NO. 209 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 31, 1967 §LOV€NIAM MORNING NfWSPAFifi STEV. LXV — VOL. LXV Konumšzem nima sreče v Parismski republiki ~ Z ^ :<*& **&#%**»■■« Komunisti so razdeljeni v moskovsko, peipinško in (havansko strujo. Najmočnejša je prva. Vse skupaj pa ne pomenijo dosti. PANAMA CITY — V Peipin-gu, Moskvi in Havani stoji Panama skoraj na prvem mestu, kar se tiče zemljepisne važnosti za komunistično gibanje. Velik del pomorskega prometa gre skozi to deželo, na panamskem kanalu je nekaj ranljivih tehničnih točk, kjer bi se dal promet od oceana do oceana hitro ustaviti in zavreti. Kanalske o-bale so praktično brez vsakega vojaškega varstva. Vse to je že, pred desetletji dalo komunizmu povod, da se je skušal zasidrati ob panamskem kanalu. Pri tem ni imel sreče. Danes je v Panami kvečjemu 500 organiziranih komunistov, z njimi je pa v prijateljskih stikih kakih 1,500 sopotnikov. Največ komunistov pripada moskovski struji. Stojijo na stališču, da je panamska komunistična stranka neodvisna in da mora ravnati svojo politiko po domačih razmerah in ne po zunanjih željah. Ker panamski komunisti številčno pomenijo premalo, so za mir na domači fronti, kar se slučajno tudi sklada z moskovsko zunanjo politiko. Malopomembna je tudi struja, ki simpatizira s Peipingom, kar še ostane, pa vidi v Castru svoj ideal. Castrovi pristaši seveda niso in ne morejo biti pri miru. Vodi jih “večni študent” Britton, ki gre pa večkrat v Havano kot na panamsko univerzo. Castro mu tudi daje denar za organiziranje gverilskih čet,. toda zdi se, da imajo panamski pristaši Castro-ve struje več smisla za dolarje, kot pa za tvegano in naporno življenje v gverilskih oddelkih. Zato Panama ne pozna pomem-bnješega gverilskega gibanja. Castrovi pristaši niso torej nemarni kot samostojno gverilsko gibanje. Več pa pomenijo kot Pomožna sila za vsako akcijo, ki skuša delati zgago vsakokratni tdadi. Pri vsakem nemiru ali izgredu so prvi,, ki se mešajo v akcijo. Ali je Castro zadovoljen s tako politiko, je težko verjeti. Castro namreč sam ves gori za gverilsko vojskovanje in stalno frdi, da je samo tisti pravi komunist, ki gre med gverilce. Do samostojnih komunističnih Psstopov pa pride v Panami le mdkokdaj. Novi grobovi Mary Kostelic V Lake County Memorial bolnici je umrla 85 let stara Mary Kostelic z 8260 Eastmoor Rd., Mentor, Ohio, rojena v Novem mestu, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po 1. 1957 umrlem možu Franku, mati Rudolpha. Franka, Johna, Mary Heidnik, 7-krat stara mati, 12-krat pramati, sestra Fani Jerse, ki je umrla pred 7 tedni. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek popoldne |Ob 1.30 na Knollwood pokopa- lišče- >A' Mary F- Sopko Včeraj ob enih popoldne je po šesttedenskem bivanju v Euclid Glenville bolnici tam umrla poznana Mary F. Sopko, roj. Kušar, 140 E. 267 St., stara 46 let. Zapušča moža Williama, sinova Williama ml. in Jamesa, hčerki Lucille in Marie, brata Johna in Josepha Kušar ter več drugih sorodnikov. Na mrtvaškem odru bo počivala v Brick-manovem pogrebnem zavodu, 21900 Euclid Ave., od koder bo pogreb v četrtek ob 11.30 v cerkev sv Viljema in od tam na All Souls pokopališče. Ugrabitelj mrtev CLEVELAND, O. — Po 44 urah obleganja je včeraj malo čez poldne Robert D. Batch u-strelil v prsi svoje nekdanje dekle, ki se je pretekli petek po- Santo Domingo se bori s težkimi razmerami Ena tretjina delavstva je brez posla, hudo pa je tudi pomanjkanje stanovanj. SANTO DOMINGO, — V Dominikanski republiki vlada mir, toda dežela se le težko prebija skozi življenje. Najbolj jo mori brezposelnost, saj je tretjina delavcev na spiskih za brezposelne podpore. Da vlada vsaj deloma zaposli brezposelne, opravlja mnoga dela v stavbarstvu z ročnim delom, akoravno ima ameriške stroje na razpolago. Ako bi rabila stroje, bi spravila toliko in toliko ljudi ob kruh. Brezposelnost bo še rastla, ne padala. Prebivalstvo se namreč pomnoži vsako leto za skoraj 4L ■ Sedaj šteje dežela blizu 4 milijone prebivalcev, vsako leto jih je za 120-150,000 več. Te je treba prerediti, česar domače kmetijstvo ne zmore, zato so na primer lani morali uvoziti za $27 milijonov živil. Uvoz živil znaša šestino vsega uvoza. Pri tem je pa plačilna bilanca letno za $50 milijonov pasivna. Belaguerjeva vlada se trudi, da bi zboljšala gospodarsko stanje, kar se ji le deloma posreči s pomočjo ameriškega podpiranja. Ameriške podpore so znašale v letih 1965-1966 $110 milijonov, letos jih cenijo zaenkrat na $40 milijonov. Ameriško podpiranje je tudi omogočilo u- iCosfarika: veliko sogfjaine politike, pa malo denarja SAN JOSE, Kost. — v tej deželi je dolga leta vladala narod-no-napredna stranka, ki je dala prebivalstvu res moderno soci-jalno zagonodajo, samo za njeno financiranje ni pravilno skrbela. To je naravno moralo dovesti do finančnih in političnih težav. Pri lanskih predsedniških volitvah vladna stranka ni več dobila večine; opozicija, ki obstoja iz treh strank, je zmagala s svojim predsedniškim kandidatom Tre-jom, v parlamentu je pa dobila od 57 mandatov le 29, ima torej en glas večine. Trejov režim stoji zato na šibkih nogah, poleg tega pa mora še konsolidirati gospodarsko stanje. Narodno napredna stranka mu naravno nagaja, kar ne koristi političnemu miru. Ljudje so namreč navajeni, da zahtevajo od vlade vse mogoče usluge in dajatve kar brezplačno. Trejo bi rad denacijonaliziral banke in še nekaj drugih podjetij, ki v javni upravi ne znajo gospodariti, pa parlament noče pristati na predsednikove predloge. Čeprav stoji torej dežela stalno pred nevarnostjo političnih viharjev, se revolucijonarnih RUSI ZVEZALI VESOLJSKI VOZILI BREZ POSADKE Rusi so dosegli nov lep uspeh v vesolju, ko jim je uspelo povezati včeraj daleč okoli Zemlje (krožeči yesoljski vozili z instrumenti z Zemlje brez vsake pomoči človeške roke. CLEVELAND, O.—Sovjetska v vesolje s kozmonavti za 50-zveza je včeraj objavila, da ji letnico boljševiške revolucije, je uspelo povezati vesoljski vo- kot so nekateri na Zahodu napo-zili Cosmos 186 in Cosmos 188 vedovali. tekom njunega kroženja okoli Zemlje, ju pustiti nato povezani krožiti skupaj na 3 ure in pol, pa ju nato zopet ločiti in spremeniti njuno pot okoli Zemlje. Obe vesoljski vozili sta bili brez posadke. Njuno približevanje in povezava, pa tudi ločitev in sprememba smeri kroženja je bilo izvedeno s pomočjo instrumentov z Zemlje. Združene države so izvedle v preteklih letih v okviru Gemini več takih preskusov uspešno, toda vedno je bila v enem od obeh vesoljskih vozil, ki sta se približali in povezali, človeška posadka, dva astronavta. Včerajšnji ruski uspeh v vesolju naj bi pokazal, da je možno zgraditi v vesolju oporišče za človeka, ki bo brez posebne nevarnosti tam lahko opravljal razne naloge dalj časa, pa se ZveiEia vlada se vraša k stari agr?tr?E fisllfiki WASHINGTON, D.C. — Federalni tajnik za kmetijstvo je oznanil, da se bo za letino 1968 zopet vrnil k politiki v 1. 1961-1966. Takrat je namreč federacija plačevala odškodnino farmarjem, da niso posejali preveč orne zemlje s pšenico in žiti za krmo. Ako je farmar postavil svojo orno zemljo pod federalno kontrolo, mu je federacija plačala odškodnino za zgubo, ki /z Clevelanda in okolice Seja— Društvo Carniola Hive 493 T.M. ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v Slov- nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 1. V bolnici— Mrs. Virginia Anelli z Larch-mont Avenue, hčerka pok. Franka Telicha, je v Mt. Sinai bolnici, Room A698, kjer bo ponovno operirana. Mladi ženi in materi želimo, da bi čim preje okrevala. Vesela bo pozdravnih kartic. Zgubljeni ključi— Rojakinja je včeraj ob 9.45 dopoldne izgubila pred cerkvijo sv. Vida, ko se je udeležila pogreba pok. Therese Rose Frank, šop ključev. Kdor jih je našel, je prošen, da kliče tel. 731-5707. Iz bolnice— Joseph Papež iz Bedforda, O., se je vrnil iz Crile bolnice in se zahvaljuje za obiske in kartice. podvigov ni treba bati. Dežela nato vrnil na Zemljo. Taka stal-ima namreč dobro prosveto, lju-j na oporišča, o katerih gradnji dje so izobraženi in ne gredo na govore tako Rusi kot Ameri-limanice vsakemu demagogu, ki kanci, bodo imela izreden pomen jih pa v tej deželi s 1,600.000 za nadaljne prodiranje v veso- ročila z drugim, nato pa še sam ravnovesen državni proračun, i ^uc[j ne manjka, (7je, za njegovo proučevanje, pa sebe. Med tem ko je bila njego- ^ac^a posveča največ pozornosti j ^apež imel zopet vročino Vatikan — zdravje sv. o-^eta se je koncem tedna obrnile z°Pet na slabše. Lotila se ga je Vročina v taki meri, da so mu pravniki prepovedali zapustiti astne prostore. Tako je v nedel--*0 odpadel blagoslov “mestu in SVetu”, sv. oče pa ni mogel biti ^avzoč tudi pri zaključku ško-ovske sinode. Tekom včerajšnjega dne je ^r°čina popustila, toda sodijo, a ^o kljub temu treba odložiti Predvideno operacijo za teden aJl celo dva. Vremenski prer&k pravt: j^kjačno z verjetnostjo dežja, ajvišja temperatura okoli 60. va rana smrtna in je umrl na poti v bolnico, je ostala ugrabljena 19 let stara Mrs. Lida Caldwell živa in je že izven nevarnosti v Doctors Hospital. Vsi poskusi pregovoriti ugrabitelja, ki je bil pred časom 3 mesece v umobolnici, so bili zastonj. Psi vohajo rudo? MOSKVA, ZSSR — Poročevalska služba TASS je objavila, Ja uporabljajo ruski geologi pri iskanju sulfidnih rud železa in bakra pse. Ti menda to rudo ‘vohajo”. postavljanju stanovanjskih hiš za revne sloje. Do .sedaj jih postavi okoli 10,000 na leto. Treba bi jih pa bilo zgraditi kakih 350,000. Z 10,000 hišami na leto pokrije komaj potrdbo po stanovanjskih prostorih za prirastek prebivalstva, zato bo pri-manjklaj 350,000 hiš dobil kmalu vse znake stalnosti. Letni narodni dohodek se kar ne more dvigniti nad bilijon dolarjev, torej okroglo $250 po glavi prebivalstva. Politično življenje je mirno. Seveda pa slabo gospodarsko Vegetarijanci lahko jedo jajca tudi narodno obrambo. Rusi so poslali Cosmos 186 v vesolje pretekli petek, Cosmos jo je utrpel pri normalnih cenah, ker je odbelal manj zemlje.! obiski na domu so dobrodošli. Ta sistem so ostro kritizirali ne- . ^ 0}}isjiU_ kateri farmarji, zato ga je fe-f K družini Joe Sray na 6710 deracija za letošnjo žetev v na-j Bonna Avenue je prišla na obisk čelu opustila. Sedaj se zopet jz Ljubljane sorodnica Vera vrača na stari načrt, ki bo federacijo prisilil, da bo plačala farmarjem okoli $300 milijonov odškodnine. Glavni razlog za spremembo Kastelic. Prijatelji in znanci jo lahko dobijo na omenjenem naslovu. Zadušnica— V četrtek ob 6.30 bo v cerkvi politike pa tiči v tem, da smo i-isv. Vida sv. maša za pok. Ema-meli letos dobro letino in da se nuela Grassellija ob 2. obletnici je nabralo več presežkov, kot je tajništvo za poljedelstvo računalo. Dalje je bila dobra letina tudi po vsem svetu, zato ni ta- NEW DELHI, Ind. — Vege-'so začeli s tal voditi kretanje tarijanski kongres, ki je zboro-*obeh vesoljskih vozil tako, da val v Madrasu, je sklenil, da in-j sta se približali, prešli v isto dijski vegetarijanci lahko jedo kroženje in se združili. Del teh jajca. To pa ni nobena šala za kretanj je prenašala ruska tele-mdijsko gospodarstvo. V Indiji (vizija. Od preteklega petka so je namreč kar 125 milijonov ve-! poslali Rusi v vesolje 5 sateli-getarijncev, torej veliko več tov. Včeraj je Tass objavil zgod-kot v vsej Evropi. Vegetarijanci bo le o dveh, moremo torej pri-niso do sedaj imeli te “pravice”, čakovati še vesti o ostalih treh, r-~~—| njihovih nalogah in uspehih, trenutek sproži demonstracije,1 Ruski akademik, ki je povezan 188 je temu sledil včeraj. Nato jkega povpraševanja po ameriških pridelkih, kot druga leta. Imamo torej presežke, ki jih ne izgrede in verjetno še hujše ne- z vesoljskimi preskusi je včeraj stanje delovnih ljudi lahko vsak mire. 'dejal, da ne bo nobenih poletov V Hong Kongu ne ve tja me j o v 11 rumeno nevarnosf HONG KONG — Zadnje izjave podpredsednika Hum-phreya, državnega tajnika Ruska in drugih zagovornikov vietnamske vojne o “rumeni nevarnosti” so zelo močno odjeknile v Hong Kongu, toda ne v smislu intencij naše zunanje politike. Specija-listi za kitajske zadeve so po večini ra v n o nasprotnega mnenja. Mislijo, da se o rumeni nevarnosti vsaj sedaj ne more govoriti. Ali se bo nevarnost res kdaj pokazala, na to bo odgovoril čas, ne pa sedanja politična in diplomatska ugibanja. Ni nobenega dvoma, da se Kitajska nahaja ravno sedaj v hudi krizi. Maova akcija za preobrazbo kitajskega naroda je rodila samo spore, cepitve, trenja, državljansko vojno, kaos in zmedo. Kar drži danes deželo na skupni podlagi, je le še tradicija, ne pa morda centralna uprava te ali one vrste. Ravno narobe: pokazalo se je, da narodna civilna uprava sploh ne obstoji več. da je razpadla na posamezne province ali skupine provinc. To je končno uvidel tudi Mao sam in poklical vojaštvo na pomoč. Odkar je bil namreč sam zunaj Peipinga in si ogledal stanje na deželi, je prišel do sklepa, da je treba poklicati vojaštvo na pomoč, kjer je mir z redom vred v nevarnosti. Vojaštvo se je menda temu pozivu odzvalo, ni pa pokazalo nobene volje, da bi drlo na Maovo politiko. Tako sedaj prevzema oblast počasi vojaška uprava, dočim se civilne struje v kitajskem komunističnem gibanju grizejo in koljejo med seboj, pa nobena ne ve, ali bo na koncu zmagala. Nihče torej ne ve, kakšna bo Kitajska čez 5-10 let in še več. Zato ni pametno razpihovati kitajske skrbi in strasti. Po čemu na primer opozarjati Kitajce na rumeno nevarnost, ki jo imajo tako slabo v spominu. Saj jih je ravno pred desetletji propaganda s to idejo gnala v izo-lacijonizem, sadove takratnega izolacijonizma pa uživa danes ves svet, posebno Amerika in Rusija. Zato mislijo v Hong Kongu, da je sedanje kitajsko grmenje proti svobodnem in ruskemu svetu precej votlo. Politika grmenja je kitajskim komunistom pač potrebna, ker nobene druge nimajo na zalogi. Z orožjem ne morejo groziti, ker ga nimajo ali pa ga imajo premalo. Z gospodarskim pritiskom ne morejo priti na dan, ker ga ne morejo izvajati. Diplomatskega pritiska nimajo v rokah, ker so se preveč izolirali. Kaj jim torej še ostane? Da žugajo in se jezijo na ves svet, obenem pa čakajo na dobo, ko bodo res postali to, kar bi radi bili. Ali bodo res postali, se sprašujejo v Hong Kongu. Seveda lahko postanejo, toda takrat bo na dnevnem redu drugo vprašanje: ali bodo kitajski komunisti še ujetniki sedanje miselnosti? Tudi ruski komunisti so pred desetletji mislili drugače, kot mislijo danes. Zakaj ne bi ista u-soda mogla zadeti tudi kitajskih tovarišev? Če torej gledamo na kitajski problem v luči desetletij in rodov, bi lahko trdili, da pomeni to, kar sedaj uganjajo v Peipingu, res samo aktivnost zmaja iz papirja. Po čemu torej to aktivnost obleči v obrabljeno obleko rumene nevarnosti in spominjati Kitajce na dobo, ki jim je v žalostnem spominu? Take misli se naravno daleč odmikajo od idej, ki jih razvija ameriška javnost. Ali so radi tega gornje misli zgrešene? Stvarnost trdi, da ne. Kitajci so se doslej po drugi svetovni vojni vmešavali le v korejsko vojskovanje, pa še tam so končno pristali na kompromis. V trenjih okoli otokov Matsu in Quern oi so popustili, groženj proti For-mozi niso izvajali, v Vietnam niso poslali svojih divizij, zasedli so sicer Tibet, ker so vedeli, da ga nihče ne bo branil, toda z Indijo, so se hitro pobotali, ker so se bali udarca v prazno. Tajski, Burmi, Laosu, Maleziji pa grozijo zaenkrat le s podtalno propagando in slikanjem OF na stene. Kar so organizirali akcij v Afriki in Južni Ameriki, niso z njimi nikjer dosegli uspehov, ki so jih pričakovali. Kot pogosto, svetuje tudi previdnost zmerno sodbo in hladno pričakovanje. Tega blaga pa v ameriški politični trgovini ni zmeraj dosti na zalogi, včasih ga pa kar zmanjka, tako pravijo v Hong Kongu. Morda' imajo prav. smrti. Volivni shod— Jutri, 1. novembra, ob 7.30 zvečer ima županski kandidat Seth Taft volivni shod v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vsi vabljeni! moremo spraviti v denar, zato je Dopolnilo— treba proizvodnjo zavreti vsaj V zahvali za pok. Majka Verza prihodnje leto, farmarjem pa Ibica je bilo pomotoma izpuščeno, plačati odškodnino. In še en razlog je: prihodnje leto so predsedniške volitve in farmarji so volivci in po vrhu celo zelo mogočni. da mu je pevsko društvo Triglav prišlo zapet v pogrebni zavod v slovo. Nov odbor— Članstvo “Slovenske pristave” je v nedeljo, 29. oktobra na svojem lepo obiskanem 7. rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik J. Slak, podpredsednik F. Urankar, tajnik M. Dolinar, blagajnik B. Lobe, odborniki: A. Kozjak, R. Merc, J. Skubic, F. Lovšin, V. Sleme, E. Kuhar, L. Petelin, A. Vogel, E. Mauser, M. Pust, V. Vrhovnik, A. Cesar; nadzorni odbor: J. Nemanich, B. Pfeifer, V. Zadnikar; razsodišče: J. Kovačič, J. Oster, in E- Lubi. Morilca iščejo— Včeraj popoldne so našli v njenem stanovanju na Gold Coast, 11811 Lake Avenue mrtvo 52 let staro ločenko Mrs. Helen J. Tie tj en. Bila je štirikrat zabodena in poleg nje je ležal nož. Umor je odkrila hčerka umorjene 22 let stara Nancy. Policija preiskuje umor in išče sledi za morilcem. Župan se poslovil od sveta— Sinoči se je župan R. S. Lo-novembra na počitnice? cher poslovil od mestnega sveta, WASHINGTON, D. C. — Ta- ki Je nato odložil svoje seje do ko mislijo voditelji obeh strank, 13. novembra, ko bo v mestni Johnson pa ne protestira. To se hiši nastopil nov župan. Bo to pravi: Johnson misli, da je manj Stokes ali Taft, o tem bodo odlo-škode, ako gre Kongres na od- čili volivci, mor, kongresniki in senatorji pa mislijo, da je najbolje, da končajo za letos delo in ga nadaljujejo po Novem letu. Do odhoda na počitnice bo Kongres moral izglasovati še o-stale nakazilne zakone. Ne bo dalje mogel odlašati glasovanja o višjih starostnih pokojninah. ===== Izglasovati bo dalje moral zakon tarifah in o podpiranju šolstva, o poštnih nov. ' i Unija avtomobilskega delavstva se pogaja s Chryslerjem DETROIT, Mich. — V nedeljo so se začeli zastopniki Unije avtomobilskega delavstva razgo-varjati s predstavniki Chrysler korporacije o kolektivni pogodbi, ki jo je Unija sklenila s Ford Motor Company za prihodnja tri leta. Pričakujejo, da bo Chrysler jeva korporacija skušala doseči za sebe kaj boljšega, da pa bo rajše pristala na novo pogodbo z enakimi ugodnostmi za delavstvo, kot pa tvegala štrajk. General Motors je Unija pustila za na konec, ker se zaveda, da je to najmogočnejša korporacija ne le vse avtomobilske industrije, ampak vse dežele. Kongres naj gre 18. Ni takoj slišala Gospodinja: “Urša, kje pa ste vendar? Kličem in kličem, a vas ni od nikoder. Ali me niste slišali?” Služkinja: “Ne takoj, šele ko ste me poklicali četrtič . . še par drugih zako- g AMEBIsKA DOMOVINA, OCTOBER 31, 1967 mmm. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 209 Tuesday, Oct. 31, 1967 Nova saigottska poslanska zbornica Končno je južnovietnamska svobodna demokracija dobila še zadnji steber. Izvoljena je bila nova poslanska zbornica kot protiutež proti senatu Za volitve v poslansko zbornico ni bilo toliko zanimanja kot za predsednika in senatne volitve in — morda le po naključju? — tudi nekaj manj rdečega terorja, pa se je vendarle za 117 poslanskih mest potegovalo nad 1,120 kandidatov. Iz tega ne smemo sklepati, da se je smisel za politiko v Južnem Vietnamu res tako hitro razbohotil- Kandidature so bile namreč sad zelo različnih nagibov. Med njimi je igrala važno vlogo brezposelnost. Kdor je bil brez posla pa je vedel, kako donosna je v Vietnamu politika, je še kandidirat. Seveda je dosti takih kandidatov tudi umaknilo svoje kandidature. Mnogi so kandidirali, da se dokopljejo do političnih položajev, kjer “se da kaj zaslužiti”. Ni manj kalo tudi pustolovcev, ki so poskusili svojo srečo kar na riziko. Potem šele pridejo tisti, ki so kandidirali na nasvet ali pritisk te ali one organizacije, gibanja itd. Zato je o kakovosti posameznih izvoljenih poslancev težko izreči že sedaj zanesljivo sodbo Začasno bo poslanska zbornica pravi mozaik raznih političnih želja in stremljenj. V njej ne bo večjih političnih skupin, ki bi številčno kaj prida pomenile. Do pomena u-tegnejo priti sledeče: Kakih 30 poslancev je bilo do sedaj v javni upravi, tam so bili zaposleni kot zaupniki saigonske vlade. Verjetno bodo tudi sedaj naklonjeni režimu generala Van Thieua. Za seboj imajo nekaj upravne prakse, ker so bili na vidnejših vojaških ali civilnih službenih mestih. Nevarnejši politični mački bodo tisti poslanci — jih je okoli 20, ki so že okusili vse dobrote političnega življenja, ko so bili v ustavodajni skupščini. Tam so se seveda nalezli vseh slabih strani parlamentarnega dela. Režim ne bo mogel nanje računati zmeraj in brezpogojno. Jim bo moral delati protiusluge, kadar mu bodo pri glasovanjih nujno potrebni. Dobro je, da jih režim pozna in jim ve ceno Isto velja seveda tudi za tiste poslance, ki so do sedaj sedeli v raznih srenjskih, občinskih, mestnih in okrajnih svetih. Tudi ti niso več nepopisane table. Menda jih bo kakšnih 10, ki spadajo v to skupino. Vse te tri skupine pa ne bodo dale režimu zanesljive večine, bo moral iskati zaveznike še drugje. Verjetno jih ne bo težko dobil, kajti tam se nahajajo sledeče skupine, ki bodo za in proti vladi, kakor jim bo kazalo: Najvažnejša bo gotovo skupina “budističnih poslancev”, to je tistih, ki bodo iskali politično ozadje za svojo politiko v pristaših meniha Tri Quanga. Morda bo takih le 10-15, lahko pa še enkrat toliko. Velikih simpatij ne bodo imeli do sedanje generalske skupine, torej tudi ne do generala Van Thieua; dosledni in odločni njegovi nasprotniki pa tudi ne bodo. Nevarni pa utegnejo postati z druge plati. Imajo namreč navado, da zahtevajo zmeraj več. Kakor hitro dobijo prvo koncesijo, takoj prijavijo zahtevo po drugi še večji. To bi naravno rodilo zlo voljo pri ostalih poslancih, ki bi hoteli posnemati budiste. To bi pa vodilo v kaos v poslanski zbornici. Primeroma zmerno, toda stvarno bodo zastopani ju-žnovietnamski katoličani. Cenijo, da bodo imeli le kakih 15 poslancev. To bi odgovarjalo njihovi številčni moči. Bodo pa neprimerno slabše zastopani v poslanski zbornici, kot so v senatu. V zbornici bodo imeli le kakih 10-15% vseh mandatov, v senatu jih imajo pa skoraj 50%. Kako je prišlo do tega? Pri senatnih volitvah je bila vsa dežela le en vo-livni okraj, volivni red pa zelo zamotan; dočim so katoliški volivci strnjeno volili svoje kandidate, so budisti razbili svoje glasove na veliko kandidatov in z vsemi — propadli. Dalje so katoličani v večini le v 4-6 provincah in tam so tudi zmagali. Končno so bili katoliški agitatorji zmerni in niso silili na boj na nož. Kar ni dobro, je dejstvo, da so zelo slabo odrezale stranke, ki so nastale šele po padcu Diemove diktature- To so stranke, ki so vsaj poskusile izdelati sodobne politične programe. Za kaj takega pa južnovietnamski volivec očitno še nima smisla, zato so pri volitvah večinoma propadle. Pa vendar je prišlo v poslansko zbornico nekaj posameznikov, ki so prebrisane politične glave in bi lahko dvignile vietnamsko politiko na višjo stopnjo. Tak vtis napravi poslanska zbornica na prvi pogled. Ni ravno idealen, ni pa tudi obupen. Seveda ga ne smemo meriti z ameriškim ali evropskim merilom. Za Azijo je tak rezultat kar zadovoljiv. Končne sodbe pa ne morem izreči. Počakati moramo namreč, kako se bo zbornica konstituirala in kdo bo dobil v roke zbornične organe, posebno predsedstvo in vodilna Gotovo pa je, da od zbornice ne moremo pričakovati in lepo bodočnost v dobrobit pustili pri miru. Svojo dušo je nobenih čudežev tudi takrat, kadar bi generali/senat incase podgorske občine Brusni-(dal temu revnemu ljudstvu in vlada pustili njen delokrog pri miru. Ustava daje namreč poslanski zbornici velike pravice, ki bi utegnile roditi nevoščljivost med zagovorniki diktature, pa tudi v redni vladi in v senatu. Zato moremo novi poslanski zbornici le želeti najboljše in ne preveč podčrtavati nevarnosti, ki ji grozijo od vseh strani. BESEDA IZ NARODA Belokranjski M vabi na martinovanje Belokranjske narodne noše pred staro belokranjsko hišo. CLEVELAND, O. — Ni še dolgo, kar smo gostovali na Slovenski pristavi in pokazplj.... tolčenj e lanu in vprizorili Lepo Anko. V deželo je prišla hladna jesen in treba je misliti na naše martinovanje. Kakor vsak narod, pa naj bo majhen ali velik, kakor vsaka pokrajina ohranja svoje posebne običaje in izročila, tako ohranjamo svoje navade tudi Belokranjci. Ohranili smo od svojih očetov in dedov lepo vrsto običajev in šeg, med njimi tudi praznovanje sv. Martina. Še vedno po vinskih goricah Bele krajine spoštujejo in praznujejo ta dan na lep način. Iz naj večjega soda prinese na mizo, obloženo z vsemi dobrotami, gospodar novega vina, da ga skupaj z družino krstijo. Belokranjci, kar se nas je naselilo v tem delu nove domovine, bomo stopili ta dan v mislih nazaj v svoj rodni kraj, pa spomin na nekdanje martinovanje tam pripravili to novo v krogu svojih prijateljev za sebe in za nje. Na to martinovanje vabimo vse Belokranjce, pa tudi vse druge slovenske rojake in rojakinje. Pridite, da bomo skupaj veselo zapeli in si nazdravili novo, sladko kapljico. Letos bomo martinovali Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue v spodnji dvorani v soboto, 4. novembra, ob sedmih zvečer. Za zabavo in ples bo igral orkester Sonet. Vsi vabljeni, vsi dobrodošli! Matt Hutar, taj. Ho jak Ii Bmsuis piša GARY, Ind. — Spoštovani! Prav rad obnavljam naročnino za prihodnje leto, kajti časopis Ameriška Domovina je naj večja vrednota za ameriške in kanadske Slovence. Tega se posebno zavedamo Slovenci, ki živimo raztreseni med drugimi narodnostmi. Ameriška Domovina je dragocena vez, ki nas obvešča, kaj se dogaja med Slovenci po širnem svetu in nas seznanja tudi o važnih dogodkih iz domovine. Če bi se Slovenci zavedali, kako veliko delo opravlja za nas časopis Ameriška Domovina, sem prepričan, da bi ga bolj podpirali in cenili. Samo pomislite, kakšna praznota bi nasta-a, če bi časopis prenehal izhajati! Velika večina naročnikov lahko podpira list s tem, da kupuje v trgovir.ah in podjetjih, ki oglašujejo v Ameriški Domovini, kar jim toplo priporočam. Seveda je pa med našimi ljudmi veliko Tonetov,: Matevžev, Majkov, Lojzetov in Petrov, ki imajo talent za pisanje in bi se ahko večkrat oglasili s kakim dopisom. Tudi kratka poročila iz _ „ . ..... raznih delov kontinenta, ki jih mesta v odborih. Šele potem bo mogoče izreči sodbo o njeni j lahko vsakdo z malo dobre volje pomembnosti. i napiše, bi veliko pripomogla k vrednosti in pestrosti časopisa. Ne morem reči, kaj se dogaja z našo mlado slovensko inteli genco v Ameriki, kakšna so njena stremljenja, vem le to, da bi lahko z njenim sodelovanjem dvignili vrednost edinega slovenskega dnevnika v Ameriki. Zelo bi želel, da bi se mladi izobraženci tega zavedli in prispevali svoj del, ki ga dolgujejo narodu, saj jih je rodila slovenska mati. Bodite ponosni na svoje uspehe, bodite pa tudi hvaležni Bogu, da Vam je bilo mogoče doseči to, kar imate in darujte od svojega znanja malenkost tudi nam, ki te možnosti nismo imeli. Ne mislim Vas kritizirati, želim le, da bi to premislili in če mogoče nimam prav, da bi mi tudi to oprostili. Petru Selaku z Otoka bi se rad zahvalil, ker je. tako lepo opisal brusniške mačke in vse drugo. S tem mi je obudil stare spomine, kajti iz Brusniq sem jaz doma. Nadvse resnično je g. Selak opisal trud in prizadevanja našega brusniškega nadučitelja Martina Marinčiča. On je bil moj učitelj in moj najboljši prijatelj. Tudi jaz bi rad napi- opravil zanj veliko in nesebično delo. “Saj mi nič ne manjka, ljudje mi dajo, kar potrebujem in radi me imajo!” je večkrat dejal. Res je imel vse ljudi za seboj in redki so bili izobraženci, ki so toliko žrtvovali za revni narod, kot je storil in žrtvoval nadučitelj Martin Marinčič. Seveda je bil kot tak označen pri komunistih kot nezanesljiv, čeprav je želel ostati nevtralen. Že spomladi leta 1942 je zaslutil, kaj se bo s slovenskim narodom zgodilo in mi to tudi povedal, ko je jokal kot otrok in rekel, jaz tega ne bom prenesel. Ko so se pojavili prvi partizani, je odšel v Novo mesto, pa tudi tam so ga komunisti smatrali za nevarnega in ga ovadili Italijanom, ki so ga odvedli v internacijo v Gonars. Srečno se je vr nil od tam, a živci so mu bili zrahljani. Po končani vojski ga niso pustili v Brusnicah, pač pa so mu dali mesto navadnega uči' telja v Št. Jerneju. Nato je zbolel. Parkrat mi je pisal, a to ni bil več sveži duh Martina Marinčiča, opazil sem, da je živčno domljen. Nato se poročil in dobil sina. Ni dolgo užival tihe družinske sreče, umrl je od žalosti za narod, ki ga je tako ljubil. Sam je večkrat rekel, da je pustil vso svojo dušo v Brusnicah. Ljudstvo, ki mu je služil, ga za dobroto ni poplačalo, gotovo pa ga je dobri Bog. Ob koncu še hvala Petru Se-'aku za pohvalo Mrakove domobranske čete, katere udejstvovanje je bilo res veliko. V njej sem tudi jaz trpel dve leti. Njeno delovanje ne bo pozabljeno na Dolenjskem. Lepo pozdravljam uredništvo in čitatelje! Stanley Mrak ce, ob 15-letnici njegove prerane smrti. Nadučitelj Martin Marinčič je bil zelo zmožen človek. Bil je izvrsten organist in pevovodja in njegov cerkveni pevski zbor je bil na visoki stopnji. Polagal pa je naš nadučitelj tudi veliko važnost na učenje petja v šoli. V našem kraju je zelo dobro us-ji pevalo razno sadno drevje. On A je to takoj opazil in premislil kaj bi se dalo narediti. Organiziral je sadjarsko in vrtnarsko društvo, katerega predsednik je bil ves čas, vzpodbujal kmete in učence, da smo čimveč drevja posadili, nas učil v šoli, kako se sadi in cepi sadno drevje (sam je imel malo drevesnico na šolskem vrtu), ob prostem času pa je vedno hodil okoli, kazal učil, kako moramo skrbeti za sadno drevje. Ker so v našem kraju češnje posebno dobro uspevale, si je nadučitelj Marin čič zamislil razstavo češenj, da bi prišli ljudje do posebnega zaslužka. Mi, šolski otroci smo pod njegovim nadzorstvom pripravili razstavo, on pa je potom svojih prijateljev povabil trgov ce iz vseh delov Slovenije, naj si to zanimivo razstavo češenj ogledajo. Uspeh je bil neverjeten, od tedaj so hodili trgovci redno kupovat češnje v Brusnice in te so zaslovele po vsej Sloveniji. Razstavo češenj smo nato prirejali vsako leto. Ceste in mostovi v Brusnicah in okolici so bili v obupnem stanju. Nadučitelj Marinčič je to videl in rekel: moram te lju di potegniti iz blata. V ta namen je prevzel za nekaj let službo glavnega občinskega tajnika. Veliko je bilo potov in prosjačenja za sredstva od banovine in države, toda uspeh je bil neverjeten. V nekaj letih sta z županom Albinom Krevsom dosegla regulacijo potokov, dobili smo nove in širše ceste, veliko lepih železobetonskih mostov, kar je popolnoma preobrazilo našo občino. Nadučitelj Marinčič je bil tu di vnet delavec pri Gasilskem društvu. Priznanje za to je dobi! v Novem mestu, kjer je bil izvoljen za starešino gasilske žu-pe za novomeški okraj. Jaz sem bil njegov “taksi” in sem tako veliko hodil z njim po raznih trgih in vaseh, kjer so gasilska društva prirejala veselice in u-stanavljala nove gasilske postojanke. Ker sva potovala z zapravi] vekom, so bila taka potovanja včasih malo dolgočasna. Mene je imel pokojni Marinčič posebno rad, tudi marsikaj osebnega mi je zaupal. Da me je na teh potih z dajanjem cigaret navadil tudi kaditi, sem mu že davno odpustil. Bil je samski in mi je tudi povedal zakaj. Ko se je kot mlad fant vrnil iz prve svetovne vojske, je našel mater na smrtni postelji. Stisnila mu je roke in dejala: “Martin, nisem mogla umreti, dokler se nisi vrnil, (o-če mu je umrl že preje), obljubi mi, da boš skrbel za sestro Lojzko, ki ji je bilo takrat komaj pet let. Seveda je Martin umirajoči materi obljubil, da bo skrbel in se ne bo preje oženil, ko bo Lojzka preskrbljena. Tako je tudi bilo, in ko je prišel v Brusnice za nadučitelja, mu je Lojzka gospodinjila. Malo pred začetkom druge svetovne vojske pa se je poročila. .Še eno osebno stvar mi je naš nadučitelj zaupal. Tako me duši, je dejal, da moram nekomu povedati. Dobil je namreč dekret in bil povišan za šolskega nadzornika v Črnomlju. “Boljša služba, večja čast in večja plača, toda jaz ne morem iz Brusnic”, mi je dejal. “Vso svojo dušo sem vložil v Brusnice in . njqhe -Judi, ki so mi kot bratje in sestre, in te male otroke, kako jih ljubim!” Čeprav je bil pod ve-^ likim pritiskom šolskih in po- sal par vrstic o tem velikem člo-Titičnih oblasti, je službo odklo- ki vozijo na Balkan, so strašno veku, ki je žrtvoval svoje znanje nil in ni odnehal, dokler ga niso zasedeni in hodniki do stropa Ha fiijm sari wldsl, kako jo doma PATERSON, N. J. — Stvari se iz neke daljave bolj razločno vidijo, kakor če jim človek preblizu stoji. Bližina večkrat zastira jasen pogled. Nemci pravijo, da kdo “vor lauter Baeu-men den Wald nicht sieht”, oc. samega drevja gozda ne vidi. Nekateri rojaki, ki hodijo Jugoslavijo, se vračajo od tam polni hvale komunističnemu režimu. Novosti, ki so jih videli, so naredile na nje tak vtis, da jim je njih blesk zasenčil jasen pogled. Čisto naravno je, da kdor se vrne v Slovenijo po 30 letih ali še več, najde tam marsikatero zboljšanje. Kje na svetu se pa v zadnjih desetletjih ni veliko spremenilo? Razlika je le v tem, da postopnega zboljšanja v deželi, v kateri živimo, niti ne zapazimo, pač pa naredi na nas vtis, če se po dolgih letih vrnemo v kraj, ki nam je ostal v spominu, kakor je bil, ko smo ga bili zapustili. Zelo zgrešeno pa je, ves tehnični napredek doma pripisovati le komunističnemu režimu, ko se je vendar marsikaj zboljšalo že v predvojni Jugoslaviji. Če je danes doma več avtomobilov, če kmetje kosijo z motornimi kosami in orjejo s traktorji, je to v veliko slučajih sad garanja kakšnega družinskega člana v Nemčiji ali kje dnigje na tujem ali pa dar dobrega strica ali tete kje tod v Ameriki ali Kanadi. Jaz v Slovenijo nisem šel, srečal pa sem se s slovenskim narodom v Nemčiji in na njem sem videl, kakšne dobrine mu je 'komunizem prinesel. “Oj, nikar ne jemljite tistega vlaka, saj še nanj ne boste mogli!” mi je re-sel v Muenchenu nemški železničar, ko sem ga vprašal, na katerem tiru stoji “Jugoslavia-Express”, ki ima tri direktne vagone za Trst. “Veste, vlaki, natrpani z zaboji in škatljami. Ljudje od tam, ki delajo tukaj ali na Švedskem, si nakupijo vseh mogočih stvari, ki jih doma nimajo, in vse vozijo na vlaku s seboj.” Gledal sem to ubogo ljudstvo, našo zgarano rajo, precej mladine, največ pa ljudje srednjih let, a tudi že priletni očanci in mamice, stisnjeni med kovčki in zaboji na hodnikih vlaka, in v srce so se mi zasmilili. Pet parov ekspresnih vlakov vozi vsak dan iz Nemčije na Balkan in nazaj — Jugoslavia ekspres, Dalmacija ekspres, Hellas ekspres, Istambul ekspres in A-drija ekspres — pa so vsi enako nabiti davno že, predno dospejo v Muenchen. Isto sem pozneje videl na vlakih, ki vozijo mimo Bodenskega jezera skozi Innsbruck na Balkan. V presoji komunizma si nismo vsi enaki. Nam, ki verujemo, je komunizem največje zlo, ker taji Boga, dušo in posmrtnost. Taki, ki sami na vero nič ne dajo, ne vidijo v tem nič hudega. V nečem smo si pa vsi edini, jesti moramo, se oblačiti in imeti človeka dostojno stanovanje. Pa je komunizem prav na gospodarskem področju najhuje razočaral. Med tem ko vero taji, ljudem obljublja raj na zemlji. Kako pa to svojo obljubo izpolnjuje, kakšen raj jim je ustvaril? Naše rojake goni na tuje, kjer morajo par let garati za tujca, če hočejo potem doma kolikor toliko dostojno živeti. Kdor tega ne verjame, naj gre v Muenchen gledat naše ljudi, kako vozijo v komunistični raj sadove svojih žuljev v službi tujcu. V ljubljanskem šaljivem listu Pavliha sem v septembru bral salo, ki je na žalost bridka resnica. Mati daje nauke svojemu sinu, ko vstopa v prvi razred ljudske šole: “Le takoj od začetka se pridno uči, da boš zdelal* z lepim uspehom, šel potem na gimnazijo in na univerzo, da postaneš inženir in poj deš potem na Švedsko krožnike pomigat.” Tak je zdaj slovenski komunistični raj. Med vojsko so se komunisti širokoustili, češ da se borijo proti Nemcem, zdaj so pa naše ljudstvo pahnili v takšno odvisnost od Nemcev, ki je čisto podobna oni, ko je slovenski kmet še tlačanil nemškemu valptu. Človeku se hudo stori, ko gleda te krepke slovenske ljudi, kako s svojo pridnostjo Nemcem pomagajo do večjega blagostanja. V Nemčiji so tudi drugi inozemski delavci, veliko je Italijanov in tudi Špancev, a jugoslovanski so izmed vseh najslab-;e plačani. Dočim imajo druge države, ki pošiljajo svoje ljudi tja na delo, z zapadno Nemčijo pogodbo o delavskih plačah, je Jugoslavija nima, ker kot komunistična država priznava le vzhodno Nemčijo, zapadne pa ne. Tako je zopet komunizem kriv, da so naši ljudje pri plačah prikrajšani. Res je, da so Slovenci že prej hodili na tuje, tudi v Nemčijo. Saj je Župančič že pred 60 leti zapel: Morajo iv svet, in tujina se dici z deli njihovih rok. Tamkaj v Ameriki, tamkaj v W estfaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše pko.” Je pa enako res, da prej nikoli niso hodili na delo na tuje v tolikšnem številu kakor danes. Če je ljubljansko “Delo” prizna-1°, da je “samo na območju ja* goslovanskega konzulata v Muenchenu okrog 70.000 delavcev iz Jugoslavije”, potem jih bo rajši več kot manj. Prav ko-munizem, ki ljudem ni oblju' bljal verske svobode in ne kulturnega napredka, pač pa materialno blagostanje, zlasti za delovni sloj, “raj na zemlji”, je največ naših ljudi pognal n9-tuje. Joj, kakšna je razlika med komunističnimi obljubami dejanji! Rev. dr. Fr. Blatnik, SD®1 HANADSH4 DOMOVINA stvari končno glavno in odločilno besedo. Iz slovenskega Toronta ne- Uspelo misijonsko praznovanje v Radi tožiJRo nad modernimi Casi in se pritožujemo nad Ijud-ki da so samo vase zalju- bi, bij leni. Vendar pa je v njih še go dobrote. Da je temu ta-k°> pokažejo zlasti, če spoznajo, gre za velike stvari. Vedno ^Primejo, ko opazijo, da je tre-ba Podpreti delo za resnično ^Vete cilje. Tako je bilo med Slovenci v Torontu na letošnjo ^ijonsko nedeljo. ^ala skupinica laikov, kakih ^ jih je in je med njimi še ne-nedorastlih mladoletnikov, ie zbrana v Misijonskem krožku iMi Mariji Pomagaj. Ta skupina ietos organizirala misijonsko ’M'ieljo v nekaj velikega, upaj-MO; da tudi Bogu dopadljivega. R pisanjem v “Kanadsko Domovino” in s prodajo “vstopnic" misijonsko prireditev so bili Movenci v Torontu tako razgi-atli> da so v nedeljo, 22. okto-, ra> resnično praznovali misi-Mtisko nedeljo. Zjutraj je pri ms6k mašah imel misijonsko pri-§oč.g. J. Mejač CM. On je tu-vodil popoldanske pobožnosti Cerkvi. ko so člani krožka moža božji žegen misijonom. 0 blagoslovu v cerkvi Marije omagaj, se je napolnila velika OVo: di: di v -Ui Pi , °rana, mala dvorana in obe ^Mta mogli sprejeti gostov, ki so Se “hastanili” še v hodnikih, na St°PniŠčih in na galeriji. Prišli ^ obeh slovenskih župnij z ubovščino in se vsedli skupaj J ijudmi vseh mogočih prepri-Zmanjkalo je miz in stolov, rostora in prigrizka. Kaj take-^a Se v zgodovini Slovencev v s,Qrtmtu še ni zgodilo. Misijon-a misel v zaledju je vžgala, Stegnila in združila. ^ Okoli štirih popoldne je stopil °der predsednik misij onske-^a krožka g. Jakob Kvas. Poživil je mn02ico, napovedal b°§ram in tako začel popoldan-. 0 Prireditev. Za njim je poz-g. J. Mejač CM, duhovnik ^r°žka. Za pozdravom je bil go-V°5- ^ ga je imel g. Peter Mar-*es- Bil i v°r k, sijo: je to programatičen go-atoliškega laika o vlogi mi- javiti v odgovor, da ne bo poučena slovenska javnost dru- TT god mislila, da je cerkvena u- Hranilnica in posojilnica vabi,& . , Te dni praznuje desetletnico Prava n0Slla vzrf’ svojega obstoja m da je moralo društvo Slovenski Posojilnica Hranilnica in slovenskih župnij. Ta svoj spominski dan bo obhajala skupaj z mednarodnim dnevom t.zv. “Credit Union day”. Glavno praznovanje med Slovenci bo v soboto dne 4. novembra 1967., ko bo v dvorani Marije Pomagaj na Manning A ve. slavnostna večerja. Na to slavje so povabljeni člani in nečlani in gostje zlasti tisti iz zadružnega gibanja: od Ontarijske Lige, Ont. Co-op. Credit Society, od provincialne vlade in od CUNA zavarovalnice. Vstopnice za to večerjo so že v prodaji — veliko je namreč že prodanih — v obeh pisarnah in pri odbornikih. Cena je zelo nizka, samo $3.00. Naj nihče, ki bi želel priti, ne zamudi te lepe prilike. Tako praznovanje je samo vsakih deset let. Iz pisarne H. in P. slov. župnij. Prijatelja išče Iščem prijatelja Vinka Ham-ler, s katerim sva bila skupaj v taborišču. Leta 1957 je z ženo odšel v Kanado. Doma je bil iz Ivanjševec pri Gornji Radgoni. Prosim vse, ki o njem kaj vedo, naj mi to sporoče. Če pa bo Vinko to sam bral, pa naj se mi čim prej oglasi na naslov: Jože Kežman, 89 Augsburg Am Schwall 5 Deutschland park prenesti svoj družabni večer v drugo, tujo dvorano, ki ni slovenska. Fr. L. T. Odgovor dopisniki Slovenskega parka iz Hamiftona j^^kega zaledja, ki naj pod-jj, RMo misijonarjev na božji Zaradi važnosti snovi, bi §0° Prav’ da bi šovornik svo:i ^lor °b-'avd kolik01" mogoče v Ji ____ g ° govoru je prevzel besedo (jve Erčulj, ki je nato kaki dl” «ri Vockl “razdeljevanje da-