LetO LUID. StevlIKQ 1Z8. v LMoni, v toren 9. juniju 19Z5. cena Din no «hafa vsak dan popoldne, IsvzemsI nedelfe in praznike. — Inaoratl: do 30 perlt i 2 D, do 100 vrst t D 50 p, večji taserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — nSlovanski Narod"1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Dpravništvo: Knaflora ulica štev. 5, pritličje. — Telefon rte v. 304. uredništvo: Knallova nlloa it. 5» L nadstropje. — Telefon stev. 34 PoStnlna plaiana v gotovini. Klerikalna svoboda (še enkrat liudskošolski zakon.) V prejšnjem članku smo opozorili na tncumente, $ katerimi je hotel posl. SLS jf. Sušnik pobiti prcdležeči načrt ljud-fckošolskesra »akona in sa zavreči k*ot nazadnjaškega,^ centralističnega, nede-mokratičnesra. Že tam smo opozorili na pomanjkljivost klerikalne argumentacije ter dokazali, da g. Sušnika ne vodij*> načelni, vzgoinotehnični oziri. marveč samo ozkosrčna strankarska sebičnost. G. Sušnik si misli s poslanci SLS vred: v Sloveniji imamo precej občin Ca seboi in rudi na družine vplivajo naši duhovniški aeritatorii. zato zahtevamo, naj se v liudskošolske zadeve vmešava tudi družina in občina. Tako lahko zanesemo v ljudsko šolo svoj politični fn strankarski vpliv in si pridobimo nova sredstva in orožje za pridobivanje »mladine. Na ta način bi ti poslanci radi hoteli. !taj postane liudskošolski učite*? lutka v rokah \Tsakokratne klerikalne družine in občine, vsakokratnih občinskih svetnikov, klerikalnih županov itd. Oorie vsemu učitelistvu. ako nride v take nekontrolirane in samovoljne odvisnosti. Čim le učitelj premeščen recimo v Bosno, se mora tamkai podvreči vplivu muslimanskega »ljudstva«, kakor nazivaio klerikalni noslanci svoie družine iti ob-Šne itd. To b? bil revček liudskošolski učitelj v vprašanih, ki se tičero svetovne klasike vz.croieslovia in Ijudskošol-skega pouka! Ali rnari zato. da pozneje üa povelje klerikalne družine in občine vse to vrže v koš ter se pokori gospodu kaplanu ali kakemu drugemu klerikalnemu veljaku? Lepa nedagogika bi se učila, lene razmere bi zavladale po naših ljudskih šolah! če bi obveljala klerikalna zahteva po sodelovp^:n klerikalnega »ljudstva« v ljudski šoli, potem je naibolie. da si država orib^ni izdatke za učiteljišča in za druge slične ustanove in da odnr?Ai učiteljski stan. ki se fahko nadomesti, s klerikalnimi -ljudstvi« . . . Toda salo v stran! Klerikalni poslanci sami ne verjamejo v svoje zahteve. Govore v narodni skupščini pač za-to. da se ne reče, da rrrirtnejo in da le-iuhariio. Tudi si rnisliio. da impOTtiratO aeizšolanim srbiianskim poslancem, ako mečeio visoke fraze o ljudstvih in demokracijah, o občinah, družinah in modernih principih. V rabi visokodonečih fraz pa so klerikalni poslanci še vedno nedoseženi mojstri! Sedaj rarnrifiitio, k«i ie klerikalcem svoboda t*č?teliske«ra stanu! Učiteljski stan b? radi sorav'ti nod samovoljna sto-pa'a klerikalnih družfn in občin. Bistvo klerika!izma je nesrrnrost naoram dru-gomislečim. Ta klerikalna nestrpnost oa nj samo osebna, onn bi se rada po možnosti — uzakonila. V to ie potreben tak liudskošolski zakon, ki jemlje uc'teij-stvu svobodno od'oče vanje v vprašanjih svoj© vz^ojlteliske vesti in ki ga v tem njegovem naisYe4e.is<**ti opravilu nodrpi^ rahujskan'm klerikalnim družinam in občmam. Hvala za tako svobodo h za tak ue-telisH stan! Č*» so se tako klerikalni poslanci Spravili rig, sv-obo«*n v\ stalnost učiteljskem stanu« kako hi šele nastope!?, da ima:o svojo zakonodajno avtonomijo in da na stfSen nae;n naskočijo nai-pr\'o na^e srednie šole. potem univerzo ?n k^čno celokupno rtaŠe. iz svobode rastoče kulturno žrvfierrje. T0 se imenu-fe toli zahtevana klerikalizacija celokupna družbe m iavnosti . . . Pes. rudna so nota usode odnosno politike £e ni preteklo pol leta. odkar ie klerikalna stranka z naravnost brez-prlmemo hinavščino lovila napredne kal?ne v tekozvanih višjih, intelijreučnHi krogih ?n jim dopovedovala, da je najbolj goreča in iskrena zastopnica demokratičnega načela, naprednosti in celo svobodoljcbnosti. S kakim prihilnjenim patosom se je izdajala za pobornico sa-mostalnost? državnega uradništva! Ko Pa mora Praktično izpovedati to svojo Irubezcn do samostalnosti in svobode državnega uradništva. hoče obdati učiteljski stan z nazadnjaškim in fanatičnim terorjem klerikalne družine In občine. Pa tudi s sledečega stališča ie klerikalna Uudskošolska »demokracija«, kakor nazivlje posl. Sušnik samovoljno poseganje družine in občine, torej po njegovem mnenju edino pravega ljudstva v tehnična, vzgojeslovna vprašanja ljudske Sole. Ljudstvo, pravijo, naj odloča o vsem. Dobm, toda poizkusite naiprvo s tem ljudstvom v cerkvenih zadevah, v verskem življemu! Tu niti velikim znanstvenikom ne dovolite nai-maniše besedice in kritike, kaj šele da bi hoteli izoostaviti ves duhovniški stan samovolji klerikalne družine in »občine. Lepo bi izgledalo versko življenje, kjer Razočarana opozicija Ultima i ozicijc radičevcem? — Radičevci se žele iznebiti svojih zaveznikov. — Beograd, 5. junija. (Tzv.) V 'o-po-zicijopalnih političnih krogih je nastala splošno desorijentacija, Dočim so Še pred dnevi trdovratno trdili, da je na pragu sporazum med radikali in radičevci. ki bo imel za posledico spremembo režima v državi, priznavajo sedaj vsi onozicijonaln? voditelji, da ne more biti govora o takšnem sporazumu, kakršnega so si želeli najbolj onj sami. Zlasti so razočaran? davidovičevci ki pripisujejo vso krivdo, da se je politična situacija razvila tako neugodno za opozicijo, dvoumni taktiki Radieeve stranke, ki jc držala ves čas v ognju dvoje želez in pri tem grdo. kakor pravijo, »nasamarila« svoje opozicijonalne zaveznike. Splošno se govori, da namerava opoziciia staviti radičevcem ultimat, v katerem bo zahtevala, da naj izvajajo loansekvence. ter izstopijo iz bloka .Opozicüa računa, da bo s tem ultimatom razčistila razmerje med blokom in radičevci. Ako bi ti ne dali po-volinega odgovora, je vodstvo opozici-jonalnega bloka krepko odločena, da izključi radi če vo stranko iz svoje srede. Na drugi strani pa naglašajo posam-ni radičevski poslanci, da sploh nimajo namena vztrajati v tesnih zvezah z opozicijo. Pravijo, da jini te zveze več škodujejo. kakv>r koristiio. tim preje se teh vezi iznebi. rem uspešnejše lahko nadaljuje svojo politiko. Stiki z opozicijo so bili zanje samo coklja. da niso mogli v polnem obsegu izvajati svojega taktičnega načrta. Ako opoziciionalni blok v resnici izvede svov> grožnjo ter jih izključi iz svoie srede, dobe samo svobodne roke. kar jim omogoči da bodo lahko krepkeje krenili v smer. ki vodi do popolnega sporazuma z radikali. Ta sporazum je na potu in radičevcem je vseeno ali ze ta sporazum izvrši že sedaj ali pa šele na iesen. V bistvu jim je tudi vseeno, ako se sporazume z enim P ali z obema PP. Vse kaže na to, da je bolje za Hrvate, ako pride do za-ključitve sporazuma šele na jesen v času, ko bodo radičevci imela na vse strani že proste roke in se jim ne bo treba ozirati na nobene zaveznike. Tudi vesti o izstopu dr. Lorkoviča iz hrvatskega seliaškesra kluba prav malo vznemirjajo radičevske vodilne kroge. Ti stoje na stališču, da je samo pozdravljati, ako pride čim najpreie do razčiščenja razmer v klubu samem. Zajedničarji so za klub samo balast in Čim preje izstooljo iz kluba zaiedničari-. tem bolje za Radieevo stranko, ki bo nato krepko lahko nadaljevala svojo novo politiko, v kateri so jo doslej zajedničarji samo zavirali. Politična situacija Radi pravoslavnih binkošti nikakih dogodkov« -— Delo v skupščini počiva. — Sestanki opozicijonalnega bloka. — Beograd, 8. junija. (Izv.) Danes vlada v Beogradu praznično razpoloženje. So pravoslavni binkošrni prazniki Zato ni nobenih političnih dogodkov in pojavov. Min. predsednik Nikola Pašič ni danes dopoldne prišel niti v predsedstvo min. sveta. Posvetovali so se nekateri ministri in to več ali manj le o re-sortnih zadevah. V Beograd tudi niso prispela nikaka poročila iz Zagreba, kakšno stališče zavzame končno HSS napram min. predsedniku Nikoli Pašiču. Ni še niti gotovo, kako se razčistijo od-nošaji med HSS in ostalimi opozicijonal-nimi skupinami, ki so postal zadnji čas precej napeti. Radi praznikov počiva delo v narodni skupščini. Jutri dopoldne se prične v skuščinski zbornici zanimiva politična debata o Bolgarski. Zunanji mi- nister dr Ninčič je pripravljen podati v tem oziru jasen in načelen ekspoze, za katerega vlada že danes v gotovih di-plomatičnih krogih precejšnje zanimanje. Odbor narodne skupščine jc končal načelno debato o osnovnih šolah. Odbor prične ta teden podrobno debato o tem velevažnem zakonu. V zunanji politiki danes ni beležiti nikakih važnih momentov. Povoljno na-predujeio pogajanja med našo in romunsko delegacijo glede rešitve vprašanja Železnih vrat. V narodni skupščini vlada dan-^s popolna tišina .V skupščino je prišlo le nekaj poslancev po dnevno pošto in jo takoj zapustilo. Večina poslancev je odšla radi praznikov v svoje kraje. Težka avtomobilska mm na Tržaški cesti Šest oseb težko ranjenih. Snoči se je dogodila na železniškem prelazu na Tržaški cesti pri Dolgem mostu ne daleč od gostilne Kušar na Viču težka avtomobilska nesreča. Službujoči železniški čuvaj Fran K o u š c a je zaprl zatvornice, ker se je bližal iz Liubtjane tržaški brzo-vlak. Bilo je okoli 22 45 Po cest! iz Ljubljane proti Vrhnili je takrat drvel v naziem tempu avtomobil, ki ga je vodi! šofer Janko M e n h a r d. V avtomobilu so sedeli gdč. Mirni S 1 a m n j a k. niena mati Marija S 1 a m n j a k, Andrej Hrvatic, uč:telj na Selu, Jovo Kov i t. učitelj v šmartnem pod £marnogoro. Stanko Baraga, bančni uradnik in Rudolf M e n h a r d. mehaniški vajenec. Kak' r omenjeno, se jc bliža! avto prelazu z največjo naglico, šofer ni zanazil. da so zatvornice spuščene m ie vozil čez prelaz. Čuvaj čuvajnice £t. 645 je dajal vsa mogoča znamenja šofer:u. da naj ustavi avl tomobil, toda zaman. S;šal tudi ni njegovega obtmnega klica: TJctavite! Brzovlak se bliža!« Pes brzovlak št. 610 je prihaia! Nastal ie krit-čen treno+ek. ^oier ie z avtomobilom tiajpreje upognil prvo želez-nišTco zrartvornočo in zdrčal z avtom preko prelaza, na kar je še drugo zatvornico upogn'1. Ril je srajni čas. Brzovlak je bil v neposredni bližini. Avtomobil je nato z največjo močjo na drugi strani prelaza zadel ob cestni kamen, ki ga ie izntval ter se nato zagnal v brzoiavni dro?. kjer Je obtičal. Vsi potniki so dobili več ali manj težke rane. Večinoma po glavi od udarcev za- fvpmic. Marija Starrrniak in učitelj Jovo Kovic sta b'la k sreči Ie lahko ranjena, vsi os+aU težko. Z reši!n"m avtom so »ato ponesrečence prepeljali v splošno bolnico. Kaj je prav! vzrok nesreče, uraäno š$ rr! ugotovljeno. Splošno trde, da je pripisovati nesrečo nepazlilvosti šoferja. O težki avtomobilski nesreči na Tržaški cesti nam javljajo še nekatere podrobnosti. O nesreči je bila pozneje obveščena policijska stražnica .ki je ugotovila deian-ki stan. Takoj po nesreči so s čuvajnice št. 645 telefonirali po rešilni voz. Na lice mesta sta prispela rešilni avto in rešilni voz. ki sta ranjence naložila in jih odpeliala v snlošno bolnico. Vsi ranjenci so doh:!i več ali mani težke poškodbe po glavi. V bolnico so bili prepeliani: bančni uradnik Stanko Baraga, učitelj Andrej Hrvatic, trzovsk: sotrudnik Rudolf Stine, gdč. Mirni Slamnjak in ga. Marija Slamniak. končno mehaniški vajenec Rudnif Menhard. ki ie brat šoferja Janka. §^feria Janka Mi*nharda niso snoč: prepeljali v bolnišnico. Zelo re 10 odstotkov kvalificiranega delavstva iz inozemstva. Govoril je dalje o Izenačenju davčnega sistema. Na njegov predlog jc občni zbor poslal vdanostno tvrzoiavkü Ni Vel*, kraliu Aleksandru^i» pozdravno bnuäavfcb numsini trtpov\w<& iu industrije dr. Orisogonu. Občni zbor nato odobril poročila od borovih funkcijonarje> ter jc koncu© v glavnem izvolil stari i*ibor za prihodnjo funkcijsko dobo. Zj. predsednika j« izvoljen P .$■ Vlxander in za podpredsednike: dr. Siankb Šn rliuga. dr. Teodor Bošnjak in dr. Fran Human. VAŽNA SEJA HSS V ZAGREBU. Zagreb. \ junija. (Izv.) Za danes dopoldne ie sklicana ^cja hrvatskega narodnega zastopstva. Na dnevnem redu je poročilu * i politični situaciji, tako o političnih dogodkih zadnjih dni. zlasti pa vprašanje verifikacije anketiranih mandatov HSS in odnoŠajui parlamentarnega kluba MSS do ostaüb ^tranV bloka narodnega sporazuma. Ta seja H važna z oziroffl na tO, da jc v sred«* sklicana v Beograd sejo širšega opozi-cijonalnega bloka«, izid današnje scW pričakujejo politični krogi z največja« zanimanjem. POZIV REZERVNIH OFICIRJEV NA OROŽNE VAJE. — Zagreb, b junija (Izv.) V mesecu ju* Üju in avgustu bo pozvanih okoli 1000 rr* /ervnib oficir jei* na dvomesečne orožne vaje. PROCES PROTI MORILCEM SIRDARJA. — Kairu, 7. junija. Vsi ratli »mora sir-Barja lorda ?:ackeja obrožem jiacijonarisri so bili obcojefti na smrt razum Šoferja av-fromofcfla, v katerem so sedeli mortlc*. šofer je osojen na dve leti. • VELIKANSKA VROČINA V AMERIKI. — r*«w York. 7. junija. Vsako tut» ja> Jjajo radi nara§Ca>oCe vročin* nove sfač«S smrti. Nad 3.000 nradnikov je daates ob XÄ. zapustilo urade in so ustavfFl v»e trradi!* posle, dokler traja vročina. PosJrrvarrfe ttr«.-dov ie na HSH ukaz ustavljeno. *, * Borzna poročila. Ljubljanska borza« LESNI TRG ŠrrtrekoVf m jelovš Hlodi, od 25 ew premera, naprej, fco nakladna postaja: derjar 250; hrastove vozovne deščice. 44 mm — 2.65 m, 54 mm — 2.8F> m, L in fl. vrsta, fer meja, l va£on: denar 100, bla«o 100. zaključek 100; čreslo suho, v ovojih, _fco na« kladna p^aia: blaso 40. Pšenica RosafČ, par. Postojna trans, blago 465; pšenica avstralska, par. Posloi na trans.: blago 455: otrobi pšcnični. jtua vre^e, fco Ljubljana: blago 200; oves makedonski, par. Ljubljana: blagn 35S: koruza defektha, par. Ljubljana: denar 3C»0: koruza, fco Vinkovci. dupUkar kassa: 2 va jona: denar blaso 300, zaküncek 3*5 CFBKTi 2/a drž. reriia za vonio škodo: vlenai 193. blago 195. zaključek 195; 7% iuv. pos. iz leta 19?l —, Celjska posojlnica d. d.: d«»-nar 200. blasn 205: ljubljanska kreditu? banka: denar 225. blago 265: Mcrkantilet bank.*: denar 100, blago 108. zaključek 10? Prva brv. Stedionica: denar MX), blaao 80S Slavonska banka - . Kreditni zavod IP5— 195. Strojne tovarne in livarne: blago 135 Trboveljska prem. družba: denar 360. blago 370: Zdru2ene papirnice: denar TO» Stavbena družba d. J. Ljubljana: denar 25.' blago 2S0. 4H& rast. I. kr. bke: denar 20. 414% kom. zad. dež. banke: denar 20. Zagrebška borza. Dne 8. junija. Sprejeto ob 13. Devize: Curili 11.555—11.655. Pra^t 17(1.30-178.70. Pari/ 282 5() -287.50. Nev-yerk 59.54—60.14. London 2v^9.65—292.65 Trst 236.30—239.30. Berlin 14.205 — 14.355, Dunaj 0.0837—0.0849; Valute: dolar 5R.45— 59.25. EFEKTI: T1?« invest. posoi. 1921 61—62. 2*/t*\ dr/., rente za ralnn Stetu 191—195, Ljubljanska kreditna 250—260, Centralna banka 13 —15, Hrv. c^komptna banka 104—105. Kreditna Iwnka. Zgb. 105—108, Hipotekama banka 57.50 59. .lugobanka 100—101. Pru-štediona S0O—805. Slavenska banka 70—71 Pksploataciia 3f)—38 Drava d. d. Osiiefc 115. Žečerana, Osiiek 545 -55, FsJs g. g. 68. Ni!»ad 38—44, Gurman 360—370, Slavek^ 160. Slavomja 42.50—43. Union, paromiiit 450. Vevče 100—110. Inozemske borze. — Curlb, S. junija. Današnja borra. Beograd 8.60, Pariz 24.90, London 25.075. Newyork 515.70, Milan 20.525, Praga 15.275 Dunaj 0.00727. — Trst, junija. Predbor^a: Beograe 42.05—^2.25. London 122.80—123, Parii 119.75- 13J.25. Newvark 25.20—35.31, Curif 489—491.50- Praga 74.73^76. .QonajJJ^ Stran Z »SLOVENSKI NARODt dne 3. junija 1920. t>tev. i ts. Proslava pesnika Antona Medveda VdtffmJ j« bilo v Kamniku pomembno jtavfe. Mestna občina jo odkrila spominsko piojgo ns rojstni bl5i pesnika Antona Med* -seds. Kamnik ta je ob tej priliki odel ▼ slavnostno obleko; z vseh hiš so včeraj plapolale narodne te državne trobojnice. 2e na predvečer je kamniška čitalnica proslavila spomin Antona Medveda z vpri« nočitvijo njegove drame «Za pravdo in Včeraj popoldne pa so se zbrali v Kam siku od bllsu in daleč častilci pesnika An» eona Medveda, Ob H 11. je krenil izpred Dru5tvenega doma sprevod narodnih dni* štev pred rojstni dom pokojnega pesnika Antona Medveda. Na čelu sprevoda je svi* rala kamniška godba, ki sta ji sledili zastavi pevskega društva «Lire» in kamniške čital* niče. Za zastavama so korakali Sokoli in gasilci; ispred Kamniškega doma se je uvru istfl v prevod tudi oddelek Orlov. Za njimi ie šel v sprevodu občinski odbor z županom dr. Karbo na čelu, 'zastopniki raznih korpo? racij iz kamniškega okraja, nato pa dolga vrsta občinstva. Pred rojstno nišo posuika Antona Med* veda na Grabnu št. 11 so se zbrali med tem aoiska mladina z učiteljstvom. zastopniki oblastev, mnogi okoliški župani in zastops niki raznih prosvetnih organizacij. Župan dr. K a r b a je pred pesnikovo rojstno hišo pozdravil vse navzoče v imenu kamniške mestne občine, predvsem zastopa nike državnih oblastev, društev, zastopnike javnih in avtonomnih korporacij. šole in cerkve, literarnih udruženj, vse sorodnike pesnika Antona Medveda in druge. Gosp. župan je v svojem pozdravnem govoru na^ $alšal, da je mesto Kamnik ponosno, da more imenovati za svojega sina pesnika Antona Medveda. Kamnik spoštuje pesnika Antona Medveda, ki je s svojo pesmijo vos <£! v težkih časih narod k višjim ciljem. Kamnik ljubi svojega sina, kakor je tudi on sam ljubil svoj rojstni kraj iz vsega srca. Nato je župan dr. Karba odkril spominsko ploščo, oziroma v rojstno hišo in izklesano 17. lepega švedskega marmorja z besedilom: «V tej hiši se je rodil 19. maja 186° pesnik Anton Medved.« Po odkritju spominske plošče je stopil na govorniški oder pisateljažupnik F. Fin* z g a r, pokojnikov prijatelj, ki je v lepem govoru očrtal pomen pesnika Antona Med* veda za slovensko literaturo in za kulturo slovenskega naroda. Uvodoma je naglasa!, da je usoda našega naroda in njegove zgo* Hovine, da so vsi naši ljudje, ki so se odli^ kovali v delu za naš narod, izšli izpod slamnatih streh, kmetskih ali pa skromnih me« Ičanskih hiš. Od Trubarja, Vodnika, Pre* šerna pa do Cankarja so vsi duševni vodi« tel ji slovenskega naroda. Eden teh mož je bil tudi pesnik Anton Medved, ki je oblikoval na jezik, brez katerega bi postali kot narod nemogoč in nestopni kulturnim pridobitvam. Ti možje so nam priborili pravico do življenja, ker so nam izoblikovali naš jezik v toliki meri* da smo lahko vstopili v vrste izobraženih narodov. Baš lastnost An* tona Medveda je bila, da je prisluškoval na? rodni govorici, jo zboljševal in zopet narodu — v pismenem jeziku podal. Ni bilo to ta* ko lahko takrat za njegovega življenja ka* kor danes, ko smo osvobojeni in sami za sebe. Zato je ijcgova zasluga še večja. — Medved je bü izmed prvih, k! je posegel v našo zgodovino. Postavil je «Kacijanarja», ki jo bil borec za svobodo zoper habsbur* 5ko državno oblast, ki je imela v svojsm programu uničenje fugoslovenor. Njegov« drama «Za pravdo in srce* je pesnitev upo* ra našega kmeta proti tej oblasti. Ni to v njej naravnost povedano, toda. kdor je znal umevati, je vedel, kaj je hotel Medved po« vedati svojemu narodu s svojim delom. Imel je srce za svoj narod! Omeniti je pri iem tudi njegova velika ljubezen do doma« Če družine', do matere. Vsako leto ji je ob Vernih dušah spesnil v spomin novo pesem. Ta poteza njegovega življenja je tako ple« menita, da zgrinja vsaka morebitna napska pred to liubezenijo do matere. Govornik se je zahvalil mestu Kamniku za ljubezen, ki jo izraža napram svojemu rojaku. Cesti* tal jc odličnemu čustvu Kamničanov, ki vc^ do, kaj pomenja tak mož za naš narod in izrazil upanje, da bo to mesto redilo še več mož, ki bodo šli po poti pokojnega pesnika Antona Medveda. S slava^klici Medvedu, ki se jim je pridružilo ostalo občinstvo, jc nac to -zaključil svoj govor. Nato je govoril v proslavo pesnika v imenu upravne oblasti srezki poglavar dr. Fran Ogrin, v imenu sorodnikov pa se zas hvalit mestni občini Kamniku in vsem, ki so počastili Medvedov spomin dr. Janež'5. Nato se je proslava zaključila, društva ttu med zvoki godbe odšla na trg, kier so se razšla, mnogi pa so odšli na r-okopališče, kjer sta peško društvo «Lira» in Delavsko pevsko društvo s Perovega zapeli dve ža* lostinki ob pesnikovem grobu, nad katerim je lep umetniški spomenik, Peruzzijevo de= lo. — Popoldne se je v mestnem parku vršila veselica v korist Jugosl>venski MsticL Proslava pesnika Antona Medveda se je izvršila nad vse veličastno in dostojno za mesto Kamnik. Sport Zbor delegatov nasiti planinskih društev Ustanovitev Zveze jufoslov. planinskih društev. V Zagrebu, 8. junija. Včeraj so se sestali v Zagrebu dele. garje vseh' planinskih društev v naši državi, da precizirajo svoje stališče napram nedavno tega ustanovljenem Jugoslovenskem Tourng Klubu in da se končno dogovore -:lede ustanovitve Zveze vseh" naših' pla-■rinskih društev. Na tem sestanku, Id se je vrši! v hotein -Esplanade«, so zastopali: Makso H rov a t in -Slov. plan. društvo*, prof. J. Ravnik Tur. klub »Skalo« v Ljubljani. Drag. Pavlic Srb. plan. društvo v Beogradu Bran i mir O u š i č Plan. društvo Fruška gora v Novem Sadu, Jos. Pasarič 'Društvo planinara« v Sarajevu, Am. Južnič »Kosmos« in Tur. društvo -Prijatelj prirodo- in Plan. društvo .-»Romani! a« v Sarajevu. Jos. Pasarič, dr. Zlatico Prebeg in dr. B. K r a j a č *Hrv. pla-vnarsko društvo v Zagrebu. Po vsestranski debati so imenovani delegati sprejel! ti-le dve rezoluciji: 1. Delegati jemljejo na znanje izjavo podpredsednika Jusos!. Tourlng kluba g. dr. Cirila Žižka, da se v besedilu pravil tega kluba kjerkoli se omenjajo >zveze ali društva za pospeševanje turizmae: ne razumejo pod tem obstoječe planinske (alpinistične) organizacije; planinska društva bodo pod- pirala, držeč se načela ravnopravnosti, v svojem delokrogu stremljenje in delovanje Jugoslov. Touring kluba, dočitn nad sabo ne morejo priznati noben drug organ razen tisti, ki si ga po svoji svobodni volji izbe-ro sami. 2. Delegatje so Izvolili odbor petorice in sicer M. H r o v a t i n a za SPD, J. P a -s a r i č a in dr. Prebega za HPD, D. Pavlica za SrPD in A. Jožniča za bosanska plan. društva, ki naj na temelju pravil v zvezi planinskih društev, ki jih je predložil HPD 1. 1922 in izpopolnilo SPD isto leto, sestavih v roka enega meseca načrt pravil za Zvezo planinskih društev S AS jn lih vroče posamnim društvom. Po preteku nadaljnih 2 mesecev so posamna društva dolžna, da definitivno odrede* svofe stališče naprtim Zvezi in da na svojih glavnih skupščinah v slučaju snrejema pravil izvolijo po ključu številnosti svojega član-stva delegate za ustanovni zbor Zveze ki bo dne 6. septembra t. t v Zagrebu, Pereče vprašanje ustanovitve Zveze planinskih društev je s tem, kakor se nadejamo, vendar enkrat spravljeno v dober tir. Od ustanovitve Zveze jugosloverrsklh planinskih društev do osnutka take zveze vseh slovanskih planinskih društev je potem, o tem smo prepričani, samo še en korak. — V Četrtek, dne 11. t m. se vrše na igrišču Primorja tekme za olimp. fond. Izžrebani: Ilirija: Jadran. Pr:morje:rTermes. Pričetek ob 16.30 Prlm.:Hermes, ob 18. Ili-rija:Jadran. 1161/n Petletnica S. K- Hermes. Mladi in agilni šišenski klub S. K. Her* mes je praznoval te dni petletnico svojega obstoja. Nimamo sicer na razpolago podat* kov o delovanju, uspehih in neuspehih Her* mesa v dosedanji dobi njegovega obstoja, vendar lahko rečemo, da ima tudi S. K. Her» mes svoj delež na razvoju ilovenskega spor; ta. Hermes ima poleg nogometne sekcije tudi hazenako, ustanovljeno iele v zadnjem letu. O delovanju kluba se spregovorimo, zaenkrat pa se omejimo samo na proslavo njegove petletnice. Ilirija — Hermes 9 : I (0 s i), V okvirju proslave svoje petlenice je priredil S. K. Hermes dve prijateljski tekmi, in sicer je v soboto a šibkejšim moštvom nastopu proti Iliriji ter nesorazmerno vi so« ko podlegel z 9 : 1. Krivdo na porazu nosi več ali manj vratar, deloma pa je kriv de« bacla rudi formard, ki ne drži žoge ter s tem silno obremenjuje obrambo in krilce. Zanimivo je, da je Hermes prvi polčas vo* dil z 1 : O! Ilirija je igrala v tem času samo z 10 igralci, ker je bi! Gabe že takoj v za« četku blesiran. Hermes je v prvem halftimu napram precej šablonsko ter ležerno igra* joči Iliriji vzdržal odprto igro, in je popustil šele v zadnjih fazah drugega polčas«. Dobi* la sta bila kakor običajno brata Pleš. imata le napako, da žogo preveč dolgo zadržujeta. Igranje z žogo pred gcalem je nevarno! — Krilska vrsta absolutno ni bila kos svoji na= logi, še manj pa napad. kW se je ot".?a!o pomanjkanje smisla za si -^no igro ter se je skušal vsak na svojo tolo uveljaviti. Ilirija je bila v svoji običajni formt in se sprva n? mnogo naprezala, šele v drugem halftimu je pritiskala erergičnejše in je vsled slabe igre vratarja Hermesa dosegla neobičajno visok score. Sodil je zadovolji* vo g. Fink. Pred tekmo je Hermesu k pro* slavi petletnice Čestital v im~nu S. K. Ilirije podpredsednik g. Šircelj ter klubu izročil lep venec s trakovi. Zahvali! se je ra S. K. Hermes g. Kepec. Hermes — Croatia 0 : 3 (0 s 0). Tudi v drugi tekmi z zagreško Croatio Šiška rji niso imeli sreče ter so se morah' zadovoljiti s porazom. Res je, da je Herme* au ležala v nogah težka tekma prejšnjega dne. V bodoče naj vodstvo kluba ne stavi moštvo pred tako težko nalogo! Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Hermes: Novak—Pleš II, Ples I.—Kos (II.), Jesih, MarinkOsDrakslcr, Klančnik, Za= lok ar, Uršič, Splichal. Croatia: Šimončieč—Ranegajec II., Ju* ričič—Mandua, Skralski, Urlanke—Ranoga* jec IV., Urbanke, Ranogajec III., Organ, Srkalski II. Igra« v kateri sta se prvi polčas izka« zali obe moštvi za enakovredni, je bila prec cej monotona; oživela je šele v drugem pol= času, ko je bila Croarta znatno boljša. Do» segla je tudi vodstvo in zmago (vse tri goale Urbanke). Hermesov vratar bi lahko drža! vse tri goale. Prf Croatiji odličen levr branilec ter desni krilec. Napad je igral le* po, krili sta lepo centrirali. Pri Hermesu sta zadovoljila samo oba branilca, napad Je igral konfurao, kakor dan popreje. Zmaga CroatJje je bfla zaslužna. Sodil je g. Straad zadovoljivo in zelo objektivno. Dirke Kol. in mot. društva Sava. Včeraj je priredilo na novo ustanovljen no kol. in m o t. društvo «Savas» v Ljubljani svojo prvo dirko, združeno z veselico. Do* poldne Je bil Impozanten sprevod dirkačev po mestu, popoldne pa je bila kolesarska dirka, čije cilj je bil pri km 3. Rezultati so nastopni: 7. glavna dirka (težka kolesä): Start v Zatični — proga 33 km: 1. Sla« mič Herman (Sava) v 55 : 19, 2. Fantini. 56 : 25; 3. Nagode Fran (Sava) 56 : 26. II. Damska dirka — 5 km. Starf v La\*erci: 1. Batjel Fani v 9 : 50, 2. Krzln Albina 10 : 2, 3. Slamič" Dragica v 11.30. III. Invalidska dirka v dveh skupinah z Laverce (5 km) /. skupina (podkolenska proteza): I. Rozman Ivan 8 : 17; 2. Preša Fran 9 : 20; 3. Veretik Ivan 10 : 30. 2. sku* pina (nadkolenska proteza): 1. Koželj Josip v 9 : 53; 2. Gojzani v 11.45, 3. Kolar Viktor v 12.10. IV. Dirka z lahkimi kolesi: 1. Slamič EL v 7 : 19, 2. Nagode Fran v 7 : 51, 3. Türk Alojzij v 7 : 53. Po dirki se je vršila pri Plankarju v« lica. kjer so bile razdeljene nagrade. Zmagovalec Slamič jc prejel krasno kolo, i/d<* lek tvrdke «Tribuna». DOMAČE IN INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Zagreb, 8. junija, flzv.) Finalna tekma za pokal rfašk:2elezn;čarji 2:1 (1:0), Sparta:Concord:a 4:1 (1:1). Finalna tekma za prvenstvo zagrebški GradjanskhČakov-ski Športni klub 10:1 (5:0. — Split S. junija. (Izv.) Hajduk:Vršo-vice (Praga) 2:1 (0:1). Revanžna tekma 4:0 (1:0). Hajduk oba dva dni zmagovit. — Dunaj, 8. junija. (Izv.) Prvenstvena tekma Rapid:Admira 3:0. NadaHne tekme praSki DFC:Amateurj! 2:1. Slovan:Wacker 2:0, KudolishügehWaff 1:1. ~ Frankfurt, ÖL Junija (Tzv.) T.F.C. Nürnberg je postal p:vak Nemčije. Potolkel je Frankfurter Sportvereinigung z 1:0. — Bologna. Žn prvaka Italije Je proglašen klub Bologna. Včerajšnji rezultat tekme Bologna:Genova 2:2. Ker Genov?, n! hotela dalle igrat!. Je proglašena Bologna za prvaka. — Praga: Sparta-.Slavija 2:0. Slavita je bfla boljše moštvo fn n: poraza zaslužila. Uruguay—OFmpiqae—Red Star (komb.) Pariz 6:0. ES-KA JCGO BIANCHS ca tO višek HOL moderne tehnike J. Goreč n^jcenefe pri Palača Ljubljanske kreditne banke in G os po sv ets k a c. 14 Vsi nfedomssmi deli In oprema. Porota Posilstvo. V tajni obravnavi se je zagovrja! 23 letni posestnikov sin Andrei Zalar iz St. Vida nad Cerknico, ki je obtožen, da je dne 19. februarja dvakrat posilil 20 letno po-sestnikovo hčer Pavlo Pirman pri belem dnevu. Dejanje je izvrši! z namenom, da bi jo nato prisilil, da bi ga poročila. Zalar je bil obsojen na 1 leto težke ječe -;n stroške. (Senatu predseduje sodni svetnik M. Ve-hovar. votanta sod. svet. dr. Eberl in sodnik Velušček. drž. pravdništvo zastopa Lavrenčak. zagovornika dr. D. Puc in dr. Zore. Mlad pohotnež. (Predseduje višji sodni svetnik dr. Kaiser, votanta viš. sod. svetnik Modic in preiskovalni sodnik dr. Kresnik, državno pravdništvo zastopa dr. MastnaK. zagovornik dr. Frlan.) V tajni obravnavi se je zagovrjal komaj 15 letni Alojzij Jelovčan iz Voglarjev pri Škof ji Loki, da je novembra 1924 in januarja 1925 posilil slabonmno Uršulo Tavčar. Ker pa so porotniki krivdo zanikali, fe bil Jelovčan oproščen. Sokrivec obešenega Simona Naglica« V tajni obravnavi se je danes zagovarjal pred porotniki 22 letni Janez 2ni-dar iz Spod. Bernika zaradi hudodelstva posilstva. Zločin je javnosti itak znan Iz javne porotne obravnave dne 12. dec. 1924. proti morilcu Simonu Nagllču, ki je bil nedavno v Ljubljani justiflciran. Obtoženi Žnl-dar je bil koncem julija kot vojak doma na dopustu. Pre odhodom nazaj k vojakom ga je Naglic povabil k sebi na dom, mu dal pit! In fnu končno pričel prigovarjati, da bi njegovo Ženo Katarino spolno rabil, kar je Žnidar tudi storil, ko mu je zverinski mož obljubil 300 Din. Pri tem je Naglic držal svojo ženo za roki. Dogodek je uboga žrtev zaupala par dn! pred svojo nasilno smrtjo Mariji Ropotarjevf, deloma pa tudi dvema orožnikoma, torej ni dvoma, da se je resnično tako izvršil. 2nidar je bil prvotno zaslišan kot priča in je naravno tajil, da bi se bil dogodek izvrši! na opisani način. Pozneje je odšel zopet k vojakom in ker njegovo bivališče n; bilo znano, je bilo postopanje proti njemu v decemberskem zasedanju izločeno iz postopanja zoper Simona Naglica. Po vrnitvi od vojakov je bil aretiran in je tudi kot obtoženec tajil vsako krivdo. Zagovarjal se je, da je bil popolnoma pijan. Tema nasproti stoji jasna in priprosta Izpoved pokojne Na splošno željo se podaljša še za danes velezanimivs filmska igra wmm Plava£c51 bar «■» Predstave ob 4., polu S., 9, ELITNI KINO MATICA TELEFON 124 I7r Katarine Nagličeve iz ust Marije Ropot ar jeve. Nobenega pametnega razloga ni najti za to, da bi bila uboga žeiska I/ooveda-la nekaj neresničnega zato, d3 bi moža, ki mn je skušaln v vsem ustreč! obdolžila brez povoda takega bedodelstva, ko je morala vendar vedeti, da bi bilo v tem slučaju njeno življenje še mttčn'3ife kot popre]. Vsekakor pa bi v tem primeru ne povedala tega vsa obupana In popolno zaupno ženski, temveč bi šla takoj k orožnikom in bi jim vso stvar ovadila, ker bi bila s terr gotovo za par let rečena nas'lneca moža Tako pa je iskala v svoji izpovedi prijate« ljici le tolažbe in nič drugega. Pokojnica je uživala pri vseh sosedih dober slas in je bila skrajno ponižna in potrpežljiva. Najhuje pa je zadelo obtoženca njege^ i pismo bratu od vojakov, kjer js bratu na* ročil, naj reče Nagllču. da mu posije obljub-, lieni denar, sicer mu ne bo več babe... Obtoženec pravi, da je napisal ta pristavek kar tako brez misli tja v en dan. Ta pristavek oa ravno pokaže oMoženčevo deianje in njegov zagovor v pravi luč! :n potrd! pokojnlčino iznoved. Deianje se je zgodilo, obtoženec se ga spominia in ni bil toliko pijan kot se izgovarja. Posilstva ni izvrši! Iz spolne strasti in ugodja, temveč za nagrado, da je ustregel NagHčev! pohotnostf ki je omejila že na perverznost, storil je torej zločin pri polni zavesti. Obtoženec se teh težkih obdolžitev dobro zaveda, od tod njegov etnični zagovor. — Ob sklepu Hsta obravnava še traja, zato priobčimo izid rutri.)__ Politične vesti — Kako visoko nad nami je sta! srednji vek! Tako vzklika vČeraisVni -Slo-venec«. Res visoko ie moral stati trjede morale v časih, ko so sef.igali ljudi, mučili »brezvemike*. ubijali bcoprnice« in usraniali pod visokim cerkvenim protek-toratom slične nečloveške hudobije Ubogo delavstvo, ki veruje v tak kr-ščanski socijalizem srednjega veka? Prosveta Repertoar Narodnega gledališče v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer. S. junija, pondeljek. Pohujšanje v dolin, šentflorjanski. Red D. 9. junija, torek: Zaprto. 10. junija, sreda: Pohujšanje v dolini šent' floTjanskl. Red B. Opera. Začetek ob po! 20. zvečer. S. junija, pondeljek: Zaprto. 9. junija, torek: Pikova dama. Red E. 10. junija, sreda: Bagdadski brivec. Red D — Dramska šola »Udražertia gledali šklh Igralcev« vprizori v terek 9. t. m. ot 8. zvečer kot drugo produkcijo gojencev Shakespeajevo komedijo ^Na sv. Tri kra-Ijea, ki je znana občinstvu iz preteklih sezon in bo zanimala tembolj v zasedbi mladih cntuziastičnih ljudi. Cene prostorom so znatno znižane, da se omogoči vstop vsakomur in da krije ^Udruženje^ svoje velike stroške, kf jih nosi z vzdržavanjem Šole. Ker se je gojenec šole g. Pirnat v Ptuju smrtno ponesrečil, mora vprizoritev Haupt-mann-ove rHanice» odpasti, v kateri je igral imenovani eno glavnih vlog. V nedeljo 14. L m. pa se vrši zaključna matineja ki bo zanimala predvsem radi ritmičnih študij prof. V. Vlčka. UTOPLJENKA V LAZAH. Kopališka sezona ob Savi je v polnem razmahu. Včeraj je bilo zelo živahno v Lazah. Okoli 19.30 so pntegnili iz Save pri Lazah utopljenko, katere identiteto Še niso mogli ueotoviti. OSKAR H. 68 \ (^a%paä c ar siv a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Karel se je. poln dvomov, ozrl na svojo ženo. •*To je tako. kaloor da bi ti hotela, da bi se Fran Ferdinand odpravil na pot?!« ->I seveda! Usodi naj nihče ne dela zaprek!« je hladno pripomnila Zita, Nastal jc težak molk. Obema je bilo tesno pri srcu. Na enkrat je preplašeno zakričal mali Oton. Skrbeče se ie nagnila mati nad svoje dete. Angel .smrti m uničenja ie stopal sk*ozj s»obo... Električna iskra ie kakor blisk razširila po svetu grozno vest o atentatuu v Sarajevu. Dogodek ie s skrbjo in strahom navdal vse človeštvo. Ves svet je prisluškoval, kaj se sedaj zgodi. Dogodki so se vrstili z nenavadno naglico. Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji k bila uvod v neskončno svetovno katastrofo, ki je zahtevala milijone človeških žrtev in dala Evropi popolnoma drug obraz. Vojna sreča se je menjala. — Ogromne nemške armade so stale od Nemškega dn Cmega morja, od Atlantskega oceana do obali si-njenega Jadrana. To ni bila vojna, kakor je živela v i»»«fMh Človeštva, to ni bila hitra, zmagovita odlo-— ~ hoaSčuL Lata in leta so ležali voiakL izro- čeni bedi in pomanjkanju^ zroč v obraz smrti v njeni najstrašnejši postavi, v strelskih jarkih, ki so, kakor težke bolezenske gube, ra2nrali zemeltsko površino. Vzbujeni človeški uničevalni nagon ni mogel iznajti dovolj novega orožja, ki bi pospeševalo moritev ljudi v množicah. Nebrzdano je gospodovala volja po ubijanju in uničevanju na suhem, na morju, pod vodo in v zraku. Pod grozotami uničevanja narodov so trpeli ne samo vojaki rta bojišču, marveč tudi ženske in deca v zaledju. Glad se je plazil po pokrajinah Nemčije, Avstrije in njiju zaveznikov. Z jeklenim zapahom je angleško brodovje zaprlo vsa morja . . . Narodi v Avstriji so sc jeli zavedati svojih pravic in jih glasno zahtevali. Ogrodje stare habsburške države je Jelo pokati. Narodi niso več hoteli rrositi starega težkega jarma. Čutili so, da so na pragu veliki dogodki in da bije habsburškemu gospodstvu zadnja ura. V kaosu, ki je nastal, se Še vsak narod osvobodil izpod stoletnega jarma. V Ameriki je bila takrat spregovorjena velika beseda. Izdana je bila panola o samoodločbi vseh narodov. Wilson, prezident ene največjih držav sveta, je zastopal to geslo. Nade Nemčije in Avstrije so se še oklepale zmagovitih bitk na vzhodu, ki so potisnile Rusijo daleč preko meja. nepremagljivega »xipora, na katerega so naletele italijanske armade v osmerih bitkah na Soči, jeklene moči, ki so v Franciji držale kakor v kleščah zavezniške angleške in francoske armade — v tem najtežjem trnotku svetovne vojne je v Schönbrunnu zatisnil na veke svoje oči star, od (tolgesa življenja utruien mož. cesar Fran Josip. Viharji revolucije so veli okrog glave mladeniča, j ko pa se je kot sivolasi starček poslavljal od življenja, je že čutil lahko pokanje rušečega se prestola, ki ga je zapustil svojim dedičem. V svežbsri in mla-denlškem navdušenju, poln nad in zaupanja, je posegel Karel po podedovanem žezlu. Narodom je hotel dati mir in napraviti konec nesrečni vojni. Z odgovornostjo, ki jo je nepričakovano prevzel za usodo velike države, niso bile v skladu njegove duševne moči. Ob mrtvaškem odru Frana Josipa je v svojem srcu prisegal, da bo vse svoje moči posvetil v blagor države, da se ne bo brigal za preteklost. Ko je zapuščal sobo, kjer je izdihni! njegov prednik, je srečal v predsobanah damo .ki je bila zavita v žalno obleko. Bila ie to Katarina Schratt, znana stara prijateljica Frana Josipa, kateri so zabranili. da bi pomolila zadnji očenaš ob mrtvaškem odru. Proseče je uprla svoj pogled v mladega vladarja. Visoko se je vzravnal in ji vljudno ponudil roko. V njegovem spremstvu je nato stopila v mrtvaško dvorano in ihte vzela slovo od starega prijatelja . . . Z vsem mrklim pompom. ki ga predpisuje dvorni ceremonijel, so položili cesarja Frana Josipa v grobnico njegovih prednikov. Izmučene narode je še enkrat navdala krepka nada v bodočnost, ko je cesar Karel javno razglasil svojo voljo, da hoče napraviti mir. Bila je to volja, ki se je razbila ob sili razmer. IjmuČen od reprezentacijskih dolžnosti pri sijajnem kronanju za ogrskega kralja v Budimpešti, je cesar zvečer sprejel grofa Wolkensteina v kraljevskem dvorcu v Budimu. Pokoreč se pozivu novega cesarja, je grof prišel v Pešto. V tihi osamljenosti je preživel vsa leta, ki so samo potrdila njegove zle slutnje. Udeleževal se je samo prireditev, ki so imele dobrodelne namene, sicer Pa ni nastopal v javnosti. Aktivni vojaški službi ga je odtegovala njegova starost, prostovoljno pa ni vstopil v armado, ker se ni hotel udeleževati nepojml&Vä, uničevalne besnosti, ki je objela ves svet. Mimo, opirajoč se na svojo preudarnost, je stopil pred cesarja r.Vaše veličanstvo me je pozvalo.* Cesar mu je prijazno stisnil roko. »Nisem uka zal, samo prosil sem, dragi grof. Potrebujem odkri tosrČnega, zvestega svetovalca. Vsikdar ste mi požrtvovalno in voljno služili. Sedaj mi ne boste odrekli svoje službe.« >Vedno sem rad na uslugi vašemu veličanstvu. Kjer bom potreben, povsodi sem pripravljen žrtvovati splošnemu blagru svoje sposobnosti.« öVem to. grof! Zberite si sami položaj, o katerem se nadejate, da boste lahko v njem uspešno delovali. Zaupati vam hočem vsako službeno mesto.« »Potem pnosim, da se samo tajno poslužujete mojih nasvetov. Nisem častihlepen in bi bil v kakšni javni službi izpostavljen prevelikim vplivomm svoje okolice, da bi si mogel obvarovati svojo nepri-stranost. Nečem, da bi me vrinili v mehanizem dvora aH države, ker bi bil s tem moj pogled otemnen, moja sodba pa podvržena zmoti. Svoboden in ne-zaviran od službenih ozirov hočem služiti svojemu cesarju, mu svetovati in mu odkritosrčno J*»-3iiV.i svoje mnenje. k> v Tuzli, vračajoč s tem poset, ki so fojenke te šole napravile spomladi LiubHani na Tehn. sred. šoli. Po trodnev-reui bivanju v Tuzli so odpotovale v Sarajevo, kier so si ogledale etnografski muze*, tvornico eilimov in tkalnico. Tudi tam >o bile sprejete od učiteljstva in učenk ?enske strokovne šole. V obeh krajih je bi .-.prejem nad vse prisrčen in domač!nl so kar tekmovali v tem, kdo bi drugega prekosi] v gostoljubnosti. Ekskurzija ie bila go-tovo učenkam našega zavoda koristna v strokovnem oziru, ne moremo pa dovolj nabasati, kolTco je vredno medsebojno spe-itnavanje in prijateljstvo vsajeno v srca naše mladine v raznih krajih naše prostrane kraljevine. Vsako tako potovanje po-nag:» uničevati neumestne predsodke, ki Mh imamo v Sloveniji o južnejšTi krajih. jfflaiSaa ima bistre oči in vidi, da ljudje tam dolU niso nič drugačni nego pri nas, ?smo da nas nadkriljujejo v bratski ljubezni. Ekskurzijo so vodili prof. S. Šantei in strokovne učiteljice T.S.T. gdč. KI. ftrova-ffnova in F. Senekovičeva. _ Zveza kulturnih društev. Občni zbor. Vcera! se te vršil v tajniških prostorih TDS cber* zbor Zveze kulttrrofh društev, ki ie SH izredno dobro obiskan. Zborovanje je -*voril predsednik ravnatelj g. Jug z iskrenim pozdravom na navzoče, predvsem na delegate rz oddaljenejših krajev iz Drago?, Krškega. Radovljice. Bleda, Novega -ne>ta in dr. Nato je v kratlch obrisih očrta! pomer: Zveze kulturnih društev h po-t-sza' v oo>ammh točkah programa, koliko le Zveza zadostila svoii nalogi. Predavanje ?e vrlo dobro uspelo. ZKP ie sta! ob s!ranl veVk krog predavateljev, katerim gre iskTe-na ^ahvrila. Glavno svoje delo pa je ZKD oserd )točila na izpopolnjevanje !n snovanje nov:h knjižnic Na novo se je Izpopolnilo T>r:ogo knjižnic in v krajih, kjer je bila oo-tr?ba, so osnovale nove. FOhib vel;kim - -r'jalnim nepriliknm se ni Zveza strada dela in ie zalomila mnogoštevilna dein, *;er 5i ie uspelo pridobiti nekatera založnica. Potovanje knjižnic se bo v počitniškem čnsu oreglednio oo posebn^fi odposlancih ZKD. Za podeželske odre je Zveza založila prepi^t? takih' Iger, ki liri v tisku ni * dobiti. Zveza kulhrrnfh društev se bav! ' ajfaaovitvjfo posebne izdetovalnice za .'>dre rn kostime. Za dni a zadeva je zelo nujna. ZKD ie nudila tudi p^moč pevskim, x sbentni m drmrim odsekom vendar ta ----č ni bila velika, ker je 7KD z drugimi panogami dovolj zaposlena. K sklepu le g. ravnatelj povdarjal. da crre vel'ka zahvala za usoešno detovanie ZKD ministru g. dr. Žerjavu, nekaterim tnkaišnHm denarnim zavodom In drugim prosvetnim oblastem. Pavnareh* Jug je izrekel svolo zahvalo tudi časopisju za njegovo moralno podporo na kar Je prešel rta dnevni red. Tz tafn;s"Vega poročila ki ga Je poda' g. prof Dolžan *c Dosneti, da je bilo delovanje ZKD re* obsežno, naravnost Ino^nuJoČe. Kot ze ome-. je ZKD predvsem stremita za tem. :zpopoin» kniižmce in rh* je bilo na no-vo izpopolnjenih 26, na novoustanovljenih pa 14. Zveza štele sedaj 49 knjižnic s ori-Kižno 120 000 kn'?gam? V preteklem letu iih je brlo iz~ysoj?nih 300.000. Razni odri in mala gledr>!išča so vprizoriü med letom okoli S00 predstav. Predavani je bilo nad nO in sicer raznih strokovnih", sokolskih, *:metijsk:h, filozofskih Itd Po obširnem poročilu g. tain^a je pod^l g. Sila blagajni-^::> porojilo. ZKD je imela v preteklem letu 11654» Din 59 par dotikov in 115.H0 Din 12 :r - zdatkov. Revizorja gg. prof. dr. Ivan Lah in prof. Fran Jcran sta izjavila, da sta našla knjise v popolnem redu, na kar je občtv z-bor blagajniku izrekel ab-s -'trtorij. Vršile so se nato volitve novega =>dhora in ie bil soglasno izvoljen dosedanji •'^>or in sicer: precf^dnik ravnatelj g. An-'Ju z. tajnik prof. Rado Pavlic, bla-zajifk Stanko Sila In v odbor p^of. Josip Breznik. Rudolf B i n t e r. vf?Jl davčni upravitelj, Pavd Borštnik, Luee Florjan č i č. ravnatelj Ferdo Juvanc, Anton Pa tik ter za preglednike prof. dr. Pavel Pestotnik, šef prosvetnega oddelka, pisatelj dr. Ivan Lah m prof. Fran Je ran. Pri slučajnostih so se razmotrlva-la nekatera aktualna vprašanja, tičoča se ZKD. Med drugim je bilo stavljenih tudi več predlogov, od katerih so brli sprejeti: g. Špicar, deleg. iz Radovljice je predlagal, da naj društva igre. ki jih imajo v arhrvo, dajo Zvezi na razpolago, za kar bodo prejela primemo odskodn'no. V imenu JSS ie stavil delegat Jeras predlog, naj se zdra^ški odsek podpira pri predavanjih. Dalje se Je sklenilo, da Zveza v Jeseni prične Izdajati lastno glasilo. Razpravljalo se je tudi še o režiserskem In maskerskem tečaju, glede taks, revizije knjižnic, o predavanjih, na-bavljalnlh zadrugah za odre itd. Obenem pa se Je zahtevalo, da društva v bodoče pošljejo točne statistike o svojem delovanju. Občni zbor je bil nato zaključen. Iz Rogaške Slatine. 5. jun. — Po že nestrpnem čakanju smo na drugI binkoštni praznik vendar dobili godbo. Prišla Je s spodnjega dalmatinskega brega. Gostje so sprejeli mornariško godbo simpatično. Proizvajanje programov prvega dne je že pokazalo, da Je godba dobra in upati smemo, da bo izborna, ko dospe še ostali del god-benkov. Godba v lepi bel-' mornariški uniform! se poda knrsno v akvir parkove pestrosti v glavni sezorrl. Godbo vodi dirigent Lewinski. Pozornost vzbujajo soli z rogom. — Dijetefčna kuhinja se letos premesti !z Aleksandrovega doma. To je dalo povod govorici, da poset! poleti Slatino naš kralj, ki jo Je ob neki priliki nazval biser naše kraljevine. — šolski otroci pod vodstvom svojih učiteljev m učiteljic prihajajo ogledat si lepoto Rocraške Slatine. Včeraj so bili tu nekateri gojenci 'n gojenke meščanske šole iz Ormoža. — Z današnjim dopoldanskim /lakom je prispela sem skuoina medldncev in medicink z vseučilišča v Beogradu. Ogledali so sj vrelce !n vse Številne zdravilne naprave, pri katerih Jim je dajal potrebno razlago državni zdraviliški zdravnfk dr. Koltcrer. — Iz Beograda prihaja v Slatino vsake leto mnogo gostov. Tako bo tudi letos. — Iz LrubMane se mudi tu nekaj gospodov, ki posečajo S'atino vKa-punovega grada« nad gornjim delom mestnega vrta ter se z velikanskim Irušcem zvalila v dolino. Druge škode, kakor da je za seboj polomila drevje, ni napravila. —c Koncert v mestnem vrtu se je vrSil v nedeljo od 11. do 12. Priredila ga Ie godba, ki se je mudila ob priliki invalidske tombole v Celju m pr! kateri je istotako so- OBLEKE kupite najugodneje pri JOS. ROJINA, LJubljana delovala. Koncert je privabil v mestni vr\ mnogoštevilno občinstva, —c Okrožna organizacija SDS. za srei Celjs-Vransko je imela v nedeljo ob 8. zjutraj v Celjskem domu svoj občni zbor. katerega se je udelez'lo lepo Število zbora« valcev. Na občnem zboru so bile zastopani razne krajevne organizacije po svojih delegatih. Med drugimi srno na zborovanj* opazili tudi ministra n. r. dr. V. Kukovca Perd^ednik organizacije g. Prekosek U zborovalce pozdravil ter podal nato kratka jedrnato poročilo o dosedanjem organizator ričnem delovanju. Po njegovem poročilu st sledila poročila delegatov posamnih krajev nih organizacij. Tajniško poročilo ie poda g. Zor k o, blagajniško g. prof. Mrav-1 j a k. Vsa poročila so bila z zadovoljstvorl ^prejeta na znanje. Sledile so na to volitv< novega odbora. Iz posamnih organizacij 31 je izvolil po en perdesdn'k in po en delegat Odbor se bo konstituiral v prvi seji. Izven lüi so se nato trije delegati za zbor oblastni organizacije, ki se vrst dne 21. junja v M a« riboru. Pri slučajnostih se ie razpravljali glede štirih resolucij, ki se bodo od srezke. ka odbora pripravile za zbor oblastne organizacije v Mariboru. Prva resolucija naj ti sc sprejela glede izplačil diferenc drž. na učencem, druga glede obrtniških kreditov, tretja resolucija glede kmetijskih kre< d:tov in drugih gospodarskih zadev, četrt< ^lede odprave 2*i% davka na ročno delö Pri slučajnostih se je razpravljalo Še o ne katerih drugih zadevah, nakar je bil lep* uspeli občni zbor zaključen. NOGAVICE so najboljše bi najcenejle kajti trpeznoftt enega para nogavic z tlgom in ziurnta (rdečo, modro ali zlata- ..ključ ti je ista kot trpežnost štfrfn drugih parov. sa>« f *U!!lfe In WOTlfilite n! Iz Maribora. zmot? Z drugimi besedami: ali ne bi smel poedinec dograditi kosovske epopeje ? Tega vprašanja ne moremo ne zavrniti ne zanikati. Zanikati tem manj, ker stoji na koncu »Ilijade« Homer. Končno delo je tudi pri kolektivnih tvorbah delo poedinca. Ali bo naS dovršitelj res samo profesor, ki zabeleži poslednjo inačico? Ni treba, da bi bil profesor. Kar se je k 1835. posrečilo Lonnrotu, ki je dal Fincem >Ka!eva!oči s svojo prvobitno veličino o njegovi moči ali nemoči Sflnejši od Meštrovičevega ie slepcev Marko; in kadar čitamo narodno pesem o majki Jugovičev, se malokdaj spomnimo, da je bila Vojnoviču snov za dramo, ki nam je drugače v ponos. Ali Pa tmamo kosovski ep, ki bi ga smeli vsaj omeniti, kadar govorimo o Meštro-vičaveru ^u>»^ »n Vojnovičevi drami? (Konec DrihodnJičJ - *n Pukovslta slava 32. arril. puka Mariboru. V petek zjutraj je imel 32. artäei rijski podk v Mariboru svojo običajno v** koletno polkovno sÄavo kot spominski daa ko so baterije tega polka lota 1919 prvtkra! nastopile v pohodu na Koroslcem » na Ort sposvetsko polje. Slavje se je vršilo ti obširnem dvoriSen vojašnice vojvode Pu* nlka, v Čigar sred! Je bU postavije* oltaf okoH pa štirje topovi. Ob 10. je opravi! ee* kvene obrede prota & Trbolevič, nalčar k bilo nos večen jc fn sečenje koteča. STavnoi isti so se med drugimi udeležfH gosp. vedfW župan dr. Pirkmayer, sreska poglavarja df fpavic tn Polj an ec, mariborski župan dr. Le skovar, preds. okrožnega sodišča dr. Žihef poveljnik 45. pp. polkovnik Spasič, poveJi-mk podofJc. šole polk Kovačevič. šblsfe ravnatelja dr. Torntnšek m J. Zupančič, st* rosia mariborske sok. župe Julče Novak, za* stopnfki raznih' oblasti, več drugih odličnti oseb in mnogo občinstva. Po končanih ce* kvenih obredih* je hnei domačin major Po> gačar, Id jc nadomestoval polkovnika Blei weisa, mudečega se v Beogradu, iskren pa triotski nagovor, v katerem je povdarjal po men dogodka, ko so dne 5. Junija leta 1013 baterije, iz kateriK se ie formiral sedanj 32. art. polk, zavzele Gosposvetsko polje Ob zaključku je pozval vojake, naj bodo ji* naki vedno pripravljeni, da slede vrhovnemu poveljstvu. Čestital je nato polku k sla« vi tn zaklical Trikratni »živio!-* kralju H vladarskemu domu. Vojaštvo je nato defi liralo. Medtem je prispela tudi brzojavne 3?stitka Njeg. Vel. kralja Aleksandra, ki it polku najtopleje čestital. Popoldne le biL veselica vojaštva.. — Proslava ie pričala t prisrčnem razmerju med vojaštvom ta čast iriki, kakor o patriotskem duhu, ki preveva naao vojsko. —m Št. ll| v Slov. gor. - Dne S. juliji t. L priredi -Pevsko društvo ^Obmejni Zvon' v Št. Ilju svojo poletno zabavo na vrtu in v vseh prostorih g. Iv. Baumana ob kolodvoru Za ta dan poskrbimo za posebni vlak Kedaj, natančneje prtobčirm-. pravočasno! S tem naprošamo okoliSka fn mestna društva, naj blagovolijo računati na ta dan in nas posetijo, da nam s tem dajo novo moč, v krepkem vztrajanju tu ob na* si severni meji. Sokol — Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v soboto dne 13. t. m. v društveni telovadnici telovadno akademijo, pri kateri nastopi vrsta višjega oddelka Gor. Sok. župe, katera se udeleži medzletne tekme JSS v Beogradu. Poživlja se vse prijatelje Sokolstva, da to prireditev v čim večjem Številu poseti. ter da s tem priznanje bratom za njhovo požrtvovalno delo. Vabimo tudi vse pristaše sok. misli iz Kranjske gore, Moj-strane, Bleda, Bohinja in Javornik-Kor. Bela, kateri imajo na vse strani ugodne železniške zveze. Pričetek točno ob 20. uri, konec ob 21.30. Sodeluje popoln salonski orkester pod vodstvom našega zaslužnega g. Ribola. Cisti dobiček je namenjen za odpravo tekmovalcev v Beograd. Pred-prodajo vstopnic ima br. Melik. Zdravo 1 JJon/t 0« 7.20, »2* 6 90, 6 60, r-6^ 500, ržena enotna moka 5 80, ajdova 6.40, pseničnega zdroba 7.60, koruznega 3.80, koruzne moke 3, na drobno pri kg po 20 para več. — Žito-: q pšenice 450, rfr 400 —420, ječmena 350, ovsa 350. prosa 250, nove sušene koruze 230, ajde 300, fižola 400 -500 graha 1400, leče 800—2000. Kurivo: ü preiwoga črnega 46—50, mi a ve ga 25. mv trdih drv 160, 100 kg trdih drv 40, 100 kg mehkih drv 30. Krma: q sladkega sena 45, polsladkega 40, kislega 35, slame 35. No pomoč Amundsena V petek dopoldne je priplula v Horten ladj3 i>Ingertre*. ki vzame na krov pomožno ekspedicijo. Ta ladja ie bila ukrcana doslej v Drammenu, kjer ie nakladala premog za pot v Adventbay na Spitzbergen. »Ingerire« bo rabila od Hortena do Kings-baya 8—10 dni tako, da doseže rešilna ekscedicfja sredi junija svoj cilj. Pomožna letala napravijo zadnji del pod iz Kings-bava na Danski otok po zraki. Poveljnik pomožne ekspediciie bo poročnik Lfltzow-Holm. Aparati bodo pripravljeni za polet v enem dnevu. Poleg drugega materiala vzame ekspedicija s seboj tudi rezervne motorje in poedine rezervne dele aeroplanov. Letala fmajo točna navodila da se ne smejo spustit! na led. Njihova naloga je preiskati ledene pokrajine iz višine ter pomagati ladjama »Fram« in »Hobby*. Eksped'ciji bosta dodeljena letalca Sven Brum In CH-assen, ki sta pred dvema letoma pričakovala z Amundsenovim oflMom Dietrlchso-nom na Spitzberg;h Amundsenovega po-vratka z Aljaske. Uradno poročilo o rešilni ekspedlciji veli: Na inlcijativo »Norsk Luft-seilasforening« se je norveška vlada po predhodnih posvetovanjih 2S. maja odločila poslati dva hidroaeroplana s potrebnim osob-jem na poizvedovanje, ki se mora pričet' glasom Amundsenovlh navodil 14 dni po startu. Če ne bo novih vest!, pošljemo ekspedicijo z ladjo »Tngertre«, ki jo je dala na razpolago »Store Norske Spitzbergen Kul-kompanU, »Tngertre« naloži ves potrebni materija! v Drammenu in prispe 5. junija v Horten. Norveška vlada je razpravljala tudi o predlogu dra Charcota. francoskega polarnega raziskovalca, ki je bi! že v polarnih krajih južnega in severnega tečaja. Na njegov predlog je odgovorila tako-!e: Francoski poslanik je izjavil zunanjemu depar-tementu, da je raziskovalec Charcot izrazil potom francoskega mornariškega ministrstva željo udeležit! s« iskanja Roalda Amundsena. Njegovi ekspedlciji bi služila Ta.dja »Pourquoipas«, ki bi imela na krovu irancoske pomorščake. Na vprašanje, kaj mislijo Norvežani o tej Charcotovi ekspedlciji. ;e zunanii departcrr.ent odgovoril poslaniku, da vsa iavnost pri*rc,-;o pozdravlja ta korak in da ie Norveška vlada Franciji celo hvaležna za ponujano pomoč. Charcot. čigar ladja je zgrajena po vzorcu »Frama«, hoče odpluti iz Cherboursa sredi iunlja k izhodni obali Grelandije. Norveška vlada fe z veseljem sprejela tudi predlog Mac Mi-llana, ki hoče do avgusta prodreti v ozemlje okrog rtiča Kolumbije. Da priskočijo Amundsena na pomoč, če se je izgubi! kje ob sibirski obali, pošlje sovjetska vlada zalogo hrane tn drugih potrebščin Amundse-novi ladji »Mand«. Predlog konzula Hammeria in angleškega razioskovalca Orett!-na Algarsona je bil odklonjen, ker ga vlada ni smatrala resnim. Te dni so se razširile po Norveškem fantastične vest! o Amundsenovem povratku. Tem pravljicam so verjeli v sosednih državah. Razširila üb je pomotoma neka norveška ladla. ki ie krožila po Atlantičnem oceanu. Glasom teh vesti je bil Amundsen prisiljen ostati na severnem tečaju, kjer si je zlomil roko. ko se je spustil na tla. Drugo poročilo pravi, da je nemški mehanik Fencht padel v morje In utonit Poleg dveh omenjenih rešimih ekspedl-cij pošlje Norveški Aeroklub še tretjo ekspedicijo na pomoč Amundsenu. Vse tri eks-pedicije bodo morale delovat; v kontakta V ta namen je imel Aeroklub v petek Izredno sejo, ki sta se jo udeležita znan! polarn' raziskovalec Sverdrup-fgachsen, danski raziskovalec Gottfred Hansen in mnogi drusi odlični člani kluba. Zborovanje Je bilo mnenja, da se more Amendsenova ekspadlcija vrnit* v Svalbald. na vzhodno Grenlandijo, na severozapadno Grenlandijo ali pa k rtiču Kolumbija, Ekspedicija, ki jo pošlje norveška vlada, bo iskala Amundsena v okoli-c* Svalbalda. Ob vzhodni Grenlandiji bo križani Francoz Charcot, ob severozapadnf Grenlandiji na rtiču Kolumbija pa newyor« ška pomožna ekspedicija. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik t VLADIMIR KAPUS CD U CD m CD U CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD gsSiT" Izdelovanja zmožna firma na Češkoslovaškem IŠČE v Jugos'aviji zveze, da bi prodajala na roke delane i blago ve point-lace == n. pr. namizne prte, tekače, milieuxe, tablette in ka prične blazinice. — Ponudbe pod : „R. L. 260 - P. H. 2593" na: BndOlI MOSSO, PRAH A I, Ovocny trh 19, C. S. R. CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD „HOTEL RIVIERA" SELCE KOD CRIBVENICE. Sa velikom terasom na moru tik kupališta. Prvorazredna kuhinja, 60 lijepih soba na raspolaganje, najniže cijene. — Preporuča se vlasnik 1576 P. STRIK0VI& W B" afo jfh. edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nuni! f«In£i in izpadanju las ter prhutam Za eno ro-PrOK PlcSI polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzethi za Dl* 103 (m 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetlčkl za «od LEDA, Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče g za Ljubljano: .SALUS* d.d._113—L 1 Hi! i .Slov. Naroda' Gospa <*r. Jamšek v Litiji proda del lepega sadnega vrta« Vpraša se pri njej. 1724 Naprodaj dve moški oble Vi, dve ženski obleki, daljnogled, eleVtri'mi a pa a t. čevlji, velika kredenca, lep spo* mladartski ženski plašč — vse dobro ohranjeno. — Marija Jelenič, Stara pot St. 1, Ljubljana 1725 Trg« pomočnik, izučen manufaktume in pletilne stroke — iSče službe za Maribor ali Ce* Ije. Nastop takoj. Cen j. ponudbe pod »Marljiv 1723» na upravo «Sloven* skega Narod««. Trgovska hiša na Spodnjem Štajerskem, staro vpeljana — se pod ugodnimi pogoji proda. — Vprašanja na naslov: Josip Renko, Borovi je. Koroško. 1717 Makulaturni papir a kg Din 5. prodal« uprava »Slovenskega Naroda" 1689 Vajenec z nožarski obrt — sc sprejme. — Naslov pove uprava «Sl. Mar.». 1710 Pst! Patent 2538! Samo «LUCTFER» tmi« čuje trajno stenice C§čur» ke)! Winter, LjtnMja* na, Sv. Petra cesta 35, —-Medic, Maribor, Gospo* aka 23._ 118/L »Abadie« cigeretn! papir zopet stano na zalogi! — A. Lampret, Krekov trg 10 Službo šivilje išče dekle. Gre šivat tu< di na dom. — Naslov po* ve uprava «Slovenskega Naroda». 1713 1679 obleke, plašči, čevlji, brisače v največji izbiri pri C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg 5tev. 8« Objava. Uprava Državnih Monopola u Beograda raspisuje II. (drugu) ofertalnu licitacija za nabavkn: tri komada speciialnih malina sa Žigosanje karata u paketima« Licitacija če se održati na dan 26. Jana ove godine u kancelariji Upravnika Drž. Monopola n 11 časova pre podne. Svaki je ponudjač dužan položiti kaucija Depozitnoj Blagajni Uprave Drž. Monopola najdalje do 10 časova dana označenog za licitaciju. Kaucija iznosi za državljane SHS 5% a za strance 10% "d ponudjene cene. Uslovi i oblika obaveštenja mogu se dobiti usmeno (ili pismeno) svakog radnog dana od 8 do 12 Časova. Iz kaDtflarije ladastrrsKoo Ofcia Onran Drl Monopola m L M. Br. 6947 od 30. maia 1925. god. i dobro uvedeni potnik v pokrajinah : Srem, Banat, Bačka. Baranja, Bosna in Slavonija, Potuje z lastnim avtom, Obiskuje vsa znatnejša mesta. Ponudbe pod „Provizija* postrestante Vukovar. 1726 Vabilo na redni občni zbor M Ministe posoiilaite i Seli. 1.1111 ki se vrši v ponedeljek, dne 22. janlfa 1925 ob 8. url xfurti*B| v zadružni pisarni v Metliki št. 15. V slučaju nesklepčnosti prvega zbora se vrši pol ure pozneje drugi na istem mestu in z istnt sporedom ter sklepa brezpogojno. Računski zaključek za I. 1924 je cla* nom na vpogled od 6. junija t U v zadružni pisarni. SPORED: 1. Poročilo načelstva In nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa za leto 1924. 3. Razdelitev čistega dobička in določitev nagrad po §2) zadružnih pravil. 4. izvolitev novega člana nadzorstva. Načelstro, Drva za kurjavo 6117 (odrezki od žage), po zmerni eenl, dokler tr*ia zaloga — se dobe pri Ivanu Šiške, parketna tovarna, Metelkova ulica 4. Pozor trgovci 1890 In goitilolčarjl! Salem« aoietne (Sommersal.) po t s Din Sankarlca . . po 40 Din razpo§?!Jam od 5 k? naprej po povzetlu. — Za dobro blago in točno postrežbo se iamči. Fran Golob, mesar in prekaievalec Ljubljana VII, — Jeroe'eva 47 1699 Veliki slamniki florentinarjl, panama. došli. Cene n'zke. V modni lopi št 10, Vodnikov trg Imam lokal s pritiklfnam! 1716 ▼ sredini Zagreba in bi prevzel aaatopatvo a skladiščem za dobro uvedene predmete za mesto in okolico. Sem dobro uveden in znan ori odjemalcih zlasti v Bosni, Hercegovini in Dalmadi'. Vprašati pod: .ZA-5320" na PUBLICITAS d. d. ogl. zavod, Zagreb, Gunduličeva ulica br. 11 Naš predragi, iskrenoljubljeni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod Tomo Žargaj ravnatelj zemljiške knjige v p., je dne 7. junija v 75. letu svoje starosti boguvdano preminil Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. junija ob polu 16. popoldne iz mrtvaSnice splošne bolnice. Blag mu spomin! V LJUBLJANI, 8. junija 1925. Joslplna rojena H ar bat, soproga. — Mirko, Franci, Stanko, sinovi. — Vilma Deaefmaler, Zora Prkovii, Sluvlca Žargaj, hčere. — Zlvko Prkovli, Egon Oeselmafer, zeta. — Pavla lara|9 Raska Zalar, snah!. — Mirko in Leon, vnuka. — Ostali sorodniki. L J U B LJ AH S K ■ A 3