f*o#tnlita plačana ▼ cotovfnL
Leto LXVHL, št. 89
Ljubljana, četrtek 18. aprila
Cena Din L-
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — inserau do 30 petit rr8f a £>in 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 8.-, večji inserau petlt rrsta EHn 4L-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNlsTVO LJUBLJANA, Knafljev* oHe* Mev. S
Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 m 8128
Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' st. 26. — CELJE: celleko uredništvo: Strosamaverjeva ulica 1. telefon it. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101.
Račun pn postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Bolgarija na pragu novih odločilnih dogodkov:
Vsi bivši politiki internirani
Vlada generala Zlateva je nocoj internirala voditelje bivših političnih strank in več oficirjev z bivšim ministrskim predsednikom Georgijevim na čelu — Pričakuje se tudi sprememba vlade — Bodoči mož: Dimo Kazasov, poslanik v Beogradu
Ne moremo razumeti
K traerični smrti v vodnjaku zasutega delavca Avgusta
Kelnariča
Sofija, 18. aprila, r. V pretekli noči so se odigran v Sofiji senzacionalni dogodki. Vlada generala Zlateva je odredila internacijo cele vrste odličnih bolgarskih politikov, ki so še v nedavni preteklosti i grafi v bolgarskem političnem življenju vodilno vlogo. Sinoči so jih aretirali in pod strogim policijskim varstvom od premi Ti v Bnrga«? in neka-
General Zlatev
tere druge kraje v notranjosti države, kjer bodo internirani. Med aretiranimi politiki so med drugimi bivši ministrski predsednik Cankov, bivši ministrski predsednik in nosilec devetnajstomaj-skega režima Georgijev, bivši šef policije v Sofiji Natev, bivši šef kabineta ministrskega predsednika Georgijev a, vee bivših narodnih poslancev, polkov-
nik Borkov, bivši adjutant bivšega vojnega ministra generala Vlkova in še mnogo drugih. Ob 9. zvečer so vse are-ti rance odvedli na kolodvor, kjer je bil že pripravljen poseben vlak, da jih odpelje v B ur gas. Vest o aretaciji uglednih bivših voditeljev se je bliskovito razširila po vsem mesta. Njihovi pristaši so z vseh strani navalili na kolodvor in jim prirejali velike manifestacije. Policija proti demonstrantom ni preostro nastopala in je celo dopustila, da so jih nekateri spremljali v vlaku do Burgasa. Tudi na posameznih postajah na poti do Burgasa so pričakovali interni rance njihovi pristaši in jih navdušeno pozdravljali. Kaj je bil neposreden vzrok za ta ukrep, doslej še ni mano. Vsekakor pa se govori, da je položaj sedanje vlade generala Zlateva zelo omajan in da je v bližnjih dneh pričakovati njene ostavke, čakajo samo na povratek finančnega ministra Ka-lendarova, ki se mudi v Londonu, kjer vodi pogajanja za ureditev bolgarskih posojil. Bodoča vlada bi ne imela več vojaškega značaja, marveč bi bila prehodna vlada, ki naj likvidira sedanji režim in omogoči povratek v parlamentarno in ustavno stanje. Kot bodoči ministrski predsednik se splošno označuje sedanji bolgarski poslanik v Beogradu g. Dimo Kazasov. ki bi sestavil vlado iz predstavnikov onih skupin, ki so odkrito sprejele program 19. maja. Slej ko prej se naglasa, da je povratek bivših strank izključen ter da bo tudi nova vlada neomajno nadaljevala politiko 19. maja.
Oficirska liga nisi Zlateva
Politika sedanje vlade je izzvala veliko nezadovoljstvo
v vojaških krogih — Bojazen pred nov**** državnim
udarom
Sofija, 1«S. maja. Tni. Položaj, ki je nastal po zasedanju vrhovnega vojnega sveta, je še vedno nejasen. Zatrjuje se, da je svet sprejel sklepe, ki javnosti niso -znani, Id pa se nanašajo na spor, ki je nastal med dvema skoro enako močnima skupinama bolgarske vojske. Svet je ugotovil, da je tako zvana kapetanska liga, na katero se je v glavnem naslanjal režim Kimona Geor-gijeva, znatno pridobila na svoji popularnosti \ oficirskih krogih. Uspeh kapetanske lige, odnosno uspeh njenih voditeljev Kimona Georgijeva in Damjana Veloeva se smatra kot posledica zadržanja vlade generala Zlateva. Njej se pripisuje v greh, da ni izpolnila tega, kar je obljubila ter da je s tem ogrozila uspeh vsega tega, kar je 19. maja lanskega leta dosegla in izvršila bolgarska vojska. Zaradi tega smatrajo v političnih krogih, da je režim generala Zlateva  že  v  likvidaciji   Zatrjuje se,
da žele njegov odhod tako vojaški, kakor politični krogi, če ne bo prišlo do take izpremembe, ki bi zadovoljila ene in druge, ni izključeno, da pride do novega državnega udara, ki pa se ga vsi boje v strahu, da ne bo končal brez prelivanja krvi. General Zlatev je odstavil mnoge generale z vodilnih poveljniških mest, da bi si učvrstil svoj položaj, izgleda pa, da je baš to izbilo sodu dno. S tem je še bolj povečal nezadovoljnost v oficirskih krogih in okrepil kapetansko ligo in tako p ojača I avtoriteto nosilcev devetnajstomajskega režima. Zdi se, da so tudi najnovejši ukrepi vlade generala Zlateva v zvezi s prizadevanjem, da se obdrži na krmilu. Bližnji dnevi bodo pokazali, v katero smer se bo razvilo bolgarsko notranjepolitično življenje. Vsekakor pa je vsa bolgarska javnost pod vtisom, da stoji Bolgarija na pragu novih, velikih in odločilnih dogodkov.
Ni povratka starih strank
v«^-^"i minister Kolev pravi: Vlade se lahko menjajo, režim pa ostane neizpremenjen
Sofija, 18. maja. Trn. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z notranjim ministrom g. K rumom Kolev rm. Po vprašan o smernicah vlade in njenih namenih, je g. Kolev odgovoril:
>fi smo trdno odločeni, da ustvarimo novo Bolgarijo s srečnim in bogatim narodom. Vsi mi, ki smo prevzeli nase to težko breme, smo izšli iz vrst bolgarske vojske. Naša vzgoja je drugačna in naši ideali so drugi, nego so ideali političnih ljudi. Eno vam pa lahko zagotovim: Povratka v stare čase političnih in strankarskih razprtij ni! Vemo', da se še vedno mnogi in premnogi vdajajo nadam in pričakujejo povratek starih strank na oblast. Vsi ti upi so prazni in jalovi. Zavedamo se vseh težkoč, s katerimi se moramo boriti, vemo, da ne gre brez žrtev, toda
pripravljeni smo boriti se za svoje ideale, kakor smo se nekoč borili na bojnih poljanah. Morda se bomo pri tem delu izčrpali in prišli bodo drugi, toda oni bodo nadaljevali naše delo z istim idealizmom. Ti drugi, ki pridejo za nami, pa v nobenem primeru ne bodo bivši politiki, predstavniki starih strank, ki so iz politike napravili poklic. Vojska je složna in trdno odločena, da do kraja izvede svoj program. Od tega programa ne bo nikdar odstopila, niti se mu izneverila. Ni povratka nazaj, naša pot gre samo naprej! Sedaj delamo na novi ureditvi države. Delamo za preporod. To delo ne gre preko noči, zato so potrebna leta, desetletja... Prizadevamo si, da v teku dveh let ustvarimo novo, moderno upravo, ki bo prožila narodu najširše sodelovanje in so-
odločevanje. Ponavljam: nismo politiki, nego vojaki. Pod silo razmer se moramo baviti s politiko, postajamo politiki, a tudi kot taki ostanemo predvsem vojaki.
Ženeva je obsodila
Ženeva, 18. aprila, r. Svet Društva narodov je včeraj končal svoje zasedanje. Na popoldanski tajni seji je svet DN ioc«. prava o francoski pritožbi. Ruski komisar za zunanje zadeve Lttvinov je v daljšem govoru pojasnil stališče Rusije in izjavil, da se smatra tudi Rusija ogrožena po oboroževanju Nemčije. Zavzel se je odločno za to, da se tako postopanje obsodi in sklenejo primerne sankcije za v bodoče. Tudi zastopniki tako zvanih nevtralnih in izvenevropskih držav so pod. prti predlog Francije. Edino danski zastopnik je zahteval omiljenje resolucije v toliko, v kolikor izreka obsodbo nemškega postopanja v preteklosti, kar pa je svet DN zavrnil. Pri zaključnem glasovanju je bi! predlog resolucije sprejet soglasno, edino danski delegat se je vzdržal glasovanja. Pozornost je vzbudilo zlasti dejstvo, da je glasoval za resolucijo celo poljski zunanji minister Beck. Na popoldanski tajni seji je svt DN izvolil poseben odbor, ki naj prouči sankcije za enostranske kršitve mednarodnih obveznosti v bodoče. V tem odboru je tudi zastopnik Jugoslavije. Prihodnje redno zasedanje sveta DN bo 21. maja.
Presenečenje in ogorčenje v Nemčiji
ocfiin, 16. aprila, r. Izid glasovanja v Ženevi jo učinkoval v Berlinu in v vsej nemški javnosti kakor bomba. Nihče ni računal s tem, da bi bila predlagana resolucija sprejeta soglasno. Posebno so presenečeni zaradi tega, ker je glasoval za resolucijo rudi polj«ki delegat. Izid glasovanja je v vsej nemški javnosti utrdil vtis, da je Nemčija sedaj popolnoma izolirana.
Že naslovi listov kažejo, kako presoja nemška javnost sprejetje francoske resolucije. »Berliner Borsen Zeitung« ima naslov »Ženeva — sankcijonira laž«, »Lokal Anzeiger« pa »Svet Društva narodov pod diktaturo Strese«, »Deutsche allge-meine Zeirung« izjavlja v kratkem komentarju, da se je brezglavost drugih se enkrat pokazala v napadih na Nemčijo. Ogorčenje v Nemčiji je splošno, kakor je splošno zadoščenje pri drugih. Ženevski sklep ni potrditev enotne fronte proti Nemčiji, temveč bolestni poizkus, da bi se še enkrat prevaral svet o položaju, ki je postal nemogoč.
Javnost je presenečena zaradi jasnosti in odločnosti ženevske resolucije, še bolj pa je presenečena zaradi solidarnosti, s katero so velesile nastopile v Ženevi. Napadi nemškega tiska so predvsem naperjeni proti Lavalu, čeprav je znano, da tudi govor Simona ni bil manj oster kakor govor francoskega zunanjega mniistra. Po Stresi je nemška javnost še polagala nade na Anglijo, zaradi tega pa je sprejela Simonovo stališče v Ženevi s posebno trpkostjo. »Volkischer Beobachter« piše o nezmožnih sodnikih, ki mislijo v versajskem duhu.
Ljubljana, 18. aprila. Mnogi ne moremo razumeti, kako se lahko gode dandanes takšne stvari, da človek umira dolge dneve vpričo množice, vpričo strokovnjakov, kljub tolikšnemu napredku tehnike, kljub neštetim tehničnim pripomočkom in množici delovnih rok, ki bi lahko prijele za delo; da človek umira zdrav, ker ga kljub vse-n naporom ne morejo rešiti iz jame, nekaj metrov globoke. Morda tega ne razumemo, ker nismo strokovnjaki,  toda zakaj so se
ni mogla pomagati. Človek bi se nazadnje razumel, da je moral umreti človek, če bi mu ne skušali pomagati, če bi ne bilo takšnega nepopisnega humbuga ter kričanja pri vsem tem in še manj bi se čudili nazadnje, če bi zasutemu delavcu pomagali  na lahek način umreti.
Pisati o žalostni zadevi zdaj, pomeni zvoniti po toči, toda zamolčati ne smemo ničesar. Kelnaričeva smrt je dokaz, da izgubimo ob najmanjši nesreči prisebnost in  razsodnost. To moramo povedati glas-
čudili tridnevnemu reševanju človeka tudi strokovnjaki, odnosno baš oni?! Od ure do ure so ljudje pričakovali, da bo končno že rešen zasuti delavec, da ga bodo odkopali na kakršenkoli način, toda od ure do ure je bilo tudi večje razočaranje, ki je prešlo končno v ogorčenje, kajti nesrečni delavec je moral umreti zasut vpričo reševalcev, vpričo množice ljudi, v kulturnem mestu. To je tragedija, toda tragedija, ki je ne moremo razumeti
Ako bi zasulo človeka in bi takoj umrl, bi se nihče ne zanimal tako za njegovo nesrečo v teb »človekoljubnih« časih. Toda čeprav ima človeško življenje danda nes tako nizko ceno, da bi prej rešili za-snto žival kakor človeka, vendar ljudje še čutijo človeško ter so se zanimali za usodo zasutega delavca ne le zgolj iz radovednosti. Treba je bilo rešiti človeka, ne glede na to, kaj je ta človek, treba je bilo rešiti človeško življenje in tako po kazati pred svetom srčno kulturo, ki brez nje ae more biti tudi splošne kulture. Samo po sebi umevno se je zdelo slehernemu, da bodo rešili nesrečneža, zato je začelo tem bolj rasti vznemirjenje, ko po dolgih urah reševanje ni napredovalo. In čedalje bolj smo se čudili, da svoje naloge niso mogli rešiti strokovnjaki, odnosno oni, ki so vodili reševanje. Čudimo se še vedno, zakaj se ni nihče odločno zavzel za velikopoteznejše, smotreno in naglo reševanje, ko se je pokazalo, da Človek ni bil rešen niti v enem dnevu. Toda ne čudimo se samo, tudi obsojati moramo, da niso pospeševali reševanja niti tretji dan
Ne bomo govorili o Kelnaričevem nepopisnem trpljenju, mučeništvu. saj je bilo tako strahotno, da je stopilo vsem dovolj pred oči. Ne bomo se rudi sklicevali na to. kaj bi zahtevalo že samo človekoljubje od javnosti. Če pustimo vse to na strani, se pa vendar moramo vprašati: Kako bomo opravičili sramoto pred svetom, kako se bomo zagovarjali spričo očitkov inozemstva? Kako naj prepričamo svet, da je nemogoče rešiti človeka, ki je zasut v nekaj metrov globoki jami? Mnogo nesreč se zgodi v rudnikih; neštetokrat so bili že zasuti rudarji v globokih rovih, povsem zasuti, toda rešili so jih. V Mariboru je pa zasulo delavca pri kopanju  vodnjaka,  a mu  vsa naša tehnika
Kandidatna lista
g. Jevtica potrjena
Kasacijsko sodišče je danes potrdilo včeraj predloženo državno listo predsednika vlade — Danes sta vložila svoje liste tudi gg. Hodžera in dr. Maček
Beograd, 18. aprila, r. Kasacijsko sodišče v Beogradu je pregledalo in danes dopoldne overovilo državno kandidatno tisto ministrskega predsednika g. Jevtica, ki je bila včeraj predložena. Sodišče je predlagateljem dostavilo potrjen izvod liste, dragi izvod pa je bil dostavljen državni tiskarni, da ?a objavi v »Službenih Novinah«.
Danes dopoldne je bila vložena rudi lista Jngeslovenske nn-odn* stranke z nosilcem Svetislavom Hodžero na čelu
in lista tako zvane opozicije z nosilcem dr. Vladimirom Mačkom na čelu. Popoldne bo vložil svojo listo bivši minister dr. Dimitrij Ljotić, za jutri pa je napovedana vložitev liste bivšega ministra Bože Maksimovića. tako da bo pri volitvah petega maja sodelovalo najmanj pet list. Dr. Topalović doslej še ni uspel postaviti potrebne kandidate v vseh srezih in je zato dvomljivo, ali bo mogel vložiti svojo listo.
no, ie večja slabost bi bila. .1 V.*> h', olepšavah, kar se olepšati ne da. čc bi skrivali, kar se skriti nc more. Nečloveško trpljenje si je mora! naložiti trp;n ter umreti na veliki teden I. 1<>35 p. Kr.. ku je tehnika na takšni višini, da človek že premaguje čas in prostor.
Umreti je moral človek s plinsko masko na obrazu in mi smo lahko samo ugotovili   njejjovo  smrt . , .
Kako bi ga bili lahko rešili
Gradbeni nženjer j» L. Lavrenčič je poslal snoči mariborskemu gradbenemu uradu naslednji dopis:
Gospod šef!
Z žalostjo sem iz novin povzel vest, da je Kelnarič preminul. Nočem izgub ljati besed. Zdi se mi. da kaže. kot bi se s sedajnim postopkom ne moglo priti do cilja. Zato si dovoljujem v prilog: dnti naslednji nasvet:
Fig. 1 kaže pokončni prerez skozi vodnjak  z  zasutim KelnariCem.
Fig. 2 kaže izkop, mogoče 4X4 ali 3X3 metre, opažen po rudarsko Seveda je pri vsakem metru izkopa navzdo! odstranjen rudi betonski venec vodnjaka
Fi-g. 3 Izkop v takozvanem »^ahtu« (ja šku)   je   izvršen do dna in rešitev, žal mrtvega   Kelnariča.   je   mogoča   brez velikih naporov.
Pripomniti moram sledeče: Predležeča rešitev mi je šinila v glavo pri čitanju poročila o smrti ubogega Kelnariča — Zakaj ne prej? — Bog vedi to. Je že tako: če se dogodi nesreča, izgube vsi prizadeti glavo in miren presodek Tudi mene je prizadelo. Ves dan sem bil v mislih pri reševanju. Zapal sem pa nehote v sedanji postopek z rovom, uverjen pa sem bil, da to ni prava pot
2al pridejo, kot se vidi, v nesreči rešilne ideje prepozno In to naj javnost upošteva, ker se od vseh strani čujejo govorice, češ, da niso bili pravi možje na mestu. Po toči te lahko zvoniti. Da se javnost pomiri, sem danes ponoči (sedaj je 10. ura zvečer) spisal to pismo ter prosim še danes kako uredništvo, da v tem smislu priobči skico in da v navedenem smislu javnost pomiri. — Pripomniti moram tudi še, da je vodnjak v sredi predlaganega »šahta«.
S spoštovanjem
Ing. Lavrenčič.
Po tragediji
Maribor, 18. aprila Včeraj ves dan in tudi 6e pozno zvečer so prihajali ljudje na Pobrežje ter si ▼ nemi tugi ogledovali kraj nesreče, ki je postal grob nesrečnega Avgusta Kelnariča. Včeraj je bilo v Cankarjevi nlici okrog 10.000 ljudi. dokaz, kako globok vtis je napravila vest o KetnaričevI smrti na prebivalstvo. Takoj, ko je zdravnik ugotovil Kelnaričevo smrt, so prenehali s kopanjem, a proti večera so delavci začeli odstranjevati bnine. ki podpirajo betonski obod in druge deske. Ponoči so z delom nehali, a davi so aopet začeli kopati. Ker je pa začelo deževati, se zemlja ?e bolj« useda ln bodo moral' najbrž začasno prenehati s kopanjem Kelnariča, od katerega se vidita samo roki. bodo na vsak način skassl) spra viti is vodnjaka. Po načrta i nt. Buran a bodo izkopali lirok vodnjak, kajti le tako bo mogoče mrtveca pote««H! is objema zemlje.
Stran 2.
>CSOT»lfSg4 "iKOPt, dne 18. aprila 1935
Stev. 8Q
DAJ*DAM
Preskrbite si za praznike štajerska graščinska vina, kakor tudi cviček, dalmatinska,
črnogorska, Španjolca, itd. Vsa   vina   čez   ulico   Din   2-   pri   litru ceneje.
Ban na Polževem
in v Višnji gori
Včeraj popoldne si je ban dr. Puc ogledal dom na Polževem, potem je pa posetil Višnjo goro
Višnja gora, 18. aprila. Z velikim veseljem in zadovoljstvom smo sprejeli vest, da pride ban dravske banovine g. dr. I>inko Puc na svojem, inšpekcijskem potovanju tudi v Višnjo goro. Polagoma se odpirajo tudi naši dolini vrata v lepšo bodočnost, iz zapostavljenosti in zaostalosti se dramimo k vedno intenzivnejšemu delu za gospodarsko in kulturno povzdigo. Veseli smo, da so deležni naši kraji vedno večje pozornosti tudi tam, kjer padajo odločitve o razdelitvi denarnih sredstev za javna dela, kjer se stekajo žile našega čeprav de skromnega in težkega napredka Ljudstvo dobiva zavest, da se začenjajo neznosne razmere na kmetih boljšati
SK Polž je porabil to priliko, da naprosi g. bana naj bi si ogledal njegov dom na Polževem, da bi se lahko na lastne oči prepričal o nujni potrebi zgraditve subvencij on arne občinske ceste s Peščenika na Krko, brez katere pomembnejši napredek teh krajev nc bo mogoč. G. ban se je ljubeznivo odzval prošnji in prispel na Polževo se pred posetom Višnje gore. žal je bilo premalo časa, da bi prišli prebivalci okoliških vasi pozdravit visokega dostojanstvenika, kakor so to iskreno želeli. G. ban se je pripeljal z avtomobilom v spremstvu svojega tajnika g. dr. Broliha in bivšega velikega župana g. dr. Lukana. Pred vasjo Zavrtače so ga sprejeli odborniki SK Polža na čelu s predsednikom g. inž šukljetom in dr. M. Dularjem z nekaterimi domačini in ga prisrčno pozdravili, zahvaljujoč se mu za veliko pozornost in naklonjenost delu za povzdigo DOlenjske. .
Peš se je napotil g. ban s spremstvom v dom na Polževem, kjer je bila včeraj zbrana odlična družba. Kljub neugodnemu vremenu so pohiteli na Polževo načelnik banske uprave dvorni svetnik g. dr. Rudolf Mam predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, ravnatelj drame g. Pavel G o H a arhitekt Costaperaria, tajnik Zveze industrijcev g. dr. Adolf Goli a,    podpredsednik  JZSS    g.    dr. Ciril
Koncert sokolskega orkestra
Murska. Sobota, 17. aprila. V preteklem tednu je priredil požrtvovalni sokolski orkester svoj pomladanski koncert pod vodstvom dirigenta g. prof. Ubalda Justina, Na sporedu so bile skladbe Schuberta, Dvorak a, Masseneta, Wie-doefta, P. J. Krstića in Rubinsteina. Glede na pestrost in posebne želje mursko-soboške glasbene publike je bil program zelo posrečeno izbran, občuteno podan in kar najiskreneje sestavljen. Najgloblji vtis je napravila Schubertova H-mol simfonija, v kateri so se poleg godal najbolj odlikovala lesena pihala, ki so s svojo barvitostjo mnogo pripomogla k učinkovitosti skladbe. Bistveno razliko med ostalimi skladbami je tvorila skladba P. J. Krstića: Igra čočeka, iz pozor, komada >Dorčolska posla«, ki je s svojimi južno-srbskimi motivi in s svojo značilno ritmiko tvorila kar največji kontakt s publiko. Tudi ostale orkestralne točke Wie-doefta, Aubera in Rubinsteina je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem. Omeniti je treba, da je vse orkestralne točke dirigiral g. prof. TJ. Justin na pamet.
Med orkestralnimi deli je nastopil naš agilni solist na saksofonu g. E. Nadai, ki je vnovič pokazal lep napredek na svojem instrumentu. Občuteno in s precizno tehniko je podal skladbe Wiedoefta, Schuberta in jugoslovanske narodne pesmi v priredbi U. Justina. Prvič smo slišali kot solista na tem koncertu g. mg. Hofbauerja, ki je vso dušo zlil v Massenetovo elegijo.
Dirigent prof. Justin, ki je virtuozno spremljal na pianu, je z znano tenkočut-nostjo ves čas brez vsake teatralike odlično obvladal številni orkester.
Izbrana publika, ki je zasedla veliko sokolsko dvorano, je prof. Justinu, ki je duša agilnega orkestra, in vsem izvajalcem za ta res prvovrstni umetniški užitek hvaležna.
Nov gospodar
na Kopiščih
Kamnik, 15. aprila. Kopišča v dolini Kamniške Bistrice slove že od takrat, ko so pričeli v visokih stenah na Požaru in Kopah kopati bauksit in ga voziti v znano RadeŠičevo tovarno v Kamnik. Od takrat je tudi v rabi ime Kopišča, kjer je danes na idilični zeleni trati, pol ure pred izvirkom Kamniške Bistrice, skupina hiš Meščanske korporacije. O njih se je že mnogo g tvorilo med gradnjo bistriške ceste, ker so se mnogi potegovali za to, da bi vožnja po novi cesti ne bila dovoljena dalje kakor do Ko-piše, kjer naj bi bila končna postaja vozil. Znan ie rudi načrt, da bi se tu zgradile garaže in pa manjši hotel v prikupnem planinskem slogu. Več faktorjev je bilo že v dogovoru, da uresničijo ta načrt, saj so Kopišča izredno privlačna točka za letoviščarje, ki bi radi preživeli nekaj dr.i sredi gozdov in v osrčju gorskih velikanov. Krasen pogled, ki se nudi s Kopišč, je edinstven v dolini Kamniške Bistrice.
Turisti, ki posečajo Kamniško Bistrico, se radi ustavljajo na Kopiščih in dvomimo, da bi kdo med prijatelji bistriške doline ne poznal prijaznega in postrežlji-vega gospodarja Janeza Spina in njegove žene Terezije, ki sta pol stoletja gospodarila na Kopiščih v veliko zadovoljstvo Meščanske korporacije in turistovsklh družb. Se vedno trdna in krepka odhajata . zdaj vrla zakonca po dolgih letih delavnega in zadovoljnega    živi jenja sredi bi-
Pavlin, urednik »Trgovskega lista« g. Saša železnikai. član akcijskega odbora za gradnjo železnica št. Janž—Sevnica g. Bukovec iz Velike Loke, šolski upravitelj g. J e v n i k a r, tovarnar g. Josip Lavrič in trgovec g. R. Krasove c iz št. Vida pri Stični, predstojnik okrajnega sodišča v Višnji gori dr. M o č-.ii i k, odvetnik iz Višnje gore g. dr. Goj-mir Tominšek, več članov odbora SK Polža in domačinov. Predsedstvo kluba je razkazal o g. banu dom na Polževem. Dom je napravil na visoke goste najugodnejši vtis. Prepričali so se, da je eden najlepših naših planinskih domov, opremljen lepo in praktično ter vzorno oskrbovan.
Po kratkem oddihu v domu se je odpeljal g. ban v Višnjo goro, kjer so mu priredili svečan sprejem. Pred šolo je bil postavljen visokemu gostu v pozdrav slavolok. Tu so ga pozdravili visnjegorski Župan g. Erjavec, župnik g. Vidmar, deklica v imenu šolske mladine, šolski upravitelj g. Vinko O kom v imenu uči-teljstva in v imenu gasilcev g. Stare iz žalne, župan g. Erjavec je v kratkih besedah predočil g. banu izredno težak gospodarski položaj Višnje gore in njene okolice, kjer je 95% kmetov in samo 3% obrtnikov. Izrecno je pa poudarjal, da so se začele razmere zadnje čase boljšati, in sicer odkar se po zaslugi SK Polža po otvoritvi planinskega doma na Polževem razveseljivo razvija tujski promet. Župan je prosil g. bana, naj bi omogočil zgraditev subvencij on irane občinske ceste od Peščenika do banovinske ceste Grosuplje —Krka, kar bi prineslo vsemu kraju veliko korist, ker bi se šele potem smučar-stvo, zlasti pa izletništvo uspešno razvijalo. V tem smislu je bilo izročena g. banu posebna spomenica, ki so jo podpisale vse v poštev prihajajoče občine.
G. ban se je zahvalil za prisrčen sprejem in obljubil, da bo storil za te siromašne kraje Dolenjske vse, kar bo v njegovih močeh. Po svečanem sprejemu pred Sok) je sprejemal g. ban v šoli deputacije.
striške doline v zasluzeni pokoj v Stranje, kjer se bosta naselila v vili »Spin«. Turisti, ki smo uživali njuno gostoljubnost na Kopiščih, jima želimo, da bi v miru in sreči preživela jesen svojega življenja.
Prijazna Kopišča pa dobe novega gospodarja v osebi dosedanjega vrlega kamniškega mestnega stražnika Ivana Regali-ja. Čuvar javnega reda je zapustil kamniški direndaj in zavladal s svojo družino v Kopiščih, ki dobe z njim skrbnega in vestnega upravitelja. G. Ivan Regali je že služboval kot lovski čuvaj v Kočevju in na Hrvaškem, leta 1927 pa si je naprtit nehvaležno službo kamniškega mestnega stražnika Čitateljem -JLovca« je znan po svojih prav zanimivih člankih iz lovskega življenja. Naši meščani obžalujejo, da je zamenjal policajevo čako za lovski klobuk, ker so zelo cenili njegovo sposobnost in vestnost v službi. Novo službo je nastopil 15. t. m. Turisti bodo tudi pri novem gospodarju na Kopiščih našli gostoljubno streho, tako da bo idilični kotiček pred Kamniško Bistrico ohranil svoj dobri glas.
Slovenci v Ameriki
Slovenec Alojzij Vremšak se je nedavno pridružil skupini sedmih Američanov, ki je krenila iz USA v Mehiko, kjer so iskali zlato. Večina članov te ekspedicije je pa obolela in Vremšak je ostal sam v družbi 29-1 etne vdove Louise Mc Kinney. Blizu El Pasa so ju nenadoma obkolili roparji. Kinneyevo so izpustili, a Vremsaka so obdržali in zahtevajo zdaj zanj 2800 dolarjev odkupnine. Njegova usoda je neznana.
V Clevelandu se je smrtno ponesrečil 51-letni Anton Vrhove. Padel je na glavo in si prebil lobanjo. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil doma iz Trebnjega na Dolenjskem, v Ameriki je bival 30 let.
Po daljši bolezni je v Pueblu, država Co-lorado, umrl Urban Papež, doma iz Sela pri Hinjah. Zapustil je ženo, pet sinov in dve hčerki. — V Clevelandu je umrla žena znanega našega pesnika Ivana Zorma-na. — Operaciji na slepiču je podlegel v kraju Manor, država Pensvlvanija, France Demšar. Pokojni je bil star 48 let, doma je bil iz Poljanske doline. Zapustil je ženo in brata. — Na posledicah poškodb, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči, je v kraju Kitzmiller umrl Janez Vodopivec. Za pokojnim, ki je bil rojen leta 1913 v Ameriki, žalujejo starši, dva brata in tri sestre. — V Barbe r tonu, država Ohio, je 19. marca umrl Anton Belovec na posledicah operacije slepiča. Pokojni je bil star 55 let, doma je bil iz Košane pri št. Petru, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907 Zapustil je ženo in hčerko. — v kraju Kemmerer, država Wyoming. je umrl K. Sevar, doma iz šmartna v Zadreški dolini, v Clevelandu so pa pokopali 38-letnega Antona Speliča, doma iz Laknice pri Mokronogu, v Ameriki je bival 12 let. — Tam je tudi umrla Josipina Kek, stara 81 let in doma iz Kočevja. V Ameriki je bivala 37 let. — v Gilbertu, država Minne-
sotta, je umrl 27-letnl Janez Keren. _ V
Barbe rtonu so pokopali 46-1 etne ga Janeza Boha. Pokojni je bil doma z Iga pri Ljubljani. — 19. marca je umrl v Clevelandu eden tamošnjih pionirjev, 68-letni Jurij Morela. Pokojni je bil doma iz KresniSke Poljane, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. — 16. marca je v Elkhartu, država In dlan a, umrl 60-1 etni Josip Kvas, doma iz Vipave Pokojni je bival 30 let v Ameriki. — Pljučnici je podlegel v kraju Cla-ridge Jurij Kratofil. Pokojni je bil rojen leta 1875 v Lukodolu. posta Severin. Zapustil je ženo, sina in štiri hčerke.
O senzacijonalni operaciji srca ki je baje prvi primer v zgodovini medicine, po-
ročajo ameriški listi. Josip Krčmar is C9e-velanda je bolehal na srčni hibi in bolezen se je tako poslabšala, da se je zdelo, da so njegove ure štete. Zdravniki sami so ob-upavali nad njim. Krčmar se je pa prostovoljno dal operirati in Operacija se je posrečila. Zdaj je že toliko okreval, da lahko sedi v bolnišnici Vest o operaciji je vzbudila veliko pozornost med zdravniki.
Sredo v nesreči sta imela rudarja Gaspar Kiren in Alojzij Ramsak, ki sta bila zaposlena v rudniku v Bessemerju. fl^ft!a ju je debela plast zemlje. Tovariši so jima naglo priskočili na pomoč in ju čez nekaj ur odkopali. Oba sta bila živa in razen prestanega strahu nista odnesla nobenih poškodb.
Zdravilišče Radio Therma, Laško
Radioaktivne termalne kopeli (37.5° Celzija). Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Odprto skozi vse leto
V predsezJji  do  15. junija Izredno
znižane cene. Pavšalna penzija za 10 dni 600 Din, ca 20 dni 1100 Din. V
pavšalni penziji je vračunana soba, Štirikrat dnevno prvovrstna hrana,
kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča.
I
70 letnica
Ivana Dražila
Ljubljana, 18. aprila.
Ravnatelj Ivan Dražil, odličen kulturni delavec, bivSi predsednik pevskega društva »Slavec« in še sedanji njegov častni predsednik, praznuje jutri 70, letnico svojega dela in truda polnega življenja.
Vrli jubilant se je rodil v Ljubljani m je prava domača korenina. Od svojih mladih nog je bil dober pevec-tenorist in polnih 45 let se je udejstvoval kot pevec v »Slavcu«. Skozi 20 let je deloval tudi kot tenorist v zboru slovenske opere. »Slavcu« je g. jubilant posvetil vse svoje organizato-iične zmožnosti in vodil je društvo med brate Cehe ter med Hrvate. Po prevratu je intenzivno sodeloval pri ustanovitvi »Jugoslavenskog pevačkog saveza« in »Hubadove župe«. Taknat je bil g. Ivan Dražil tudi odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Ljubljanski občinski svet pa mu je lani ob Slavčevi 50-letnacd v priznanje zaslug na narodnem kulturnem polju podelil častno meščanstvo. G. jubilant je bil tudi odbornik Slovenske filharmonije ter odbornik raznih drugih kulturnih in gospodarskih društev in institucij. V poslednjem času je dal pobudo za organizacijo mestnih upokojencev in je sedaj predsednik društva
K lepemu jubileju g. Ivana Dražila, se poleg nestevilnih drugih pridružujemo tudi mi rn mu kličemo: Se na mnoga leta!
Velikonočni spored ZKD
VESFJLI OTROŠKI RI.VGAiiAJA ! !
Dva ubijalca
pred sodiščem
Maribor, 17. aprila.
Danes dopoldne je mariborski mali kazenski senat obravnaval dva obžalovanja vredna dogodka, katerih vsak je zahteval mlado človeško žrtev.
Prvi je stopil pred senatno trojico 21-letni delavec Jožef Zelenko iz Hla-poncev, ki je obtožen, da je zaklal Antona Meglica.
Letos 15. februarja na večer je obhajala obdolženčeva sestra Julijana svoj god. V hišo je prišlo več fantov in tudi godci. Vsi so se ob zvokih vaške godbe izvrstno zabavali in nihče ni niti slutil, da se bo godovanje krvavo končalo. Pokojni Meglic Anton je iz zakajene sobe stopil na dvorišče, da je tam pokadil^ cigareto. Za njim je prišel tudi obtoženi Zelenko in je Meglica brez vsakega povoda udaril po trebuhu, da je padel. Na tleh ležečega je obtoženec z dolgim nožem zabodel v hrbet, pri čemer mu je rezilo prerezalo potrebušnico in ranilo sečni mehur ter na več mestih predrlo tanko črevo. Nesrečnež je dva dni nato podlegel v ptujski bolnici smrtni poškodbi. Obtoženec priznava dejanje, zagovarja pa se s silobranom.
Zelenko je bil obsojen na 6 let robije.
Takoj nato so sodniki obravnavali uboj, ki se je pripetil ob letošnjem pustnem veseljačenju. Obtožnica očita 22-let-nemu kočarjevemu sinu Francu J a n 8 e -k o vi č u iz Zabovcev, da je letos 4. marca z  nožem  usmrtil   Janeza Horvata.
Na pustni ponedeljek se je vršila v Erbusovi gostilni v Spuhlji pustna zabava. Tja je prišlo več maskiranih fantov, ued njimi tudi ubijalec in pokojni Horvat. Slednji je bil maskiran kot brusač, obtoženec pa je imel oblečen kožuh z zvončki. Pokojnemu Horvatu je obtožence- a obleka bolj ugajala, zato ie silil Janžeko-viča, naj menjata maski. Seveda se je obtoženec temu protivil. Ker pa je bil Hor-
vat vedno bolj vsiljiv, je Janžekovič pristal in ga povabil na svoj dom, Češ da se bosta Um preobleki*. To pa Horvatu ni bilo po godu. Zato sta oba odšla nazaj v gostilno, kjer je pokojni zopet nadlegoval Janiekovioa. Ta. pa je potegnil noi in zabodel Horvata v vrat ter je poškodovani kmalu izkrvavel. Obdolženec priznava dejanje in pravi, da je zabodel pokojnega iz strahu, ker je bil ta vedno bolj nadležen in nasilen.
Mali eenat je po daljšem posvetovanju v prvih popoldanskih urah obsodil ubijalca na 1 leto 6 mesecev strogega zapora. Janžekovič je kazen, ki je Itak zelo mila, sprejel. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Miloš Vauhnik.
Zgodaj so začeli
&kufja Loka, 17. aprila, Pri Piškurjevih so imeli včeraj zvečer nenavadne goste. Po navadi moramo pisati o odraslih klatežih, toda tokrat gre za fantaline, ki so si hoteli na nepošten način prisvojiti tujo lastnino. Bilo je okrog 23., ko so čuli v Piskurjevi gostilni nad seboj, kjer je kašča, šum in hojo. Postali so pozorni in Ravnih ar Rudolf je Šel pogledat v vežo. Pa si je bil brž na jasnem. Skrivaj in pritajeno so se pomikali proti izhodu trije nedorasli fantje, že so bil tik izhoda na koncu precej dolge veže, ko so obstali kakor vkopani, kajti nad njimi je zagrmel glas: Kam pa, kam fantje, počakajte malo, da se pomenimo! Eden je brž zbežal nazaj, dva pa sta obstala in kar v naprej prosila milosti, Češ, lačna sva, zato sva kradla... Fantiča so povabili v kuhinjo in nudil se je čuden prizor. Enemu so privlekli izpod hlač pumparic štiri salame, drugemu pa izpod suknjiča 2 lonca mezge. Fantiča, ki sta komaj zapustila šolske klopi, so povabili na občinsko stražnico, tretji klatež pa je delal pokoro v kašči, kamor so ga nehote zaprli. Fan talini, vsi domačini, bodo sojeni po posebnih zakonih, ki veljajo za take grešnike.
Iz Celja
—c Za volitve narodnih poslancev v nedeljo 5. maja so določena za mesto Celje naslednja tri volišča: I. volišče v sobi št 6 poslopja mestnega poglavarstva za volilce z začetnicami rodbinskega imena A do vključno J; II. volišče v telovadnici meščanske šole za volilce z začetnicami K do vključno P; HL volišče v telovadnici mestne narodne šole za volilce z začetnicami R do vključno Z. Volitve bodo trajale ves dan od 7. do 18. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilne imenike in sicer samo po enkrat, osebno, na določenem volišču svoje občine in samo za potrjene drž. kandidatne liste. Glasovanje je javno in ustno. Na volišče ne sme nihče stopiti z orožjem ali pa z orodjem, uporabljivim za boj, razen v primeru, kadar se pozove oboroženo pomoč za vzdrževanje reda na volišču Na dan pred volitvami, na dan volitev in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
—c Celjski dijaki bodo igrali v Žalcu. Društvo jug osi. srednješolcev »Sloga« v Celju bo vprizorilo na velikonočni ponedeljek ob 20. v Roblekovi dvorani v Žalcu komedijo Arkadija Averčenka »Igro s smrtjo«, ki je dosegla pri vprizoritvi v celjskem gledališču zelo lep uspeh.
—c StarokatoliŠko bogoslužje. Na velikonočni ponedeljek ob 9. dopoldne bo v mali dvorani Narodnega doma staro-katoliška maša, pridiga, spoved in obhajilo. Po maši bo poroka g. Bahčiča z Dobrne.
Z Jesenic
— Spori. V ponedeljek 22. L m. ob 15-30 uri bo na igrišču »-Bratstva« druga prvenstvena nogometna tekma in sicer nastopi I. garnitura »Bratstva« proti lanskoletnemu nogometnemu prvaku Gorenjske SK »Sora« iz Škofje Loke. Z ozirom na to, da so se pri »Sori« v zadnjih mesecih izvršile pri sestavi prvega moštva znatne spremembe, se pričakujejo pri tej tekmi velika iznenađenja za športno publiko.
— Sreča v nesreči. 7 let stara Irena, hčerka tovarniškega zidarja g. Miha Šolarja, je ušla v torek dopoldne za kratek čas skrbni materi izpred oči. Igrala se je na visokem in strmem bregu Save, pri tem pa se je po nesrečnem naključju začela kotaliti po strmem bregu navzdoL V strugi je zadela ob kamen in se precej občutno poškodovala na glavi, vendar pa je imela srečo, da je bila Sava zelo plitva na tem mestu, ker se vode šele kakih 150 m nižje stekajo iz tovarniških turbin v glavno strugo. Po Ireno so pritekli očividci in jo rešili vso okrvavljeno njeni materi, ki jo je peljala k zdravniku, da ji je izpral in zašil rano. Dekletce je izven nevarnosti.
_ Lepo predavanje. V ponedeljek zvečer je priredila agilna podružnica SVD zopet na osnovni šoli predavanje o sadjarstvu. Predaval je splošno znani sadjarski strokovnjak g. Lenard Frido iz Št Vida nad Ljubljano, ki je številnim navzočim sadjarjem v dveurnem govoru temeljito obrazložil, kako je treba obrezovati in oblikovati sadna drevesa. Navzoči sadjarji so predavatelja za poučno predavanje nagradili z živahnim odobravanjem. Po predavanju se je vršila daljša stvarna debata, v katero so posegli gg. Hafnar, Čop, Buh, dr. Rekar, Sovšek in Pibrovec, nakar se je predsednik podružnice g. dr. Rekar lepo zahvalil predavatelju za trud.
— Lepo obiskana sokolska gledališka predstava. Sokolsko društvo Jesenice — odsek na Hrušici, je priredil v nedeljo zvečer v Ocepkovi dvorani trodejansko veseloigro »Makselj«, ki jo je režiral brat Pire Lojze. Dvorana je bila nabito polna domačinov, ki so marljive sokolske diletante za lepo podane prizore živahno aklamirali. Sodeloval je oddelek sokolske godbe na pihala, ki je pridno sviral med
odmori. Režija igro jo bila v dobrih rokah, scenerija odra je bila posrečena, originalne maske pa je igralcem napravil mojster brat Ivan Potrato.
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 18. aprila: katoličani Veliki četrtek, Antia.
PRIREDITVE Kinematografi zaprti.
DEŽURNE LEKARNE Dam**: Dr. Piccoli,    Tvrseva cesta 6,
Hočevar, Celovška cesta 62, Gartua, Moste, Zaloška cesta.
SPORT
Naš najmlajši
smučarski klub
Ljubljana, 18. aprila. Najmlajši smučarski klub v Ljubljani >Slalom klub 34« je imel v torek zvečer svoj prvi občni zbor, ki mu je prisostvovalo lepo število zborovalcev, zlasti mladine. Zbor je otvorii predsednik inž. Lindtner, ki se je uvodoma spominjal blagopokojnoga kralja, nakar je v kratkih besedah očrt al delovanje kluba. Za njim je poročal tajnik Grunfeld. Kakor vsa novo osnovana društva, se je tudi Slalom 34 boril s porodnimi težavami. Vzlic temu je klub žc v prvem letu svojega obstoja postavil na Gor-jusah lastno kočo. Društvo šteje 336 članov, ki delujejo v več odsekih, iz poročila tehničnega referenta Tinte je razvidno, da ima klub 7 saveznih sodnikov in 4 savezne smučke učitelje. Predsezonske priprave so se vršile v prostorih »Kajak kluba« in ao bili smučarsko gLmnasdčni tečaji dobro obiskani. Ko je zapadel aneg, so imeli tekmovalci tečaj na Gorjušah. Društvo je imelo 4 interne klubske prireditve. V tekmovanja za naslov klubskega prvaka je pri senior jih zmagal Rado Istenič, ki se je plasiral na prvo mesto v klasični m v alpski kombinaciji. Pri junior jih je postal prvak v teku Maks Marinko, pri naraščaju Branko Stopar, pri damah Anica Pollak. Juniorski prvak v skokih je postal Lojze Mahnič, v smuku junior j ev Ha Lik, ki je zmagal tudi v slalomu, v narašča jski skupini je v obeh disciplinah zmagal Magister, pri damah pa v smuku Pintaričeva, v slalomu pa Kerše-vanova. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Karel Petrič, direktor Higienskega zavoda.
¥
— Najtežja snouska tefcma v naših Alpah. V nedeljo 28. t. m. bodo imen naši tekmovalci v smuku priliko, da pokažejo svoj napredek v letošnjem letu. Triglavski dan je vsakoletna največja atrakcija našega smuške ga sporta v tekmovanju v smuku. Proga, ki vodi z vrha Rži skoro naravnost v dolino Krme, predstavlja najtežjo preizkušnjo za smučanje, kar smo jih imeli doslej v naših Alpah. Ta tekma bo služila obenem tudi kot pregled naših najboljših tekmovalcev v smuku ter za sestavo bodoče olimpijske reprezentance, ki bo morala takoj v začetku zime pričeti s treningom. Glede na izvrstne snežne razmere v Triglavskem pogorju morejo tudi gledalci priti na svoj račun, saj imajo priliko, da v soboto prenoče v Krmi ali Mojstrani in gredo proti progi v nedeljo zjutraj, kjer bodo lahko opazovali tekmovanje. Upamo, da nam bo letošnje tekmovanje dalo prvovrstne rezultate.
Nase gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. nri.
Cs-trtek, IS. aprila: Slehernik. l»ven. Znižane  cene  od  20 Din navzdol.
Petek, 19. aprila: ob 15. nri Slehernik, laven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Sobota, 20. aprila: zaprto.
Nedelja, 21 aprila: ob 15. uri Slehernik, izven. Znižane cene od 20 Dtn navado!. Ob 20. Siromakovo jagnje. •Javen. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Ponedeljek,   22.   aprila:   Bunbory. teten. Znižane cene od 24 Din nav^dV.l OPERA. Začetek ob 30. nri Četrtek, 18  aprila: zaprto. Petek, 19. aprila: ob pol 7. ari: Paraifal. Izven.
Sobota, 20. aprila: zaprto.
Nedelja, 21. aprila:   ob 20. nri TraviaCa.
Izven.    Znižane    cene od 26 Din sa-
vsdol-
Ponedeljek. 22. aprila: ob 16. ari Paraifal. Izven.
SOKOL
— župne lutkovne tekme, ki so bile v naši župi od 17. februarja do 7. aprila in so pokazale, da se lutkovna umetnost lepo razvija so dale naslednje uspehe: Prvi Sokol Vič, drugi Ljubljanski Sokol, tretji Sokol I Tabor, četrti Sokol Zg. «-fika, peti Sokol Cabar.
— Sokol na Viču je pričel z akcijo brezobrestnega posojila za adaptacijo Sokolskega doma. Vse brate in sestre ter Sokolu naklonjeno občinstvo bratsko prosimo, da prično čim prej a podpisovanjem brezobrestnega posojila. — Vsa navodila prejme članstvo te dni potom posebne okrožnice.
Iz škofie Loke
— Poklonitvena potovanja na Oplenac. Kolo sporoča svojim sestram, da je preloženo poklonltveno potovanje na Oplenac za mesec dni. Na grob kralja Zedi-nfterja bo potoval tudi Rdeči križ. Člani, ki ee za to potovanje zanimajo, dobe vse informacije pri sreskem odboru društva RK v Skorji LokL
— Službo dobe: 2 ndevalkl. 2 za križno navijanje, 4 tkalke, 1 snovalka ln 1 za navijanje cevk za vitel. Upoštevale se bodo le moči z večletno prakso. Prijave sprejema do 24. t m. tovarna v Vmear-
-tev. j>9
dtras S>
čokolada 9^ kakao bonboni
DNEVNE VESTI
— Odlikovanje Nj. Vis. kneza-namest-nika Pavla kl Nj. Vis. kneginje Olge. Glavni odfoor djmštva Rdečega križa je 13. t. m. na skupni seji z glavnini nadzornim odiborom odlikoval z redom Rdečega križa, najvišjim odlikovanjem Društva Rdečega križa, Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo v znak priznanja Rdečega križa za visoko pozornost in podporo, ki jo je Društvo Rdečega križa zmerom dobivalo od obeh visokih odflikovancev. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je blagovolil sprejeti v avddjenco 1€. t. m. popoldne prvega in drugega podpredsednika društva gg. Sve-tozarja Tomica in dr. Josipa Silovića, senatorja, in ravnatelja društva g. Mirka Mairinkoviča, ki 6o mu izročili odlikovanji.
— 350 naših srednješolcev se pokloni na Oplencu. Prihodnjo sredo dne 24. t. m. se pokloni 350 srednješolcev dravske banovine na Oplencu manom kralja mučenika. Dijaki odpotujejo v s»redo zvečer pod vodstvom 20 profesorjev iz Ljubljane. S seboj poneso v posebni kaseti veliko mapo s podpisi vseh dijakov eredmjih šol in učiteljišča in s primernim posvetilom, ki ga napišeta za vsak zavod posebej en nižje- in en višješolec. Kaseta sama bo dragoceno umetniško delo.
_ Iz odvetniške službe.    Odvetnik v
Ljubljani dr. Henrik Turna je 10. t. m. umrl. Za začasnega prevzemnika njegove pisarne je imenovala advokatska komora odvetnika v Ljubljani Ludvika Florjan-čiča.
— Vinarski kongres v Ormožu. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru bo imelo 1. in 2. junija v Ormožu v telovadnici meščanske šole svoj IX. redni letni občni zbor, združen z VTI. vinarskim kongresom. V soboto 1. junija ob 17. bo seja glavnega odbora in delegatov vinarskih podružnic ter redni letni občni zbor vinarskega društva, v nedeljo 2. junija ob 8. otvoritev vinarskega kongresa, popoldne ogled zanimivosti Ormoža, obisk vinske poskušnje pri Skorčiču, prirejene za udeležence občnega zbora in kongresa, v ponedeljek 3. junija ogled ormoško-ljuto-merskib goric ter ogled vinogradov v spodnjih in srednjih Halozah.
— Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t m. naslednjo statistiko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečene-ga leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (2), v savski 2 (—), v primorski — (1), v dunavski 1 (—), v vardarski — (1). — 2, Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini l (2), v savski — (3), v primorski — (3). v drinski — (1), v zetski — (1). v dunavski — (1), Beograd, Zemtrn, Pančevo — (1). — 3. Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 3 (1), v savski 4 (1), v drinski 1 (—), v zetski — m. v dunavski 5 (2), v moravski 1 (1), v vardarski i (1), Beograd, Zemun, Punče vo 2 (—). — 4. Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini — (1), v savski 3 (—), v drinski — (1), v dunavski — (1), v moravski — (1),   v vardarska —
m.
Dolenjske Toplice
zadnja železniška postaja Straža-Toplice. Radio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno na izvirku, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd. Odprto skozi vse leto. V pred-seadji izredno znižane cene. Do 15. junija pavšalne penzije (prvovrstna hrana, »oba — centralna kurjava —, mrzla in topla voda, kopeli, zdravniSRi pregled in vse takse) za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1100.—- Zahtevajte prospekte!
— V Dalmaciji se začenja sezona. V Dalmacijo že prihajajo letoviscarjL Čeprav je vreme neugodno. V Split je prispelo včeraj zjutraj 145 Francozov. Ogledali so si mesto, popoldne so se pa odpeljali v Dubrovnik, odkoder odpotujejo v Grčija Danes sta prispeli v Split se dve skupini francoskih izletnikov. V torek se je pa pripeljalo v Split 45 češkoslovaških želez-ničarskih otrok. Drugo skupino posije podporni fond češkoslovaških železničarjev na nas Jadran čez osem dal Vsakih šest tednov prispe na Jadran nova skupina otrok, ki bodo na Lapadu pri Dubrovniku preživeli počitnice. Dubrovnik je že poln tujcev, skoraj vsi hoteli in penzijoni so zasedeni.
_ Iz »Službenega Usta«. ^Službeni list
kr. banske uprave dravske banovine« št. 31 z dne 17. t. m. objavlja razglas državnega odbora o popravkih odnosno izpre-membah v razporedu predsednikov volilnih odborov v dravski banovini, tolmačenje k § 18 zakona o volitvah, narodnih poslancev, uredbo glede banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1935/36, pravilnik o banovinskih davščinah dravske banovine, uredbo glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada dravske banovine za leto 1935/36, pravilnik o izredni davščini delojemalcev in službodajalcev in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
_ Vreme in 40 m učenik ov. Naš zvesti
opazovalec vremena g. Anton Doktoric je tudi letos sestavil pregledno poročilo o vremenu od 10. marca do 18. aprila, ko naj bi se po ljudskem mnenju vreme ravnalo po vremenu na dan 40 mučenikov. Letos je bilo na dan 40 mučenikov lepo vreme in tako smo res imeli 29 dni lepo, 11 dni pa slabo vreme.
• Za velikonočne praznike prinaša ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film, sport in modo >XAS VAL< posebno ' umetniško prilogo, Maleševo slovensko madono. V beletrističnem delu so zastopani pisatelj Rudolf Kresal z globoko občuteno črtico »Iz belih sten« in Ivan Vuk s pristno domaČo zgodbo >Na žganjari pri kmetu Jarku«. Nadaljujejo se vedno bolj zanimivi M Catiniiev roman »Emiho Be-renini« in Cufarjeva izvirna komedija >Ameriška tatvina*, ki je ravno pred kratkim dosegla izredno lep uspeh na lesem-Skem odru. V tehničnem delu naidemo o radijski   tehniki in lastnostih
Rontgenovih žarkov, filmska priloga prinaša slike iz novega velefilma >Barkarola<, modna priloga pa krasne slike in Bkiee novih modnih stvaritev. Beležke, jezikovni tečaji in križanke zaključujejo redakcijski del, kateremu je priloženih še 12 strani s programom vseh važnih oddajnih postaj in zvočnih iger celega tedna. >NAS VAL« je danes edini slovenski, bogato ilustrirani tednik, ki ima priložene izčrpne radijske programe in slike v radiu nastopajočih umetnikov. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na oeled en izvod tega najbolj pestrega, pa tudi najcenejšega tednika. Mesečna naročnina znaša komai 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija »NAS VAL«, Ljubljana.
— Smuka na Kofcah. S Kofc nam poročajo, da je snega dovolj in izgledi za smuko čez praznik dobri.
— Občni zbor zavarovalne zadruge »Croatiae« v Zagrebu. Dne 15. t. m. ob 16. uri se je vršil v zborovalni dvorani palače »Croatiae« 49. redni občni zbor našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, kateremu je prisostvovalo lepo število zadružnih članov. Občnemu zboru je predsedoval predsednik zavoda univ. prof. arh. Janko Holjac, ki je pred otvoritvijo občnega zbora komemoriral tragično smrt blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Pristo-pivši na dnevni red konstantirano je, da je računsko leto kljub težkim gospodarskim razmeram, kakor je to razvidno iz poročila ravnateljstva, predloženega občnemu zboru, bilo ugodno zaključeno. V teku obstoja zavoda izplačano je bilo na Škodah in na dospeli zavarovalni glavnici Din 194,424.187. Občni zbor je odobril predložene sklepne račune, kakor tudi v smislu zadružnih pravil razdelitev poslovnega dobička za leto 1934 per 780.419.30 Din. Na podlagi provedenih sklenjenih dotacij ostanejo na razpolago zavodu jamstvena sredstva v skupnem znesku Din 102,078.880.74.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno, hladno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru in smo imeli do davi 28.8 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19. v Sarajevu 18, v Skoplju 17, v Zagrebu 16. v Splitu in Rogaški Slatini 14, v Mariboru 13, v Ljubljani 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 749.6, temperatura je znašala 5.
— Namesto plena tragična smrt V torek popoldne so imeli v Beogradu posebne vrste senzacijo, v hiši Hadži Po-povca v ulici Ljube Didiča so desinficirali stanovanje s strupenim plinom. In ko so odprli vrata in okna. da bi stanovanje prezračili, so našli v njem mrtvega neznanega mladeniča, v njem so spoznali beograjskega kočijaža Emila Ketenbacba. Fant je hotel vlomiti v stanovanje skozi kuhinjo, ki je pa bila polna strupenega plina, da se je zastrupil.
— Za čiščenje srebra kup-njete najfinejšo čistilno pasto. Prav je, da izberete najfinejše in najboljše čistilno sredstvo, da postane srebro gladko in bleščeče in kljub čiščenju ni niti najmanj razpras-kano. Srebro je dragoceno, toda še bolj diragoceni so Vaši zobje. Tudi ti se morajo svetiti v svojem lepem slonokoščenem sijaju, s srvojo čudovito sklenino. Izberite tudi za Vaše zobe pravo pasto, -ki temeljito čisti, ne da bi sklenino in zobe poškodovala. ODOL ZOBNA PASTA je najfinejši prašek v obliki paste. Samo taka pasta odgovarja zahtevam, ki jfh morete staviti na idealno čistilno sredstvo za zobe. ODOL ZOBNtA PASTA učinkuje poleg tega osvežujoče in poživljajoče.
— Za velikonočna voščila priporočamo
Ciril Metodove razglednice, ki so posebno letos prav lepe. Družba OMD ima Se precejšnjo zaloge, naša narodna dolžnost zahteva, da podjpremo družbo in domačo obrt.
Iz Ljubljane i
—lj Na cestah vidimo zdaj malokje delavce. V mestu so ceste precej dobro oskrbovane, zlasti zato, ker so lani uredili mnogo cest, ki so bile vedno v najslabšem stanju. Posute, odnosno katranizirane ceste so se dobro obnesle. Potrebno bi bilo, da bi imeli tudi v naprej v programu ka-traniziranje cest in posipanje s porfirnim peskom. Posebne težkoče z urejevanjem cest ima viška občina, ker je njena cestna mreža zelo velika, sredstev pa prirnanjku-je. Te dni so nekoliko posuli Večno pot ob Koli m ann o vem svetu, kjer je že dolgo zelo potrebna rekonstrukcija cestišča, kajti zdaj je po sredi žleb, kjer bi moralo biti cestišče vzpeto, in zmanjšali bi lahko klanec. Zdaj pa morajo biti vozniki zadovoljni s samim posipanjem.
—lj Tudi na včerajšnjem živinskem sejmu ni posebno cvetela kupčija. Goveje živine ni bilo mnogo, a kljub temu je niso mogli vse prodati. Volov je bilo prignanih 50  prodanih pa 16. Največje po-
vpraševanje je bilo po teletih, ki jih je bilo prignanih 18, prodanih, pa 10. Tudi krav je bilo prodanih zelo malo, le 12, dočim jih je bilo prignanih 48. Najmanj je bilo prodanih konj v primeri s številom prignanih, in sicer samo U, dočim jih je mio naprodaj 124. Najbolj cvete vedno kupčija s plemenskimi prašički, ki jih je hUo včeraj izredno mnogo, 567, prodali so jfh pa 170. Prašičev za zakol ni bilo naprodaj, ker jih kmetje lahko prodajo, ne da bi jih bilo treba voziti na sejem. Včeraj sta bili na sejmu tudi dve kozi, kar se zgodi le redko, da bi prodajali tudi drobnico, vendar ju ni nihče kupil. Cene so v splošnem nespremenjene.
—lj Med vsemi slovanskimi narod je pri Cehih zborovsko petje na najvišji tehnični stopnji. To dokazuje vrsta najodlič-nejših zborov, ki so dobili najlepša priznanja doma in v tujini, v sadnjfb letih je stopil na zelo vidno mesto češkega zborovskega petja brnski moški zbor OPUS. Zbor šteje okrog 40 članov ter se je posvetil najčistejšemu koncertnemu izvajanju najlažjih pa tudi najtežjih skladb češkoslovaške literature. V Ljubljani bomo pozdravili ta zbor v soboto, dne 37. t. m. v veliki kazina ki dvorani ob prvem njegovem koncertnem nastopu v našem mestu. Zbor vodi znameniti dirigent in skladatelj prof. V. Steinman. Predprodaja vstopnic od torka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Cene navadne od 30 Din navzdol.
—lj Lažno potrdilo o zaposlitvi. Bosanec M. P. iz Livna je delj časa kroenja-ril po Ljubljani, zdaj pa bi jo rad ubral na solnčn: jug. Prišel je na Borzo dela v Ljubljani in predložil potrdilo nekega Čevljarja, češ, da je bil več mesecev zaposlen pri njem za pomočnika In na podlagi tea;a potrdila je zahteval polovično voznino do Splita. V uradu mu niso tega verjeli in ao obvestili policijo, ki je ugotovila, da Bosanec res nI bil nikjer zaposlen. Zaradi varanja oblast! in zaradi ponarejanja  listin so ga i«ročili sodišču.
—lj Pred prenovljenim In —~g*danim banovinskim poslopjem v Knafljevi ulici bo tudi lep vrt. Lani je bilo te prepozno za ureditev, zato so delo preložili na letom. Okonča poslopja je že mnogo pridobila e tem, da so podrli visoko ograjo. Zdaj je vrt samo obrobljen z nizkimi betonskimi robniki. Včeraj so delavci začeli urejevati vrt.
—!j  Maša  v  s taroka to »I »ki  cerkvi bo
drevi ob 19. v cerkvi na Gosposvetski cesti št 9 in ne ob 81., kakor je pomotoma poročalo današnje »Jutro«.
—lj Manufakturno blago vseh vrst nudi po zelo solidnih cenah manufakturna trgovina JOS. RAVNIKAR, Pogaearjev trg 3 (KreSijaj.
—lj Na veliki četrtek bi petek ostanejo  ljubljanski  kinematografi sajprti.
—lj Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, posluje za stranke v soboto dne 20. aprfta dopoldce.
—lj »Pan« Impregnirane molke ovratnike brez pranja Vam nudi v novih oblikah, kakor tudi ostalo moško m damske perik> M. PIRjNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska  ceeta 1 (Pegfteaon).
I* Maribora
— Komunalne zadeve Maribora. V torek zvečer se je vršila v mestni posve-tovatoici 2. redna seja mestnega sveta, ki jo je vodil g. župan dr. Lipold. Slednji je v svojem poročilu navajal, da je finančno ministrstvo potrdilo mestni proračun z malimi spremembami pri dohodkih. Finačno ministrstvo je zahtevalo, da se občinske doki ade znižajo od 46 na 40 odstotkov. Primanjkljaji pri mestnem proračunu za L 3J93S — 1936 se bodo kriH s trošarino na alkoholne pijače. Mestna občina ima v odboru Olepševalnega društva mestne svetovalce gg. dr. Vanhnika, Oslaka in dr. Kovačeca. V imenu gradbenega odseka je poročal g. inž. Jelene, ki je izjavil, da je mestni gradben: urad izdal program za izdelavo regulaciskega načrta za bodoči veliki Maribor. Izvršila se je natančna kategorizacija mestnih ulic, tako da spadajo v prvo kategorijo ulice, ki vežejo mesto z okolico, v katero spadajo Einepdlerjeva, Ci HI-Metodova, Trubarjeva in Vrbanova o lica, Pohorska, Radrvanjska m Betnavaka cesta. Mestni svet je odobril vse načrte, katere je preda ožil gradbeni urad za izvršitev pro-menadne poti ob Aleksandrovi cesti med Prešernovo ulico in Trgom Svobode. Na sredi bo postavila Tujsko prometna zveza v Mariboru rekjlamni kiosk, mestna občima pa bo sgraddla tam paviljon sa trafiko in paviljon za sadje. Promenada bo velemestno razsvetljena in med nasadi bodo postavljene moderne klopi. Mestni svet je restl še več internih zadev in potrdtta podpore rasnim društvom ter ustanovam, nakar je sledila tajna seja.
— Topovska granata pod državnim mostom. V torek popoldne sta dva učenca pod državnim mostom v Usnjarski ulici naletela na topovsko granato, ki je bila še neizetreljena. Dečka sta takoj sposnala  nevarnost, zato  sta  o  tem ob-
Zahvala«
Presenečen in globoko ganjen nad tolikim številom brzojavnih, pismenih ln ustmenih čestitk k moji 70-letnici mi je nemogoče zahvaliti se posameznikom. Zato naj mi bo dovoljeno, da to storim tem potom in veljaj moja globoka zahvala v prvi vrsti vsem gospodom zastopnikom civilnih in vojaških oblasti, gospodarskih, humanitarnih, kulturnih, socialnih in političnih društev, dalje vsemu časopisju, novinarjem, svojim prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so se me spominjali in pripomogli k moji proslavi na ta aH oni način.
Posebno svojo globoko zahvalo pa sem dolžan vsemu gasilstvu dravske zajednice za prijazno podoknico in lepo uspelo akademijo na Taboru, vsem sodelujočim tovarišem, posebno še podstarešini Gasilske zveze tovarišu Cererju, gospe Pristovškon in g. Svetelu.
Bratsko zahvalo dolgujem članstvu Sokola L na Taboru za prisrčne dokaze sokolske ljubezni in bratstva. .
Krajevni organizaciji JNS za Sv. Peter v Ljubljani veljaj za prirejeni ml svečani večer iskrena zahvala.
Pevcem »Ljubljanskega zvona« in Narodnemu železni carskem u glasbenemu društvu >Slogi« za sodelovanje prisrčna hvala!
Vsa izročena mi častna darila in poklonjeno cvetje mi ostanejo najlepši spomin Vsa proslava mojega jubileja veljaj delu nas vseh v procvit in napredek naših skupnih idej.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1935
Tur k*
vestila stražnika. Ti je odredil, da #o granato prepeljali v vojašnico tukajšnjega artilerijskega polka. Kako je prišla topovska granata pod državni most, nI znano.
— Vino in slivovka — plen vlomilcev. Oblasti so dobile prijave, da so naznani vlomilci vlomili v klet dr. Bačarja v Ra-diselu in ukradli 40 litrov vina, 30 litrov vina, 30 litrov slivovka ?i 10 litrov vo-p:ncvca. Lastnik je oškodovan za preko 1000 l>in. Vlomilci so brez sledu izgi.\M.
— Olimpijski dan v Mariboru. Maribora te obeta 2. junija izvrsten športni dogođ-ek Tf-Krat se bo namreč «rš ; Olim pijsk! dan. Na igrišču soprtnega kluba »žeezničar« bodo tekmovanja v vseh panogah   sporta.    Olimpijskega   dneva v
Mariboru se bo udeležil tudi Sokol s tvojim; tekmovalci. Dopoldne z. junij* se bo vnaila po mariborskih ulicah nabiru na akcija, skozi mesto pa bo propagandna štafeta
— Obsojen ponarejevalec denarja. Včeraj je mariborski tričlanski k ase na*. 1 senat sodil 381etnega kovaškega pomočnika Jožefa Gostenicnlka. Obtožnic h navaja, da jo poskušal ponarejati 20- in SOdi-narske kovance. V ta namen je izdelal posebne modele in vili že več kovancev. Ko pa je te skušal spraviti v promet, so ga razkrinkali. Falsifikati so bili jako slab! In ntso bili sposobni za promet. Gosteničnik je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in na 420 Din denarne kasni.
Elitni kino Matica
VELIKONOČNO IZNENAĐENJE!
ARGENTINSKA JAZZ-KAPELA V VELEFILMU ...
U B
N CIGANA"
9t
GEORG ALKKS VNDKK      R. A. ROBERTS      ADELA SANDROCK
Zborovanje
avtobusnih podjetnikov
Končno so se tudi avtobusnim podjetnikom izpolnile
vsaj glavne želje
Ljujbljatia, 18. aprila. V prostorih zbornice za TOI se je vrAi-La včeraj popoldne redna letna skupščina Združenja avtobusnih podjetnikov dravske banovine v Ljubljani. Za zbor je vladalo med clenstvom veliko zanimanje, kar je pokazala nad dvotretjinska udeležba zadružnikov.
Zbor je otvori 1 predsednik za druge g. Zdravko R u a, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče. Zatem se je predsednik spomnil tragičnega dogodka v MarseMleu, kjer je padel zadet od zločincev naš blagopokojni kralj Aleksander I. Zedinitelj. Spomin viteškega kralja so vsi navzoči počastili s trikratn:im  vzklikom: Slava!
Predsednik se je spomnil v nadaljn.ie.ru govoru umrlega prvega predsednika in soustanovitelja zadruge g. Jožeta Magistra, k a te resa spomin eo navzoči enako počastili stoje. Posebne pozdravne besede predsednika so veljale navzočim gostom: /astopn;ku župana dr. Grošlju. Zbornice za TOI tajniku dr. Kocetu in tajniku Avtomobilskega kluba g. Starcu.
Govornik je nadaljeval svoje poročilo izvajajoč, da se je uprava v sedanju ses4a-vi konstituirala lani 14. julijo. Poleg 12 sej, na katerih je uprava obravnavala tekoče zadeve je bil lani 14. julija sklican sestanek, na katerem se je sklenila manife-stacijeka deputacija v Beograd. Ta je odšla, obstoječa iz 11 članov naše zadruge v Beograd 28. julija. Uspeh deputacije sicer ni bil tak, kakor se je pričakovalo. Istočasno, ko so avtobusna podjetja zborovala v Beogradu, je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo pravilnik o obvez-nem zavarovanju pomikov in blaga avtobusnih podjetij. Pravilnik sam ne s-ebi je avtobusno podjetništvo pozdravilo, treba pa je bilo z zavarovalnicami doseči primerne pogoje za pogodbe. Kar se je dalo doseči, se je članstvu preko zadruge sporočalo z okrožnicami. Savez je zagotovil udeležbo ne zavarovanju tako, da bodo zavarovalnice 5 odstotkov plačanih premij plačevale savezu za provizijo, če se sklene zavarovanj« pri Zajednici, Česar ni v dogovoru med upravo našega združenja ifl Zajednico. Predera pristopijo zadružniki k podpisu končnega dogovore v zadevi zavarovanj, bodo obrnili pozornost na vsa še nerazčiščena vprašanja in skušali doseči, da se bodo pogoji za zavarovanje bistveno spremenili v njih prid.
Glavna skrb uprave je bila posvečena od leta do leta vsebolj se nunožečim dajatvam. Ker akcija saveza ni rodila uspeha, je uprava domaČe zadruge začela pripravljati akcijo na svojo roko. Zače-la je zbirata statistične podatke ne na osnovi, da država preveč Ščiti železnice, marveč ne osnovi, da avtobusni podjetniki po največ nimajo nasprotstev z železnico in da drug Irugemu koristijo. V obširni spomenici so pojasnili dejansko stanje, emoter avtobusnega prometa, stanje cest. konkurenco bi sodelovanje z žele-znieo ter našteli vse javne dajatve in pokazali ng-ih grozoče nesorazmerje s plačilno možnostjo avtobusnega podjetnika, ^htevali so, naj se ukine voaarinska taksa in taksa na motoma voeila, odpravo občinskih davščin, namesto vsega pa naj ee uvede zmerna dajatev na potrošnjo bencina. Prvi žarek upanja jd posvetil, ko je finančni minister odredil da se imajo za letos plačati javne državne dajatve na motorna vozila samo za prvo četrtletje.
Uprava združenja je sklenila, da poseti merodajna ministrstva posebna deputacija in rastoknači težnje podjetnikov. V deputaciji sta »rila predsednik g. Zdravko Rus in g. Franc Fajdiga in je sla v Beograd 14. januarja letos » spremstvu generalnega tajnika Zbornice za TOI g Mohoriča. Predsednik se je tu posebej zahvalil g, ministru za veliko podporo, kakor tudi rajniku dr. K očetu za izčrpen referat na plenarnem zasedanju ibornice. Deputacija je v Beogradu posetila finančno, trgovinsko in gradbeno ministmtvo in sledili so lepi uspehi. Združenje vefejo velike interesne skupnosti tudi z Avtokrubom in stremeti je za tem, da *e tudi naše združenje organizira v tej vsedržavni odlični organizaciji.
Združenje je med letom posvetilo vso pozornost tndi odredbi banske uprave o uvedbi sasilnih aparatov v avtobusih.
Zadnji dan marca je ministrski svet podpisal uredbi z zakonsko močjo, po katerih se ukinejo vse dajatve, takse, davščine itd. pri banovinah na motorna vozila r«eh vrat ukine se drlavna rosarin-ska taksa po 0.50 Din od ks avtobusne teie. ne novo ps se ureja namesto dosedanjega prispevka od voznih listkov v znesku 30»/» takse, ki ae pavšalno odmeri ▼
t višini 10*/«, 5B/», 2°/», ali pa celo nopolno-rrra oprosti taks podjetjem, ki vozijo po konkurenčni, dedoma konkurenčni ali pa nekonkurenčni progi. Olajšave, ki jifc je f* tem dobilo avtobusno podjetniettvo, so dale-ko»e4ne^a pomena, «aj ee tudi taksa nn bencin ni povašala.
Medtem je pred dnevi i^šla že izvršilna uredba ministrstva, ki razvršča avtobusne proste glede na njih konkurenčno^ železnici. Prirpetik> se je tu nekaj pomot in je upati, da se bo dalo to popraviti.
Pred zaključkom je g. predsednik »[>" liral na članstvo, da z vso voljo podpira delo uprave tudi v bodočnosti. Nato je bil prečrtan računski zaključek za leto 19.'14 in je bil na pretilog revizorjev podan uspravi absolutorij. Iatotako je bil sprejel tudi prorvičun za bodoče poslovno leto. Na zoo-ru je podal še daljši referat g. dr. Koce. ki je pohvalil vzorno delovanje upr.iv združenja. Enako pohvalno se je izrazil o delu uprave tudi zastopnik občine dr. (iro-šelj, zastopnik Avtokluba g. Stari' pu je k uspehom čestital v imenu svoje onganizaći je. S tem je bil program izčrpan in !e»po uspela skupščino zaključena.
Iz Trbovelj
— JNedeljsld nogomet. V nedeljo popoldne je bila na igrišču SK Trbovlja odigrana prvenstvena nogometna tekma med SK Retjem in SK Trbovljem. Moštvo SK Retja je podalo lepo igro in je v kombinaciji nadkriljevalo svojega nasprotnika. Zlasti se je odlikoval napad, ki je mnogokrat prav resno ogražal vrata Trbovelj. Toda vsaka še tako dobro izvedena kombinacija se je ob dobri obrambi SK Trbovlja razbila, pri čemer se je posebno odlikoval vratar Jerin, ki je bil junak dneva. Tekma je bila odločena v korist SK Trbovlja. V predtekmi je rezerva SK Trbovlja porazila svojega nasprotnika z rezultatom 3:1. Publika je bila mirna. Predtekmo je vodil prav dobro g. Krhlikar, prvenstveno pa ss. g. LfUkežic odlično. — Moštvo SK Amaterja pa se je podalo v nedeljo na težko in nevarno pot v Ljubljano. Kljub temu, da ni nastopilo kompletno, je v borbi z SK Primorjem odneslo le 6 golov. Manjkal je Amaterju namreč vratar in še eden od najboljših branilcev, ki sta up in nada vsega moštva Računali smo, da bo prinesel Amater iz Ljubljane najmanj 10 do 12 golov, nekateri so napovedovali celo 20, baš zato pa moramo Amaterju k temu ^uspehuc, ki sicer ni uspeh, pa vendar, da ni odnesel z ljubljanskega zelenega polja še hujSih ba-tin.
— Sport ob praznikih. Na velikonočni ponedeljek bo imel SK Trbovlje prvič v sfo»tih simpatično moštvo SK Domžale, ki je eden uajjačjih klubov Gorenjske in trd oreh vsaki enajstorici, katera je ime. ia priliko doslej gostovati v Domžalah in se meriti z njim. SK Trbovlje se nahaja v dobri kondiciji. Dva najboljša igralca sta sicer se od zadnje tekme ne-keliko »pohabljena«, vendar je pa upati, da se bosta do ponedeljka toliko opomogla, da bosta lahko z uspehom nastopila za barve Trbovelj. Glavna tekma se xa-ne že ob 14. url in to zaradi tega, ker odpotujejo gostje te ob 17. uri, kor »icer v Ljubljani ne dobe zveze z Domžalami. V predrtekmi nastopita SK Trbovlje II proti SK Slogi ia Zagorja. — Veliko zanimanje vlada v dolini tudi za gostovanje zagrebške ršparte«, ki jo je povabil na trboveljsko zeleno polje tukajšnji SK Amater. — Za pTaznike bomo Imeli torej v doHn! športnih senzacij dovolj, kar bedo pa najlepai pirhi za naso športnih senzacij željno mladino.
— Tečaj o kuhi voska bo na velikonočni petek pri Jenku v Hrastniku, čebelarji naj prinesejo do petka voščine v vrečah z napisom lastnika in označbo teže. Semena medonosnih rastlin dobe čebelarji pri učitelju g. Ornerzl v Trbovljah.
— O pravu žene In otroka bo predavala odvetniška pripravnica gdč. Plesao-vič Rasta v četrtek dne 5. t. m. ob 30. ari na Vode neki šoli. Predavanje se vrsi pod okriljem Kola jugoslovenskib sester.
Brez prijateljev.
Gost: >Povejte, prosim, gospodu, da bi rad govoril z njim njegov prijatelj.«
Služkinja: »Menda ste se zmotili, gospod Nas gospod je namreč davčni ekselmtor.«
Stran i.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 18. aprila 1935
otev. Hy
KURJIH OČES TRDE KOŽE ŽULJEV
•c pomočite svoje uboge izmučene in pekoče noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da le postala bela kakor mleko, boste takoj občutili divno olajšanje. Na tisoče kisikovih mehurčkov se sproščuje ter prihaja skupaj z zdravilno in pomirjajočo soljo v sleherno znojnico. Cirkulacija krvi &e obnovlja, strupi izginjajo, bolečine pa takoj prenehajo. Kurja očesa in trda koža se omehčajo, da iib lahko brez vsakih bolečin odstranite s prsti. 2ulii se zmanjšujejo, dokler popolnoma ne izginejo. Naslednji dan lahko obujete čevlje za celo številko manjše ter hodite in plešete tako udobno, kakor da Vas noge nikdar niso bolele. Uspeh Saltrat Rodella. ki se proda>a v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah, je siguren, cena pa je neznatna.
MORSKE RIBE
Danes in vse postne dni v veliki izbiri: orade, barbo ni, kala-mari. svolje. skampi na kardinalski način, rižoto iz skampov. brodeto s polento. — Vina prvovrstna, specijalno viški opolo čez ulico Din 10.—. — Cenj. gostom se priporoča
»GAJEV HRAM« — »LJUBLJANSKI DVOR« "68 m. čepic.
VINARNA IN BUFET
9fPRI TROMOSTOVJU"
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje s
nudi prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov, čez ulico Din 2.— popusta. Prošek Din 24.-, tropinovec Din 26.-, maslinovo olje Din 16.-, vinski kis Din 5.-.
Vsem cenj. gostom se uljudno priporočava in želiva vesele velikonočne praznike
I. A. Sunara.
2ICNO VRV okoli   10.000   kg   prodam pod ugodnimi pogoji. — Pojasnila: Guttmann d. d., Beograd, Savska banovina.
MORSKE RIBE
skrbno pripravljene na vse načine — nudi gostilna »Dva ribara«. Kersnikova ulica št. 5. — Lozic. 1447
Veliko noč
iveorgij Si lin:
n4
Počasna smrt
Roman.
— Takole, draga moja: kakšno pravico pa imava midva odtrgati otroka od roditeljev, če jim je ta otrok vse. Čemu to, vas vprašam?
— Saj grozi temu otroku najstrašnejša nevarnost, mar ne? Saj bi rešila s tem nedolžno bitje, Sergej Pavlo-vič,
Sergej je pogledal Vero Maksimovno čez očala.
— Pa mi dokažite, da je ta deklica zdrava. Dokažite mi, da še ne nosi v sebi bacilov. Naša naloga je neznatna, — je pripomnil tiho, — lečiti, o vsem drugem naj pa odloča zdravstveni oddelek: ali naj jo izoliramo ali ne. Zdravstveni oddelek ima sezname in tam je vse zabeleženo.
— In vendar, doktore, kaj storiti z njo?
— Nič, pustite jo pri miru! Roditelja jo potrebujeta bolj kakor vsi drugI.
Vera Maksimovna je začutila, da je v zdravnikovih besedah nekaj resnice. Toda tudi ona ima prav. Oba imata prav, toda njuni stališči si medsebojno nasprotujeta. Kje je izhod? Iz razlogov
človekoljubja je hotela ona deklico ločiti od staršev. Iz razlogov istega človekoljubja je hotel doktor Turke j ev deklico pustiti v naselbini gobavcev. Čigavo človekoljubje stoji višje?
— In zakaj imajo gobavci sploh otroke? — je pripomnil melanholično KI očkov, ki je prisostvoval temu pogovoru.
— Čemu pa potrebujete vi prepelice? — je vprašal doktor Turkejev in glas mu je zvenel porogljivo.
xvx
POČASNO UMIRANJE
Ob deževnem vremenu, ko so postali dnevi podobni mokremu pepelu, se je pričenjala v naselbini gobavcev »svatbena sezona«. V dvaintrideseti jeseni obstoja naselbine sta bila prva dva, ki sta se vzela, Kasjan Merkulov in Olga Vladvkinova.
Gobavcu Merkulovu je šlo na šestintrideseto leto. 2e šest let je bil v naselbini gobavcev. Olga Vladvkinjva je bila štiri leta mlajša od svojega moža in v naselbino je prišla tri leta za njim.
Ko so jo pripeljali v naselbino gobavcev, je odgovorila na ranocelnikovo vprašanje, kakšen je njen poklic:
— Poulično dekle sem.
— Torej vlačuga? — je vprašal ra-nocelnik znova.
— Imenujte to, kakor hočete, taka sem in konec besedi.
Gobavci so vedeli, da se je Olga Vladvkinova pečala s prostitucijo, predno je obolela, toda nikoli ni nobenemu prišlo na misel dotakniti se njene preteklosti. Če je pa nanesel pogovor na to, je Olga zatrjevala:
— Vsi moški so skrbeli zame, tako je bilo pač moje delo.
Kateri izmed teh >rednikcv<< jo je bil spravil v naselbino gobavcev? Sicer pa Olga ni iskala vzroka gobavosti in bila je povsem ravnodušna napram nji.
— Z mnogim moškimi sem imela opraviti, — je zatrjevala Merlukovu v trenutkih odlkritosrčnosti, — mnogo je bilo starih in mladih, vse sem spre je-mada, Ruse, Tatare in Armence, tudi Kitajci so prihajali, toda mar je komu na nosu napisano, kakšna bolezen ga muca?
— Da, — je pritrjeval Mernikov, — tako stvar je težko spoznati
Olga je imela mater, ki je živela nekje v tambovski guberniji in pošiljala ji je denar, ki ga je dobila od moških. Pisala ji i je, da se ji godi dobro, da ima dobro službo in da se bosta kmalu videli. Toda bolezen jo je* strašno razjedala. Tovarišice so ji svetovale, naj se obrne na zdravstveni oddelek in zdravstveni oddelek jo je poslal v naselbino
gobavcev. Potem so pisale tovarišice Olgini materi, da je Olga umrla. To je bila Olgina želja. Od trenutka, ko jo je napadla gobavost, ni več živela za oni« svet. Življenje je bilo pretrgano, ni bilo več radosti, ne obupa, ni bilo več upanja, kakor tudi ni bilo brezupnoeti.
Olga je bila edina bolnica, ki doktorja Turke jeva nikoli ni nadlegovala z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju.
Nekega dne je pa Olga opazila, da se Merlukov ozira za njo. Začudeno je sledila njegovim pogledom, potrpežljivo in radovedno je poslušala njegove okorne, plahe besede. Noben moški ni nikoli govoril z njo, kakor je govoril Merkulov. Moški so prihajali k nji vedno pijani, grobi in nesramni, plačali so svoj denar in jo jemali, kakor jemljejo v mesnici meso. Potem so odhajali k svojim ljubicam in ženam ter pozabili na njo enako hitro, kakor je Olga pozabila na nje.
Naenkrat pa ta čudna Merkulova pozornost, plahost in sramežljivost. Kaj je to? Moška prefriganost? Nekaj drugega? Toda Olga ni poznala nič drugega
Nekoč je šinila Olgi v glavo misel, ki se ji je pa zdela nesmiselna. Ali me ima rad? Zasmejal a se je sama sebi. Nekje na dnu njenega otrplega srca se
je začelo dramiti čudno, docela neznano čustvo, ki je zažarelo kakor svetel žarek, obetajoč toploto in radost Tako se zgodi včasih sredi zime, ko posije skozi temne oblake nenadoma zlato sobice, ki nam pove, da je poleg teme in zime na svetu tudi svetloba m toplota.
Včasih se je Olgi zdelo, da je Merkulov samo zahrepesnel po ženski in si izbral njo, ne pa druge, baš zato, ker je bila ona vlačuga, in torej dostopnejša od vseh drugih žensk na dvoru bolnih. Ob takih mislih ji je postal Kasjan prav tako zoperen, kakor tisti moški, ki so kupovali njeno ljubezen, ko še ni bila gobava,
— Kaj pa hočeš od mene, Kasjan? — ga je vprašala nekoč Olga — Zakaj me naenkrat potrebuješ? Kaj bi rad od mene?
Kasjan je molčal.
— Ali potrebuješ žensko? Če jo potrebuješ, fant, raje ne misli name. Kaj misliš, da bom tudi tu začela opravljati svojo obrt?
— Ne, motite se.. . Temeljito se motite, Olga Dimitrijev«a. Menda me hočete žaliti? Zakaj govorite tako? — je dejal Kasjan otožno.
Spominjajte se CMDf
HITITE PO ČEVLJE! HITITE PO ČEVLJE!
IZRABITE UGODNO PRILIKO IN SI NABAVITE IZVRSTNE
«1 ARA čevlje
po 20—30°/o znižanih cenah
POHITITE, DOKLER SE TRAJA ZALOGA!
pkodajalne: „JARA", LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. ZO
MARIBOR, Gosposka ulica št. 18 pri firmi MARTIN C — ZAGREB. Ilica br. 60
ZA PRAZNIKE
vino čez ulico:		
Namizno belo		1 Din 7.-
Rizling		1   > 9.-
Cviček		1   > 9.-
zupsko črno		1   > 9.-
Silvanec		1   > 11.-
Mozler		1   > 13.-
Hruševec sladki		1   > 5.-
Žganje:		
Tropinovec		1 Din 22.-
Slivovka		1   » 24.-
Hruševec		1   > 28.-
Brinjevec		1   > 32.-
ter razne fine likerje in desert-		
na vina vam nudi po konkuren-		
čnih cenah ter	se	priporoča:
BUFFET S.	J.	JERAJ,
Ljubljana, Sv. Petra cesta S8.		
N
1427
Opolo, belo viško in specijalni prošek — najfinejše vrste za praznike! — Se priporoča LOZIČ.
GOSTILNA „DVA RIBARA44,
LJUBLJANA, Kersnikova ulica št. 5
POZOR! Da se sigurno obvarujete proti moljem, shranite svoje krznene
predmete pri
I. VVANER.
LJUBLJANA, Sv. Petra c 9,
kjer se jih čez poletje tudi popravlja po izredno nizkih cenah.
1403
Prima športne suknjiče a Din 98.—, p um parice, močne hlače itd. — kupite zelo ugod no pri
PRESKERJD, LJUBLJANA Sv. Petra a 14
JAFFA pomaranče
sveža pošiljka, sladke in sočne, na zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI
V LJUBLJANI
SAMSKO STANOVANJE v ali blizu centra, v novejši zgradbi, obstoječe iz velike sobe, predsobe in kopalnice z umivalnico, po možnosti s centralno kurjavo — iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe z navedbo cene na upravo >Slov. Naroda« pod šifro >Lepo ln sončno 1408«.
MALE PAPIGE
krotke, vseh barv po Din 40.—, dobite stalno: Moste, Ciglarje-va ulica št. 10. 1436
CVETLIČNI MED novi, zajamčen: 10 kilogramov Din 140.—. 30 kilogramov Din 340.—, franko naročilčeva postaja, razpošilja G. Drechs-ler, Tuzla. 1437
Urejuje J ost* Knpanrflft, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerftea. — Za mio m inaeratni del lista Oton Chrtsrof, - .Vali IQgNJnnl.