CEUE, 2. julija líMíd —• Številka 26 — Leto XXII -- Cem 60 par VO IN CVETJE, to je geslo in vodilo večdnevnega praznovanja okoli jčinskega praznika v Laškem. Pivo je tudi daleč čez lokalne meje n^proizvod laškega kolektiva - pokrovitelja praznika. y|sokokyali- icirani pivovar in šef sladarne je tudi KARLI BOVHA^ ki pri svojih Metih še ni pil drugega piva za žejo kot laškega, razen seveda, gdar poizkuša druge. Lani je na tekmovanju pivcev piva zmagal, saj^je v desetih minutah popil 4 litre lastnega pivovarskega pro- Jvo^. Na zdravje! Naj bi vsem tako teknilo._(Foto: J. Kr.) ^anizatorji tom- ^so tudi letos ^ali veiik po- li jn zanimanje ' pripravljenost koordiniranje jfgditev v našem gstu. Kljub temu, ¡je že več mese- ^ bilo znano, da I AD Kladivar J^novalo s fina- L, 20. letnico ob- ^ia, so kot po- Л organizirali Ébolo. Nagrade, o ostale v skla- i5i;u organizator- ,y tombole pa bo- li dobili atleti za roj jubilej. Koordiniranje pri- ediîev, ki je mo- ^a samo v Ceiju. Z ^^ E ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ E i ^ ^ SICER NEKOLIKO SRAMEŽLJIVO, VENDAR SMO KONČNO PO 24 LETIH LE SLOVENSKI JAVNOSTI ODKRILI DEJANSKO KOZJANSKO.ŽAL JE TUDI OB TEM »ODKRITJU« BEDE iN SIROMAŠTVA, ZAOSTALOSTI GOSPO- DARSKE IN KULTURNE NERAZVITOSTI OBVISELO V ZRAKU TISTO, ZA KOZJANSKO NAJBOLJ AKTUALNO VPRAŠANJE, KDO BO TEMU PODROČJU, KI SI JE DESETLETJA NESEBIČNO TRGALO OD UST IN DAJALO DRUŽBI, ZDAJ PONUDIL ROKO V OBLI KI EKONOMSKE REŠITVE? Kolikor poznam zapiske iz planiinske kronike, iz pretekle in novejše zgodovine, nisem zasledil ali celo sam videl na enem mestu, zbranih zaradi istega problema toliko pomembnih mož, kot jih je bilo pred dnevi pod staro lipo na Planinskem gradu, ko so razpravljali o Kozjanskem. • Član izvršnega sveta SRS, zvezni poslanec, 18 republiških poslancev, 5 predsednikov občin, 6 sekretarjev občinskih konferenc ZK in SZDL, več družbenopolitičnih delavcev in predstavniki vseh večjih redakcij slovenskih časnikov, so ne- kaj ur razpravljali in razgaljevali dejanske raz- mere na Kozjanskem. Kot rečeno, je bila osred- udeležili vsi, ki Kozjansko nja tema tega srečanja Koz- predstavljajo, zastopajo ali z jansko. Srečanja pa so .se njim žive. Za nas, ki že dolga k'ta spremljamo dogodke na Koz- janskem. na tem srečanju ni bilo povedalo nekaj bistveno novega. Vsi, ki Kozjansko poznamo danes in smo ka- korkoli spoznali njegovo vče- rajšnjo zgodovino, probleme pozniuno, se z njimi sreču- jemo in jih vsak po svojih močeh registriramo. Kot je bilo moč razumeti, je bilo tudi to srečanj l>rga- nizirano v glavnem za to, da bi vsa slovenska javnost prek časnikarjev spo«nala današnje razmere na K(»zjan. skem, jih registrirala in brez sramu sprejela, kot del te širše skupnosti. Slovenske skupnosti. (Nadaljevanje na 7. strani) FRANČEK FRAKEU "— Tovariš Frakcij, bomo pihali! Tovariš miličnilc, nikar ga ne sekajte. Kaj pa morem jaz, če so v enem tednu trije občinski prazniki, in to v Žalcu, Laškem in v Hrast- niku? Pihali bomo, pihali! — Ampak tisto pa ni res, da je pri nas premalo živinel SODOBNI ALKIMISTI NA POMOLU JE AFERA S KOSITROM, KI LEPO RAZGALJUJE NAŠO «SODOBNO TRGOVINO«. KAKO JE ŠENTJURSKI KOMBI- NAT S SUHIM DENARJEM PLAČAL ZLITINO, KI SO JO PREPRO- DAJALI KOT »ČISTO ZLATO«. 76 MILIJONOV V ŠUPI. Nenavaden občan, brez za- mere, ne more razumeti »so- dobne trgov^ine poslovnih mož«, kot to lepo ilustrira »zadeva kositer«, šentjurski kombinat se je zaradi ople- menitenja kositra s svincem moral oblizniti za 50 milijo- nov, ki tietajajo zmrznje- ni do sonca afere, v šupi To- neta Randla in Rajsa Gren- ka v Preboldu leži za 25 milijonov bronze, livar Anton Terglav iz Vitanja, ki je ko- siter plemenitil s svincem, pa še vedno upa na plačilo. Poslovni možje iz šentjur- skega kombinata so si ver- jetno meli roke ob dobri kupčiji, niso pa vetleli, da si prav tako manejo roke še vsi ostali, ki so sodelovali pri enajstih kupčijah, čeprav so nekateri izmed n.jih ve- deli, da ne prodajajo kositra, temveč zlitino ... (Nadaljevanje na 7. strani) VREME OD 3.IK) 13. JULIJA Padavine z ohladitvijo se pričakujejo okrog 5. in 9. ali 10. julija. V osta- lem lepo vreme. Dr. V. M. ZARADI HITROSTI PADEL Od Slovenskih Konjic proti Tepanju se je pe- ljal z mopedom Mirko Jošt. Ko je pripeljal v ostri desni ovinek, kjer opravljajo rekonstrukcijo ceste, je prišel z leve na desno stran cestišča dela- vec Ferdinand Kiker. Mo- pedist ga je zaradi nepri- merne hitrosti zadel in zbil po cesti, kjer je Ki- ker dobil pretres možga- nov, zlom noge in odrg- nine po vsem telesu. Laž- je poškodovan je bil tudi mopedist, materialne ško- de pa je za 100 din. Kiker- ja so prepeljali v bolniš- nico. BREZ VOZNIŠKE- GA DOVOLJENJA Voznik neregistriranega traktorja Mirko Gošnik je peljal od Loč proti 2i- čam. Pri srečavanju s to- \ ornim avtomobilom ga je zaneslo na neutrjeno ban- kino, kjer je zdrknil v obcestni jarek in se pre- vrnil na travnik. Trakto- rist, ki je vozil brez voz- niškega dovoljenja, je bil poškodovan po glavi. VOŽNJA BREZ LUČI Stanko Jager je pripe- ljal do križišča Oblakove in Kersnikove ulice. Pred križiščem se je ustavil in prepričal, če je cesta pro- sta. Ker ni opazil nobene posebnosti je zapeljal na cesto, istočasno pa je s smeri Dolgo polje po Ker- snikovi ulici pripeljal na motorju Bečir Memič. Pri- šlo je do hudega trčenja, kjer je motorista vrglo čez avto in ga dvakrat obrnilo. Obstal je na pločniku hu- do poškodovan. Jager je takoj poskrbel, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je za- radi hudih tele.snih poš- kodb njegovo zdravstveno stanje zelo kritično. Po izjavi očividcev je moto- rist Bečir Memic vozil brez luči. N» UPOŠTf^VAL PREDNOSTI Voznik . osebnf"'^ ■'■'•i" mobila Janez Selevšek je pripeljal z dvorišča na ce- sto Savinjske čete in v Žal- cu. Pri tem je zaprl pot mopedistu Francu Rojšku, ki si je pri padcu zlomil nogo. ZLOMLJENA LOBANJA Pred neiTopsihiatrično bolnico v Vojniku je pri šlo do prometne nesreče, pri kateri je bila poško- dovana Angela Kristan. Ko je pred bolnico preč- kala cesto, se ni prepriča- la, ali je ta prosta lai ne. Erih Savinc, voznik osebnega avtomo'bila, je 2aviral, vendar je Kri.sta- noa'-o vseeno zadel. Dobi- la je zlom lobanje in ima zlomljen kolčni sklep na IK)^. PODRL KOLESARJA Ko je pripeljal v križi- šče v Vrbju kolesar Ivan Sernel, mu je z na.sprot- ne strani pripeljal voznik tovornega avtomobila An- drej, Jan. Do trčenja - je prišlo 2ato, ker je kole- sar v križišču izsiljeval prednost. Kolesar je pri pedcu dobil poš-kodbe po glavi in ima zlomljeno noçro. PADEL PO GRAMOZU Voznik mopeda Jože škruba je peljal po cesti Zavodnje — šoštanj. V Zavodnji ga je začelo na z gramozom posuti cesti zanašati in je padel po cestišču. Dobil je pretres možganov in odrgnine po obraau. Ko je bil prepe- ljan v celjsko bolnišnico, so mu odvzeli kri zaradi t-ega, ker je kazal лплке vinjeonostl. TELESNE POŠKODBE Voznik osebnega avto- mobila Franc Pondelak je peljal od Pečice proti Podplatu. Pred Pečico je zaradi neprimerne hitro- sti zapeljal na levo stran ceste, kjer je zadel v ob- cestni kamen, ga izruval in se zatem prevrnil pet metrov globoko v vino- grad. Voznik je bil lažje poškodovan, medtem ko je težje telesne pošk.^dbe dobila sopotnica žena Dra- gica, ki ima verjetno zlomljeno ključnico in po- škodbe na prsnem košu. Na vozUu je za 6 tisoč din škode. Takole je iz^çledal avto po nesreči; Ravno pri- jetno ni in želeti je, da bi pri vožnji pazili na to, da se podobno ne bi zgodilo tudi vam. NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE TRIDESET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ, ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE ENAINTRIDESETA VIÎ KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE K()M.\M)IK POSTAJE PROMETNE MILICE CEL.ÎE FRANC STIHERI Motorizacija se razmeroma hitro razvija, zaostajajo pa izbolj.šave objektivnili razmer za promet, t. j. gradnja cest, kolesarskih stez — poti ali hodnikov za pešce itd. Pro- met na cestah je zelo razno- lik, kar lahko ugotovi vsa- kdo, ki se znajde v konici prometa na Mariborski cesti, na cesti I. reda Vojnik—Ce- lje—Zalee. Vozniki avtomobi- lov, motoristi, kolesarji, pešci in vozniki vpreg uporabljajo v glavnem isto vozišče, kar ima nedvomno velik vpliv na število prometnih nesreč. Pro- metna gneča je v konici ta- ka, da prihaja do zastojev kljub posredovanju milični- kov. Samo na Mariborski ce- sti je bilo letos v petih me- secih 35 prometnih nesreč; v teh nesrečah je bilo udele- ženih 12 kolesarjev in 6 peš- cev. 20. junija ob 22.30 uri je pe- ljal proti Hudinji kolesar Franc Brvar, 58, iz Celja. Na ravnem delu ceste ga je dohi- tel voznik osebnega avtomo- bila CE-268-66, Anton Košir. 20, "iz škofje vasi. Zaradi ne- primerne hitrosti, verjetno je prekoračil celo omejitev 50 km/h, je zadel kolesarja, ne da bi pri tem, ali za tem za- viral. Kolesar je imel pravil- no opremljeno kdo z rde- čim refleksnim steklom na zadnjem blatniku tako, da bi ga voznik ob primerni hi- trosti lahko pravočasno opa- zil. Silovit sunek je kolesarja vrgel 28 metrov naprej, kjer je obleŽ4(l v krvi s hudimi poškodbami na glavi. Voznik in sopotnik v osebnem avto- mobilu pa sta brez\'estno div- jala dalje. Kolesar je zaradi lX).škodb naslednji dan umrl v bolnišnici. Brezvestni voz- nik pa je bil izsleden po de- setih ui^ah. K temu so pri- pomogli podatki, ki jih je dala pozorna priča, najdeni lak avtomobila in hitro obve- stilo o nesreči, katerega so posredovali bližnji stanovalci. Dostikrat je sodelovanje dr- žavljanov v primerih, ko voz- nik pobeigne. zelo koristno, saj je le-ta odkrit z manjšimi napoiri. Makadamski del ceste na desni strani — proti Maribo- ru — ki je širok 1,50 metra, je 8 cm pod nivojem asfal- tiranega vozišča tako, da rob predstavlja nevarnost za ko^ lesarje in vse tiste udeležence prometa, katerih vožnja je odvisna od ravnotežja. Prav bi bilo, da se tako ši- roko vozišče prometno uredi in kolesarjem določi vozni pas. 26. junija se je v naselju Veliko širje pri Zidanem mo- stu zgodila težja prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Franc Borko, 16, iz Celja, štirje potniki pa so bili paškodovani in prepelja- i ni v celjsko bolnišnico. Kako je prišlo do ne.sreče? , Voznik osebnega avtomobila ' Franc Borko, 44, iz Celja, je ! peljal iz Zidanega mosta pro- ' ti Celju. Zaradi prevelike hi- ; trosti ga je v naselju Veliko ■ širje zaneslo čez cesto, kjer je peljal 150 metrov po ban- I kini, nato pa se je prevrnil čez obrežje, zaletel v drevo in obstal v Savinji. Pri tem je izgubil življenje njegov sin Franc, voznik, žena Katarina ter sinova Marjan in Marko pa so bili poškodovani. Na avtomobilu je za 15 ti- soč dinarjev škode. Bolj kot slednji podatek je žalostno to, da je Franc Bor- ko že devetindvajseta žrtev I v prometu. Kljub temu, da še ni prva polovica leta mimo, beležimo na celjskih cestah veliko število nesreč. Nesreč s smrtnim izidom je v zad- njem času vedno več. Vzroki so vedno isti: neprimerna hi- trost, vinjenost, izrabljenost gum. Upravičeno pa se lahko vprašamo, ali je bolje s prehi- tro vožnjo popivanjem, neupo. števanjem prometnih гпакол" itd. žrtvovati človeško življ- nje, kot pa peljati malo po- časneje in s tem varneje. Vsaka nesreča opominja. Z vsako smrtno žrtvijo pa je ta opomin večji in hujši. V čigavo korist in zaradi koga? t Stavek: kadar sedete na ka- j kršnokoli prevozno sredstvo, mislite tudi na to, ni brez osnove. Kdo se naj nad njim zamisli? T. VRABL Franc PejK'iko, 32, Kri- stan vrh, na tračni žagi si je poškodoval levo roko; Mijo Sahol, 30, Celje, padel in si poškodoval levo koleno; Do- minik Drofenik, 16, Boleti- na, železo mu je padlo na levo roko in mu jo poškodo- valo; Anton Resnik, 28, Po- dolševa, drevo mu je poško- dovalo desno nogo; Ivan Klarič, 18, Celje, z elektriko si je poškodoval levo ssape- stje; Franc Lešnik, 34, Reči- ca pri Laškem, jamski vozi- ček mu je poškodoval levo stopalo; Jožica Rošer, 16, Ve- lenje, steklenica ji je poško- dovala levo koleno; Anton Kladnik, 33, Voduce, hlod mu je poškodoval levo sto- palo; Viktor First, 50 Hum, cirkularka mu je poškodova- la levo roko; Kamilo Roz- man, 17, Ljubečna, transport- ni voziček mu je poškodoval desno nogo; Vinko Pajtler; 20, Celje, delovna nesreča, poškodovana leva pvodleht; Franc Mušič, 32, Konjice, de- lovna nesreča, poškodovano desno koleno; Lado Baloh, 41, Laško, les ga je po3¡kodo- val po desnem gležnju; Franc Lcjenko, 37, Kavče, delov- na nesreča, poškodovana desna roka; Ivan Florjan, 21, Celje, cirkularka mu je poškodovala levo roko; An- ton žibert, 40, Štore, po- škodovana leri-a noga; Vinko Florjane, 42, Store, železo mu je poškodovalo obraz; .\ndrej Jezernik, 40, Celje, cirkularka mu je poškodova- la obe roki; Fanc Paiigerl, 21, Škof ja vas, poškodoval si je desno roko; .\ai KugJer, 24, Gotovlje, poškodo-'.'al si je levo roko; Franc iiolavšek, 31, Žalec, podpornik mu je poškodoval levo nogo; .\ntoii Komar, 17, Velenje, železo mu je poškodovalo desno nogo; Zvone stefanec, 19, Ve- lenje, delovna nesreča, po- škodovana desna roka; CViril Potočnik, 42, Tirosek. poško- dovana desna roka; Franc Stakne, 22, Braslovče, pomič- na tehtnica mu je poškodo- vala levo nogo; Nada Skaza, 15, Podkraj, na steklenici se je porezala po desni roki; Jože Iludarec, 39, Velenje, železni drog mu je poškodo- val desno roko in Stane Si- tar, 29, Začret, delovna ne- sreča, poškodm-ana leva ro- ka. CEUE Porčilo se je enajst parov. HRASTNIK .41ojz Ilolešek, delavec in Marija Morolt, gospKxiinja oba iz Hrastnika; Adolf Ho- čevar, delavec in Milena Knc- žak, steklcslikarka, oba iz Hrastnika; Alojz Auflič, de- lavec in Jožefa Draksler, ste- kloslikarka, oba iz Marna ter Karol Ceperlin, itpokoje. nec. Gore in Marija Matek, upokojenka, Turje. LAŠKO Ivan Stare, kovač in l.eo- polina Stritar, delavka, oba iz Velikega Širja; Ivan Сд;1е- stina, papimičar, Svibno in Rozalija Martinčič, ekono- mist, Zebnik; Ferdinand Ci- gole, železničar, čelovnik in Frančiška Ribnikar, delavka. Veliko Širje ter .¿Vlojz l.,abo- har, delavec. Breze in Dani- ca Požlep, poljedelka, Velike Grahovše. ŠENT.ILR PRI CELIL Ivan Žavski, 22, delavec. Javorje in Dragica Zagajšek, 19, poljedelka. Košnica. ŽALEC Stanislav Petelinšek, 21, Pongrac in Ana Kozovinc, 18, Liboje; Ivan Krastovec, 26, in Roza Felicijan, 30, oba iz Stopnika ter Herman Jane- žič, 26,' Braslovče in .Aljoša Predovnik, 21, Sp. Gorče. MOZIRJE Jožef Orel, 25, hlodar in Veronika Vačovnik, 19, kmeč- ka delavka, oba iz Radegim- de. CELJE Rojenih ie bilo 28 dečkov in 22 deldic LAŠKO 1 deček in 1 deklica ŠENTJUR PRI CELJU 2 deklici CELJE .\lojz Rustija, 80 Angela Potočnik, 77. Jakob Derča, 78, Goniii/' Marija Llaga, 77, Franc Brvar, 58, Celje; 1, lena Pere, Ск)тја vas ^ Grobelnem, 80; Branko pušar, 1 dan, Šentjanž; 1"' žefa Sabernik, 73, Marov-i, gorca; . .Matija Petrič, Kompole; Franc žmajdp, 1 Liboje; Franc Arhar, ß? j. I vomik; Marko (iračnar, n Presečno; Kristina Kobou 60, Škofja vas; Franc Bor^,' I 10, Celje; Leopold Seiiše^' I 86, Celje; Kristina MastnaJ i 59, Vrba pri Dobrni; Jer^ç! Kos, 83, Zadobrova; Neža pi lih, 73, Tmovlje in .Грп«. ^ Rezar, 62, Ljubljana. ' HRASTNIK Franc Kastelic, 43, rudsf : Hrastnik. I LAŠKO i ,\nton Draksler, .50, deli I vec, Suhadol; Jože Gorenje« ! 69, upokojenec. Stari dvor á¡ : Jože Krajne, 74, upokoje, j nec, Širje. I ŠMARJE PRI JELŠAH Franc Murn, 55, Sp Tin. sko in Hedvika Ojjrešnik, 73, Ortnice. I ŽALEC j Rozalija škrabar, roj. Bol. I te, 84, upokojenka, Jeronini; 1 CJril Vinder, 71, upokojenec' Šempeter; Jožefa Radej. 60, soc. podpiranka, šmatcvž; Marija Rihter, roj. Brišnii, 77, gospodinja, Liboje; .ložefj Rogl, 90, kmetovalka. Dol» nja vas; Ivana Zagožen, î upokojenka, Matke; Ansti Furlan, 43,, otroška nego\Ti ka, Celje in Frančiška stot, 70, gospodinjo, Gotovlje. Leta 1913 je mestna po- licija celjska štela 10 mož. Skupni izdatki so biii let- no K 20.676. Leta 1917 je mestna po- licija celjska štela 7 mož. Skupni izdatki so bili K 27.061. TRIDESETA SiRTNA ŽRTEV V nedeljo zvečer se j® v Frankolovem zgodila tež- ja prometna nesreča, & je zahtevala trideseto smrtno žrtev na celjskih cestah v letošnjem let"; Od Frankolovega pro^ Verpetam je šel po desni strani ceste Ivan Skale. 57, iz Lipe pri Frankolo- vem. Za njim je iz sm^ ri Celja pripeljal vozni» osebnega avtomobüa FraflC Galunder iz Veržeja. ^^ raačlalji petna,jist metro* le zagledal pešca. Ko ^ je hotel prehiteti, se I® uma-'CTil nekoliko v vendar se je pešec ob sre čavanju premaknil 1e .^e boli ums.knll, ven^^ je v.eemo zpcIpI pešca. terega je vrglo na si^J-^ nji del avtOTncvbila. W ie z Tlavo u fig ril ob ^ strehe. ie m - ' kjer je O'bie'iîil mrt'^- јЦКА SLOKAN 60 - LETNIK ludi suni sicer ne ver.ja- vendar zlobneži trdijo, ^sè je Jaka bal petega kri- . kot hudič. Zdaj, ko si uprtal šestega, ,ie ver.}et- Že navajen, ali i)a se je v usodo, ¡vakorkoli že to je doka- ¡aiio, se je Jaka rodil 3. ju- lija iaoi) leta v Spodnjih (ior- ^j), (tedanja hišna številka J, zdaj eno manj) blizu 2ov- jfliii pri Bnw4lovčah. Kot sam pravi in trdi, ,je ! j¿e v letih skokovitega raz- peta savinjske rože po prvi svetovni vojni poslal četrtega otroka v šolo. Otrok je bilo sicer deset, zdaj jih živi še pet. TiKla .laka ni dolgo užil »skokovitega razcveta« kajti f sedmi gimnaziji, v letih svetovne gospodarske krize je njegov oče skupaj s še да savinjskimi hmeljarji rilaaliiral«. Tako jt' moral sin Jaka začeti z delom. Mo- {oče je bilo ravno to od- ločilno. da se .?e Jaka odločil u pisanje, novinarstvo. Na iiniverzo se ,je vpisal v Beo- iradu leta 1930 No in če nadaljujem s kro- «loškim naštevanjem je Ja- ti od 1941 leta .pa do 1945. ita preživel v izgnanstvu v Jfbiji. Po končani drugi sve- tovni vojni ,je služboval na raznih mestih, vmes pa gri- lel pero. 1947. leta je postal član Slovenskega novinarske- ga društva. V is em letu je za- čel ure,jevati kmetijske od- daje pri ljubljanskem Radiu. 19.")7 leta .je postal urednik »Hmeljarja« v Žalcu. To de- lft j*.' opravljal šliri leta. Ćez dve leti pa je potai uiTdnik pri RT\ Ljubljana, trenutno je urednik za program RTV v tedenski prilogi dnevnika Deld. Ko sem ga pred dnevi »ob- kolil« v cel,jiiki Evropi, кј<'г je uničeval drugo stekleničko jogurta in mu podstavljivi ^■prašiin,ja o tem, kam vse, razen v Tednik je še pisal, ■ч«' je dobrohotno opozoril, pogledam za Slovenskim •'io.iîrafskim leksikonom (zve- ïfk deset iz leta 1967) in na strani 365 366 ob dobri volji preberem. To nisem storil, ^ kar se mu in dragi bralci 'udi vam opravičujem, ven- ^är bi kljub vsemu navedel ^ггок. To pa je, da Jako v ^'•n.iem času mnogo sreču- v Savin,jski dolini, kar Pomeni, da je v zvezi s "'»lel.jem. Resnici v prill, Jaka že ne- niesecev pridno priprav- Ja reprezentančno publikaci- jugoslovanskem hmeljar, za udeležence XIX kon- jjf^^a K П. B, ki bo od 7. do avgusta v Ljubljani. Koli- J^f sem sam seznanjen s Jl'''^ serav on je vztrajal, da mora imeti poseben prostor »ta gospo- darski ter tudi kulturni in rodoljuhl.jarski slovenski fe- nomen«. V zadnjih letih, ko s«* s hmeljem vse češče srečujem, ko do pcKlrobnosti poskušam spoznati zg<»dovino, katere delež .je ptKstal, nisem .še sre- čal človeka, ki bi tako vest- no, strokovno in temeljito zbiral vse o hmelju, kot dela to Jaka. Osebno sem prepri- čan. da je Jaka trenutno v resnici mož, ki ima ali .je imel in zbira ali .je zbiral največ, kar smo do danes o slovenskem hmeljarstvu sli- šali in vemo. Obí'ta sicer .še kompleksno delo o »hmelju v besedi, sliki in pesmi«, ven- dar o tem nerad govori. Kot o Savin,iskih ga.jžlah. On že ve. Jaka, cel,jski stanovski ko- legi. kot marsikateri naš bra- lec, ti želimo še na MNOfi.A leta. J. Si:VER SUROVA OBJESTNOST 21.LP]TN 1 DRA(iO DKc- MAN, DOMA IZ ILiCE FRANKOl.OVSKrn ŽRIKV V CELJU JE NAJPREJ NA- PADEL IN TEŽKO POŠKO- DOVAL ENEÍ;A. NASLEDNJI DAN PA Z NOŽEM ZABO DEL ŠE DRUiiEGA OBČANA. V petek popoldne je priiel k nedograjeni stolpnici na Hudinji 21-letni Drago Deč- irtan. Na stolpnici je delal 23-letni Franc Lah, doma iz Slovenske ulice št. 22 v Ma- riboru, Po vsej verjetnosti je Dečman prišel na Hudinjo poravna*^ »račune«, kajti Franc E.ah se je pred pobes- nelim mladeničem umaknil in pozneje zaklenil v eno iz- med nedograjenih sitanovanj. Toda D. Dečmana tudi to ni ustavilo. Razbil je vrata in Franca Laha napadel. Med pretepanjem mu je zlomil nosno kost in čeljust, tako da so morali Laha prepeljati v bolnišnico, žal pa kot kaže ni o tem nihče obvestil var- nostne organe. Naslednji dan, v soboto, malo po tfinajsiti uri je Dra- go Dečman znova razdajal v slaščičarni Zvezda v Celju. Nekateri od gostov so ga mirili in opozarjali, naj jih Olisti pri miru. Toda Dečman je še naprej izzival. To je po vsej verjetnosti tudi navedlo Mirka Slamnika, starega 23 let, ^ doma iz Zagrada pri Celju, da je Dečmana opozo- ril, naj družbo pusti pri mi- ru. Ko je Slanmik malo za- tem odšel v stranišče je Deč- man krenil za njim. »Sedaj ti lahko povem, kdo bo delal v lokalu red,« je baje rekel Slamniku in že za- mahnil z nožem po njem. Slamniku je prvi udarec us- pelo prestreči, tako, da mu je povzročil le manjšo rano na čelu. Toda Dečman je že v drugo zamahnil in Slam- niku povzročil 25 cm dolgo rano na trebuhu. Ponesrečen- cu je poškodoval čreva, tež- ko ranjenega so ga prepeljali v celjsko bolniíínico. kjer je v kritičnem stanju. Drago Dečman je takoj po dogodku pobe.gnil in s« še skriva. Vamo&t^i organi so mu na sledi -ez ŽRTEV ZAUPANJA MARIJA KOVAČ, KI JO JE MED ROPARSKIM NA- PADOAl V CEIJU UBIL LEOPOLD ANDRAŠIC, JE BILA ŽRTEV LASTNE ZA- UPLJIV'>ST L Točno po enem mesecu so prizadevni delavci milice, predvsem pa Alojz lírastar in Ivo SikovSek, delavca UJV ter Miloš Blagotinšek, preis- kovalni sodnik okrožnega so- dišča v Celju, odgmili še zadnjo tančico nad umorom Marije Kovač. Kot smo že obširno pisah, je upokojenko Marijo Kovač med ropar- skim napadom ubil v njenem stanovanju L. Andrašič. Kova- čevo so odkrili na pobudo Va- lentina Urha, doma iz Savi- nove ulice št. 3 v Celju. Po nekajdnevnem lovu za storilcem, ki so ga med skri- vanjem prijeli v bližini Po- stojne je postalo očitno, da storilec nima denarja. Vedelo se je namreč, da je Kovače- va predtem prodala svojo hi- šo na Mariborski cesti v Ce- lju podjetju Surovina za 21 milijonov starih din. Za pri- bližno deset milijonov bi naj kupila hišo na Muzejskem trgu v Celju, preostanek pa naj bi odnesel ropar. Toda Andrašič je zatrjeval, da denarja ni našel. Ukradel je le nekaj drobiža in nekaj tuje valute, hranilno knjižico in druge malenkosti. Naj- verjetneje je to napeljalo var- nostne organe, da so s pre- i'Skavo nadaljevali, saj so ve- deli, da po bako skrbni pre- iskavi, ki so jo opravili, de- nar ne more biti v pokoj- ničinem stanovanju. Pred dnevi je bila na celj- skem sodišču zapuščinska razprava v avezi z imetjem Marije Kovač. Med drugim je na tej razpravi Valentin Urh poskušal tudi uveljaviti zahtevek, češ, da mu pripada približno tri milijone dinar- jev za.to, ker je pomagal Ma- riji Kovač pri njenih denar- nih poslih. Toda Valentin Urh, ki živi v skupnem gospodinjstvu z Ano Kovač, vdovo po bratu Marije Kovač, med drugim sta tudi solastnika hiše v Sa- vinovi ulici, ki jo Urh oce- njuje na sto milijonov, ni prišel do zahtevanih milijo- nov, temveč v — preiskovalni zapor. Varnostni organi in preiskovalni sodnik so nam reč utemeljili sum, da ima on denar, ki ga tudi ropar ni mogel odkriti. Vendar V. Urh ni takoj klonil. Tudi ta- krat ne, ko so mu povedali, da je v preiskovalnem zapo- ru tudi Ana Kovač. Ta je si- cer povedala, da i~ta denar spravila, vendar se je pome- je izkazalo, da je poskušala spraviti varnostnike na na- pačno sled. Valentin Urh le ni vzdržal teže dokazov. Pre- iskovalnemu sodniku je pri- znal. da je denar skril. Ko so prišli v njegovo hLŠo je po- kazal dimnik, v katerega je zazidal deset milijonov in tristo tisoč. Kot je moč sklepati, je osem milijonov Urhu izročila Marija Kovač, da bi ji jih shranil. Preost44nek pa je iz razlike, ki jo je prigoljufal ob nakupu liše za Kovačevo. Izvedeli smo, da je Urh baje Kovačevi trdil, da je hiša ve- ljala de^et milijonov, ki pa jih zaradi prometnega dav- ka ne bi v celoti vnesli v po- godbo. Razliko bi izplačali na roko. To razliko, je pri- hranil zase. Del denarja je porabil, ostalo so zdaj od- krili. 'Valentina Urha in Ano Ko- vač so pridržali v preiskoral- nem zaponi. -ez NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE (iíKKUnan p:.: Pedeset go- dina uspona i pada HoUy- wooda. Zagreb 1968. S. 32490. Izbor recitacija za školske svečanosti u višim razredima osnovne škole i školama drugog stupnja. Zagreb 1968. S. 32491. Flaker A.: Književne po- redbe. Zpgreb 1968. S. 32494. Cléber' J.—P.: Cigani. Za- greb 19'Л. S. 32476. Horvat J.: Prvi svjetski rat. Zagreb 1967. S. 32487. Kulundžič Z.: Politika i korupcija u kraljevskoj Ju- goslaviji. Zagreb 19в8. S. 32488. Mihovìlovié I : Hitac u Memphisu. Zagreb 19fVî. S. 32489. Longo L.: Internacional- ne brigade u španjolskoj. Zagreb 1967. S. .Ш96. Кеппеч1у R. F.: Neprijatelj je medju nama, Zagreb 1968. S. 32498. Maric M.: Kralj i vlada u emigraciji. Zagreb 1966. S. 32499. Pažanin A.: Znanstvenosti i ipovijesnost u filozofiji Ed- munda Husserla. Zagreb И)в8. S. 32501. UNION: Od 3. do 5. julija: angleški barvni film: Za l.jubezen in svobodo Od 7. do 10. julija: ameriški barvni film: Največji rop -stolet.ja METROPOL: Od 1. do 3. jflilija: jugoslo- vanski bar\Tii fihn: Vzrok smrti ne spominjati Od 4. do 7. julija: aaneriški barvni film: Lady L Od 8. do 9. julija: italijan.sko — španski barvni film: SeiRaje si bi kupil traktor, ker je kme- tija važnejša od ' ostaJe- ga.w Velika večina kmečkih otrok preživi počitnice do- ma na kmetiji, čeprav si tudi oni vroče želijo do- pusta ob morju. čulk Andrej, T»3rižlje 7, Bra-slovče TUDI ZA KMEČKO MLADINO H^.ia ка pismo in vaše mnenje o počitnicah, ki bi jih naj imeli tudi kmeč- ki otroci. Res je, da ima- jo prav ti tudi veliko de la na polju in doma, da včasih ni denarja itd. Vendar smo prepričani, da bi lahko vaški mladinski aktivi m aktt-vne mladin- ce zbrali nekaj .4Tedste\' In organizirali kratke, lahko tudi samo nekaj- dnevne počitnice na mor- ju. Malo dobro volje — pokazali bi jo tudi star- ši, ki bi otroka kljub de- lu s.pustili na počitni- ce za nekaj dni — jn lahko bi tudi knječki ot- roci imeli lepe počitni- ce. Uredništvo MLADINCI CELJA PRVI V SLOVENIJI v Ptuju je bilo letošnje republiško prvenstvo v rokometu za mladince. Nastopile so ekipe Ce- lje, Slovan, Slovenj Gradec, Rudar, Brežice, Dra- va, Ormož, Medvode in Kamnik. To je bil tudi končni vrstni red, kar pomeni, da so mladinci Celja postali republiški prvaki. Celjani so zma- gali vse tekme. Zadnji uspeh je istočasno tudi uspeh trenerja Toneta Goršiča in celotnega celj- skega rokometa. Najpomembnejši uspehi RK Celje v zadnji se- zoni: prvaki v zimski ligi, obstanek v zvezni ligi, pionirji in mladinci prvaki Slovenije. TONE CtORŠIC TRENER MLADINSKE REPRE- ZENTANCE Znani celjski rokometni trener, ki je v nede- ljo dobil sina, je postal te dni trener republiške mladinske reprezentance, ki bo v soboto in ne- deljo sodelovala v Nikšiču na državnem mladin- skem prevenstvu. V vrsti slovenske reprezentan- ce pa bomo srečali tudi več mladincev. Vsakakor bo tu Mejavšek, Pevnik, Lubej, Bojevič, Petek, Metličar. Dokončno odločitev bodo prinesli pri- hodnje dm. J. KUZMA CELJANI DVE TEKMI MANJ Celjski košarkarji, ki z uspehom nastopajo v republiški ligi, niso odigrali zadnjih dveh te- kem. Najprej je odpadla tekma z Elektro, se- daj pa še z Ljubljano. Obe tekmi bodo odigrali v naslednjih dneh. Novo zmago zo zabeležili igralci Elektre, ki so doma premagali Jesenice s 63:60. Medtem, ko so v prvem delu povsem nadigrali goste, pa so proti koncu tekme popustili. Elektra ima 14 točk in je trenutno na odličnem tretjem mestu. Celjani so z dvema tekmama manj na 6. mestu, imajo pa dvanajst točk. CELJANI DRUGI V SISKU v Sisku je bilo srečanje mestnih reprezen- tanc Siska, Celja, Petrinja in šenkrica iz ČSSR. Tekmovali so v borbenih partijah. Zmagala je ekipa Siska s 1552 podrtih kegljev pred Celjem (1519), Šenkricami (1516) in Petrinjo (1384). POKALNI TURNIR — V počastitev Dneva borca je Partizan-Kovinar štore organiziral po- kalni turnir, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Rezultati: 1. Bratstvo Hrastnik 792 podrtih keg- ljev 2. Štore 784 3. Proletarec 766, 4. Celje 722 itd. VANOVŠEK — LUBEJ DVAINDVAJSETA — Na državnem prvenstvu za moške pare, ki je bilo v Zenici, sta nastopila tudi Celjan Vanovšek in Lubej, ki sta osvojila 22. mesto s 1606 podr- timi keglji. LUDVIK — KUPERGER DVAJSETI — V Pe- trinji je bilo državno prevnstvo za ženske pare. Celjanki Ludvik — Kumpeî(ger sta bili dvajseti, podrli pa sta 713 kegljev. J LUBEJ PRVAK K0V5NAR ŠTORE Tekmovanje v celjski nogometni podzvezi je končano. Prvak CNP je postal Kovinar iz štor, ki bo jeseni nastopal v VCSNL. Vrstni red: Ko- vinar 27, Papirničar 26, Brežice 21, Senovo 20, Vojnik 19, Olimp 16, Ljubno 13, Šoštanj 13, Pol- zela 11 in Boč 8 točk. Zaostali tekmi Polzela —- Kovinar 0:2 in šoštanj — Boč 3:2. Prav tako je končano tekmovanje v H- sku- pini CNP. Prvak je postala Dravinja iz Slovan- skih Konjic, ki bo v sezoni 1969/70 tekmovala v I. razredu CNP. T. TAVČAR CELJANKE OSTALE DOMA Ker Odbojkarska zveza Jugoslavije ni spreje- la predlog celjskih odbojkaric, da se kvalifikaci- je preložijo za sedem dni in se iz Stare Pazove preœlijo v Celje, celjske tekmovalke, letošnje re- publiške prvakinje, niso sodelovale na kvalifika- cijah. Tako sta postali novi članici Poreč in Bre- za. Celjanke niso mogle tokrat na kvalifikacije tudi zaradi tega, ker so tri ključne igralke prve- ga moštva morale nostopati na drugih tekmova- njih. Tako sta Lesjakova in Jukičeva imele ob- veznosti na republiških gradbenih igrah kot čla- nici Ingrada, ki je tudi zmagal, ter Kastelčeva, ki je nastopila na finalu za atletski pokal Ju- goslavije. škoda, kajti vsi ostali pogoji za sode- lovanje so bili tu. J. KUZMA Med najbolj nesrečnimi tek- bi nastopila, vendar več ko,t vzela rekord na isti progi movaUcali je bila vsekakor častno preteči skozi cilj ni tekmovalka Pilav iz Sarajeva Marjana Lubej. V teku na zmogla. Da l>o tragedija še ki je prva pretekla 100 m 100 metrov je kljub poškod- večja, ji je v istem času od- ovire pod 14. sekundami RUDI MALE: „NISEM ŠE ZA STARO ŠARO" Eden najbolj zadovoljnih na tekmovanju je bil vseka- kor Rudi Male, dolgoletni atlet, ki je na stezi več kot 20 let. Po končanem nasto- pu v hoji na 10 km, ko je prepričljivo premagal vse naj boljše tekmovalce, je skupaj s svojo soprogo in hčerko zadovoljen opazoval ostale tekmovalce. Ob tej priložno- sti, ko smo mu čestitali k edini zmagi med celjskimi atleti nam je tudi zaupal: Kdor čaka, dočaka! Da- nes sem edini celjski zmago- valec, poleg Urbančičeve, ki bo verjetno zmagala v metu kopja. Imaš prijeten občutek, ko vidiš, da si pomagal svo- ji ekipi. Kljub starosti se bom ¿e trudil, da tudi letos nastopim m Balkanskih at- letskih igrah, škoda, da že danes nisem nekoliko pote- gnil« po prvih kilometrih, kajti do državnega rekorda mi je manjkalo samo nekaj več kot 20 sekund.« Rudi Male, simbol požrtvo- valnosti in vztrajnosti je ta- ko eden redkih celjskih at- letov. ki so zadovoljni po so- botnih in nedeljskih atlet- skih «rečanjih v me=:tu ob Savin ii. ČIMPREJ TARTAN STEZA Znano je, da v svetu vsi pomembnejši atletski kolektivi skrbijo zato, da bodo čimprej dobili steze, ki bodo opremljene s plastično maso. Tudi AZJ je sprejela sklep, da morajo vsi tisti .stadioni, ki brr-lo lioteli organizirati večja tekmovanja mednarodnega ali jugoslovanskega pomena imeti steze prevlečene s tartanom ali riibcorom. Rok je leto 1970! Celje je mesto atletike. Cc do prihodnjega leta ne bo v Celju stadion, prevlečen s plastično maso, bo mesto ostalo brez najkvalitetnejših tekmovanj. Kaj potem? Kvaliteta in zanimanje bosta počasi vse manjša in manjša, t« pa ni dobro niti za dru.štvo, •še manj pa za Celjç, ki je prav s pomočjo atletike postalo znano po vsem svetu. Pri društvu pričakujejo pomoč vseh družbeno-po- litičnih organizacij in delovnih kolektivov. Občinska skupščina oziroma predsednica Olga Vrabič je že obljubila pomoč. Torej lahko pričakujemo, da bo tudi Celje v najkrajšem času dobilo stadion s plastično maso. To ne bo v korist samo atletom, temveč tudi mestu. NA SEDM STEZI Ob zaključku uspeši^ ske prireditve v Ceij je vreme omogočilo 5 ; nekateri tekmovalci i dosegli dobre rezultatP^ kapetana državne герг ' tance Leo Lang in dak ter njihov po^J Krešo Račič, izbrala Ijše atlete za državno zentanco. Ob tej ргЦо^ sem jih zaprosil, da г^ vedo nekaj več o ceij^' tekmovalcih in tekmovajt' ki bodo letos oblekli ¿¡.^ državnim grbom. * KRE:^0 RAČIČ: »Izbiram reprezentanco rezultatih v Cfelju. V ^оЈ in nedeljo bo tako od Cç} nov nastopil v Zenici Belgiji in Grčiji Miro j čuvan v obeh §taíe¡ 4 X 100 metrov in 4 x 400 ц trov. Poleg tega je tudi, va rezerva za disciplino i metrov. Mimo njega bo| od Slovencev nastopila vj niči še samo Milek in j le. Od Celjana imajo možu sti za državno reprezentar» še Male (hoja na 20 ¡^ špilar (kopje) in Vravnik setaroboj). Mimo omenjen pa bo sigurni član državi reprezentance tudi Dra žunter, ki trenutno tekniu pod zastavo JLA. žuntar i tudi naša glavna moč v 2 niči. Mladi Obal pa bo ¡i stopil v mladinski repreze tanci.« VIDA VIDAK: »škoc^, škoda, da se J poškodovala Marjana Lube Zato bom teško pričakog vesti iz Celja o njei« zdravljenju. Kljub temu p je na seznamu ekipe, 20. julija nastopila v Bel proti domači ekipi in It« ji. Mimo nje je sigurni g nik tudi Nat^a Urbani Mnogo še pričakuje ( Urankarjeve, Samčeve Miaroltove, ki bo vsekai morala še v teh mesecih svojimi rezultati prodreti i prej.« * Zaradi odsotnosti Sima ^ žiča in Franca červana Celjani v moški копкил ci izgubili odlično četrto n sto proti Olimpiji iz Lji Ijane. Pri ponovnem obrai navanju je Olimpija zbr: 135 točk. Kladi var pa 13 točke, škoda, dovolj bi bi da bi omenjena tekmova =;amo prišla na štart, pa Kladiva r že imel deset te več. Toda na drugi stn moramo tudi razumeti c nekoč velika tekmovalca, lì ti 3 svojim rekreativnim f ningom v tako močni k' kurenci mlajših tekmovali ne bi mogla doseči svo povprečnih rezultatov. Celi gledalci, pa si gotovo ne lijo, da bi bila Važič in ^ van smešni osebi, kot if pred leti Mihalič. ko so mlajši tekmovalci prehit-el^ krog in več. Vodja ženske atletske re- orezentance je skoraj jo- kala skupaj z Marjano Lu- bej po teku na 100 m ovi- re. Tu je v prvi vrsti šlo za poškodbo, kajti velika je ne- varnost, da bi velik napor celjske tekmovalke lahko po- vzročil. da bi morala Mar ja- ra Lubej počivati še več kot samo deset dni. Zato je Vi- da Vidak povabila Marjano Lubej na specialni pregled v Beograd. Zdravnik državne reprezentance namreč obljub- lja, da bi lahko prej ozdra- vila. Na sprejemu, ki je bil združen s slavnostno sejo AD Kladivar je naš fotoreporter napravil tudi po- snetek, na katerem so (od leve proti desni): JaÂez Gaberšek, trener AK Ljubljana, Marjan Kopitar, vodja moške ekipe Al) Kladivar, Adoli" Urbančič, starter in Peter Drofenik, sekretar društva in vodja tekmovanja, skratka »duše« celjskega dru.štva. ГЕТО TEKMOVANJE ZA AP SFRI PO PRIČAKOVANJU Tako, kot smo pričakovali, .se je tudi končalo, lekmovanje se je usiHišno končalo, Kladivar pa je v odsotnosti nekaterih altetov dosegel celo več, kot bi lahko. Manjkala je Marjana Lubej, ki je nastopila samo v teku na 1000 metrov z ovira- mi in kasneje odstopila, ker zaradi hude po- škodbe ni zmogla nadaljnjih naporov. To je Kla- divarjevo žensko ekipo stalo lepo število točk, poleg tega pa so mlade atletinje ostale brez svo je vzornice, ki jim pomeni tudi moralno moč na stadionu. Manjkala sta tudi veterana červan in \'ažič, ki sta si priborila pravico nastopa v fina- lu, vendar se kasneje nista po,javila na startu, čas je naredil svoje in oba tekmujeta le še na domačih manjših tekmovanjih bolj za rekreacijo hi razvedrilo. Celjski atleti in atletinje, ki so nastopile v finalu, so dosegle naslednje uvrstitve in rezulta- te: moški: 110 m ovire: 12. Hladen 16,4; 100 m: 3._4. Kocuvan 10,8; krogla: 8. Fikula 15,46, H- Vravnik 14,06; višhia: 8. Vivod 200 cm; 4x100 m: 4. Kladivar (Medvešek, šlajkovec, Kocuvan, O- bal) 43,0; kopje- Špilar 64,90 m; 10 km hoja: I. .\Iale 49:19,6; 400 m ovire: 7. Obal 55,7. W Hladen 57,4; disk: 9. Leskovšek 45,90 m; 200 m: 3. Kocuvan 22,1; 3000 m steeple: 6. rečko 9:34,0; kladivo: 4. Bukovec 55,12 m; palica: 10.—11. terka 360 cm; 5000 m: 7. Podpečan 14;49,6; 4x400 m: 3. Kladivar 3:21,5; daljava: 8. Herman 673 cm, II.Slak 628 cm; ženske: 100 m: 3. Lubej 14,6; L'r bančičeva je bila zaradi dveh prehitrih startom diskvalificirana; 200 m: 7. Marolt 25,7; disk: ' Kastelic 36, 58 m; 800 m: 7. Urankar 2:15,8, 9- Samec 2:19,0; 4 x 1(K) m: 3. Kladivar 50,0; 100 m: 5.-7. Marolt 12,6, 8. Pavšer 12,7; krogla: 7. Ur- bančič 12,09; 1500 m: 3. Urankar 4:36,4 (nov r«; publlški članski rekord), 7 Samec 4:44,7 mladinski republiški rekord); 4 x 60 m: 5.—6. Kla- divar 30,4; kopje: 1. Urbančič 50,10. ^^jj^anfe le копбапо. |.^ovalci so odšli, zmagovalci ao mani, atadion ^übH slavnostno oblačilo. yglik dogodek za Celje je končan. jset let celjske atletike je prav z letošnjim l^vanjern dobilo tisto priznanje, ki si ga je tudi liižilo- fgicrnovalci so prišli in tekmovali. Borili so se in Iqal« odlične rezultate. Videli smo vesele in žalost- ^braze športnikov in trenerjev pa tudi gledalcev. ijgcek P® i® vseeno za vse dober. Srečanje Uju je bil ponovno praznik za vse: za mesto, atlete, ^tvene delavce, gledalce. prav vsi pa so prav z zadnjim tekmovanjem še Ij^jt dokazali, da imajo atletiko radi in da jo želijo jj,/ bodoče podpirati. pruštveni delavci so veseli pozornosti, ki jo je po- lila predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič; 50 jo pokazali ljudje iz ASAJa in AZS, predstavniki ^ineznih atletskih društev in nenazadnje delovne jgnizacije: AERO, Merx, Libela, Kovinotehna in mnogi Pri Novem tedniku smo se odločili, da pomagamo ¿ivarju zato, ker že dvajset let širi takšen šport, plemeniti človeka. Tekmovanje je končano. Celjski biser - atletika - pa po zadnjem tekmova- isveti še močneje, kot doslej! lek na 1.500 metrov je tokrat minil brez celjskega slavja, »ko leto smo bili navajeni, da je prav v tej disciplini zma- ral eden izmed celjskih atletov. Tokrat se je v finale uvr- ilsamo Simo Važič, ki pa na zaključni prireditvi ni sode- loval. V njegovi odsotnosti je zmagal Đordević. il Y " se je tokrat umak- t ц edini disciplini, ko se <1 ^^stil v finale, ni nasto- 9 nameček mu je prav tekmovanja v Stock- Ц odvzel državni re- 5000 metrov Nedo Hsp' Simo počasi odhaja pogosteje ga bomo vi- ^Inj celjskem stadionu v >oi{¡ ^oleki in s stcvarîco [ • ^«genda atleta je kon- čana ... Ena, dva, tri, štiri... Na stadionu je glasno, tekmoval- ci za skok v daljavo pa mo- rajo zmeriti daljino svojega zaleta. Roki na ušesa, stopa- lo ob stopalo in štejmo. Štetje mora biti natančno, kajti vsako pozabljeno na- šteto stopalo lahko pomeni pri skoku prestop. Vsak tek- movalec pa si želi dober re- zultat, ki je odvisen tudi od pravilno zmerjenega zaleta. Na startu sta stali skupaj: Darinka Samec, pionirka iz Celja in šele od letošnjega leta »prava« atletinja je sta- la poleg svetovne rekorder- ke Vere Nikolič. Slednja je z lahkoto zmagala, Urankar- jeva, ki jo vidimo na zgor- njem posnetku, kako teče skupaj z Nikolićevo, je v te- ku na 800 metrov dosegla osebni rekord (2:15,8), mla- da Samčeva pa je bila osma (2:19,0). Samčeva je med najbolj nadarjenimi atleti- njami na dolge proge v Ju- goslaviji. V nedeljo dopoldan je bila v hotelu Celeia svečana seja ob 20-Iet- nici samostojnega atletskega društva Kladivar. Na sprejemu je poleg najvidnejših predstavnikov Atletske zveze Slovenije in Jugoslavije, predstavnikov klubov in novinarjev bila navzoča tudi predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabič, ki jo na fotografiji vidimo, kako se pozdravlja s predsednikom Izvršnega odbora AZJ Milošom Velič- kovičein. Brez vodstva tekmovanja ne more uspeti nobeno tekmovanje. Te- lefoni, pisalni stroji, računalniki, zapisniki, razmnoževalni stroj. To so najvažnejši pripomočki, ki poleg ljudi omogočajo odlično vodenje prireditve. Tudi tokrat je vse šlo »kot po maslu«. Prireditev je bila organizirana tako, kot smo jo pri Celjanih navajeni, škoda, da tudi na stezi Kladivar tokrat ni dosegel tako dobrih rezultatov. Drugo zmago za Celjane .je osvojil Rudi Male, ki je premočno zmagal v hoji na 10 km. Male Je že 22 let ak- tivni atlet in eden najstarej- ših članov Kladivarja. Nje- gova specialnost je hoja, kjer je že več let nepremag- ljiv. Tudi njegova starost (37 let) ga ne ovira, da ne bi treniral, hodil in tekmo- val. Njegova vztrajnost je tudi simbol za vztrajnost Kladivarja. s finula poročajo: M. Božič. J. Sever, L. Srše, T. A rabi, J. Kuzma. (Nadaljevanje s prve strani) V vseh teh letih po vojni, predvsem pa zadnjih deset, pet- najst let, so ljudje na Kozjan- skem le s težavo prodrli s svo- jimi problemi v ospredje. Zara- di tako »uspelih« analiz o slo- venskem gospodarstvu, slovenski industriji in kmetijstvu, ki smo jih vedno znova prikazovali s splošno vpeljanimi povprečji, se je Kozjansko izgoibilo. Medtem ko je Slovenija s svojim gospodarstvom in indu- strijskim potencialom dolgo let bila omenjana kot dokaj »razvi- ta« republika, so področja, kot so Suha krajina, Prekmurje, Ha- loze in Kozjansko ostajala v senci. Prepuščena sama sebi, kot področja, ki smo se jih v nekem smislu sramovali, da sploh obstojajo, še danes s te- žavo spravimo na dan, da ima Slovenija, kot dokaj razvita re- publika (čeprav je prav to da- nes zelo vprašljivo) enako ne- razvita področja kot druge re- publike. Mi pa ali nismo znali ali hoteli to priznati. Toda ob tem, ko so v drugih republikah še kako priznavali takšna nerazi\àta ipodročja in jih z vso silo tudi s pomočjo širše družbe razvijali, so ostale naše pokrajine prepuščene same sebi, kot nujno zlo. V nekaterih nerazvitih predelih Slovenije so že pred leti ustrezne družbeno- politične organizacije spoznale, da nima smisla križem rok ča- kati na dan, ko bi naj njih po- dročje prišlo v »prvi plan«. Na Kozjanskem pa tudi za- radi razparceliranosti med ob- čine, največ je v upravljanju šmarske in šentjurske občine, ostalo pa v pristojnosti laške, sevniške, knške in brežiške, ni bilo moč voditi enotne politike razvoja. To tembolj ne, ker so tudi te občine s svojo 'ekonom- sko močjo dokaj šibke, šmar- ska in šentjurska pa v tej šib- kosti še posebej izstopata. ' Kozjanci so neštetokrat na raznih sejah in shodih očitali, češ, da nimajo »ljudi«, ki bi njihove probleme poznali in pre- nesli ustreznim republiškim or- ganom. V tej svoji nemoči in občutku zavrženosti so upirali prste na občino, istočasno pa se zavedali, da ima prav Kozjansko toliko »pomembnih« mož, kot malokatero področje. K tem niso niti šteli ljudi, ki so po- stali Kozjanci v času narodno- osvobodilne vojne. Prav tem pa gre največji očitek, da so po vojni na Kozjansko pozabili. Nešteto borcev, danes priznanih družbenopolitičnih delavcev se je v teh letih le malokrat vrnilo med Kozjance. Drži, da Kozjan- sko nima niti enega narodnega heroja, ne cest in hotelov, ven- dar so Kozjanci še danes pre- pričani, da bi sodila proslava 25. obletnice pohoda štirinajste in osvobodilnega gibanja na šta- jerskem bolj na Kozjansko kot Velenje. To tudi zato, ker bi denar, ki so ga vložili za orga- lizacjo te prireditve, kot vemo, ga je bilo na desetine milijonov, prispevale pa so ga tudi druge občine, pomenil za Kozjansko novi kilometer ceste, medtem, ko ga predstavlja za Velenje dodatni kilometer . .. Ne želim pogrevati že starih, preživelih in hvala bogu pozab- ljenih stvari, vendar je eko- nomsko res, da bi postavitev marsikaterega spomenika (tudi šole, ki so danes polprazne, po- litične tovarne ali odprti hlevi za živino) v nekaterih sosednjih občinah iste regije, pomenilo za Kozjance, seveda v obliki smo- trne ekonomske naložbe toliko, da danes ne bi partizanska mati na Kozjanskem dobivala toliko socialne podpore, kot znaša vstopnica za ogled cirkuške ali barske predstave! Danes sicer pravimo, da je bilo to za tisto obdobje razvoja nujno. To pra- .JANEZ SEVER vimo zato, da bi zaščitili mar- sikaterega funkcionarja, ki je takrat politično neodgovorno tej politiki botroval in danes poli- tično neodgovorno ne more ali noče sprejeti bede na Kozjan- skem, kot del resnične sloven- ske stvarnosti. Tudi tisti, ki so v teh letih živeli in vodili razvoj Kozjan- ske, pa so danes zaradi drugih, za družbo in politiko potrebnih položajev Kozjansko zapustili, nosijo del odgovornosti. Ni tež- ko pobrskati po ne še tako ош- menelih papirjih in med drugim ugotoviti, da so nekateri izmed njih prejemali na Kozjanskem tolikšne enomesečne štipendije, ki danes morajo zadostovati na primer za topel obrok malčkom ene cele šole ali pa petdesetim socialno ogroženim borcem, žal so tudi tisti, ki so v času svo- jega »vodenja« poskrbeli le za napredek svoje lastne izobrazbe obrnili Kozjanskemu hrbet v trenutku, ko bi mu laiiko ш morali največ dati. Toda za njih je v istem trenutku postalo to isto Kozjansko — »neperspektiv- no«. Inženir Pelikan, direktor žal- skega inštituta za hmeljarstvo, je v ra2^ovoru lepo pokazal na vzrok sedanjih razmer na Koz- janskem. V času namreč, ko trdimo, da je deset hektarski maksimum premajhen za razvoj sodobnega kmetijstva, na Koz- janskem pa je povprečna veli- kost kmetij okrog tri in pol hek- tarja, od tega je obdelovalne zemlje le polovica, je za »suhe- ga« ekonomista to področje ne- zanimivo, neperspektivno. Inž. Pelikan je s tem, da je razložil in naštel prav to smešno in ja- lovo politiko »povprečij«, z ža- lostjo ugotovil, da je Kozjansko žrtev po\фrečij. • Toda Kozjansko je žrtev tudi dosedanje politike mejaštva, za- čenši z občinskimi mejami. Pred leti so nekateri gospodarstveniki na ves glas opozarjali na ab- surd, da ima vsaka občina svojo kmetijsko zadrugo ali kombinat. '■'Na Kozjanskem, točneje v Šmar- ju in Šentjurju še danes niso uspeli obeh organizacij združiti, in kolikor vem, ttega problema niti ne poskušajo več rešiti. Bili smo priče, da so prepotreb- ni kmetijski stroji opravljali v drugi republiki razne usluge, medtem ko je Kozjansko vpilo po njih. Kmetijske organizacije so v zadnjem času v glaraem opustile sodelovanje z zasebnimi kmeti ter se raje in skoraj po- vsem posvetile trgovini. Načelnik za gospodarstvo sev- niške občine je neuradno v raz- govoru med drugim omenil tudi dejstvo, da dva sevniška kolek- tiva, »Jutranjka« in »Lisca«, v naslednjih letih morata doživeti (po sedanji ekonomski analizi in usmeritvi) velik razvoj. Dej- stvo pa je, da je sevniški bazen brez rezerv delorae sile. Na Kozjanskem je te delovne sile ogromno. In zakaj je potem ne bi črpali s Kozjanskega? To je težko, je pristavil nek funkcio- nar, kajti potem bi se kupna moč prelivala čez občinsko me- jo! ... O, to bi šlo, je nadalje- val, če bi res prišlo do združi- tev občin, pa bi Sevnica dobila del nerazvitega Kozjanskega ni nekoliko razvite Radeče. To bi se potem izenačilo... 2al je ta politika prisotna, posledice pa so neurejene ceste med Planino in Sevnico, ki naj bi »umetno« zadrževale ta odliv. Direktor ro- gaške steklarne in poslanec Dži- novski je omenil možnost zapo- slovanja v tem delovnem kolek- tivu, žal pa ta ne pride v po- štev, ker Je zaradi slabih cest prevoz ali ustanovitev nekega obrata ekonomsko neupravič- Ijiv ... In tako se je Kozjansko zna- šlo v začaranem krogu. V njem je že dolgo let. Rogaška ma- čehovsko gleda na Podčetrtek, šmarski kombinat na šentjur- skega, Sevnica na Planino — vse skupaj pa je tako majhno, da tega republika ne vidi. Kajti, danes je moč graditi in ustvar- jati s pomočjo republike le s so- udeležbo. Kolikšno soudeležbo pa zmoreta na primer ämarska in šentjurska občina, pa je na dlani. Ko ti spraskata na kup milijonček, jih imajo Kranj, Ve- lenje ali katera di-uga občina desetine ... Razlika v razvoju je očitna. In bo očitna. Franjo Lubej, predstaviiik celjske banke je v razgovoru opozoril na dejstvo, da je imela banka na razpolago ugodne in dokaj velike kredite za pomoč kmetom, pa vendar ni nihče teh kreditov izkori.stil. Njegovo začudenje je bilo veliko, začude- nje kmetov, ki po vsej verjet- nosti za to možnost niso vedeli, pa bo še večje. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da zdrave, predvsem pa sposobne sile že vrsto let zapuščajo Kozjansko, tistim stotinam polpismenih, ki ostajajo, pa ti krediti ne' bi mnogo koristili, žal. Ob vsem tem ne smemo mimo dejstva, da bo letos samo za šmarske borce končno priteklo nekaj milijonov za ureditev sta- novanj in drugih razmer. Ne smemo mimo ceste v Obsotelju, katere del bo končno asfaltiran. Sposobni posamezniki na Koz- janskem so dokazali, da znajo na svojem posest\4i gospodariti. Dosegajo lepe uspehe, ki opra- . vičujejo mnenje tistih gospodar- stvenikov, ki še danes trdijo, da so tudi investicije na Koz- janskem — rentabilne. Toda,^če širša skupnost tega ne bo dou- mela in sprejela drugačnega od- nosa do posameznih področij in končno priznala, da je tudi v Sloveniji dokaj' nerazvitih po- dročij, se bomo lahko še mnogo let utapljali v upanju, ki ga r/.- šimo od Vinice, Svete gore in Leaidave, da je rešitev v — tu- rizmu ... Razgovor pod staro 'turško li- po sicer ni ponudil rešitev, to ni bil niti namen, je pa v res- nici doprinesel k temu, da je Slovenija že in še bo slišala o problemih, za katere je očitno, da se jih zaradi sramu otepa. PRVI KORAK K URESNIČEVANJU SKLEPOV OSME SEJE NAJODGOVORNEJŠI SEZNANJENI NEKATERIM SO STALIŠČA ZK, KOT KAŽE DRUGORAZREDNA ZADEVA Minuli teden je občinski ko- mite v c:elju sklical sekretarje organizacij in grup ter direktor- je delovnih organizacij. Že dne- vni red posveta bi moral vzbu- diti zanimanje vabljenih, kajti uvodoma je sekretar sekretaria- ta CK ZKS ing. Andrej Marine govoril o stališčih zadnje seje CK ZKS o nadaljnjem razmerju samoupravljanja, razložil je ne katere najbistvenejše sestavine na omenjeni seji sprejetega do- kumenta. Za Marincem je poli- tični sekretar občinskega komi- teja ZKS Štefan Korošec razlo- žil stališča, ki so bila sprejeta na 8. seji občinske konference ZK, ko so razpravljali o kadrov- ski politiki v celjski ojjčini. Ob tej priložnosti so razdelili tudi natisnjena stališča, vendar je bila na posvetovanju dana mož- nost, da v razpravi razčistijo morebitne nejasnosti, kar ob pa- sivnem prebiranju dokimienta ni mogoče. Razprava je bila dokaj živah- na, zlasti o kadrovskih vpraša- njih. Toda ni bilo prispevkov k razpravi iz naših največjih ko- lektivov, kjer so kadrovski pro- blemi najbolj pereči, kajti iz teh kolektivov tudi ni bjlo najodgo- vornejših, namreč direktorjev. Tudi o dejstvu, da v Celju ne konča osemletke tretjina otrok, ni bilo mogoče razpravljati, ker ni bilo od petih direktorjev na seji nobenega. Älnenja o tem, ali je bila ude- ležba na posvetu, ki je pravza- prav bil prvi korak k uresnij, vanju sklepov 8. seje, so na. Nekateri pravijo, da je bi »še kar« dobra, drugi da je J raz pasivnosti in omalovaže; nja nalog ZK s strani določen ga števila najodgovornejših ij di v delovnih organizacijah, veliki večini tudi članov ZK.' No oglejmo si zadevo: Na p, svet je bilo vabljenih 68 dire torjev. Na posvet je prišlo 25 d:«j torjev osebno, 27 pa jüi je џ slalo svoje namestnike ali ko| drugega. 16 direktorjev pa svoje od« nosti ni niti opravičilo, niti nj poslali zamenjave. Vprašanje ostaja, ali so ? opravičeno odsotni, razen deja sko, fizično odsotnih, imeli q res tako neizogibno važne гаф ve? Vprašanje je, kaj menijo i prizadevanjih ZK oni, ki so p« svet enostavno ignorirali. Ne biti navzoč na sestanki take teže lahko pomeni, dai volje, da bi posliišali moi«l!f res neprijetne trditve, kei ¡в pač ni mogoče ovreči. Ne t navzoč pa pomeni tudi taktiii potezo, ki se kaj rada po javi pozneje v začudenem vpn šanju na opozorilo, da ni a storjenega: »Oprostite,, jaz o tem nič t vem, nisem bil navzoč na sest« ku in če bi bil, bi že razložiU se s sprejetimi stališči v celc ne morem strinjati.« .1.8 Na zadnji seji upravnega od- bora še bolj pa na občnem zbo- ru naše zveze je bilo govora o cestah. Največ pritožb je bilo zaradi prepočasne graditve, del- no pa tudi zaradi slabega vzdr- ževanja, predvsem cest III. in IV. reda. Občni zbor je v zvezi s tem sprejel resolucijo s katero apelira na vse dejav- nike, da se končno zavzamejo za hitrejšo gradnjo in boljše vzdrževanje cest na celjskem turističnem območju, ki obsega območje občin Celje, Žalec, Mo- zirje, Velenje, Šentjur, Laško in Šmarje pri Jelšah. V prvi vrsti se obračamo na republiški cest- ni sklad, za katerega smatramo, da se je za naše področje pre- malo angažiral, saj se drugače res ni mogoče izraziti, ko danes po 25 letih še vedno ni asfalti- rana nobena cesta do sosednje republike Hrvatske niti cesta v Logarsko dolino in ko je vozi- šče ceste Celje—Maribor izredno slabo vzdrževano in nedovoljno obnovljeno. O slabem vzdrževa- nju cest III. in IV. reda sploh ne govorimo, čeprav so tudi ce- ste III. in IV. reda, .še posebno na določenih relacijah turistih pomembne,, a so na žalost ! makadamske in za osebna ® toma vozila komaj prevodi Naj omenimo samo nekatere 5 ristično pomembne ceste: ® mec—Vitanje, Rimske toplici Jurklošter—Planina, Crneli«^ Dobje—Planina, cesta v Коч Gornji grad—Kamnik itd. ^ v7držno je tudi stanje ce« Slov. Bistrica—Podplat, Ki ^ osnovna komunikacija za f® stično Rogaško Slatino in da I 5 letih še vedno nista asfalti* na oba klanca na cesti Celfi Rogaška Slatina. Skrajno ^ je stanje ceste Celje—Rinf toplice, Mestinje—Atomske tôP ce—Kumrovec ter še ostalih P membnih cest. S to resolucijo želimo o^ riti vse dejavnike na sk'^ slabo stanje cest na turističnem področju s ргр™ da se zavzamejo za hitrejše ševanje tega problema. čani smo, da bi se dalo z jim angažiranjem vseh P^® nüi več storiti, kakor pa s® storilo. ^ Predsednik J;;. Rado J^ SODOBNI ALKIMISTI ^^^Ijevanje s prve strani ^gg Kaže, da je še danes mar- •lido prepričan, da so razna me- f'jgj.jenja najdonosnejše delo, ^ ¿vsem, če pri tem ni treba ''Lati lastnega dela. Vse pogo- .ajše malverzacije in goljufije potrjujejo, {(ot rečeno je na pomolu ena naj- ^jili afer po vojni z malverza- 'iiaiTii ^ zvezi s kositrom, žal je jg tako, da tudi na celjskem ^j-očju živi mnogo ljudi, ki ^ za vsako ceno hitro oboga- jg^j. Toda na istem območju ¿giajo tudi ljudje, ki se trudijo, ^ te Ijndi odkrijejo in razkrin- џ]0. Tu mislimo na delavce mi- jlpe in UJV, ki v zadnjem času J velikim uspehom kronajo svo- je delo. Sicer pa pojdimo po vrsti. Na nekem poslovnem potovanju se jrečata dva poslovna človeka. Ta- ¡[0, kot je to med poslovnimi ljudmi običaj, beseda k besedi, nekaj o tem, nekaj o onem pro- i biemu, nekaj obljub, zatem do- I iovor, stisk rok in zadeva je sklenjena. Kupčija. ))Z Ernestom Krainaršićem, predstavnikom Zanatstva iz Bi- haća sva se srečala na nekem poslovnem potovanju. Takrat sva T razgovoru prišla na temo v zvezi s prodajo kositra,« nam je po telefonu osvetlil nekaj stvari Emil Koprive, vodja prodajne enote v KK Šentjur. Po vsej verjetnosti E. Koprive ni imel niti pojma, kakšen načrt s tem kositrom roji po glavi E. Kra- maršiču. Kaj^i E. Kramaršič, nekdanji uslužbenec Bazena v Velenju, zdaj predstaTOik pod- jetja Zanatstvo iz Bihaća, ni kar tako. Spomnil se je na Rajka Grenka, ki je ponujal svoje spo- sobnosti in usluge Bazenu, sku- s svakom imata obrt za av- içrevoznistvo, sam pa naj bi iKramaršiča skonstruiral stroj ¡1 izdelavo nekega orodja, ki ß Kramaršić seveda ni prodal, ■liti plačal. No in za proti uslugo bi naj zdaj Kramaršič za ta dva kooperanta poskrbel za dober prevoz. Šlo je Za kositer, ki ga uva- žamo z Malaje. Toda poleg pre- voza bi naj Grenko poizvedel, če je kje okoli Celja kakšen li- var, ki bi naj kositru »prilil« nekaj svmca. Grenko se je spom- nil na nekdanjega sodelavca v TI' Prebold, na Vlada Skoka, ta ï>a jim je svetoval Alojza Ter- glava, obratovodja v vitanjski tovarni, ki ima popoldansko obrt. »OPLEMENITENJE KOSITRA« »Nekega dne je prišel k meni Vlado Skok in Rajko Grenko, oba sta iz Prebolda in me na- prosila, če bi za neko podjetje delal. Povedal sem, da za pod- jetja ne smem delati, ker imam le popoldansko obrt, nato sta mi zagotovila, da bodo tako uredili, da bom delal za privatnika. Po- vedala sta mi, da bi naj kositru prilil svinec. To da baje rabijo za embalažo konzerv. Sam sem sicer nekoliko dvomil v to iz- javo, vendar mi je Grenko vse dvome razblinil z izjavo, da je vse v redu z zakonodajo, saj de- lajo po naročilu nekega podjetja iz Bosne. Meni naj bi plačevali z gotovino. In tako je čez nekaj dni pripeljal prvi kamion v Vi- tanje kositer in nato še .svinec, koks. Ker ni bilo v zimskih dneh drugega dela, denar pa ve- dno rabiš, sem podkuril pač v moji majhni livarni in napravil za poskušnjo odlitek. Toda pri ceni se nismo ujeli. Jaz sem za- hteval 200 din, oni pa so spre- jeli le sto. No pa bi tudi tako šlo. Delati je bilo treba hudo. Trdo. Pomagali so mi žena in dva soseda. Delali smo cele dne- ve in noči. To ni šala v taki provizorični peči cxlliti toliko ton zlitine . . .« Točno. Prelivali so vse proste dni in noči. Najprej so dolivali kositru na štirideset kilogramov osemnajst kilogramov svinca, nato kar dvajset. Tako so prelili 22 ton, ki sta jih Randl in Gren- ko sproti odvažala. Toda Tergla- vu niso izplačali vsega dela. Odpravili so gaz 1,280.000 din in ostali dolžni skoraj enako vso- to. Ker so Terglavu obljubljali. da bo tega dela čez vse leto, je že razmišljal o razširitvi svoje livarne, ki jo ima v neki šupi ob Hudinji, streljaj pod livarno, v kateri je zaposlen. Terglav Je poskrbel, da je bila na vsak odlitek vtisnjena ozna- ka, ki baje predstavlja tovarni- ško oznako čistoče in izvora. Grenko in Randl pa bi naj za- služila s prevozom tega »kosit- ra«. Ta kositer je bil namreč vzrok za dogovor s predstavni- kom KK Šentjur, ki ga je za 52 milijonov tudi odkupil in za 54 milijonov preprodal podjetju Si- pad v Zagrebu. Randl in Gren- ko pa »kositra« nista vozila v Zagreb, temveč kar v Beograd, ker ga je niedtem Šipad že pre- prodal . .. VERIGA PREKUPČEVANJA Podjetje Zimatstvo je torej preko Kramaršiča prodalo kosi- ter, ki ga je Kramaršičeva sku- pina oplemenitila, šentjurskemu kombinatu, ta pa ob zaslužku ši- padu. Ta je ob dobri marži pro- dalo to zlitino Tehnomaterialu v Beograd, ta pa Industromateria- lu v Beogradu. Od Industroma- teriala, ki je seveda s kositrom zopet zaslužil, je odkupilo vso količino zopet — Zanatstvo, ki ga je preko Rudnika Kragujevac, Angroservisa v Visokem in Teh- nometala v Beogradu prodalo Slobodi v Topoli. Tu so ta »ko- siter« pretopili v — bron ... Medtem je Industromaterial iz Beograda, ki je »kositer« odku- pilo od Tehnomateriala sprožilo reklamacijo, češ. da kupljeni kositer ni čisti kositer. Toda kljub temu je ta nečisti kositer prodalo kot čisti kositer naprej. S tem Industromaterialu ni bilo treba kupljenega »kositra« pla- čati Tehnomaterialu. Tehnoma- terial pa je reklamiral Šipadu, ta pa Šentjurju. Ker je edini Šent- jur kupljeno blago plačal, vsi ostali pa ne, je bil trenutno brez milijonov. KK Šentjur je spro- žil v Sarajevu po izjavi Kopriv- ca mandatno t.i>žbo proti šipadu, ki pa so jo zdaj ustavili, ker se je zadeva v vsej svoji pokvarje- nosti zažela odkrivati. Kljub temu pa KK Šentjur še vedno nima odmrznjenih 52 milijonov, kolikor jih je plačal. Ta vsota pa tudi za KK v Šentjurju nekaj pomeni, če že ne za šentjiirsko in kozjansko kmetijstvo! Toda s pretopitvijo »kositra«, ki so ga baje medtem »še ople- menitili« s svincem, tako, da je bilo že več svinca kot kositra, s tem pa zaslužek mnogo večji, so ta bron (v bronu sploh ne sme biti svinca, če pa že, pa iz- redno malo) iz Topole prodali Rekordu v Skopje, ta pa — ne- verjetno, mar ne — zopet Zanat- stvu in Bihača. No, to je nato ves »bron« prodalo zopet Industro- materialu v Beograd, ta pa v Italijo. Toda Italijani kljub vsemu niso tako naivni in niso ugriznili v ta »jugoslovanski bron« . . . Medtem, ko so delavci milice ter Ferdo Kukovec, Stane Reisin- ger in Çranc Slak. vsi delavci UJV v Celju še lovili niti o tej neverjetni preprodaji, pa je v Prebold prišla prva in druga po- šiljka bronze, ki jo je Kramar- šič za Zanatstvo kupil pri Jeklo- tehni v Mariboru, prodali pa bi jo naj Surovini iz Maribora, kot odpadni material, izkupiček pa bi obdržala Randl in Grenko ter si s tem poravnala stroške pre- vozov. »Toda bronze je zdaj okrog H ton, torej za približno 25 milijo- nov, Zanatstvo pa nama dolguje le okrog devet milijonov. To je za prevoze in za skladiščenje, kajti pri nas smo robo tudi skladiščili,« nam je pripovedoval Rajko Grenko doma (Tone Randl je v preiskovalnem zaporu'). »Ne vem zakaj je Tone v zaporu, ko pa UJV razpolaga z vsemi papirji. Midva sva čista, saj imava vse črno na belem . . .« J. SEVER Foto: A. SRŠE »Mi smo čisti,« pravi Rajko Grenko, strojni tehnik, zdaj avtoprevoznik doma iz Dolenje vasi pri Preboldu. »Ne razu- mem, zakaj je svak Tone v zaporu, saj imava vse račune. Tista bronza v šupi pa ni vsa za naju ...« Iz konservativnega Maril)ora je zrasla nova krščan- sko-sociahia smer, iz liberalnega Clelja pa novo narodno- napredno politično gibanje. Ob državnozborskili volitvah lela 1907 so sloguši sicer še enkrat poskušali združiti oba tabora v volilni borbi, vendar brezuspešno. Na volitvah sta nii^topili samostojno Narodnonapredna stranka pod vodstvom dr. Vekoslava Kukovca ter Slovenska l,jiil- nila obveznosti do temeljne izobraževalne skupnosti. Med. tem ko znaša ta dolg 747 ti- soč din, bo po odbitku posa- meznih postavk na koncu o- stalo še 192 tisoč din primanj. kljaja, ki ga bodo sanirali, ko bo možnosti preučila poseb- na komisija občinske skup- ščine. Tako bo občina izpolnila obveznosti do šolstva v viši- ni 3 miljone 90 tisoč din, med. tem ko bo republiška izobra- ževalna skupnost prispevala več kot 5 milijonov din. V razpravi so menili, da bo preučiti tudi stroške v poslo- vanju občinske uprave, če- prav ne kaže, da bi bili ti previsoki. Obveljalo je tudi mnenje, da rebalans proraču- na ne sme prizadeti aociabie službe. SLAVJE V SEDLARJEVEM Letošnje praznovanje Dne- va borca bodo Obsoteljčani z velikim slavjem praznovali v Sedlarjevem. Pričakujejo, da se bodo slavja udeležili poleg nekdanjih borcev, ak- tivistov in kurirjev z obeh strani Sotle tudi občani ce- lotne Kozjanske. Na Dan bor- ca bo svečana predaja »maš- tu bratstva«, ki so ga zgradi- le enote armade, financirale pa občine z obeh strani Sot- le. Most je zgrajen skoraj na istem mestu, kot je pred 25 leti prekoračila Sotlo legendarna štirinajsta. OTVORITEV VODOVODA Občani Obsotelja so ob le- tošnjem praznovanju Dneva borcev priipravili še eno svečanost, ki pomeni za velik del Obsotelja mnogo. Kot smo že poročali, bo na pred- večer praznovanja v Polju ob Sotli velika svečanost ob ot- voritvi vodovoda, s pomoč- jo katerega je dobilo Južno Obsotelje zdravo, pitno -;o- do. Denar za vodovod so prispevali občani in občin- s>ka skupščina v Šmarju. ŠENTJUR LETOVANJE ŠENTJURSKIH OTROK 25. junija je v ÖSSR odpo- tovalo sedem otrok na štiri- najstdnevno letovanje v leto- višče Plasy. Avgusta pa bo v Rovinju letovalo še 170 šent- jurskih otrok, Mič ADAPTACIJA ŠOLSKIH PROSTOROV Temeljna izobraževalna sku- pnost šentjurske občine je zagotovila sredstva za adap- tacijo šolskih poslopij in iz- popolnitev šolskih kuhinj z manjkajočo opremo. Ta sred- stva bodo omogočila izdelavo centralne kurjave v osnoraih šolah Šentjur in Ponikva ter adaptacijo šolskih prostorov na Pre vor ju in Dob ju. Mič CESTA ZDAJ ZNOSNA Cesta Cmolica—Pl an ina— Sevnica, ki že dalj časa slovi kot ena najslabših na tem območju, je pred kratkim do meje s sevniško občino bila plužena tako, da je vožnja na tej relaciji zdaj — zno- sna, seveda, če bodo čimprej uredili tudi obcestne jarke, sicer pa bo prvi večji naliv cesto vrnil v prej.šnje stanje. Mič GOSTINSKI LOKAL NA ŽUSMU stari grad Zusem je v svoji neposredni bližini konč- no dobil majhen gostinski lo- kal. Glede na to, da je do njega speljana zelo dobra makadamska cesta, turistom in ljubiteljem starin bosta bi- vanje v njegovi okolici olep- šala še domača kapljica in prigrizek. Mič MALI INTERVJU Sprašuje Janez Sever odgovarja Janko Jazbinšek poslovodja samopostrežnioe na Planini. Janko, vi ste ?je skoraj de- set let na Planini. Torej ste prišli sem še v času, ko je bila naša trgovina v razvoju. Kaj menite o teh razlikah? »Po končanem uku sem služboval po Dolenjski in Po- savju, dokler se nisem »umi- ril« na Planini. Vsa ta leta sem shižboval v prodajalnah, ki so v manjših krajih, torej so služile za osnovno oskrbo prebivalstva. Razlika med nekdanjimi trgovinami in da- nes je ogromna. Ne smemo pozabiti, da v času mojega šolanja in v prvih letih slu- žbovanja še ni bilo moč ku- piti niti slabo polovico stva- ri, ki jih že leta sem več ne pogrešamo.« — Planinci menijo, da gre velika zasluga za gradnjo no- ve samopostrežnice na Pla- nini prav vam. Mimogrede povedano, ta samopostrežnica je najmodernejša na Kozjan- skem. »En sam človek ne more narediti mnogo. Drži pa, da sem se trudil, da bi stala na Planini samopostrežna trgo- vina. K tej težnji me je si- lil tudi ekonomski račun. Pla- nina ima veliko potrošniško zaledje brez sodobnih loka- lov. Marsikdo je še danes prepričan, da je na podeže- lju uspešnejši lokal s klasič- no strežbo. Mi na Planini do- kazujemo nasprotno. — Odliv ali priliv kupne moči, torej potrošnikov je v veliki meri odvisen od strež- be. Kaj menite? »Nedvomno. Poglejte, nas na Planini obdajajo lokali is- teg'a podjetja in vendar smo uspeli, da se del potrošnikov obrača k nam, kar je razum- ljivo, že zaradi izbire.« — Pred leti smo slišali, da se potrošniki raje odpravljajo v večja mesta, v vašem pri- meru v Celje, da se oskrbe s potrebnim. Ali se to še zdaj dogaja? »S Planine je mnogo obča- nov zaposlenih v Celju in Štorah. Ti mogoče še zdaj nakupujejo v Celju, čeprav razlik v ceni več ni. Večidel pa že iščejo uslug pri nas. Naši kmetovalci, ki se le s težavo odpravijo v mesto, pa samo zaradi nakupa to ne store. Poskušamo jim nam- reč z izborom blaga to iz.su- bo časa in nepotrebne stro- ške prikrajšati.« — V letih so vas Planinci in okoliški občani vzljubili. Kot smo slišali, pa se vi od- pravljate drugam. Zakaj? »Će bi bil sam, se ne bi od- ločil za drugi kraj. Tako pa imam družino in otroke, tre- ba je razmišljati o šolanju otrok, tu na Planini pa vsaj za otroke ni perspektive, po- leg tega pa pride šolanje pre- drago. če bi se otroci namreč vozili v Celje. Vprašanje zase pa je tudi uspeh. Resnici na ljubo moram povedati, da se s težavo odpravljam s Pla- nine, ker živijo tu ljudje, s katerimi je prijetno delati, žal človek ne more misliti le nase.« ZID, KI S( RUŠIL 2S| Med vojno so Par, nirali most, ki voa homnico pred Maj^ v smeri proti Lašit^,;'' šče je takrat odnes'" ostala pa sta obrei¿ ka, ki sta še nap^ namenu. Pred dnevi eden teh opornih л šil v potok in ga za! ve. kdo je bil bolj ten. zid, ki je tak» vztrajal aH vsi, ki • namesto večjih pj^ morali spet zgraditi, besedi in pomenu. cvetljičnja v NOVI OBL Upravno poslopje C škem je menda najbi žami ozaljšana hiša v í Zdaj so poleg гаЦ oknih naredili še nei stavbo so postavili^ vih debel stesana ij lesenih nogah, vanje dili bujno cvetoče roj da, praznik piva ine pred vrati . .. IMENA ULIC, C TRGOV IN SOS Na minuli seji skupščine je bil predlog o imenovanj cest, trgov in sosfâk močju mesta Laško, imelo dosedaj že nadi vilk, ki pa so mo»; šane, da jih je nep* težko najti. Mesto Ijaško je rai na: 4 ceste, 4 trge, 2 nabrežji, 1 pot t«r seske. S trgi se je U dolžilo pomembnim iz preteklosti mesta bili: Trubar, Aškerc, in ValvazoT. MERILA ZA DE Pl ^ PEVKA ZA DÍTEV STANO BORCEM v Laškem je bil s? lok, ki vsebuje meril deljevanje denarnih za gradnjo sranovaлj NOV, za nakup, ai ali gradnjo. Merila s na po naslednjih k čas udeležbe v N0\ vanjske razmere, zdr stanje, število družin nov in socialne razm^ 'REČIŠKI LO^ RAZVILI PRA Lovci družine v B< Laškem so v nedelj- svoj prapor. Svečano udeležilo veliko žin iz laške in sosepešm tudi iz- fimovine, so na- stopili tudi domačini z do- mačimi konji in sicer v se- dlu ter z vpregami. Nastopu konj je sledil na- stop celjskega društva za vzgojo športnih in službenih psov. Več kot pol ure je trajalo, da so gledalci nare- dili toliko prostora, da se je prireditev lahko začela. Na takšne ljubitelje živali, kot so bili tu, udeleženci še niso naleteli. Vsak je hotel biti čim bliže ... .... Podobno se je potem pripetilo pri šankih. čerav- no ni bilo sončno, je ljudi le zažejalo in nekateri so si žejo gasili tja do polno- či ob spodbudi godbe za ples, UREDILI GASILSKI DOM Gasilsko društvo Parižlje — Topovlje velja za eno najde- lavnejših tovrstnih društev v občini. S prostovoljnim de- lom članov in s pomočjo va- ščanov so uredili gasilski dom in kupili novo motor- no brizgalno. Razmišljajo tu- di o tem, da bi kupili gasil- ski avto. Člani se redno ude- ležujejo gasilskih vaj in tek- movanj. č. A. PLANINA RAZVITJE PRAPORA 20. julija bo pri lovskem domu na Bohorju, ki so ga dogradili lansko leto, v okvi- ru dneva vstaje, razvitje pra- pora lovske planin.ske družine pod pokroviteljstvom pod- predsednika SRS Jožeta Bri- ja. Prapor bo razvil predsed- nik republiške zveze, general, ni polkovnik Pehaček. Prapor doslej že ima 8 bo- trov in več kot 70 zlatih žeb- ljičkov. Mič LOVCI IN TURIZEM Planinski lovci se vključu- jejo v turizem na ta način, da bodo začeli oddajati turi- stom svoj dom na Bohorju. Dom ima kuhinjo, dnevno sobo in spalnico s 3 poste- ljami, kot tudi garažo za dva osebna avtomobila. Bi- vanje v domu bo posebno za- nimivo v juliju, ko bodo v okolici dozorele maline, kate- rih je zelo veliko. Mič HRASTNIK UREJANJE VODOVODA Konec avgusta bo pritekla voda izpod Mrzlice preko čeč v Hrastnik. Zmogljivosti tega zajetja so znatne in bo moč poslej nemoteno preskrbora- ti potrošnike zvodo. Seveda ti potrošnike 7. vodo. Seveda še veliko dela v zvezi z do- končno ureditvijo tega pro- blema. Zgraditi bodo miorali še en rezervoar na rudniku, položiti novo vodovodno om- režje, ker je staro dotrajano, urediti vodovodne cevi na Do- lu in za.menjati stare cevi v Spodnjem in srednjem delu Hrastnika. Na komunalnem podjetju so izračunali, da bi za popolno ureditev vodovod- nega omrežja v Hrastniku in na Dolu potrebovali okrog 4 milijone din. Doslej pa so vložili za zajetje in ostala dela nad poldrug milijon din. »SUAJEVCI« V NOVIH PROSTORIH Pred kratkim so v podjetju »•Sijaj« izročili svojemu na- menu novo tovarniško po- I slopje. Zgradili so ga v do- brem letu, celotna investicija pa je presegla planirane iz- datke in ie znnšala nad 1 mi-- lijon 300.000 din. Za ta hrast- niški kolektiv pomenijo no- vi proizvodni in deloma tudi skladiščni prostori večje mož- nosti za nadaljnji razmah proizvodnje. Seveda pa sO tudi delovni pogoji v novem obratu znatno boljši kot v starih delavnicah. Kolektiv bo letos presegel planiran obseg fizične in vrednostne proiz- vodnje. POČITNICE OTROK IN ODDIH ODRASLIH Za številne mlade ljudi v tej zasavski občini so se za- čele poletne počitnice v zna- menju priprav na letovanje ob morju. Pravzaprav je prva skupina okrr^ 70 otrok že odpotovala na istrsko obalo v Vrsar, kjer je občinska zA^eza DPM uredila otroško naselje, neposredno ob na- selju sindikalne skupnosti Hrastnika. Do konca avgusta se bo na letovanju zvrstilo okrog tristo šolarjev, naj- manj dvajcrat toliko pa jih bo letovalo s svojimi starši, prav tako v Vrsarju in v Por- torožu ter Bohinju. Nekaj rudarskih družin pa se je odločilo prebiti del dopusta na Kalu. Za letovanje ob morju je bilo letos v Hrast> niku izredno veliko zanima- nje in so vse zmogljivosti v Vrsarju in Portorožu dO kraja zasedene. (m v) KUNJlCh NI SPORA, KI NI REŠLJIV Spor med kmetijsko zadru- go v Slovenskih Konjicah m krajevno skupnostjo v Vita- nju glede prodaje nekaterih zemljišč je dobil svoj epilog tudi na seji občinske skup- ščine. To vsekakor ni zadnji odmev, je pa zato važen pri- spevek v primeru, ki je pre- več raabuiril nekatere lokalne činitelje v Vitanju pa tudi si- cer odprl problem, ki bi ga ne bilo treba, č^ bi se ljud- je med .seboj odkrito pogo- varjali s težnjo, da vsa vpra- šanja zadovoljivo rešijo. To pa je odlika, ki jo veli- kokrat pogrešamo, pa ne sa- mo v tem primeru, marveč tudi sicer. Zaostrovanje od- nosov ne vodi nikamor, zato ttidi ukrep kmetijske zadru- ge, ki je baje odpovedala po- slovni prostor vitanjski trgo- vini, ni prišel v pravem času, saj zveni kot odgovor na vi- tanjsko reakcijo glede proda- je zemljišč, pa čeprav s tem nima nobene z^eze. Toda ven- dar, ljudje iščejo vzroke in odgovore na različna dejanja, jih med seboj povezujejo in sklepajo. Skupščina občine Slovenske Konjice je priporočila kme- tijski zadiiigi, da zaenkrat ustavi prodajo zemljišč, v ko. Ukor pa bi prišla v poštev, naj bo prvi ponudnik krajev- na skupnost v Vitanju. Kmetijska zadruga bo ta dogovor zagotovo spoštovala, toda navzlic temu se mora- mo sprijazniti z dejstvom, da bo zadruga tudi v naprej pro- dajala nekatere parcele pa ne samo v Vitanju, marveč tudi drugje in to tiste, k.i ji ne pomenijo veliko ali nič v proizvodnem procesu. Taki ukrepi so nujni in je veliko bolje, da dobi takšno zemljo človek, ki bo iz nje vendarle nekaj iztisnil, kot da stoji ne- obdelana in povzroča samo negodovanje. Na vsak način pa bo tudi predvideni sestanek v Vita- nju razkril problem, ki je nastal okoli prodaje zemlje in razčistil še druga vpraša- nja, ki mučijo tamošnje ljudi. M. B. INDUSTRIJA - HRBTENICA OBČINE Na tretji redni seji članov obeh zborov konjiške občin- ske skupščine so sprejeli ne- kaj pomembnih odlokov, med njimi tudi odlok o ustanovi- tvi sklada za reševanje stano, vanjskih vprašanj udeležencev NOB. Poleg tega so potrdili najvišje maloprodajne cene za VSe vrste mesa. Razprava o njem pa je opozorila na zahtevo, da kmetijska zidru- ga čimprej usposobi klavni co in tako zagotovi konjiške- mu območju solidno kvalite to mesa, vsekakor pa boljšo od sedanje in primerne cene. Informacija o gospodarskih gibanjih lani in letos pp je ugotovila, da je zlasti indu- strija v konjiški občini na prag-u novega razmaha 'n da so letošnji rezultati nai vse- mi predvideA'anji. Žal pa go spodarske organizacije še vedno hromi precejšnja med- sebojna zadolženost. Med in- du.strijskimi podjetji sto;i na prvem mestu Konus, ki se pripravlja na nove korake na- prej. Z enakimi in podobni- mi načrti se ukvarja.io tudi pri lesno industrijskem kom- binatu v Konjicah in ne nazad- nje pri zreški kovaški indu- striji, ki se počasi otresa spon, ki so jo vezale in sto- pa na novo proizvodno in po- slovno pot. Skupščina je prav za ta kolektiva najela tudi občinsko posojilo v znesku enega milijona za sanacijo. , M B I MALA ANKETA PETROVČAM DOBRODOŠEL PRAZNIK Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Žalec, ki je letos v Petrovčah, je kraju prinesel mno- go dobrega, velika napredek. Dobre štiri kilometre novih cest, vodovode v Zaloški Gorici in v Levcu, prenovljeno dvorano v zadružnem domu, nov spo- menik NOV in še marsikaj. Občani so za vse to zbrali okoli 20 starih milijonov, s sred-s-tvi občine in podjetij pa je bilo vloženih okoli 80 starih milijo- nov. Slučajnostna mala anketa po Petrovčah in bliž- nji okolici nam odkriva še naslednje podrobnosti: ZORAN prof. RAZBOR- SEK, predsednik krajeiv- ne skupnosti Petrovče. Praznik je pripomogel h kiomunalnd ureditvi kraja- Ln nekaterih okoliških naselij. Veliko so prispe- vali ljudje sami, veliko kolektivi. Prispevek »Iz- letniki« k ureditvi posta- jališč in čakalnih utic pa je brez dvoma preskromen v primerjavi s prispevki občanov in ostalih podje- tij. ZINKA NARAKS, pos- lovodkinja trgovine »Sa- vinjski magazin«: Nisem ravno Pefcrovčanka, pa tu- di daleč od tod ne. Da, naše podjetje je prispeva- lo svoj delež. Mislim, da je največja pridobitev kra- je todiko novih oeiroma asfaltiranih cest in pa močno olepšana vas. Tu- di dolgčas nam v teh dneh nd, ker je toliko prire- ditev. Kaj v bodoče? Mi- slim, da bo še najbolj potrebna obnovljena šo- la. VINKO ZUPANC, kmet iz Dobriče vasi: V naši vasi smo že lani na refe- rendumu sWenili urediti cesto. Prisipevke smo da- jali po višini davčne os- nove, po vozilih, ki jih imamo (od mopedov in traktorjev). Kaj bi še bi- lo treba? Mostove, ki smo jih sami zgradili, so nam zdaj prevozniki, ki vozi- jo gramjoz, popolnoma po- lomili. Nai iib tudi pop- ravijo! SLAVKO PINTAR, Dob- riša vas: To, da imamo zdaj iz Petrove tri metre široko asfaltno cesto, po vasi pa še dva ožja asfalt- na kraka, je za vas velik napredek. Cesta je bila o- biipno jamasta in kdor Je nI prej občutil pod kole- si, ne ve za spremembo. Moram reči, da smo za po.>eben trud tor,'arišema Rotarju in Virt.iču zelo hvale^'1. AIjOJZ VIRTIč, uslužbe- nec bolni-" ^H-• Novo Č!-'- Ije: Lanskoletni referen- dum je rodil uspeh. Po leg ceste, po kateri ste se pripeljali, smo zgradil: tudi glavni vod bodoče vaške kanalizacije. Le-tii bo pn,'a na vrsti, za njo pa še marsikaj, saj dela te vTsie tudi po vaseh ne zmanjka. Čaka nas tudi ureditev vaške gmajne, ki je zaščitena, pa ureditev ootoka za vasijo, in še in še.. Toliko in še marsikaj so povedali občani, zado- voljni, da je z njihovo pomočjo le precej narejene- ga, marsikaj, na kar bi sicer še dolgo čakali. Torej dobrodošel praznik ... TAP R A'V I NU*^ A ¿IE L I-ïvii Cplembhe - Shelfiji. .PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV COPERNICA, ŽUPNIKOVA KUHARICA Danaanes pojmujemo pro- blem čarovništva čisto dru- gače, kakor so to pojmovali stari m nekdanji rodovi. Ne- kdaj so mnogokrat popolno- ma po nedolžnem koga osu- mili čarovništva. Ce je bila na primer kakšna starejša ženska grdega, ostarelega obraza, je gotovo bili coper- nica. Pa tudi mlajše so več- krat kar na lepem osumili čarovništva. Bilo je v župniji Razbor pri Zidanem mostu, ženske so okopavale krompir na ta- rovški njivi. Pa je prišel k njim pogledat, zdaj že davno umrli župnik Vinko Cepin Pogovarjal se je z de- lavkami to in ono. Med dru- gim je tudi rekel: Vprašajte, vprašajte enkrat mojo kuha- rico, zakaj ne pride več k maši!« Ob priložnosti so jo vprašale »Gospod župnik so nam naročili, da naj vas vprašamo, zakaj ne pridete več k maši.« Kuharica pa je rekla z debelim glasom: »Jo, po kaj bom pa hodila, če pa pn povzdigovanju ne vidim več belega Boga.« Te besede so ob prvi priložnosti pove- dale župniku, župnik pa je vrgel po tleh klobuk in re- kel: »Buarona, ja, vidite, ka ko je! Toda jaz ji nisem kriv!« ženske eo se spogle- dale in takoj vedele — alia, copernlca je,' zato pa ne vidi pri povzdigovanju več bele hostije. Kmalu je vedela cela fara, da ima župnik Coperni- co za kuharico. V resnici pa je kuharica rada ponoči šiva- la ali čitala pri slabi oetro- lejevi luči, pa ji je opešal vid, primernih očal pa takrat ni bilo lahko dobiti. In pred tem ponoćnim šivanjem m čitanjem jo Je župnik svaril, češ, da bo postala kratkovid- na, kar se je tudi zgodilo. Vidite, tako je takrat lahko prav po nedolžnem kdo pri- šel ob dobro ime. Da spozinaš vse coprnice v fao*:, moraš v ta namen delati sedem dni stol iz sedmih vrst lesa, ne sme pa biti v njem nobenega žeblja. Ko na sveti večer stol izgotoviš, ga vzemi s seboj k polnočnicam in na njem sedi. Videl boš, da so vse copmice od povzdigova- nja do obhajila obrnjene od oltarja proti izhodu. TEMA ZA STARSE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA OTROK S POPRAVNIM IZPITOM Ce sodimo po podatkih ne- katerih osnovnili in srednjih šol, bo letos marsikateremu učencu zagrenil počitnice eden ali celo dva popravna izpita. Nemalo bo tudi tistih, ki v novem šolskem letu ne bodo sedli med svoje sošol- ce in bodo ostali v istem razredu. V zadnjih letih smo mno- go govorili o učencih, ki so lahko napredovali z eno ne- gativno oceno v nadaljnji razred. Praksa je pokazala več negativnih kot pozitiv- nih posledic takšnega napre- dovanja, zato smo sprejeli nov šolski zakon, ki bo do- puščal napredovanje v pri- meru ene ali dveh negativ- nih ocen s popravnim izpi- tom. Sicer pa drugačna pot ne bi bila logična. Kako bo učenec, ki v celem šolskem letu ni obvladoval in dojel določenega učnega predmeta, kos .še večjim zahtevnostim tega v višjem razredu? Mor- da bi to uspelo le tistim, ki so sicer pridni in bistri in so jim bolezen ali drugi ob- jektivni vzroki onemogočili normalno delo. Vzroki slabemu uspehu na osnovnih in srednjih šolah so zelo različni, množični in zaskrbljujoči. Skušajmo se poglobiti v nekatere in po- magajmo otroku dokler je še čas. Ali smo z otrokom in njegovimi obveznostmi do šole büi vselej na tekočem, smo mu dovolj pomagali, smo se dovolj poglabljali v učno vzgojno problematiko njegove stopnje? Kajti otro- kov učni uspeh ni odvisen le od njegovih umskih zma-' gljivosti in sposobnosti ter do učiteljevega vodstva, am- pak v veliki meri od odno- sa staršev do otroka in šo- le, njiihove izobraženosti, nji- hovih medsebojnih odnosov, socialnih razmer- in pd. V veliko primerih slabega us- peha leži krivda tudi na starših, ki so zaradi pretira- nega interesa za boljšim standardom prepuščali otroka samemu sebi, v najboljšem ■ primeru šolskemu varstvu, ki pa jih povsem tudi ne mo- re zamenjati. Zahteve šole do učenca se iz leta v leto stopnjujejo. Ce le-ta nima do- volj razvitih delovnih navad in interesov do dela, ki se- gajo že v predšolsko dobo, se bo v množici učne snovi zgubil. Učnih nalog ne bo sproti izvrševal in dela si ne bo znal pravilno or.ganizira- ti. Tudi lenobnost in kampa- njsko učenje sta kriva pora- zov in neuspehov. Do neka- terih učnih predmetov imajo nekateri učenci splošen od- por, ki prav tak., temelji na različnih vzrokih. Vedno več je tudi učencev, ki učnim zahtevam umsko niso kos in ki se prebijajo iz razreda v razred s popravnimi izpiti, ali pa enostavno ne morejo več naprej. Otrokov učni uspeh je v veliki meri odvisen od kul- turnih in socialnih razmer v katerih živi." To pomeni, od razgledanosti staršev in življenjskih pogojev v druži- ni, ki so pri nekaterih skraj- no različni. Iz zaskrbljenosti nad otro- kovim letošnjim -neuspehom v šoli, bomo z razmišljanjem o vzrokih temu lažje našli izhod in razumevanje. Pn-e reakcije nanj — v veliki me- ri čustvene — so mimo. Za- to mu lahko zdaj trezno po- magamo. Tudi otrok s popravnim izpitom ali splošno slabim učnim uspehom mora imeti počitnice, le da bodo te ma- lo drugače ali bolj strogo organizirane. Najprej se mo- ra otrok temeljito spočiti, čeprav mu včasih očitamo, da tega ne zasluži, ker ni dovolj delal. Počitek naj bo bogat različnih rekreacijskih dejavnosti na zraku in son- cu, ki mu bodo zagotovile večji uspeh in vztrajnost pri delu. Zatem pa je treba za- četi z delom po načrtu, ki ga je r.ajbolje kar skupno in pismeno sestaviti kot ur- nik v šoli. Načrt naj vsebu- je časovno opredeljene de- jaraosti od jutra do večera. Učno snov je dobro razde- liti na smiselne učne enote, le tako jo bo otrok zagotovo v celoti obdelal in ponovil. Ob tem se mu bo razvijala potrebna disciplina, vztraj- nost in zaupanje v lastne zmogljivosti. Ne bo odveč, če mu bomo kdaj prisedli in se o učni snovi z njim pogovarjali in ga pri delu spodbujali. Starši naj ne obravnavajo popravnih izpitov samo kot kazen za slab uspeh, ampak kot potrebo po boljšem ob- vladovanju učne snovi, ki bo otroku v kasnejšem življenju potrebna in'koristna. Otrok ne sme misliti, da se uči sa- mo za to. da bo lahko šel v naslednji razred in da~ bo staršem ustregel, temveč se uči zase. Ves dan otroka ne silimo k učenju. Intenzivno in ko- ristno naj dela na dan po dve uri, najbolje dopoldne in ostal mu bo še velik del dneva za vse tisto, kar spa- da v počitnice. Z določenim odpovedovanjem na račun učenja pa bo spoznal, da je bolje delati preko celega leta in to mu bo koristilo v naslednjem šolskem letu. Ne obravnavajmo ga kot ka- znjenca ali mučenika. V živ- ljenju marsikomu kdaj kaj spodleti, čeprav se tega ne- radi spominjamo. Tudi gren- ka spoznavanja so vzgojna in koristna. Ce smo ugotovili, in so učitelji potrdili, da je otrok sicer bister, vendar len, naj to napako sam pK)pravi. In- štruktorji mu niso potrebni. Drugače bomo ukrepali, če je otroku spodletelo na ra- čun umskih zmogljivosti. Te- mu je treba več pomagati. Osnovne šole so v času ; čitnic organizirale za si učence dodatna poglabljii oz. dopolnilni çouk, кам naj se otroci zanesljivo ležijo. I Tudi če gredo starši dopust, naj gre otrok z i mi. Kazen, da bi ostal i ma, bi bila nepravilna, ozirom na v-sebino popS nega izpita bo treba vi knjigo s seboj in ga dne« odpovedati kakšni uri soni nja. Sicer pa, če je do]« na začetku počitnic in 1 kratek, lahko gre to naj čun intenzivne fizične i") hične priprave za delo I ma. Otroku ne bodimo pa* ampak svetovalec. Zelo í potrebuje. Ce bomo z ni dobro sodelovali in z w vred popravili zgrešeno, !' bo tiho hvaležen irk verj^ se bo trudil, da nas n« ' več razočaral. PROF. ANA CETKOVI Steklo Ш porcelan Џ barve Ф kemikalije 9 elektro-radio Ф gradbeni in tehnični material 'fi zares je tako bilo' prva leta. Srečno je živela z njim, ^ — akoravno morda se niso izpi)Inile vse njene ^tiiiske lepe sanje. . zdaj, zadnji čas, postajalo je drugače. On se je i.^'^nil. Malo je doma, malo se peča zanjo. Njegove J^je ljubeznivosti ni več in — čudno razmišljen in , ^[jen se ji zdi, kadar je doma in sam. Večkrat je ^ Oživela^ da jo je osorno od sebe odbil. Na svoja vpra- J^ ni lepih odgovorov dobivala, zato si vpraševati ni Vendar ga je ljubila. In ostro je žensko oko, ^^glPda z ljubečim srcem, slutila je ona mnogo, ve- loja^^ gotovo ni ničesar. To boli. Slutila ,je, da njenega Ijç . castolakomnost^goni iz navadnih prejšnjih kolovoz- Ч j^'^'jenja, slutilo je morda п.јепо srce, da vsied te.ga ki^.^^'Jg večni vedi zakaj še — gine njegova ljubezen Hi^® je peklo jo v srce, globoko v dušo in se je iz- "ijj "a njenem še vedno krasnem obrazu, kate- •d j je bilo vidno obledelo in upadlo. OpazovaM so '''¡h opazila je to v / zlatom okvirjenih zr- »l^jj^^ojih sob ona sama — le on, in tega ni nikdar ••îrj ni. Upala .je, da se zopet vrnó stari časi in •hoževa ljubezen. Samo, da bi pustil svojo zdanjo druščino, svoje izlete, da bi pri njej ostali To si je misli- la dan, na dan sama v sebi. In zdaj je bila polna skle- pov in misli, katere mu je na vsak način kdaj narav- nost povedati numerila. Zato ga je danes težko čakala domov. ne samo za- to, da" bi razložila, kaj tare njo, ne, tudi zato, ker ga .je ljubila s celim neopisivim ognjem ženske ljubezni in je nje.ga srečnega videti želela. Da zdaj ni bil, to .je videla iz njegove nemirnosti. Glej! Trije .jezdeci jahajo proti gradu. Ta, prvi, ta jc on, Erazem! Kako je mladi ženi poskočilo hipom srce. Ni mogla na oknu obsloneti, odnieknila se je. Na stopnicah, kamor mu je nasproti šla. ji je roko podal, hladno, in rekel da pride takoj v njeno sobo za njo. naj ide tja. Ona odide v sobo nazaj. Solza ji zaigra v očesu — a otare jo in vzkloni se. Bila je prej dekliška postava — zdaj nekako veličastna, odvažna. Erazem vstopi. Ali je mei slučajno dober trenotek, ali se mu je vrnilo kaj stare ljubeznosti ali pa ga je zdo- laj na dvoru kaka novost posebno razveselila: ko stopi v sobo svoje žene, smehlja se. Ana pozabi ta hip vsa oči- tanja, steče možu naproti, objame in poljubi ga. Tu- di on oklene desnico okoli nje in smejoč se pravi: »Kako danes ljuba postajaš!« »Bog, ali nisem zmerom enaka?« reče ona, pogledav- ši ga iz oči v oči. »На-há, kaj misliš, da bi zop^t zaljubljenca igra- la,« odgovarja grof ter obenem ženo rahlo od sebe odri- ne, vrže klobuk na stol, korakajoč proti srebrnemu ptič- niku, kjer jame malomarno dražiti malega ujetega pevca. Grof in ja sede. Vzdihljaj njen je bil tako glasen, da ga .je Erazem čul in se obrnil kakor z začudenim obrazom vprašaje, kaj to pomen.ja. A ona ni odgovarjala. Belo lice ji je oblila lehka rdečica, oko je obračala otl moža na stran. »Meni se zdi, da mi imaš nekaj povedati. Kaj no- ve.ga?« pravi on. »Pač bi ti imela dosti reči. Ali t; me ne poslušaš ka- kor nekdaj,« reče ona. poskušajmo: Vsa moja pozornost je vaša, milosti- va. Govorite,« pravi on, primakne si k nji stol in sède n.jej nasproti, »Prosim grofica!« Mladi ženi ,је solza igra'a na očesu; ako je čula, da jo mož na ta način ogovarja, zatila .fe solzo in rekla: »Ne grofica! Ti si po drugem imí'mi omenoval nekdaj svojo poročeno ženo .. .« »In kake pritožbe ima moja poročena žena? Ali ji ni po- streženo, kakor se njenemu imenu spodobi? Ako ji je dolgčas tu v Konjicah, zakaj si ne izbere stanovališča na kateri drugi graščini Tatenbahovi ali v Mariboru ali v Gradcu ali kjer poželi? Ali nima svojega stanu vredne veljave v sosestvu in svetu?« »Vse to ima, ali to ženskemu srcu ni vse, to je malo. Erazem, kaj mi .je vse to bogastvo, vsa sijajnost — ko iz- gubljam tebe, tvojo ljubezen.« »Pozabljaš, da nisem več dvajset let star,« reče on, a videč, da so se ženki prej zatirane solze ipak polile po licu. ome^či se ter prijemši jo za roko, pristavi: »No, kaj pa naj storim, da boš zadovoljna?« »Oh, Erazem, boš H slušal prošnjo ljubečega srca? Ti si se spremenil, zelo spremenil. — Zame, za svo,jega mladega sina ti ni mari, doma te ni...« »Záte in za sina? Ti tega ne umeš, jaz hočem skr- beti, da bosta ti in moj sin več nego zdaj.« »Ne, ne! Kaj tega treba? Srečen si lehko s tem, kar si. O, jaz slutim, kaj misliš s temi besedami. Jaz slutim, kaj pi)menjajo tvoji skrivni pogovori z onim Bukovačkim, s tvojim Ribljem, kaj namerava tvoje vedno bivan.je v Ča- kovcu pri Zrinjskih. na Lepšini pri Lokateliju.« »^lolči o tem! Kdo ti .je kaj šepetal? Gotovo Stupan.« »Ne morem, nečem molčati. Jaz ne razumem, kaj nameravate, ali bojim se za tebe, hojim se za tvoje- ga sina, za tvojo srečo, častolakomnost ti je izpodrinila ljubezen do tvoje žene, ona te more tirati do pogubnih korakov.« i)n .je bil vstal in hodil po sobi. »In po čem ti ,je treba hrepeneti?« — nadaljuje Ta- tcnbahova žena. — »Kaj ti je treba teh tihih shodov in sklepov, tega tovarištva z ljudmi, ki Bog vé kaj name- галајо. Tu doma imaš vse, kar je k sreči potrebno. Imaš neskončno ljubezen žene, ki bi ti rada vsako že- ljo na očeh brala, da jo izpolni; imaš ljubo dete, ki more tvo.jemu srcu na radost biti; imaš blaga dovolj in ime spoštovano.« »V.se to morda imam, vse to mi tudi ostane. In k spo- štovanemu imenu pride še slavno ime. Л ti tega ne umeš. Zato te prosim, še enkrat, da ne govoriš ni z menoj ni z nikomer o tem, kar pravi.š, da veš. Mo- goče, da prav veš.« »Moj Bog. ti si na poti v pogubo.« »V:t na višino!« reče on smehl.iaje se. »Erazem!« .. . (Dal.je prihodnjič) Perujski predsednik Vela- SCO Alvarado se je zelo za- meril ZDA predvsem zaradi temeljile agrarne rejorme, ki jo je napovedal Zaveda se tudi, ila mu utegnejo Ameri- čani zakuhati kak državni udar. »Prihodnjič,« je dejal general tujim novinarjem, »me boste morda našli obe- šenega.« .. . »Nismo spoznali, da danes komunistični partij- ski aparat v Latinski Ameriki na splošno m niti revoluci- onarna sila ne večja nevar- nost za interese ZDA. Glavni radikalni elementi v LA so danes duhovniki in njihovi pristaši delavci in študentje.« Nenavadna ugotovitev, toda Se bolj nenavaden govornik: brat veleposlanika Henryja Cabota Lodgea pred senat- nim odborom . . . Kuomintan- ški svet, vodilni čangkajškov politični organ na Tajvanu, je »povišal« čangkajškovega sina za podpredsednika sveta. Stari čangkajšek je star 82 let in misli na nasledstvo ... Avstralski novinar Francis Ja- mes je napisal reportažo o obisku v kitajskih atomskih središčih, ki je dvignila dosti prahu. Po svetu zato. ker je James prvi tuji novinar, ki so mu dovolili obiskati ta središča, in v Pekingu zato, ker tam trdijo, da si je Ja- mes obisk izmislil in da je njegova reportaža iz trte iz- vita. V Pekingu bodo morali pojasniti samo še to, odkod ima James toliko stvarnih nadrobnosti in podatkov, če res ni obiskal atomskih sre- dišč v Sinkiangu . . Saingon- ska vlada je suspendirala ne- odvisni dnevnik »Tieng Noi Dan Toc«, ki ima naklado 20.000 izvodov. Pred enajsti- mi meseci so v Saigonu sicer ukinili cenzuro, ne pa »su- spenzov«. Pravkar suspendi- rani časopis je namreč že 31., odkar so pred enajstimi me- seci zamenjali cenzuro s »su- spenzi«. Obojega očitno sai- gonska vlada ne more »su- spendirati« ... Ob koncu po- svetovanja partij v Moskvi so gostitelji Rusi priredili gala večer, na katerem so nastopi- li tudi folklorni plesalci iz Moldavije. Moldavija je eno izmed ozemelj, ki so jih Rusi dobili leta 1940. ko so bili še »prijatelji« z Nemčijo. Ro- muni sodijo, da. je to njihovo etnično ozemlje. Ali so bili moldavski plesi namerna »zbadljivka« na račun Ceause- sca, ki je tudi gledal predsta- vo? Po mračnem izrazu na njegovem licu so tuji novi- narji presodili, da je bila namerna .. Mladinci o zadružništvu Kmetje naj bodo zadružniki, ne !e kooperanti! - O svojem delu in prodaji pridelkov naj odločajo enako kot delavci - Kmetijske organizacije naj se povečajo v ustreznem združenju Mladina je dala prtxJ dnevi nove pobude za razpravo o kmetijskem zadružništvu. Ve- liko predlogov smo slišali na konferenci Zveze mladine Slovenije, na kateri so sode- lovali tudi zastopniki iz 42 občin. O teh vprašanjih je kmečka mladina sicer veliko razpravljala tudi prej, zlasti na občinskih konferencah. O njenem mnenju pa javnost ni zvedela dovolj ■ Kmečka mladina ni pre- vratniška in niti malo ne na- sprotuje socializmu. Nasprot- no — zahteva, naj bodo so- cializem in socialistični od- nosi enaki za vse delovne lju- di v naši državi. Torej tudi za kmete ali, kot jih nekateri imenujejo, zasebne proizva- jalce. O proizvodnji na kmeč- kih ix>sestvih naj bi odločali kmetje Naj bi imeli možost organizirati boljše pridelova- njekot jim omogočajo seda- nje kmetijske organizacije. TELEGRAMI LACK)S — Zvezne nigerijske če- te so začele ofenzivo proti ßiafri. Obenem -je zve;¿na vlada prepove- dala Mednarodnemu rdečeinu kri- žu. da bi še naprej usklajal oo- 1дг>с žrtvam državljanske vojne v 'Biafri. ABIDJAN - Vlada Slonokoši'e- ne obale je odločno zanikala kot »fantastične in pošastne« obtožbe iz Gvineje, da se je atentator na predsednika Sekou Toureja uril za to nalogo na ozemlju Slono- koščen obale. PAEIZ — Laoski premier Suva- na Fuma je zahteval posredova- nje Velike Britanije in Sovjetske zveze, ker so sile Patet Lao in Severnega Vietnama zavzele po- membno mesto v Laosu. SOFIJA — V Bolgariji so ob- javili brošuro, v kateri razla- gajo. da v socialističnih državah pomeni suverenost »predv.sem su. verenost socializma« in ne »ab- straktne suverenosti«. HAMBURG — Novi zahodno- nemški predsednik Gustav Heine- mann je izjavil, da se bo uprl slehernemu poskusu, da bi se Bimde?wPhr oborožil z atomskim orožjem. ■ TEL AVIV Na Srednjem vzhodu se z "neamanjšano silo- vitostjo nadaljujejo obstreljevanja, vdori če?, meje in diverzant.'áce akcije. Palestinski komandosi so na-stavlU na nekem križišču v Tel Avi\'u bombo težko 120 kg, izraelski komandosi pa so vdrli v Egij-.t in presekali daljnovod .Asuan—-Kairo PARIZ — Afera Markovič očitno бе ni končana. Policija, ki še na- prej raraskiije to 7ax}ovo — Mar kovióín'o smrt — Je .pregledala zbirko orožja film.^kpsa igralca Л- In'nn TTpi'ona Prav tako tudi prodajo pri- delkov Čeprav se sedanje kmetijske organizacije pred- stavljajo kot zastopnice kme- tov, navadno upoštevajo kme- te le toliko kot druga podjet- ja. Kmetom so torej potreb- ne še druge organizacije ali poslovne enote s samostojnim računom v sedanjih kmetij- skih zadrugah ш kombinatih. Med razpravo na konferen- ci Zveze mladine Slovenije smo slišali več predlogov. Ni- so si nasprotovali, le dopol- njevali so se Nekateri mla- dinci menijo, da bi bilo tre- ba ustanoviti nove kmetijske zadruge, v katerih bi bili kmetje zadružniki ,ne le ko- operanti. Take zadi-uge bi lah- ko uvedle članske deleže in jamstvo za poslovanje. Zato pa bi o vsem odločali kmetje. Seveda bi poslušali tudi stro- kovnjake, ki bi jih zaposlili, da bi jim pomagali. Člani ta- kih zadrug naj bi bili tudi kmetje, ki nimajo tako veli- ke blagovne proizvodnje, da bi zdaj lahko bili koo-peranti. Članstvo bi seveda bilo pro- stovoljno. Zadružno sodelova- nje pa bi gotovo koristilo v.sem tako pri proizvodnji kot pri prodaji. Zmernejši predlogi so, da bi morda v sedanjih kmetij- skih organizacijah dali kme- tom več samoupravnüi pra- vic. Obrat za kooperacijo, kjer ga že imajo, naj bi imel poslovne enote, ki ne bi bile večje od nekdanjih manjših zadrug. Vsaka enota bi ime- la svoje vodstvo, ki bi ga iz- volili kmetje. To vodstvo bi skrbelo za proizvodnjo na kmečkih posestvih svojega območja in bi se dogovarja- lo o prodajnih pogojih s svo- jo osnovno gospodarsko orga. nizacijo. Seveda bi morala imeti enota tudi lastni račun. ■ Kmečki mladinci se do- bro zavedajo, da si z razdrob- ljenim gospodarjenjem v malih kmetijskih organizaci- jah kmetje ne morejo poma- gati. A tudi sedanje velike kmetijske organizacije jim ne pomagajo, če bi bile še večje, bi jim gotovo še manj. Zato predlagajo zvezo vseh. kmetijskih organizacij v re- publiki ali morda v vsej dr- žavi. Ta zveza pa naj ne bi bila le formalno združenje, ampak taka gospodarska u- stanova, ki bi lahko ščitila ko- risti vseh kmetovalcev pri dogovarjanju o sodelo^^anju z drugimi poslovnimi združenji ali posameznimi gospodarski- mi organizacijami. ■ Po takih predlogih kmečkih mladhicev lahko le ugotovimo, da ni treba iska- ti ali odkrivati ničesar nove- ga. Upoštevati ali proučiti je treba le predlo.ge, ki jih je že .gotovo dovolj. JOŽE PETEK Priznanje kristalu iz Rogaške Slatine steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini zalaga z naj- kvalitetnejšimi kristalnimi iz- delki, kozarci, čašami in s steklenino za razne potrebe že vrsto let domači in tuji tKg. ža lani se je njena pro- daja povečala za 8,5 odst. v primerjavi z letom 1967, le- tos pa so do konca maja pro- dali že za 19 odst. več blaga kot lani v enakih 5 mesecih. Letos so izvozili kristala za 141.000 dolarjev oz. za 42 odst. več kot lani, do konca leta pa bodo izvozili kristalnih iz- delkov verjetno za 1,6 mili- jona dolarjev. Zanimiv seminar Inštitut za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti v Ljubljani bo letos septembra priredil dvo ali tridnevni seminar o temi »Sa- moupravno urejanje deloraih razmerij s splošnimi akti«. Seminar bo verjetno na Otoč- cu pri Novem mestu, več o njem pa poroča »Gospodar- ski vestnik« v številki, ki je iz.šla 24. junija 1969. tedenski zunanjepolitični pregk Novica, da bo predsednik ZDA Richard Nixon v začet- ku avgusta letos uradno obi- skal Romunijo, je vzbudila izre(hio zanimanje po vsem svetu O takih obiskih se na- vadno govori ali vsaj »šuš- Ija«, preden pride uradno sporočilo. To pot je bilo pre- senečenje popolno. Pred uradnim sporočilom ni pro- drlo v javnost niti najmanj- še znamenje, da se pripravlja kaj takega. Novica je tembolj zanimi- va, ker se je hkrati izvetlelo, da bodo v drugi polovici ju- lija — nekaj dni pred na- povedanim Nixonovim obi- skom — obiskali Romunijo najvišji sovjetski voditelji. Prvi sekretar romunske partije in državni voditelj Ceausescu je tako pokazal, da si skuša za vsako ceno ustvariti »manevrski pro- stor«. Partije, ki so na obla- sti, so imele na nedavnem posvetovanju partij v Moskvt težavnejši položaj od zahod- niii partij in partij iz drugih delov sveta. Voditelji teh par- tij niso samo komunisti, am- pak tudi šefi držav, katerih koristi morajo varovati. Ne odgovarjajo — ali bi morali oúgovarjati — samo članom partije, ampak vsemu ljudst- vu. In prav Romunija je — posebno od okupacije ČSSR, ki se je začela lani 21. avgu- sta — v posebnem položaju. Romunija je že pred ČSSR otipïjivo dokazovala, da hoče voditi samostojnejšo zuna- n.jo politiko kakor druge dr- žave »socialističnega tabora«. To je bilo močno čutiti v go- spodarstvu romunskega uvo- za iz držav, ki so članice GATT, mednarodnega spora- ziuna o trgovini in carinah. Te države pa so v glavnem nesocialistične. ZSSR ni čla- nica (ÌATT. V političnem po- gledu pa je Romunija ne- dvomno najbolj pokazala svo- jo samostojno smer, ko je vzpostavila z Bonnom diplo- matske odnose na najvišji ravni z izmenjavo veleposla- nikov. Po okupaciji ČSSR je Cea- usescu — zdaj odkriteje zdaj previdneje, toda zmeraj do- sledno — poudarjal načelo suverenosti sleherne sociali- stične (in nesocialistične) dr- žave in naravnost zavračal in obso,}al tako imenovano dok- trino Brežnjeva, po kateri lahko »bratske« partije na čelu s Sovjetsko zvezo »zara- di višjih koristi in obrambe socializma priskočijo na po- moč socialistični državi, ki jo ogroža kapitalezem«. O tem, ali je kaka socialistična drža- va ogrožena od kapitalizma, seveda razsodijo v Moskvi. Romunija tudi dosledno za- govarja načelo,- da ne gre na nobenem sestanku partij na- padati druge partije, najsi je ta partija navzoča na sestan- ku ali ne. To posebno r za kitajsko partijo, v obi bi tega načela ,>e romm dele.gacija na enem ц pripravljalnih sestanke? Budimpešti f>okazala s nezadovoljstvo nad krši tega načela tako, da je i stila sestanek. Tudi na skovskem posvetovanju Ceausescu odkrito izrazil zadovoljstvo zaradi nap na kitajsko partijo. Romunija ne želi uiii svojega prostora in časa. di ne želi izzivati sovjed voditeljev. Poskuša pa г | mi silami izvojevati sfi» sto svobodo in пеомЦ ki bi morali biti пекЛ Nixon \ I Romoiiiji ob sebi umevnega v odM med socialističnimi dri mi. »Delavci, vaše tegobe končane!« S temi besedaa perujski predsednik Juan lasco Alvarado sporočil rujskemu ljudstvu, da j« gova vlada pre\-zela vsa lUca zasebna posestva vi žavi in da jih bo sprenH| v obdelovalne zadruge P«J čelu »zemljo naj ima tisti jo obdeluje«. 1 »Odslej perujski кше^ј bo več parija ne človek, je, razdedinjen v lastni * li, živel v revščini od do groba,« je dejal pi*^ nik Velasco Alvarado, ^ tudi pokazal, da bodo o agrarni reformi izvaM vsej deželi »brez privil^ in brez izjem«. Zakon b" Ijal tako za velikansk» j sestva lastnikov iz ZD^ kor tudi grajskih lastn» Med največjimi tujiw" ^ leposestniki v Peruju li.jonar Nelson RockefeU^ zdaj potuje po latinski riki kot osebni odpos"* predsednika Nixona. V ni prišel, ker so mu ро.П da je nezaželen. Sedanji jaška perujska vlada že zelo zamerila ZDA ^ .. onalizacijo velike petro»^' družbe, ki štirideset plačevala davkov v Per« napovedjo agrarne ki je videti temeljita »i* . prosna, se bodo otln® bolj zaostrili. Možno J^' bo poskušal VVashingt"" starem, preizkušene^ ^ tu spodnesti sedanjo sko vlado. Toda časi se^^j^ minjajo in po vsem kontinetu vre. Čas odkritega vmešavanja ^ brž minil. Oï'USTOSENJE PRED OBISKOM — V kup ruševin se je spremenila ena m najimenitnejših veleblagovnic v Buenos Aiiesu štiri dni pred prihodom Хјј, vega odposlanca Rockefellerja v Argentino. Neznanci so hkrati z bombami r, šili deset veleblagovnic, ki so last družbe »Minimax«. Trdijo, da je ameriški i jonar in politik Nelson Rockefeller lastnik te družbe. Rockefeller je lastnik številnih drugih naložb v latinski Ameriki. Telefoto; I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m NELIKVIDNO (iOSPODAR- STVO — Slovenska industrijska proizvodnja se je v letošnjem pr- vem polletju povečala v primer- javi z istim lanskim obdobjem za 13,8 %. Tudi celotno jugoslovansko gospodarstvo je zadnji čas lepo na- predovalo. Še bolj živahen gospo- darski razvoj pa ovirata nelikvid- nost in medsebojna zadolženost v jugoslovanskem gospodarstvu. Te težave utegnejo zavreti, če se jih ne bomo odločneje lotili, ugodno rast proizvodnje, produktivnosti, izvoza in zaposlovanja. Med vzroki nelikvidnosti naštevajo med dru- gim to, da federacija ne poravnava vseh svojih obveznosti, čeprav se proračunska sredstva letos nateka- jo hitreje kot je bilo predvideno. V nasprotju s sprejetimi stališči je gospodarstvo obremenjeno z no- vimi dajatvami. Povečala se je proračunska potrošnja, prav tako se povečujejo investicije, porasli so osebni dohodki. Vse to pa vpli- va, da naraščajo proizvodni in živ- ljenjski stroški. V gospodarstvu so prizadeta predvsem solidna in produktivna podjetja. Mnop slaba podjetja, ki se še niso prilagodila trgu, a jih še vedno neupravičeno ščitimo, kratko in malo ne plaču- jejo računov svojim dobaviteljem, marveč s tem denarjem financira- jo svojo proizvodnjo. Za ozdravi tev teh razmer je potrebno, cJa brez popuščanj izvajamo reform- na načela. m NAGRADE ZASLUŽNIM — Letos so prvič podeljene nagrade »4. julij«, ki jih je ustanovil zvezni odbor Zveze združenj borcev. Na- grajeni so avtorji, katerih ustvar- jalnost je pomembna za razvijanje Uspešno proizvodnje ovira zadolženost revolucionarnih tradicij NOB na področju umetnosti, arhitekture, zgodovine, publicistike in medicin- ske rehabilitacije. Med letošnjimi nagrajenci so iz Slovenije Parti- zanski invalidski pevski zbor, pe- snik Vladimir Pavšič — Matej Bor, slikar France Mihelič in filmski re- žiser France Stiglio. m PROSLAVA POHODA XIV. DIVIZIJE — V petek, 4. t. m. bo v Sedlarjevem ob Sotli proslava 25. obletnice pohoda XIV. divizije na štajersko. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi »most bratstva in enot- nosti«. m NOV HOTEL NA BLEDU — Prejšnjo sredo so na Bledu odprli nov hotel »Golf«, ki je eden izmed največjih jugoslovanskih hotelov. m LETNO 130.000 HL PIVA IZ MARIBORA — V petek so odprli v Mariboru sodobno pivovarno podjetja Talis, ki bo že zdaj da- jala 130.000 hI piva na leto. V pol- nilnici napolnijo vsako uro 30.000 steklenic. Pivovarna izdeluje pivo extra Ol in gambrinus, v kratkem pa bo začela pošiljati na trg tudi pivo skol. BOSTREJŠE KAZNI ZA VI- NJENE VOZNIKE — Kazni za kršitelje prometnih predpisov bo- do poostrene. Voznike, ki bodo sedli za volan opiti, bodo milični- ki odpeljali v zapor do iztreznitve in jih vpisovali v posebno eviden- co. R SLOVARJI ZA DIPLOMATE — »Delo« je 13. junija v prispevku »Neznana slovenščina« poročalo, da niti jugoslovansko veleposlani- štvo niti turistično zastopništvo Jugoslavije v Londonu ni moglo pomagati pri prevodu neke sloven- ske besede. Spričo tega je republi- ški izvršni svet sklenil podariti na- šim diplomatom in turističnim d^ lavcem v tujini srbsko-srbohrva- ško-slovenske in ' slovensko-srbo- hrvaške slovarje ŠOPEK lUDARSKIH CVETK 1. jev Kori si je uredil 2 vrt. To je bil nje- ^ in konjiček. Vsa- '^znal našteti vrste ß je v jami jedel. 'Lnelo bolj učeno je ^ izgovarjal v lastni, ^latinščini. Ko je so- ^ ђПо že dovolj nje- besedičenja, mu je ^ vpadel v besedo re- Jjskramperice, pa go- pš?« ^ imam! Pa kako le- f^ene in dobre!« se ^oustil Korl. jO butnili v smeh in Lt je Korl ostal za jjle]e »šajskram:per«. 2. J je bil dobričina. Ko -] v pokoj, je še vedno pa prihajal nazaj na pče. Nadzornik mu je jaj gre v pisarno po pje, da lahko dela. isaml ga je delovodja J obratovodji, ni huntov, Miha!« je fVOT. Miha pa stoji in reče: »Ah, tovariš obratovodja, če bom jaz zraven, ne bodo nobenega »več« naložili ... 3. V Crikvenici imajo zagorski rudarji svoj lep počitniški dom. Preko morja je na oto- ku Krku — kraj Silo, kamor prav radi odhajajo na izlet. Vendar nikoli nihče ne reče temu kraju šilo, ampak »gre- mo na Kumljansk!« Njihovo »Kumljansko« se je tako udo- mačilo, da celo domačini čol- narji vedo, kje je to »Kum- ljansko« in pripeljejo dobrega vina žed).jne rudarie na Ku- mljansko — šilo«. Tako .se na najhit.rej.ši način širi znanje geo.grafije. 4 Mnogo Zagorjanov Je bilo v partizanskih edinicah Vpra- .šali so šaljivca Krautbergerja, kako Je bilo v partizanih? »Vse v redu, le komanda ni vedno funkcionirala. Vidite, od borca do borca jp šlo ge- slo »tišin a«. Preden pa Je prišla »ti.šina« od nrvega do zadnjega borca, je bii spre- daj že »J u r i š« Zato nisem hotel biti komandant. 5. Rudarja kopača iz odkop, nega polja »ena« in od.kopne- ga polja )vdevet« sta sedela pri kosilu v Počitniškem do- mu v Crikvenici Med pogo- vorom, ki ga je prvi zasoli! z nekajkratnim »prokleti hu- dič«, ga Je tisti iz odkopnega polja devet opozoril, naj se- daj na dopustu ne preklinja! Prvi mu je obljubil, da .se bo sku.šal ogniti vsaj ene kletvi- ce in nadaljeval pogovor. In res. Knap je svojo na- vado »preklet hudič« spreme- nil v »preklet najner!« Šele ko so se vsi krohotali. je pri- zadeti spoznal, da s tem mi- sli vendar nJega iz devete odkopne .številke devet. C)d t.akrat ga vsi kličejo le »nej- ner!« 6 Rudarji so polni revmatiz- ma, ko gredo v pokoj. .Jane- zu Je »stopilo« v hrbtenico, Jaki pa v vrat. V ambulanti se razvije stroko\Tii po.govor o mažah in vražah. Eden pri- bije: »Kakšen revmalnzem iz jame, kar priznajta. oba sta pila »moško vodo«, pa ni bila prava lajtenga ... Ob sploš- krohotu Je sestra zaklicala »naslednji«, Jana ¡tve iz prejšnje številke ŠTORŽ Ež (pomotoma so v pn delu lika izpadli ttdrati) Ц 2. Vrata, 3. Rabat, 15. Tatar. P KRIŽANKA ttvno: 1. krtar, 5. re- i, Ac, 9. tlak, 11. vek, 10, 14. Apel, 16. zm, ian, 19. arena. KAJ SE BO PRIKAZALO? Vsaka hesetla v ma- lem oglasu stane (»,5U Ndin (za naročnike) m 0,60 Ndin (za vse tiru ge) Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še dodat nih 1,00 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,00 Ndin. !VL\\',lsE posestvo cca 2 ha v Zalogu pri Šempetru v Sa- vinjski dolini prodam. In- formacije pri Mariji Grać- ner, Tmovec 22, Šentjur pri Celju. 3 VISOKE oleandre, rdečega, belega in rumenega, 2 evo- minusa, palmo, prodam. Naslov v upravi lista. SEKLL.\R (diesel motor) ugodno prodam. Ogled vsa- ko soboto in nedeljo.' Kri- žan, Migojnice 124 pri Gri- žah. DIESEL motor Aran, 7 KM v zelo dobrem stanju pro- dam, po ugodni ceni. Jožef Gornjak. Brezen 27, Vita nje. MLAIK) v devetem mesecu brejo kravo (tretje tele) prodam. Štefan Luževič, Teharje 24. I4)L()VIC:0 hiše (2 sobi, ku- hinja in vrt) v okolici Za- grada ugodno prodam. In- formacije pri Dominiku Kramperšku, Cesta na grad 17 od 14. ure dalje. ]>10T0R MW 250 ccm ugodno prodam. Slavko Zupančič, Loke 5, Tabor. VSEUIVO enostanovanjsko hišo, vrt, sadno drevje, gozd, v okolici mesta (elektrika, voda v hiši) prodam. Naslov v upravi lista. VEĆ STAVBNIH parcel pro dam. Naslov v upravi lista. ZEMLJO (1 ha in 12 a) na lep: sončni legi v bližini mesta prodam. Naslov v upravi lista. NOV TELEVIZOR »Grand« prodam zaradi bolezni. Na- slov v uoravi lista. POSESTVO 4 ha s prevžit- kom ali brez pn>dam zara- di onemoglosti, ali zame- njam za manjšo stanovanj- sko hišico. Alojzija Maru- šič »pri Span« Rifengozd 7 (nasproti Debra), Laško. MOPED Tomos, odlično ohra- njen in registriran prodam za 120.(KKJ SD. Bogdan Po- rorat, škof j a vas 56. POSESIVO 2,5 ha, primerno za vikend pri Šmarj.u pro- dam. Dovoz z avtomobi- lom. Cena 30.000 din. Pro- dam tudi deljeno. Brence, Tovarna verig, Lesce. SADNO stiskalnico na vijak, grozdni mlin in jabolčn k prodam. Partizanska 38. ŠKODO v odličnem sianju prodam. Ponudbe na upra- vo lista pKKi »Ni potrebna gotovina«. PAUC:EL0 za vikend ob Sa- vinji pri Braslovčah pro- dam poceni. Naslov v upra- vi lista. POHIŠTVO: samsko sobo, čmo pisalno mizo, postelj- no mrežo 1,90x1, violino, kombinirano bife omarico in акл-атјј 85 1 prodam. In- formacije ta teden: Jančič, Celje, Ljubljanska c. 6. LEP VIKEND, na lepi sonč- ni južni legi, 50 a vinogra- da, obdelanega 30 a, boga- to obloženega sadoл^ljaka, elektrika in - voda v hiši prodam. Iz Celja z avtom 45 minut, avtomobilska ce- sta do hiše. Informacije pri Drole, Stanet-ova 8, Ce- lje, ali pa od 5. julija da- lje pri Vinko Tabor, Brunk, Radeče pri Zidanem mostu. OSEBNI avto VW karamboli- ran, prodam ugodno. Ogled 6. julija 1969 od 9. do 10. ure v obratu KK Tabor ^ Gregi. I>OBER jabolčnik — večjo količino prodam po ugod- ni ceni. Prane Leva, Fran- kolovo. (;.4RAžO prodam, ali jo dam v najem. Tone Intihar, Dečkova c. 46. POLOVICO hiše: 2 sobi, ku- hinja, terasa — podkle te- ño, vrt, centralna kiu'java, v centru štor prodam po ugodni ceni. štore 23 a. V 0К01ЛС1 Vojnika prodam zidanico, s primernim sta- novan,;em in vinogradom Naslov v upravi lista. MOPED Tomos T—12 ugod- no prodam. Ogled v popol- danskem času. Celje, Ul. Moše Pij ade 8. OBVESTILO Male oglase spre.jemamo načelno v upravi lista vsak teden tlo 10. ure v soboto. Izjemoma spre- jemamo nar1)1:LEK IN SPRE- JEM KADUSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce- lje, Gregorčičeva 5, pritličje levo; telefon 31-05. MIZ.\KSKE(i.\ vajenca sprej- mem. Anton Cepin, mizar, Celje. D.-' rova 8. INŽENIR živilske tehnologi- je prevzame lažje delo — priložnostno, ali se stalno zaposli. Ponudbe pod »Ce- lje«. TRGOVSKA pomočnica išče opremljeno sobo po mož- nosti s posebnim vhodom. Naslov pustiti v upravi li- sta. Z.-\KONC;a brez otrok iščeta sobo, po možnosti ne- opremljeno. Naslov v upra- vi lista. PR.AZNO sobo, po možnosti tudi kuhinjo nujno iščem v Celju. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam Anica Fartelj, Dob{).--3ka 25. V MESTU ali bližnji okolici iščem sobo. Marija Koro- šec, PIT, Celje. .SOLIDNE ML' fantu oddam opremljeno sobe. Naslov v upravi lista. Z.\KONC.'\ potrebujeta nujno prazno stanovanje. Nudita lepo nagrado. Naslov v upravi lista. .AILAJŠA zakonca iščeta sta- novanje, vsaj večjo sobo. Marovšek, Celje, Kukovče- va 3, PoKüe — popoldne. INŠTRUKTORJA matematike 2 razreda pedagoške gim- nazije iščem. Ponudbe na upravo lista pod »Popravni izpit — plačam dobro«. OTROKvzamem v varstvo. Naslov v upravi lista. KAMNOSEK Martin Pevec, Šentjur 216, izdeluj-e na- grobne spomenike, oken- ske police in strešno dvo- rezno cementno opeko ter vsa v stroko spadajoča dela. ZAHVALA Ker mi je prometna ne- sreča prizadela poškodbe, za- radi katere bom opeTira.n, hkrati pa bom potreboval transfuzijo, so mi priskočili na ponx>č številni znanci in prijatelji iz Razgorja, Dobja in Bovš. Za dragoceno kri, ki so mi jo podarili se jim iskreno in prisrčno zahvalju- jem. Hvaležni Mirko ^^lider Klinar Miloš, kl,)učavn.čar stvo Celje. Vrunčeva 14, tel {0-51 izdelu.je aluminijaste karnise v raznib barvah okvir.je za rolete in vsa v stroko spadajoča dela. Svet osnovne šole »Fran,ja Vrunča« Slivnica pri C:el.ju r a z ]) i s u j e prosti del<»vni mesti: UČITELJA lik. pouka — gla.sb. pouka (PU, P) UČITELJA nemškega je- zika (PU. P) Stancnanja ni. Rok za prijavo ,je 15 dni po objavi razpisa. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINA MOZIRJE Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč razpisuje JAVNI NATEČAJ O ODDAJI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. Na gradbenem zemljišču, ki je predmet tijij tečaja, je predvidena gradnja enodružinskiiiij pogojih v zazidalnem načrtu naselja MoziiH tečaj zajema stavbne parcele štev. 5 do 8, a, 19 in 32 do 42. 1 2. Izklicna cena parcel je: a ) odškodnina za pravico uporabe stavbnega i Ijišča 8,00 kv. metrov b) stroški delne ureditve stavbnega zemljišča! kv. metrov zemljišča c) stroški odkupa posevkov. 3. Celotne zneske je treba plačati pod točko 3 3 b, polovico takoj ob podpisu pogodbe, ostali decembra 1970, pod točko 3 c pa takoj. 4. Rok za začetek gradnje je eno leto, za dol« nje pet let od objave razpisa. 5. Višina varščine je 500,00 din. ^ 6. Javni natečaj stavbnih zemljišč bo v рг(д SO Mozirje, dne 9. 7. 1969 ob 15. uri. 7. Obrazloženi razpisni pogoji in tehnična i mentacija je na razpolago v prostorih SO -M« oddelku za gospodarstvo in finance. 32. - Zdaj pa pustimo Paradižnico na izpitu in po- glejmo, kaj se dogaja z njenim soprogom v pla- ninah! - Paradižnik je stekel za avtom, brž ko je premagal prvo osuplost. Toda čim dlje je tekel, tem večja osuplost se je vračala vanj! Avta ni bilo ne v naslednji ne v vseh naslednjih serpen- tinah. Pa tudi v steni ni visel, niti na obcestnem kamnu ne. Bilo je mogoče samo eno: da se je soproga hladnokrvno odpeljala z avtom . .. Sum je bil kmalu potrjen! - Ko je Paradižnik sedel ob rečici v dolini in hladil ožuljene podplate v modri vodi, je nenadoma pripeljala naproti limuzina z damo za volanom. In ta dama - bila je seveda njegova Klara - je imela v torbici še toplo vozniško dovoljenje B kategorije' ' ske so boljši šoferji, to je dokazano. poslej ni več ločila od volana in - rogu! - Paradižnik je od tu dalje smrtnem sedežu in z veliko žlico uži^^^ lestni pokrajini. Besedo ima; TONI HERCFELER Sosed me je m'ečer po- vabil na коиагсек. »Za- gotovo pridi,« mi je rekel, »imam namreč obisk. Ti, Hercfeler, veliko veš, pa nam vsad dolgčas ne bo. Velja!« Kakšno ureo smo kram- ljali o spliošnib zadevah; tudi o tem аМ kanijo na Luno priti prvi Amerikan- ci ali Rusi. Nič ^ še ne ve. Seveda pa je sosedo- ve goste veliko bolj zani- malo življenje tu okoli nas. Najbolj sveža .je bila vsekakor novica o tem, kako je mlad razbrzda- nec v celjski »Zvezdi» iz- zival med gosti in to sre- di dneva. In groza: tiste- mu, ki ga je potlei sku- šal oomiriti, ie obsedeno razparal trebuh. Hm, greš tako v lokal ček, napraviš dobro delo In že ie lahko TK) tebi. Velja nremisliti, kai?' Tehtalec premoga pri velenjskem rudniku je se- veda posebno p>oglavje »dobrote«. Nekaj sto ton velenjskega premoga, ki Je šel čez tehtnico, je »spregledal«, tako da ga je naročnik namesto 2,3 ali 5 ton dobil 5, 10, 15 ton ali pa kar cel vagon, tn ta ölofvek se sedaj ču- di, češ, .sedaj bom pa za to svn.jo dobroto ori.îel na sodii^če. TiSrtnda ja ne pričakuje, da bo dobil medaljo za posebno ple- menita dejanja v korist sočloveka? Potemtakem bi tajkšno medaljo bü upravičen do- biti tudi Valentin Urh, I>ečar iz Celja, ki je »po- skrbel«, da več kot 10 mi- li>onov starih dinarjev ni priálo v roke morilca Ma- rije Kovač z Mariborske ceste, pač pa v slepi dim- nik — kajpak Urhave hi- še. Da bo mera polna, je na zapuščinski razpravi, ki se je je udeležil skupaj s svojo žemo — sorodnico pokojne Kovačeve, zahte- val nekaj mllijončkov na račun skrbi tn 'posloiv, ki jiih je imeJ z opravljanjem premoženjskih zadev, ko Je Marija Kovač 5e živela. Sploh je ta Urh iznajdljiv. V svoiji ћШ ima dva lo- kala in dve podjetji mu plačujeta lepe denarceza najemnino. Pa §e za klet hi^O o lo,-.-- Kakšne možnosti vse, 6e si posestnik v centru me- srta! Končno so tudi na Dečkovi cesti v Celju začeli z deli, ki med ljudmi vzbujajo upanje, da bo tudi mimo njihovih hiš čez nekaj časa cesta prevlečena z asfaltom ter opremljena tako, kot se za moderno cesto spodobi. (Foto: L. Srše) Direktor Tchnomercatorja Stane Selšek polaga te- meljni kamen za novo veleblagovnico, ki jo bodo zgradili do oktobra prihodnjega leta. Po polaganju temeljnega kamna je bila tiskovna konfcrenca, na kateri so seznanili novinarje s potekom gradnje ve- leblagovnice, ki bo ena najmodernejših v Sloveniji. Foto: teve NIA KS KOVAČ iz Ljubljane se je otepala fot ranja. Zakaj, je vprašala? Zato, ker ste prika ker hočemo dokazati, da je lepotica Evrope izmed neštetih lepih deklet — Zakaj potem kate domačink, saj slovijo med Slovenkami? ima prav! Poiskali jih bomo. Prejšnji tfden je bila na Cilaziji zdravstvena vaja, katero sta si poleg pre^ kov družbeno-političnih organizacij, JNA in sekretariata za narodno oM ogledala tudi predsednica skupščine občine Celje Olga Vrabičeva in sekret zdravstvo SRS tovariš Pečar. V vaji so sodelovali tudi taborniki. (Foto; FOÎÛ VESTI Ni bil rojen za delo v pisarni, za strojem, v trgo- vini, na vlaku. Bil je rojen za delo v naravi, za tisto delo, ki se ga ljudje zaradi težavnosti tako radi izo- gibajo. Zbral je nekaj desk in še preostalega potrebnega materiala ter začel popravljati cerkve. Vendar ne ti- ste v dolini, temveč tiste v hribih, kamor še danes najlažje prideš po lastnih nogah. Drobne cerkvene stavbe je prekrival, prepleskaval, skratka spravljal v takšno obliko, da so ponovno ponosno zasijale proti dolini. Leta in leta je opravljal svoje delo. Pridno in po- žrtvovalno. Plačilo mu je bilo skromno kosilo v kmeč- ki izbi, kozarec jabolčnika in včasih še beseda »hvala«. Pobral je »grušt«, ga naložil na polomljen voz in odpeljal naprej. S hriba na hrib, iz kraja v kraj, iz leta v leto. Ponovno ga je postavljal, zalival »maJto« z znojem, se visoko v zvoniku upiral vetru. Roke so se mu utapljale v penečem apnu. da mu je izza nohtov pritekla kri. Stisnil je zobe, se povzpel na »grušt« in delal. »Delo mora biti opravljeno, zato sem bil rojen.« Delal je od takrat, ko pravimo, da se dan rodi in do pozne noči. Nepretrgoma. Brez besed, kot da bi mu jih visoko v zvonikih in na strehah odnesel ve- ter. Kakor da je obupal pred neprestanim bičanjem. Po večerih je legel. Legel v posteljo, ki ni bila ni- koli njegova. S hriba na hrib, iz kraja v kraj, iz leta v leto, iz »grušta« na »grušt«, iz postelje v posteljo, izza mize za drugo mizo. Brez besed. Uporno. De- lavno. Dokler se ni zgodilo tisto, kar se je tudi lahko zgodilo. Padel je z »grušta« in se ubil, Pokopali so ga tako, kot je živel: samega. Tudi ti- stih ni bilo, ki bi morali biti. Pravijo, da je bil čudak. Ob vsem, kar je prestal je bil lahko čudak, ki se je uprl samo vetru v zvoni- ku, da je pozabil spregovoriti. teve NOVI TEDNIK - ^ ništvo in uprava Gregorčičeva 5, pos^ dal 161 Urejuje ure^ odbor. Glavni ^ BERNARD STp'^ odgovorni urednik jé KRA.'SOVEC. NOV) Jj NIK izhaja od dee« 19в8 kot naslednik V: SKEGA TEDNIKA. ha,jal od 19.55 let» 26 lEDMK izhaja »«»''gi do. Izdaja CGF — enota inforniafi^ pagandna Celje . ' I klišeji CGP •Dt'^'J ' kopisov ne »т-ав na posamezne ^ic ^ par (60 SD>, letn» ($J nina 30 novih аш ^ SD), poUetna " ¡à din (1,500 SD> ^ enaša naročnina ^^^ din (6.000 SD) 6UD 507-l-13l«>. JTi N1: uredništvo j oglasi in naročn^'jl' nomska oropaeaO"