Ipavec Kabaret na teve poprovski način. Satira aktualno politične stvarnosti. Kratkočasna, a pikra zabava na lasten račun. Kobal: Sem Marieto ... Ne me vprašat nič več, zato ker sem poosebljena žalost in depresija... Sem zamejski Slovenec sez Trsta, praktično perdente de profesion e mona de našita... Imam ene krepke čez 40 let ... Sem se vpisal v Ljubljani leta 72 na fakulteto za artihekturo, mi je ratalo nardit tudi en kolokvij... Potem sem ustanovil en Klub zamejskih Slovencev iz zamejstva in bližnje okolice... Sem predsednik... Košuta: V tridesetih letih en kolokvij! Ste en faliranc, milo rečeno... Kobal: Tudi grobo rečeno! Mene meje pokvaril Milan Kučan... Boris Kobal, Dragi Kučan ti pišem.... odlomek V kabaretni lepljenki se Boris Kobal predstavlja kot edinstven slovenski mojster družbene in politične satire, ki brez dlake na jeziku stresa iz rokava našpičene duhovitosti na račun Slovencev, posebej Primorcev in zamejcev, ter Evrope, ki smo ji vsak dan "bližje". Rdeča nit uprizoritve so neodposlana pisma, ki jih zamejski študent Marieto piše Milanu Kučanu; ob tem spoznamo še njegovega prijatelja, pleskarja Mujota, kije predsednika Kučana osebno srečal, svojo "fus-noto" pa pismu doda še partizan Berto, borec za zahodno mejo. In his cabaretpastiche, Boris Kobal proves himselfto be Slovenia's unequalled masterof social andpolitical satire. His biting uiit puliš no punches, especial-ly when it comes tofellouj Slovenes - notablg, residents of Primorska and the trans-borderregions - or to the Europe me get doser to day by day. The shoui is constructed around a series ofunmailed letters mritten to President Milan Kučan by Marieto, a Slovene študent who lives on the otherside ofthe border. In these letters we aiso get to know Marieto'sfriend, the house painter Mujo, mho once met President Kučan in person; then, too, there's a 'footnote' added by a man named Berto, a Partisan uihofought to secure the mestem border. "Satirični kabaret avtorjev Borisa Kobala in Mirana Košute Dragi Kučan ti pišem ... je naravnost imeniten odraz slovenske in zamejske politične stvarnosti. /.../ Boris Kobal se je ponovno potrdil kot izjemen mojster politične satire, ki je pri nas tako zelo manjka." Ingrid Kašča Bucik, Radio Koper, 30. 05. 03 Petek, 19. marec ob 17-00 Friday, ig March, g. 00 pm Varstveno delovni center Kranj Nada Križnar DRUŽINSKI DOŽIVLJAJI FAMILV ADVENTURES Režija / Director: Nada Križnar Scenografija / Set design Apolonija Kandus, Meta Grandlič Kostumografija / Costume design Mina Oman Nastopajo varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Igra Družinski doživljaji je šaljiv prikaz življenjskih zapletov med starši in otroci, ko se mladi odločajo za samostojno življenjsko pot. The performers are mentally and physically challenged adults from the Čare and Work Centre of Kranj. The play Familg Adventures is a humorous laok at the complications that arise betuieen parents and children uihen young people decide to make their own way in Ufe. ;o; Čudne stvari so danes v mestu! ... vse mesto je na nogah. Nihče ne spi. (Slavko Grum) Koncert Aleša Hadalina injožija Šaleja -km--km--km- Koncert skupine Bossa de novo -KM--KM--KM- Koncert skupine Autodafe -KM--KM--KM- Koncert skupine Jurki & Basisti -KM- -KM- -KM- Koncertni večeri v baru MITNICA v neposredni bližini Prešernovega gledališča. -iOh dOh V sodelovanju z barom Mitnica in Klubom študentov Kranj. Petek, 12- marec ob 23-00 Friday, 12 March, 11 pm Koncert Aleša Hadalina in Jožija Šaleja ALEŠ HADALIN je v otroštvu igral harmoniko, rad pa je pihnil tudi v orglice in kljunasto flavto. Leta 1981 se vpiše na študij muzikologije v Ljubljani. Konec leta 1986 postane ustanovni član skupine Tantadruj, z njo koncertira po vsej Sloveniji. Leta 1990 izdajo LP ploščo Tantadruj in leta 1997 CD Strunam. Leta 1992 začne s kitaristom Marjanom Pirnarjem prepevati jazz standarde in podobno glasbo. Leta 1995 začne sodelovati s plesno skupino En-Knap. Z njimi sodeluje pri treh prestavah Struna in želo (1996), Zakonitosti kobre (1997) in Popoln korak? (2001). Skupaj prepotujejo dobršen del Evrope in nekaj sveta. S skupino En-Knap posname tudi tri filme: Vrtoglavi ptič (1996), Domsvobode (1998) in Krotilci časa (2002). Za plesno predstavo Popoln korak? priredi in izda sound track zgoščenko z naslovom Umetnost hoje (2001). V tem času igra z različnimi glasbeniki, največ jazz in blues, s pianistom Jožijem Šalejem posnameta zgoščenko jazz standardov Gee Baby (2002). Zadnja leta se ukvarja s samostojnim pevskim delom, s promocijo človeškega glasu, veliko nastopa in izda zgoščenko Kako lepo je. Na njej je zbrana glasba iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij, od ljudske glasbe, jazza preko šansona do pevsko-glasbenih eksperimentov. ALEŠ HADALI I played the accordion as a child, bat he also liked to blow into the harmonica and the beaked flute. He began his studies in musicologg in Ljubljana in 1981. in late 1986, he became one ofthefounders ofthe bcmdTantadruj, uihichperformed through-out Slovenia. The band released a self-titled LP in 1990 and, in 1997, a CD entitled Strunam. In 1992, along with guitar plager Marjan Pirnar, he started performing jazz standards and the like. Collaboration with the dame group En-knap began in 1998 and led to three productions: Struna in želo (The String and the Sting) (1996), Zakonitosti kobre (Cobra Laws) (l997), and Popoln korak? (The Perfect Step?) (2001). Hadalin and En-knap have travelled together across the better part of Europe as well as other parts of the world. They have also worked together in three films: Vrtoglavi ptič (The Vertiginous Bird) (1996), Dom svobode (Mouse of Freedom) (1998) and Krotilci časa (Time Tamers) (2002). For The Perfect Step? he arranged and released a soundtrack calledThe Art of VValking (2001). During this period, he performed 1uith various musicians, mostlg jazz and blaes, and, in collaboration uiith pianist Joži Šalej, released Gee Babg (2002), an album ofjazz standards. Inrecentgears, hehasbeen devoting his time to independent song work, promoting the human voice, and performing. He recently released the CD Kako lepo je (lt's So Beautiful) which includes mušicfrom ali his Creative periods, from folk mušic and jazz to chanson and singing-mušica! experiments. Sobota, 13. marec ob 23-00 Saturday, 13 March, 11 pm Koncert skupine B055A DE NOVO Primož Vitez in prijatelji Primož Vitez and Friends Bossa de novo - zasedba: Primož Vitez vokal, Aljoša Kosor kitara Marko Gregorič kontrabas, Blaž Celarec tolkala, Sergej Randjelovič bobni BOSSA DE NOVO je komorna jazzovska skupina, edina slovenska glasbena zasedba, ki se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi. V ospredju njenega zanimanja je baladni jazz, bolj znan kot ‘bossa nova', zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale. Bossa de novo to enigmatično glasbo slovenskemu občinstvu prvič predstavlja v portugalščini, angleščini in slovenščini. Poleg obdelav skladb najbolj reprezentativnih brazilskih skladateljev (Tom Jobim, Caetano Veloso, Joao Gilberto, Dorival Cagmmi, Arg Barroso) skupina v to specifično ritmiko in harmonije prireja tudi druge glasbene zvrsti, na primer jazzovske standarde. Zasedba je spre- menljiva in se po eni strani prilagaja sprotnim koncertnim potrebam, po drugi pa razpoložljivosti vrhunskih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki v njej sodelujejo. Bossa de novo prav zdaj pripravlja ploščo z mednarodno zasedbo, ki je začela nastajati februarja 2003 v Riu de Janeiru v sodelovanju z brazilskim kitaristom Williansom Pereiro in bo predvidoma posneta v studiu in na koncertnih nastopih leta 2004 v Sloveniji. Bossa de Novo: Primož Vitez (vocals), Aljoša Kosor (guitar) Marko Gregorič (double-bass), BlažCelarec (percussion) Sergej Randjelovič (drums) BOSSA DE HOVO is a chamberjazz band, theonlySlovenegroup dedicated to performing Brazilian mušic. The band's main interest is baUadic jazz (more commonlg knouin as bossa nova), a mix ofAfro-Brazilian musical traditions and cool West Coast jazz from the United States. For thefirst time e ver, Bossa de Novo is presenting this enig-matic mušic to Slovene audiences in Portuguese, English and Slovene. Aiong uiith performing arrangements ofujorks bg the most represen-tative Brazilian composers (TomJobim, Caetano Veloso, Joao Gilberto, Dorival Cagmmi, Arg Barroso), the band also adapts other kinds of mušic, such as jazz standards, to these unique rhgthms and har-monies. The composition ofthe band changes depending on the needs ofa particularconcertand the availabilitg ofSlovenia's top jazz musi-cians, who often appear as guest performers. Boss de Novo is current-lg putting togetheran album uiith an international makeup thatbegan taking shape in Rio de Janeiro in 2003, when the group performed uiith Brazilian guitarist Willians Pereira. It is expected to include both studio recordings and live performances from concerts in Slovenia in 2004. m Četrtek, 18. marec ob 23-00 Thursda)), l8 March, 11 pm Koncert skupine AUTODAFE Matjaž Pikalo in prijatelji Matjaž Pikalo and Friends Autodafe - zasedba: Matjaž Pikalo harmonika, glas Andrej Havvlina violina, ropotulje, glas, Luka Ropret kitara, glas AUTODAFE - Leta 1994, tristo let po Voltairovem rojstvu, čigar roman Kandid je navdih za nastanek in ime skupine, se v grajski galeriji na Ravnah na Koroškem zgodi njen prvi nastop. Ob tretji obletnici delovanja skupina posname in izda ploščo Le Vogage Imaginaire. Po izboru revije Mladina postane ena izmed petih najboljših domačih plošč leta. Leta 1999 posname glasbo za kratki dokumentarni film Portreta z ozadjem režiserja Amirja Muratoviča. Film prejme nagrado na Festivalu animiranega filma v Izoli. Konec leta začne snemati drugo ploščo z delovnim naslovom dnema Voltaire. Leta 2000 se skupina udeleži vlaka literature Poezija Express in z njo prepotuje postaje od Murske Sobote do Kopra. Leta 2001 posname glasbo za kratki igrani film Iz prahu sončnih žarkov (poimenovanem po začetnem verzu pesmi Grebeni Matjaža Pikala) režiserke Petre Seliškar. Skupim' se pridruži kitarist Luka Ropret. Izide težko pričakovana druga plošča skupine dnema Voltaire s podnaslovom Les chansonespopulaires. Musicians: Matjaž Pikalo - accordion, vocals Andrej Hawlina - violin, rattles, vocals, Luka Ropret - guitar, vocals AUTODAFE - In igg4, three hundred years after the birth of Voltaire, whose novel Candide provided the inspiration for starting and naming the band, itsfirst performance took plače in the castle gallerg in Ravne na Koroškem. For its third anniversarg, the group released an album called Le Vogage Immaginaire, uihich Mladina magazine rated one of the top five records of the gear. In 1999, the band recorded the mušica! score for Amir Muratovi}'s film Portret z ozadjem (Portrait with Background); the film was honoured with an award at the Festival ofAnimated Film in Izola. At the end ofthe gear, thebandstartedrecording itssecondalbum, titled Cinema Voltaire. In 2000, the group took part in the literarg train project Poetrg Express, uihich travelled from Murska Sobota to Koper. In 2001, the band recorded the soundtrack for a shortfiction film Iz prahu sončnih žarkov (From the D ust of Sunbeams) (named after the opening verse of Matjaž Pikalo's poem Grebeni [Mountain Crests]), directed bg Petra Seliškar. Guitarplager Luka Ropret joined the band. Next, thegroupš long-aumited second album, Cinema Voltaire, was released, subti-tled Les chansones populaires. Petek, ig. marec ob 23-00 Friday, 1 g March, 11 pm Koncert Jurki & Basisti Jurki 6 Basisti - zasedba: Bojan Jurjevčič - Jurki vokal Blaž Grm bobni, vokal Žiga Golob bas, kontrabas Pločnik se sveti, Plečnik v kleti, natakar bo znal kozarce prešteti. Jurki S Basisti, Dama in top, odlomek JURKI 6 BASISTI - Basisti so prvič nastali leta 1984. Zasedba se je v dvajsetih letih delovanja večkrat spremenila, njihovo hrbtenico pa od samega začetka predstavlja Bojan Jurjevčič - Jurki, tudi skladatelj za gledališke in radijske igre ter film. V dolgoletni glasbeni karieri je Jurki s prijatelji uglasbil pesmi Nika Grafenauerja, Milana Jesiha in Borisa A. Novaka, prirejal songe Franeta Milčinskega - Ježka (album Horuk v nove čase), sodeloval z Vladom Kreslinom. Njihovi komadi se pojavijo na različnih kompilacijah (Elvis de Luxe, Tistega lepega dne, Izštekani ti). Leta 2002 se skupina na novo sestavi in se poimenuje Jurki & Basisti. Pri založbi Multimedia izide nova plošča Dama in top, ki so jo poznavalci ocenili kot mestni pamflet stare šole kabaretne in gledališke poezije: "Jurki v večnamenski poetični predstavi kratkih in z ljubeznijo definiranih delcev vsakdana sestavlja jedro nekonvencionalnega izraza, ki ga dušebrižno nadgrajujeta Blaž Grm (bobni) in Žiga Golob (bas). Ekipa na trenutke zveni kot čudovit folklorni okrasek (Dama in top), globoko v zavetju lucidnega soul šlagerja (Grobarjeva pesem), bluesovsko-rockovska enigmatika (Budni sanjamo več) ali pa kot zvočna kulisa, več kot gledališka ali filmska (La moschetta)'.' Musicians: Bojan Jurjevič - Jurki Blaž Grm - drums, vocal, Žiga Golob - double bass The sidewalk is glistening, there'5 Plečnik in the cellar, the waiterwill know how to count up the glasses. Jurki 6 Basisti, The Ladij and the Gun JURKI 6 BASISTI - The group Basisti originated in 1984. There have been several changes in the membership over the past twenty gears, but the backbone of the band has alvvags been Bojan Jurjevič, or as he's generallg knovvn, Jurki, who also composes mušic for theatre, radio and film. During his long career, Jurki and his friends have set to mušic poems bg Niko Grafenauer, Milan Jesih and Boris A. Novak, adapted songs bg Frane Milčinski (on the album Horuk v nove čase [A Hurrah in New Times]), and collaborated with Vlado Kreslin. Their songs also appear on various compi-lation albums (Elvis de Luxe, Tistega lepega dne, Izštekani II). In 2002, the band again regrouped, this time underthe name Jurki 5 Basisti. Their new album Dama in top (The Ladg and the Gun) has been released on the Multimedia label. The album was appraised by connoisseurs asan old-stgle urban pamphlet of cabaret and theatre poetrg: 'In a multipurpose poetic presentation of short and lovinglg defined fragments from evergdag life, Jurki assembles a core of unconventional expression, which becomes the foundation forthe careful ministrations of Blaž Grm (drums) and Žiga Golob (double bass). At various times the band soundslike a vvonderful ethnic riff ("Dama in top" [The Ladg and the Gun]) or something deeplg sheltered in lucid soul-pop ("Grobarjeva pesem" [The Gravedigger's Song]), enigmat-ic blues-rock ("Budni sanjamo več" [Awake We Have More Dreams]) or sound scenerg, something more than just theatre or film mušic ("La Moschetta").' Sobota, 20. marec ob 20.00 Friday, igMarch, 8 pm Disco Party Po zaključni slovesnosti 34. Tedna slovenske drame bo DJ Žele v preddverju Prešernovega gledališča rolal disco komade 80. in 90. let. Follouiing the closing ceremong ofthe 34th Week of Slovenian Drama, DJ Žele utill be spinning disco hits from the 80s and 90s in the fogerof Prešeren Theatre. ... ali ne bi bilo greh, da bi šli mimo tega bisera in ga ne spoznali? GRUMOVA NAGRADA 2003 Strokovna žirija za Grumovo nagrado 2003 v sestavi Alja Predan, predsednica, ter člani Matej Bogataj, Vesna Jevnikar, Jakob Jaša Kenda in Vilma Štritof Čretnik je prebrala 34 dramskih besedil, ki so prispela na natečaj. Med njimi je izbrala sedem nominirancev: Anonimni avtor: Mefistovo poročilo / Anongmous: Mefisto's Report Evald Flisar: Nora Nora Saša Pavček: Čisti vrelec ljubezni / The Pure Well ofLove Šifra MAPPE: Karadžičev test / Code name MAPPE: The Trial ofKaradžič Šifra 580922: Rustikalna komedija / Code name 580922: The Rustic Comedg Martina Šil er: Regkjavik Matjaž Zupančič: Hodnik / The Corridor Soglasno se je odločila, da Grumovo nagrado 2003 podeli Matjažu Zupančiču za dramo HODNIK. Obrazložitev žirije: Drama Hodnik se ukvarja z vse bolj aktualnim problemom posameznikove avtentičnosti in prezentacije; kaže, kako obupno hočemo ugajati in kako za drobiž, pa kljub temu krvavo zares, igramo lastno življenje, prepričani, da smo enako nadzorovani kot dramske osebe, da se vse dogaja pred očmi Gledalca, ki vse vidi in vse ve. Drama postavi skupino prostovoljcev v medijsko spodbujen innad- zorovan eksperiment, v katerem posamezniki, motivirani s kupom denarja, tekmujejo za naklonjenost televizijske publike. Razen na hodniku, kjer je nekakšen medijski zapik, kjer se odvija njihov zakulisni premislek in kaže tekmovalna surovost. V tej veliki sodobni gladiatorski areni, kjer je vsak proti vsem, pa je zmagovalec lahko samo eden; do konca brezobzirni in cinični medijski Veliki brat, zdaj gnan s kapitalsko logiko in zato do konca in brez zadržkov poguben. GRUM AWARD 2003 -Ki+ In accordance with the decision ofthe jury, which comprised Alja Predan (chair), Vilma Štritof Čretnik, Vesna Jevnikar, Jakob Jaša Kenda and Matej Bogataj, the 2003 Grum Avvard waspresented to THE CORRIDOR, bg Matjaž Zupančič. The Corridor explores the evermore pressing issue ofthe authenticity and presentation of the individual. The plag reveals j ust how desper-atelg we trg to please and how, for a bit ofsmall change but stili in ali bloodg seriousness, uie act out our own lives, in the belief that we are being uiatched like characters in a plag, that evergthing is happening before the eges ofthe Vieuier, who sees ali and knouis ali. The drama places a group of volunteers in a media-hgped, controlled experi-ment where, hoping to win a stack ofmoney, theg compete as indi-viduals for the favour of the television audience. Except in the corridor, which is off-limits to the media; bere their behind-the-scenes ruminations unfold and their competitive brutality is onfull displag. In this great big latter-dag gladiators' arena, it's everg man for him-self. But there can only be one uiinner: the thoroughlg ruthless and cgnical Big Brother of the media, now driven by the logic of Capital and, therefore, totallg inithout restraint and deadlg. GRUN-FILIPIČEVO PRIZNANJE 2003 Strokovna žirija za Griin-Filipičevo priznanje v sestavi Vilma Štritof Čretnik (predsednica), Matej Bogataj, Vesna Jevnikar, Jakob Jaša Kenda in Marinka Poštrak se je soglasno odločila, da (bienalno) nagrado za dosežke na področju slovenske gledališke dramaturgije za leto 2003 prejme dramaturginja Diana Koloini. Obrazložitev: Diana Koloini je kot praktična dramaturginja s svojim ustvarjalnim delom gotovo zaznamovala slovensko gledališko ustvarjalnost v zadnjih treh letih. Pri svojem delu se natančno in celovito loteva zastavljenih problemov. Vedno izoblikuje natančno stališče do teksta in do predstave. Pozorna je na tekstovne plasti in njihovo artikulacijo v prostoru, zato se v uprizoritvi zavzema za izpostavitev in uveljavitev problema. Konsistentnost je skupna lastnost predstav, v katerih je kot dramaturginja sodelovala. V Praznovanju Thomasa Vinterberga natančno odmerjeni medsebojni trki posameznih prizorov ustvarjajo peklenski svet. Noži v kurah Davida Harrovverja se osredotočajo na omejen obseg jezika in govora, s katerim razpolagajo dramski liki, zato predstava zadene prav s svojo elementarnostjo. Antigona v New Yorku Janusza Glovvackega pa zablesti prav na jasno začrtani, vendar tanki liniji krhkega tragikomičnega ravnovesja. GRUN-FILIPIČ AWARD 2003 A jurg of theatre professionals - comprising Vilma Štritof Čretnik (chair), Matej Bogataj, Vesna Jevnikar, Jakob Jaša Kenda and Marinka Poštrak - decided unanimouslg to present the (biennial) 2003 Oriin-Filipič Award for achievement in the field ofStovene dramaturgg to dramaturge Diana Koloini. O ver the past three gears, Diana Koloini's work as a pragmatic dramaturge has undoubtedly left its mark on Slovene theatrical creativi-ty. In her work, she tackles the issues raised in a text with precision and thoroughness. She alwags formulates a predse standpoint toward a particular text or production. Attentive to the various lagers of the text and their articulation in space, she strives to see that an issue receives exposition and affirmation in the staging. Consistency is the common feature ofall the productions she works on as dramaturge. In Thomas Vinterberg's Celebration, predsely measured-out mutual col-lislons create a hellish world. David Harrower's Knives in Hens focuses on the limited range of the charaders' language and speech, which means the production hits its mark thanks to its own elementary nature. And Antigone in New York, by Janusz Ciowacki, shines aiong the thin get clearly drawn line ofits fragile tragicomic eguilibrium. VELIKA NAGRADA 2003 Strokovna žirija za Veliko nagrado 33. Tedna slovenske drame (letos preimenovano v Šeligovo nagrado) v sestavi Barbara Orel, Marjana Ravnjak in Tomaž Toporišič je izbirala med sedmimi uprizoritvami tekmovalnega programa: rokgre: Blok / Block (PG Kranj) Iztok Lovrič: Vrtoglavica / Vertigo (Gledališče Glej) Milan Jesih: Srebrno rebro / Silver Rib (MGL) Gregor Strniša: Ljudožerci / Cannibals (SNG Drama Ljubljana) Zoran Hočevar 'M te ubu! / 'M Gonna Kili You! (SNG Nova Gorica) Ivan Cankar Za narodov blagor / Forthe Good of the People (5LG Celje) Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi /This Jogful Dag or Little Matthew’s Getting Married (LGL) Soglasno se je odločila, da Veliko nagrado za najboljšo predstavo v celoti podeli komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi A. T. Linharta v režiji Vita Tauferja in izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana. Obrazložitev žirije: Režiser Vito Tauferje v svoji že četrti avtorski interpretaciji Linhartovo klasično veseloigro inteligentno in duhovito priredil za medij lutkovnega gledališča, natančneje za klasično tehniko ročnih lutk. Skupaj z Barbaro Stupico, avtorico likovne zasnove in Igorjem Leonardijem, avtorjem glasbe, je ustvaril dramaturško drzno predstavo, ki presega dosedanje tradicionalne interpretacije Linhartove dramatike in dosledno vzpostavlja vratolomnost udejanjanja svobode erosa. V imenitno ubrani in dinamični izvedbi animatorske ekipe Linhart zaživi pred nami kot izrazito živ in sodoben avtor, ki razpira nove možnosti medija lutkovnega gledališča. THE GRAND FRIZE 2003 The jurg of theatre professionals for the 33rd Annual Week of Slovenian Drama, which comprised Barbara Orel, Marjana Ravnjak and Tomaž Toporišič, unanimouslg aujarded the Grand Prize for Best Overall Production to the comedg ThisJoyful Day or Little Mattheui's Getting Married, written by Anton Tomaž Linhart, directed by Vito Taufer and performed by the Puppet Theatre of Ljubljana. In this, his fourth interpretation of Linharfs classic farce, the director intelli-gently and wittily adapted the playfor the medium of puppet theatre, more preciselg, for the classic technigue of hand puppets. Together uiith art director Barbara Stupica and composer Igor Leonardi, he created a dramaturgicallg bold production that sur-passes ali previous traditional interpretations of Linharfs uiork and presents in a consistent way the perils ofmaking real thefreedom of Eros. The uionderfully harmonised and dynamic performance from the team of puppeteers brings Linhart to life for us as a distinctlg vital and contemporary author, who opens up new possibilities for the medium of puppet theatre. 4. Teden slovenske drame so omogočili 34th Week of Slovenian Drama was made possible bg: k - u ■ I t ■ u r a 34th Week of Slovenian Drama sponsors: Telekom V) Slovenije POKROVITEU ŠELIGOVE NAGRADE @ triglav DROGA POKROVITEU GRUMOVE NAGRADE PETROL MERKUR @ SuCULKl0 OOOOfVEAR ismm skupina sam k2k (§)lek ISKRAEMECO — POKROVITELJA DELAVNICE DRAMSKEGA PISANJA OBČINE -RADOVLJICA -TRŽIČ -ŠKOFJA LOKA -DOMŽALE -JESENICE -MENGEŠ MEDIJSKI POKROVITEU (3@Ij8EHJ©MGLAS Za Gorenjski glas je značilna tradicija in zvestoba. Stoletnik je najboljši dokaz, da Gorenjska potrebuje svoj časopis. Pol stoletna zvestoba naročnic in naročnikov pravtako. Gorenjski glas j e trdoživ in vitalen časopis. Stoletnik sije vzadnjihletih nabral'ograbekotrok-tri gorenjske in deset lokalnih prilog. In nič ne kaže, da bi odnehal. Z lokalnimi prilogami želimo pokriti vso Gorenjsko in tako ustvariti mrežo lokalnega tiska. Gorenjska se razteza tja do Lukovice in Moravč, tudi tam govorijo in čutijo po gorenjsko, čepravupravno spadajo k Ljubljani. Želimo si. da bi Gorenjski glas postal priljubljen časopis tudi na gorenjskem vzhodu, da bi povezoval vso Gorenjsko. Največji izzivza Gorenjski glasbo vprihodnjihletih predstavljal prehod s poltednika na dnevnik Naše življenje jevse hitrejše, novice se prodajajo kot sveže žemlje in tri dni starih ne mara nihče več. Prehod na dnevnik narekuje tudi vključevanje Slovenije vEvropsko unijo in s tem vsvet razvitega tiska, ki pozna kopico pokrajinskih dnevnikov. Selektor 34. T5D / Programme Director at the 34“ WSD Matej Bogataj I Strokovna žirija za Grumovo nagrado / The Grum Auiard TxpertJury J J Vilma Štritof Čretnik (predsednica), Matej Bogataj, Tomaž Gubenšek, Alja Predan, Darja Reichman Strokovna žirija za Šeligovo nagarado / The Šeligo Auiard ExpertJurg Igor Lampret, Neža Maurer, Tomaž Toporišič Koncept in izvedba delavnice dramskega pisanja / The uiorkshop for playwrighting concept and realisation Marinka Poštrak, Martina Šiler, Tomaž Toporišič Mentorji na delavnicah dramskega pisanja / The uiorkshop for plaguirighting - mentor Sacha Wares, Graham Whybrow, Evald Flisar, Draga Potočnjak, Matjaž Zupančič Organizacija / Organisers Robert Kavčič, Gaber Kristjan Trseglav Režija otvoritvene in zaključne slovesnosti / Director of openirrg and closing ceremoi Jaka Ivanc Izdajatelj / Published bg Javni zavod Prešernovo gledališče Kranj / Prešeren Theatre of Kranj Zanj / Publishers Borut Veselko in / and Marinka Poštrak Urednica in avtorica besedil / Editor and texts Amelia Kraigher Lektorica in korekture / Slovenc language editing Amelia Kraigher Prevodi v angleščino / English transiation Irena Duša Lektor za angleški jezik / English language editing Ravvleg Grau Fotografije / Photo Arhiv Dela, Bojan Brecelj, Gašper Domjan, Mihael Klep, Foto atelje Pavšič Zavadlav, Sandra Požun, Stane Sršen, Simon Stojko Falk, Tone Stojko, Damjan Švare, Peter Uhan fotografija na naslovnici / Cover photo Damjan Švare Oblikovanje / Design Tanja Radež Oblikovanje spletne strani / Web page design Enota Brejkschnitta Priprava za tisk / Lagout Alten, Ljubljana Tisk / Printed bg Žnidarič, Kranj PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ GLAVNI TRG 6, 4000 KRANJ, SLOVENIJA tel: ++386 (0)4 280 49 00 ali ++386 (0)4 280 49 16 fax: ++386 (0)4 28049 10 Elektronski naslov / e-mail: presern-gled@s5.net Spletna stran / web page: www.presernovogledalisce.com/tedenslovenskedrame