Ameriška Domovina
HOiwmF
MCRICAN IN SPIRIT roRClGN IN LANGUAGE ONLY
National and Internationa] Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 13, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
STEV. LX1 — VOL. LXI
Kjer ne zaleže nasvet Novi grobovi
Združene države bodo zmanj-
Jennie Mlakar
Sinoči je doma umrla Mrs.
sa^e pomoč Indiji in Paki-1 Jennie Mlakar z 1045 E. 61 St. gonu, če se ne pobotata O-stara je bila 83 let. Pogreb bo . asnwrju, pa tudi Egiptu) Zakrajškovega pogreb, zavo-
Indoneziji, če bosta hodila po dcsjedanjih potih v mednarodni politiki.
Washington, d. c. — zu-
r'a^ji politični odbor Predstav-ftiskega doma je tekom razprave ° ameriški pomoči tujini posva-Indijo in Pakistan, naj se rGsno potrudita za dosego spora-2urna o bodočnosti Kašmirja,
ker
borata sicer računati z ob-
cutnim zmanjšanjem vsake a-^oriške pomoči.
Kašmir je ena izmed držav v a°kdanji britski Indiji, katere o Va 'n pol milijona prebivalcev k-° oiujslimani in bi torej v tem Pugledu spadali v muslimanski akistan. Državi je vladal hin-( ujski knez in jo je izročil Indi-l1, ko je priH0 v njej do upora 2yezi z zahtevo, da se Kašmir Prnlruži Pakistanu. Ker je sam 6 ru doma v Kašmirju ima do ^ega posebni odnos. Indija ima asedepega nekako dve tretjini asmirja, ostala tretjina pa je v »Masti Pakistana.
Seti 0r Se v^e^e 2e nac^ eno cle'
Sily6^6’ 116 SG	re"
lo 1- Pakistan je sprejel pred-
t J” nal bi o pripadnosti Kašmir-p -^eilo ljudsko glasovanje do nac®z0J0na Združenih naro-SvV’.^n^Ja W odklanja in je po Ve°Ji 1	zasedni del drža-
proglasila enostavno za se-lakvni del Indije.
Po ^mirskl spor povzroča stal-s^aaPe^ost med Indijo in Paki-oh *i01Tl *n °Wžuje sodelovanje 0sf z Združenimi državami in kj-t lrn' zahodnimi silami. Pa-le član vojaških zvez
bila 1° ln SEAT0> indija pa je ° lanske vojne s kitajsko
y°dnica
ka.’’
neopredeljenega blo-
Enako darilo tudi Egiptu in Isti U Indoneziji
stališč °ngresni odbor je zavzel
KgintCe’ na^ bo ukinjena pomoč jih č ^’.dokler ne umakne svo-bii v°, ^z demena, kot je oblju-bijo ^P°razumu z Saudsko Ara-ip cjo^ v Pretekiem decembru,
ievi‘o' WWk7neha S SVOi° b0-
SednhfV^011621!6’ katere pred-tralp0» u ?arno tudi vodi “nev-°dbor rnednarodno politiko, Padali resn° dvomi o koristnosti riške JnVanla. kakršne koli ame-Pornoč °moci- Kongres je tako a'k Ke I)rePovodal in predsed-le> Če nnedy je more obnoviti Parodr,Sotovi’ da je to “
°dnem interesu.”
Politiko proti Izraelu in mm na Srednjem
Zakrajškovega pogreb, da v petek zjutraj. Podrobnosti jutri. Na mrtvaški oder bo položena jutri popoldne ob petih.
Louis Fink
Po dolgi bolezni je preminul v Highland View bolnici 89 let stari Louis Fink s 14901 Darwin Ave. Soproga Angela, roj. Kor-dich, je umrla zadnjo sredo. Tukaj zapušča sinove Louisa, Josepha, Ludv/iga, Franka in An-thonya, 14 vnukov, 11 pravnukov, brata Franka (v Conne-maugh, Pa.) in veliko drugih sorodnikov. Sin Charles je umrl. Tukaj je bival 60 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na Kalvarijo.
-----o—----
Zveza za napredek ko pomagala postaviti v El Salvadorja 2M šol
WASHINGTON, D. C. — Zveza za napredek je sklenila pogodbo z vlado v El Salvadorju, da bosta skupaj postavili v 30 mesecih 200 ljudskih šol s 1,600 razredi, kjer se bo lahko šolalo 64,000 učencev. Stroški so preračunani na okoli $4,500,000.
Zveza nosi nekaj več kot polovico ‘gradbenih stroškov. Dala jo bo v obliki dolgoročnega posojila, zato pa mora vlada skrbeti za učitelje in vse učne pripomočke.
Podoben poskus je bil napravljen že lani, toda v malem obsegu. Se je obnesel, zato ga letos nadaljujejo na širši podlagi.
Haiti zahteva izgon političnih emigrantov
Predstavnik Haitija je pri Organizaciji ameriških držav zahteval, da Dominikanska republika izžene vodnike zadnje invazija v Haiti.
WASHINGTON, D. C. — Vpad nasprotnikov diktatorja Duva-lierja v državo Haiti ni uspel. Vladne enote so upornike pognale preko meje v Dominikansko republiko, 'kakih 20 pa jih je padlo ali bilo zajetih. Politični emigranti, ki so vpad organizirali in vodili, priznavajo, da so doživeli poraz. Prevladuje prepričanje, da je bila invazija ■slabo pripravljena, slabo organizirana in vojaki le za silo o-premljeni. Nekateri ugibljejo prav zaradi tega, če ni bil to morda le preskus Duvalierjeve obrambe in razpoloženja Hait-čanov.
Organizacija ameriških držav je položaj proučila in ponovno zaslišala tako predstavnika republike Haiti kot predstavnika Dominikanske republike. Zadnji je ponovno odločno zavrnil vse obdolžitve, da je invazijo pripravila Dominikanska republika. Da je to res, dokazuje tudi njen nagli polom.
Zastopnik Haitija je pred Organizacijo ameriških držav zahteval, da Dominikanska republika izžene s svojih tal one haitske emigrante, ki so invazijo vodili ali bili z njo kako drugače povezani, ker predstavljajo nevarnost za mir med obema državama in posebej za varnost Haitija.
v našem
ri vojaŠkih vajah 11
- Pri vo-
Voriih 0^ab na®e arrnade, naj-he, kj zadnje svetovne voj-
Se bod0S k0S^ Z,aČele 21' Iuliia in
le bii0 nH ^Cale Prihodnji petek, tev. °dsleJ že 11 smrtnih žr-
Prvi poskus s satelitom Syncom II. se je obnesel
LOS ANGELES, Calif. — NASA poroča, da se je prvi poskus razgovora preko satelita Syncom dobro obnesel. Razgovor se je vršil med satelitsko komunikacijsko postajo Caso Robles v Kaliforniji preko satelita na daljavo 7,700 milj s komunikacijsko ladjo Kingsport v nigerijskem pristanišču Lagos.
Pogovor je trajal celo uro in so bili strokovnjaki z njim izredno zadovoljni.
Smrt prezgodaj rojenih oirofc ni nic izrednega
BOSTON, Mass. — Šele sedaj prihajajo na dan-l podrobnosti, zakaj je prezgodaj rojeni tretji otrok predsednika in njegove žene podlegel bolezni. Bolezen, ki ga je pokopala, ni nič izrednega pri prezgodaj rojčnih otrokih. Napade letno kakih,25,000 novorojencev, ki sp prezgodaj prišli na svet.
Kaj je bistvo bolezni? Ko pride otrok na svet, mora imeti razvite vse telesne organe, ki so potrebni za življenje. Otroci, ki pridejo na svet ob pravem času, jih tudi imajo. Tisti pa, ki so prezgodaj rojeni, |o zmeraj v nevarnosti, da ta gli oni organ še ni zadosti razvit. Posebno važno je, da so pljuča,.zadosti razvita. Ako niso, ne poznajo zdravniki zaenkrat nobenega sigurnega sredstva, da bi pomagalo premalo razvitim pljučam do pravilnega in učinkovitega funkcioniranja. Ravno zaradi tega je podlegel mali predsednikov sin Patrik.
Bil je rojen 5 in pol tedna prezgodaj; njegova pljuča niso še dozorela ob času rojstva, srce je bilo pa še premladp, da bi premagalo vse težave, ki so jih ustvarila premalo 'razvita pljuča. Zdravniki trdijo, da visi življenje vsakega takega otroka na nitki, le polovica jih ostane pri življenju. Kritična doba traja 3 do 6 dni. Zavisi od tega, koliko tednov je bil otrt^l rojen prezgodaj. Da je ‘iiev Urthost še večja, se popuščanju funkcioniranja srca rade pridružijo še druge bolezni kot na primer pljučnica.
Zdravniki niso rekli, da je bil to dejanski potek kratkega življenja malega Patrika. O tem so obvezani molčati vsi, ki kaj vedo. Gornji podatki so samo sploš-LONDON, Vel. Brit. — Vesti ne narave in skušajo samo raz-iz vladnih krogov trdijo, da je i0žiti, zakaj toliko prezgodnih
Vel. Bnlaftija pristala m dogovor a Maleziji
Velika Britanija sprejela sklep konference Malaje, Filipinov in Indonezije, naj posebna komisija ZN ugotovi razpoloženja na1 angleškem delu Bornea glede! želje po vstopu v novo federaci-l
novorojenčkov umre.
Obnova letalske zveze s Kubo
HAVANA, Kuba. — KLM, jo Malezija, ki naj bi bila usta-! Royal Dutch Airlines, so objavi-novljena 31. avgusta.	j le, da bodo z jutrajšnim dnem
V Londonu so prepričani, da , obnovile redno tedensko zvezo bodo Združeni narodi ta pre- med Curacao v nizozemskih Ma-gled razpoloženja domačinov, lih Antilih in glavnim mestom
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO OSTALE ENAKO CUJECE!
Državni tajnik Dean Rusk je včeraj pred senatnim zunanjepolitičnim odborom tekom razprave o moskovskem dogovoru izjavil, da bodo Združene države ostale enako čuječe kot v preteklosti, ker dogovor ne temelji na “zaupanju Rusiji”. — Zahodna Nemčija bo pogodbo podpisala prihodnji teden.
WASHINGTON, D. C. — Včeraj dopoldne je državni tajnik Rusk v pripravljeni izjavi predložil Senatu uradno stališče vlade o v Moskvi podpisanem dogovoru o končanju preskušanja atomskega orožja. Poudaril je, da dogovor ne sloni na “zaupanju do Rusije”, ampak na interesu Združenih držav za neke vrste omejitev tekmovanja v oboroževanju in zmanjšanja mednarodne napetosti, kar more pomagati na poti k utrjevanju miru. Senatorjem je zatrjeval, da Združene države ne bodo prav nič popustile v čuječnosti pred nevarnostmi, ki pretijo njim in ostalemu svobodnemu svetu. V izjavi je posebej omenjeno, da s sklenitvijo dogovora in njegovim podpisom ne bo prav nič spremenjen položaj vlad, ki jih Združene države ne priznavajo.
Ruskova izjava in odgovori na ="	.-jz=rr.' ,	~
vprašanja senatorjev so v mar-j ^ I • sičem razjasnili dogovor in z- /LtdClTlJC UCSH njim zvezane okoliščine ter se-j WASH1NGT0Nj D c _ Za_ natorje v neki meri zadovoljili, niso pa jih še pridobili za končno odobritev dogovora. Večina senatorjev je izjavila, da hoče najprej slišati še obrambnega tajnika, člane vrhovnega vojaškega vodstva oboroženih sil in člane atomske komisije, šele potem bo zavzela svoje stališče.
Dogovor mora odobriti dve tretjine Senata, predno ga lahko predsednik ZDA podpiše in spremeni v obvezno mednarodno, pogodbo.
Zah. Nemčija bo podpisala dogovor prihodnji teden
BONN, Zah. Nem. — Zanodna Nemčija bo po vesteh iz poluradnih virov podpisala moskovski oogovor o končanju preskušanja atomskega orožja prihodnji teden istočasno v Washingtonu, Londonu in Moskvi, da tako poudari svoje stališče, da govori v imenu vsega nemškega naroda. Vlada Vzhodne Nemčije je mogla dogovor podpisati le v Moskvi, ker jo zahodni dve sili ne priznavata.
Vlada Zah. Nemčije se je odločila za podpis dogovora preteklo soboto po razgovoru z ameriškim državnim tajnikom Ru-skom.
naglo izvedli in da ne bo treba ustanovitve Malezije odložiti,
Kube Havano.
Letalska zveza med Curacao,
- Sveže zneseno kokošje jaj-čeprav je predsednik Malaje to in Havano je bila ukinjena lan- ce ima temperaturo 105 sto-obljubil v slučaju potrebe. j sko jesen v času kubanske krize, pinj F.

v svojem to-prečka ekvator.

Vremenski
prerok
pravi:
delnaPOldne °blačno, popoldne
raturaZ78SniteV' Naivišia temPe‘
čen, da si ogleda tudi dežele, kamor naša dežela pošilja brezplačno deželne pridelke. Ako napravi Rusk toliko potovanj v tujino — kdor sodi njegova pota po uspehih, trdi, da jih je veliko število kar odveč —, zakaj ne bi imel tudi Freeman iste pravice?
Freeman je šel v Jugoslavijo takorekoč mimogrede. Obiskal je Beograd in Tita in še par krajev, Ikamor navadno vodijo pota vplivnih tujih politikov, ki se jim jugoslovanski režim skuša prikupiti. Tako je Freemana zanesla pot tudi na Brdo v Sloveniji, kjer je Tito trenutno na počitnicah. Freeman je po obisku na Brdu dal naravno tudi izjavo za časopisje, ki je pa se-
obnovo porušenega mesta Skoplje. Tito pa ne bo dobil dolarjev, ampak samo ček v dinarjih na jugoslovansko Narodno banko. Tam ima namreč naša administracija toliko bilijonov dinarjev, da ne ve kam z njimi. Dobila jih je za dobave deželnih pridelkov, v glavnem pšenice. Freeman govori o dolarjih samo, da se lepše sliši za našo javnost. Ako bo naša administracija dala Titu dinarje, naj bi vsaj povedala, koliko dinarjev bo Tito dobil. Freemanu ise najbrže niti ne sanja, da ima Jugoslavija dva tečaja za dolar:	uradnega
po 750 dinarjev za dolar in deviznega po 300 dinarjev za dolar. Koliko bo torej Tito dobil dinarjev, ali samo 15 bilijonov, ako računamo devizni kurz, ali
37.5 bilijonov, ako računamo škodo, ki jo je potres napravil,
Freeman - novopečeni strokovnjak za Jugoslavijo ?
CLEVELAND, O. — Federal- stavljena tako, kot da bi bil mož
ni tajnik za kmetijstvo Freeman | ze pravi strokovnjak za Jugosla-
je na svoji poti po Evropi ob- V1J°' .	. . v ,	. <t .
...	,. I Najprej trdi, da je po nuj-
skal tudi Jugoslavijo. Kdo bi^,, posvetovanjih z Washing.
mu to zameril! Je član Kenne-^ ^onom dosegel, da lahko ponudi
dyjevega kabineta in je upravi- Titu 50 milijonov dolarjev za
uradni tečaj po 750 dinarjev za dolar? To vprašanjeseveda novopečenega strokovnjaka za Jugoslavijo ne briga. Zanj je važno samo to, da bo Tito dobil
kladni tajnik Dillon je predložil odboru Doma za pota in načine nov načrt za znižanje davkov. Osebni dohodninski davek naj bi bil omejen na 14 do 70 odstotkov, korporacijski pa na 48. Sedaj znaša osebni dohodninski davek od 20 do 91 odstotkov, korporacijski pa 52 odstotkov. Novi načrt je manj ugoden za osebe s srednjimi dohodki kot tisti, ki ga je predložil Kennedy v preteklem ja nuarju.
JACKSON, Miss. — Guv. R. Bar-nett je priporočil Univerzi Oxfordu, Miss., naj ne pusti graduirati črnca Jamesa Me-reditha, dokler ne bo ugotovljeno, če se s svojimi izjavami ni pregrešil proti predpisom univerze.
WASHINGTON, D. C. — Zdru žene države so včeraj izvedle podzemni atomski preskus, prvi od podpisa dogovora v Moskvi o končanju preskusov ozračju, v vesolju in v vodi.
WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je sporočilo včeraj poslaniku Venezuele, da bodo Združene države izročile Venezueli bivšega diktatorja Pereza Jimeneza, ki je doma obtožen, da je poneveril okoli 13 milijonov dolarjev državnega denarja. Perez je živel v Floridi ves čas, od kar je bila vržena njegova vlada v Venezueli 1. 1958.
LONDON, Vel. Brit. — Po poročilu tukajšnjega Daily Telegraph bo Francija v bližnji bodočnosti izvedla v Sahari podzemni atomski preskus.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Skupne podružnice Slov. žen. zveze imajo jutri ob enih popoldne sejo v navadnih prostorih.
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri ob navadnem času redno mesečno sejo v Siov. domu na Holmes Ave. Tajnica bo pobirala društveni asesmem 24. in 26. avg. v Slov. domu na Holmes.
Tajnica odsotna—
Tajnica Društva Napredek št. 132 ABZ bo do 25. avgusta odsotna, odšla je na sejo glavnega odbora. V njeni odsotnosti naj se članstvo v društvenih zadevah obrača na Rose Kužnik, 294 E. 222 St., Euclid, RE 1-4257. Ker je tokrat 25. v nedeljo, bodo pobirali asesment v ponedeljek 26. avgusta v SDD na Recher Ave. od 6. do 8. zvečer. Tajnica opozarja članstvo, naj za gotovo asesment redno plačuje, ker je to v njegovo lastno korist!
Pogreb—
Pogreb pok. Josephine Spelic bo jutri ob 10.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v Cerkev sv. Vida, kjer bo ob enajstih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
Iz bolnišnice—
Mrs. Molly Dezelan z 1140 E. •30 St. se je vrnila iz bolnišnice n se zahvaljuje za obiske, da-ila in pozdrave. v7 Evropo—
V Evropo sta pretekli teden odpotovala g. Fran Tomše in njegov sin ing. Jože Tomše, ki je bil več tednov pri očetu na obisku. Obema je vse potrebno za oot uredila pot. pis. Mirko Ant-toga.
Povišanje davčne osnove—
Okrajni avditor R. J. Perk je dejal, da je doslej povečal davčno osnovo v Clevelandu za preko 23 milijonov dolarjev z zvišanjem vrednosti poslopij trgovine in industrije ter s pripisom novih zgradb. Po njegovem mnenju mestu ne bo treba uvajati dohodninskega davka za kritje stroškov mestne uprave, če bo le znalo modro gospodariti.
in obnovo Skoplja, ki bo seveda dražja od škode, ker bodo najbrže skušali mesto pametnejše in previdnejše obnavljati, kot so
ga postavljali od 1. 1945 naprej Kitajski in ruski tovariši polovico zneska kot čisto darilo, do potresa.	j	se nočejo veČ
ostalo polovico pa kot dolgoroč-j Freeman ne bi bil tajnik za	niti pozdravljati
no posojilo, ki ga bo Tito vrnil ( kmetijstvo, ako ne bi omenil še HARBIN, Sibir. __ Kako glo-
ta'krat, ko dinar že ne bo imel nobene praktične vrednosti v tujini.
Freeman je dalje izjavil, da bo obnova Skoplja stala “veliko sto milijonov dolarjev in da bo to imelo resne posledice za jugoslovansko gospodarstvo in njegov napredek.” To melodijo ponavljajo jugoslovanski komunisti že od prvega dne potresne katasitrofe, da bi zopet od nclkod dobili nova posojila za svoje zavoženo gospodarstvo. Strokovnjak Freeman pa slepo ponavlja uradne komunistične izjave. Drugega tudi ne more, saj si je skopljanske ruševine mogel ogledovati samo par ur. Mož namreč ne dela nobene razlike med
jugoslovanskega kmetijstva. Za-	se je že zajedel rusko-ki-
nesel se je pri tem za uradne tajs]H razkol, čuti celo rečna podatke in tudi na njihovo plQvba na reki Amur) ki je meja uradno oceno, ki je v Titovih med Rusijo jn Kitajsko in se pri
očeh zelo rožnata. Letos ima ,n,.	n.
_	...	. .	. Vladivostoku zliva v morje. Re-
Jugoslavija po 4 letih zopet iz- ,	....	. , ,
j , l i i,-	-r, v. .ko uporabljajo za promet tako
redno dobro letino. Režim ni- ,	,	.	,
, .	, . .j , ,	ruske kot kitajske ladje, kajti
ti ne ve, kako bi pridelek spra- ,
vil pod streho. Zato je Tito re-1 druSlh P°™mbnejsih prometnih
kel, da tekom prihodnjih treh!Zl1 tam sploh m'
let Jugoslavija ne bo potrebo-' Do sedaj je bila navada, da so
vala ameriške pomoči v dežel- ruske in kRajske ladje izme-nih pridelkih.	I ^»vale običajne mornarske po-
Freeman pa ne ve, da je Tito zdrave. Sedaj so pa kitajske lad-govoril, talko tudi 1. 1959, ko je je to navado opustile. Plovejo
Naši vegetarijanci hočejo spreobrniti Sovjetijo
TRST, It. — Semkaj je prišel predsednik ameriške vegetarijanske stranke Gould in izjavil, da misli nadaljevati pot v Sovjetsko zvezo, da bi jo pridobil za vegetarijansko idejo. Mož se že dolga leta bori v naši deželi za svojo zamisel, toda nima uspeha z njo. Ni se mu obnesla tudi na političnem polju.
Vkljub temu hoče iti v Moskvo, da poskusi svojo srečo. Odpora bo najbrže imel manj kot pri nas, kajti Hruščev še ni pretekel Amerike v proizvodnji mesa, kot je Rusom obljubil. Zaveznike bo pa imel v ruskih živinorejcih, ki ne kažejo posebnega veselja, da bi podpirali z velikimi čredami konsum mesa.
Za politično delo ameriške vegetarijanske stranke pa ruski komunisti ne bodo imeli dosti smisla, saj imajo s svojo lastno dosti skrbi in težav.
Dosti lesa
Po uradnih cenitvah je v go-Jugoslavija imela dobro žetev. P° rek’ in se ne menijo za ruski zdovih v Združenih državah do Že 1. 1960 je pa moral prositi za rečni promet.	1,601 bilijon kubičnih čevljev
ameriško pomoč. Kdo jamči, da Zanimivo bo, kako se bodo to- uporabnega lesa. Vsako leto ga se to ne utegne ponoviti? Mor- variši obnašali med seboj v slu- zraste do okoli 35 bilijonov čev-da tajnik Freeman?	j čaju nesreč.	| Ijev na novo.
Ameriška Domovina
V V* ■ I/I C-V— » IO VI »
t Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
^NAROČNINA:
21a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 154 Tues., Aug. 13, 1963
Kongresno delo zastaja
Že pred Veliko nočjo smo rekli, da bo Kongres težko končal svoj letošnji delovni program o pravem času; do 31. julija, kot je predvideno v zakonu v 1. 1947. Predsednik ga je prve mesece zavalil s svojimi zakonskimi načrti in obenem tudi napovedal, da jih bo še več poslal na Kapitol. Kongres se je pa obotavljal in ni računal, da ga lahko čakajo tudi druga presenečenja. Tako se je tudi zgodilo-Kongres je dobil od Kennedyjeve administracije nad 100 zakonskih osnutkov, komaj dobro četrtino je vzel v pretres.
Zastoj v kongresnem delu je torej očiten. Kdo pa nosi odgovornost zanj? Zadnje dni sta se oglasila kar dva republikanska senatorja, Keating in Javits, ki zvračata vso odgovornost na Kongres sam. Imata pa samo deloma prav. Od Velike noči do danes je namreč naša domača in zunanja politika postavila Kongres pred nove naloge, ki so vse nujne in ki zahtevajo odločanja, taka ali taka. S tem senatorji in kongresniki niso računali in to je njihove krivda.
Kennedy je dolgo časa mislil, da bo letos glavna naloga kongresnega zasedanja, da odobri davčno reformo in davčne olajšave. Oba davčna zakona sta pa odprla vrata nujni potrebi po obravnabanju cele vrste tehtnih gospodarskih pojavov, ki tudi terjajo hitre odgovore. Kaj bo s primanjkljaji v federalnem proračunu in v plačilni bilanci? Kaj bo z usodo dolarja in odlivom zlata? Kje naj bodo meje podpiranju tujini? Kje naj bo meja federalne zadolžitve? Nad vsemi temi vprašanji pa plava nevarnost inflacije. Kongres bi moral delati res v popolni politični tišini, da bi lahko v kratkem času našel primerne odgovore na vsa ta vprašanja. Takega stanja pa ni dočakal- Ravno narobe; nepričakovane burje so se pojavile na našem političnem obzorju, ki bistveno vplivajo na potek kongresnega dela.
Boj za civilne pravice je dobil nepričakovano širok in globok obseg. Naša javnost je skoraj pozabila na problem šolske integracije, v luči današnje skušnje ga že smatra za malenkost. V ospredje je prišlo vprašanje, kako zagotoviti črncem pravico do svobodne izbire stanovanj in vprašanje ravnopravnosti pri iskanju dela. Črnci zahtevajo dalje ra-vnopraven dostop v vse hotele, motele, gostilne, bare trgovine, zabavišča itd. Vsa ta vprašanja pa ne zanimajo več samo političnih krogov, o njih ima svoje mnenje tudi naša bela javnost, ne ravno zmeraj dobro in priporočljivo.
Najbolj pereče je vprašanje ravnopravnosti pri iskanju stanovanj in dela. Za ta problem se brigajo tudi tisti, ki nimajo ne veselja do politike ne smisla zanjo,, pri čemur gledajo le na svoje osebne koristi. Ali ne bodo prišle njihove službe v nevarnost, ako sedaj pritisne še konkurenca s črne strani? Ali bo še ostala dosedanja osebna varnost, ako se priselijo črnci? Kaj bo s snago po ulicah, parkih in v javnih prostorih? Vse to se sprašujejo celo gospodinje, da ne govorimo o unijskih delavcih, uradnikih itd.
Linijski boj proti črni konkurenci je odkril marsikatero temno stran v našem unijskem gibanju. Mnogo unij je postalo zaključeno društvo, kamor imajo pristop samo otroci in sorodniki unijskih članov ter njihovi prijatelji. Za vstop v unijo moraš imeti skoraj več protekcije kot za službena mesta v pisarnah in laboratorijih. Javnost je vse to spregleda in ne protestira proti bojkotu, ki ga unije uganjajo proti črncem. Na drugi strani pa tudi taktika črncev ni zmeraj privlačna za bele. Vse to dela seveda slabo kri na ulici in odmeva na kongresnih hodnikih.
Kongres se je tako znašel kar neutegoma sredi politične burje, ki jo razpihujejo še senatorji in kongresniki, ki nasprotujejo civilnim pravicam. Ker jih je premalo, da bi mogli obstruirati v vseh kongresnih odborih, s pridom sabotirajo delo v odborih. Senator Eastland zavlačuje kot predsednik pravnega senatnega odbora zasliševanje interesentov, član odbora senator Erwin pa brez potrebe po ves teden zaslišuje predsednikovega brata Roberta. To so tipični slučaji zavlačevanja, ki jih ne manjka tudi v predstavniškem domu. Zato nihče ne ve, kdaj bodo odbori, ki se pečajo s civilnimi pravicami, končali svoje delo. Ko ga pa končajo — morda šole v jeseni — pa čaka Kongres obstrukcija južnih konservativnih senatorjev, ki bo zopet za-vrla postopek. Kar je pri tem hudo, je dejstvo, da od obravnavanja civilnih pravic zavisi vse ostalo kongresno delo. Kdor ovira postopanje o civilnih pravicah, ovira tudi vse delo v Kongresu.
Tako je začetkom leta oviral kongresno delo boj za in proti davčnim zakonom, sedaj ga pa boj za civilne pravice in proti njim.
Pri tem mora Kongres obravnavati še celo vrsto drugih kočljivih političnih predmetov. Kaj bo s sporom med železnicami in unijami železničarjev? Kakšna bo usoda zakona o podpiranju tujine? Kje je zakon o bolniškem zavarovanju? Predvsem pa: kdaj bo senat odobril pogodbo o končanju preskušanja atomskega streliva. Na videz sta vsa javnost in tudi večina senata za pogodbo, vendar se pa republikanska opozicija nekam sumljivo obnaša. Je za po-

godbo, toda svoje prave sodbe še noče izreči. Morda bo tudi tu nastal političen vihar, ki se ne bo zlepa polegel.
Pri vsem tem ne moremo reči, da Kongres lenari. Je res priden. Ko bi bil tako pridno delal že v marcu, bi se mu sedaj ne nabralo toliko nedovršenih poslov. Spomnil se je na naporno delo prepozno, sedaj se mu to otepa. Ne ve, kdaj bo šel na počitnice, ako bo sploh mogel iti. Pri vsem tem bo pa pustil še celo kopo zakonskih osnutkov za jrihodnje leto. Volivci seveda ne bodo spraševali, kako je do tega prišlo. Krivili bodo Kongres, da ni delal, in predsednika, da ga ni priganjal k delu.
Naš kongresni čolniček je torej zaplaval na razburkano politično morje, politika ga goni iz ene smeri v drugo-Koncu viharja še ne vidimo. Zato tudi ne vemo, kaj bo zgodovina mislila o letošnjem zasedanju. Bojimo se, da ne dobro.
Dr. Frank Kern 60 let v Ameriki
mem našem številu šlo.
Dr. Kern je bajtarski sin,, doma iz Breznice, gorske vasice na pobočju Lubnika, dobro uro iboda od Škofje Loke. Pa se je vendar v ameriškem svetu po mnogih peripetijah iz lastnih sil povzpel visoko nad povprečje. Vse, kar je dosegel, je dosezal po trdih stopinjah, sam samcat, brez organiziranega zaledja. Prav za prav so bili za njim le ljudje, ki so končno le spoznali, da je tu eden, ki jim resnično želi dobro, ki bi jim rad pomagal. S tem, da je dr. Kern napisal rojakom življenjsko potrebna jim učna pripomočka Angl. sloven, besednjak in Angl. slovensko berilo, je vzbudil v njih voljo do samostojnega izpopolnjevanja in uveljavljanja. Če gre dr. Kern danes v našem mestu po cesti ali če pride koderkoli v slovensko družbo, in ta mu je najdražja, ga vse prisrčno pozdravlja, stari in mladi; tako kakor vidim pozdravljati njega, pozdravljajo samo resnično hvaležni ljudje.
Ko sem se pred nekaj dnevi pogovarjal z dr. Kernom o njegovem šolanju, se je njegov spomin ustavil najprej pri nekdanjem škofjeloškem kaplanu Jožetu Brešarju, poznejšemu župniku v Velesovem. Dejal mi je, da je “igral ta v njegovem življenju menda odločilno vlogo.” V Kernovih mladih letih so otroci iz hribovskih vasi v loški okolici hodili po enkrat na teden h krščanskemu nauku v Škofjo Loko; v poletnem času pa tudi po nekaj dni v tednu v ljudsko šolo, kjer so se naučili za silo brati in pisati. V tem času je postal Ovnčev France iz Breznice v nunski cerkvi v Škofji Loki ministrant. Kaplan Brešar ga je imel od vseh ministrantov najrajši. Kadar je moral v kako hribovsko podružnico, je jemal vedno njega s sabo. Ko je šlo za to, ali naj gre študirat naprej v gimnazijo v Kranj, je odločil ( tem Brešar s tem, da mu je od rinil 10 goldinarjev, da je imel potem zagotovljeno hrano v Ljudski kuhinji v Kranju.
S podobno toplino kot na kaplana Brešarja se danes dr. Kernov spomin ustavlja ob tistih dveh letih, ki jih je preživel ljubljanskem Alojzijevišču. Tam je tako rekoč "čse dobil: v prvi vrsti pa ljubezen do slovenskega naroda in njegove besede. Od svojih alojzijeviških prefektov vzgojiteljev se najrajši spominja na dr. Mihaela Opeka, urednika Doma in sveta; od svojih profesorjev na takrat sloviti ljubljanski klasični gimnaziji pa blage duše dr. Perneta. Iz svojih alojzijeviških let se posebej spominja tudi Domačih vaj, to je na roko pisanega lista, ki so ga izdajali gojenci Alojzijevišča. Iz tega prelepega svojega časa pa tudi ne more tistih ljubljanskih frkovcev, ki so alojzijeviške dijake na poti v šolo ali iz nje pozdravljali s “Fržov gre”. — Prepričan sem, da je najprej vzgoja v ljubljanskem Alojzijevišču, — pozneje pa tako lepa slovenska bogoslovska druščina v semeni-
in vplivi iz tega časa so ostali med najmočnejšimi.
Dr. Kernova življenjska pot je ne le po letih marveč tudi sicer dolga in zanimiva. Na njej je bilo tudi dosti trnja. Doktor sam to najbolje ve. Ker pa je v svojem bistvu vendarle idealist, je razmeroma lahko premagal vse težave. Samo tako je ostal vedrega značaja vse življenje.
Škoda, velika škoda, da je dr. Kern v svojih “Spominih” popisal svojo življenjsko zgodbo samo do sprejema svoje doktorske diplome 13. junija 1912. Večji del teh njegovih “spominov” je izšel v Ameriški Domovini, in sicer ob tridesetletnici njegovega prihoda v Ameriko, to je 1. 1933. V knjižni obliki pa so izšli leta 1937. Vse svoje knjige je moral sam založiti! Razen Spominov, ki iso bili tiskani v Ljubljani, je vse drugo tiskal v tiskarni Ameriške Domovine. Sicer pa je bil dr. Kern poslovodja tiskarne AD leta 1904. Ameriško Domovino ima naročeno vse od njenega začetka.
Splošnim čestitkam iz vseh vrst slovenskih rojakov, ki jih v teh dneh dobivajo dr. Kernovi na 124 E. 201. cesti, se iz vsega srca pridružuje tudi Ameriška Domovina. Bog Vas živi, gospod doktor!
Janez Sever
Slovenski Cleveland
Cleveland, O. — Včeraj je bilo šestdeset let, kar je prvič stopil na ameriška tla France Javh, danes in prav za prav že dolgo med rojaki znani clevelandski slovenski zdravnik dr. Frank J.
Kern. Bilo mu je 16 let, ko je zapustil slovensko domovino.
Ko pišem tele vrstice k temu dr. Kernovemu jubileju, so pred menoj tri njegove knjige, ki jih je napisal v tem času:
1.	A Pronouncing ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY for General Use by Frank J. Kern
ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK z angleško izgovarjavo. Sestavil Frank J. Kern.
Strani 274.
2.	ENGLISH - SLOVENIAN READER — ANGLEŠKO-SLO-VENSKO BERILO. Za ameriške Slovence sestavil Dr. F. J. Kern, avtor angleško-slovenskega besednjaka. Ilustrirano. Cleveland,
Ohio, 1926. Strani 214.
3.	SPOMINI ob tridesetletnici prihoda v Ameriko. FRANK -JAVH - KERN. 1937. Samozaložba. Strani 110.
Zaradi teh treh knjig bo dr.
Kern zavzemal nekoč v zgodovini ameriškega slovenstva eno najpomembnejših mest.
V prvi vrsti vsled omenjenih treh knjig pritiče dr. Kernu kot enemu izmed redkih ameriških slovenskih lajikov izobražencev zasluga, da smo se Slovenci ohranili v Ameriki tako dolgo ter se končno tudi kot kulturni narod uveljavili sredi tujega ameriškega sveta.
Vse do časov komunistične revolucije v slovenski domovini so v Ameriko prihajali iz našega naroda tako rekoč skoro izključno preprosti, nekateri nič, drugi pa povečini prav malo šolani ljudje; razen duhovnikov seveda. Prišli so semkaj, da bi si na hitro nekaj zaslužili, potem pa se vrnili ter doma s prihranjenimi ameriškimi zaslužki začeli novo, samostojno življenje. Vse tja do prve vojske je ogromna večina slovenskih ameriških vse-Ijencev tako mislila in se po tem tudi ravnala. Glavno je bil zaslužek. Kaj malo, ali po dr. Kernovih besedah, vsekakor premalo pa je bilo med njimi skrbi za svoje lastno, osebno kakor tudi za skupnostno duhovno izobražen j e in strokovno izpopolnitev.
Ravno v tem zadnjem vidi dr.
K. danes, ko iz perspektive šestdesetih let svojega življenja in delovanja med rojaki presoja našo ameriško narodno usodo, našo najbolj šibko stran.
Iz tega razloga se je dr. Kern že kot bogoslovec v Št. Paulu v Minnesoti odločil, da pomaga svojim rojakom z najbolj potrebnima njim knjigama: Angle-ško-slovenskim besednjakom in Angleško - slovenskim berilom.
Posledica te njegove odločitve se je hitro pokazala. Ne samo danes, že kar vsa leta od prve svetovne vojske naprej imamo n. pr. clevelandski Slovenci, čeprav nas po številu ni bogve veliko, tako rekoč na vseh položa-' šču v St. Paulu v Minnesoti bi-jih svoje ljudi; dr. Kern pravi, j stveno vplivala na vse poznejše da celo vec, kot pa bi nam po sa- življenje in delo' dr. Kerna. Vtisi njenih župljanov
Župnija sv. Vida. — Čas piknikov gre hitro h kraju. V glavnem nas v teh počitnicah čaka le še telovadna prireditev Slovenske telovadne zveze, ki bo to nedeljo na Slovenski pristavi potem smo pa v glavnem opravili za letos.
Lahko rečem, da je bila misel odbora društva Najsvetejšega Imena Jezusovega zelo srečna, ko se je odločilo, da priredi letos na Slovenski pristavi svoj piknik. Prav tako je bila dobra njegova poteza, da je povabil na svoj piknik ne le svoje društvene ude in njihove svojce, marveč letos prvič vse župljane od Sv. Vida. In še tretje je treba omeniti, namreč organizacijo vožnje na Pristavo in z nje. Vse to troje se je pokazalo kot zelo dobro zadeto. Tako je bil nedelj ski piknik DNU izredno dobro obiskan. Bilo je na njem zelo mnogo ljudi, posebno še iz sta rejših vrst, ki drugače nikoli ne bi bili. Mnogi med njimi so sicer bili tukaj v času svoje mladosti, to je prva leta po prvi svetovni vojski. Takrat je bila to Strojinova farma, kar je danes Slovenska pristava. Tja so radi v tistem času hodili clevelandski Orli in druga takratna slovenska mladina (dijaki, bogoslovci in drugi). Koliko od teh jih je v nedeljo na Pristavi obu jalo lepe spomine na one čase! Povedali so nam, da so takrat rabili dve in pol ure, da so prišli na farmo, danes smo pa na Pristavi lahko prej ko v eni uri. Kolikšen napredek tudi v tem pogledu!
Lepo in prijetno je bilo. Vse tako prisrčno in domače. Čestitati je treba zlasti tistim, ki znajo tako zadeto organizirati zanimive igre za mladino; vsaki starosti primerno in privlačno zabavo. Koliko veselja je bilo tudi ob vodi! Tako se bo mladini Pristava priljubila in bo vedno rada zahajala na ta skupni prostor nas vseh. Prav je, da se vsak od nas počuti na njem čisto domačega. Nekaj zelo prijetnega je v tem. Tudi to naj nas povezuje!
Odbor izreka vsem, ki so kaj pripomogli, da je vse tako dobro uspelo, prisrčno zahvalo; ne nazadnje tistim dobrim materam, ženam in dekletom, ki so nam prinesle domače pecivo. — Bog vam bogato povrni!
Piknik ni bil samo v ponos DNU, marveč, lahko rečemo, tudi v ponos svetovidske fare in
Predsednik DNU je g. Frank Grdina, znani naš clevelandski slovenski trgovec; društveni duhovni vodja pa priljubljeni naš father Hobart Rajko.
Piknika DNU se je med drugim udeležil tudi g. Jožef J. Nemanich, predsednik naše K.S. K.J., z gospo soprogo. Hvala jima!
Organizacija katoliških veteranov župnije sv. Vida ima ta teden svoj redni letni karneval. Ta organizacija je eden izmed stebrov naše župnije, saj pa je naš g. župnik kot nekdanji ameriški vojaški kaplan sam veteran. Njega so si naši možje in fantje veterani izbrali za svojega duhovnega voditelja. Radi ga imajo in ponosni so nanj, pa tudi gospod monsignor se rad postavi z njimi. Župljani se bomo kakor vsako leto tudi letos radi in z veseljem udeležili njihovega karnevala.
V župniji sv. Lovrenca so preteklo soboto lepo obhajali god svojega farnega patrona (patro-cinij) sv. Lovrenca. Med drugim so za to priložnost lepo okrasili oltarje in pomili in očistili vse cerkvene prostore. Prav je tako! Cerkev je božja hiša in poleg našega družinskega doma naš naj dražji dom. Dobri kristjani se tega zavedajo. Izročilo bivšega župnika Omana pri Sv. Lovrencu živi lepo naprej. Čast faranom sv. Lovrenca v New-burghu!
J. S.
—-----o-------
Romanje skozi Okio v llaria Stein
Cleveland, O. — Pod vodstvom č. g. Josipa 'Godina se je vršil v torek in sredo, 30. in 31. julija, jako zanimiv izlet združen z romanjem k relikvijam svetnikov, ki jih čuvajo v posebni kapeli sestre predragocene krvi Jezusove v Maria Stein. Pred odhodom je daroval Father Godina ob 5.30 romarsko mašo in točno ob šestih bi moral moderni bus odpeljati izpred cerkve Marije Vnebovze-te, ampak to pot so izletniki naleteli na romarja, katerega so morali dobro stresti za ušesa, da se je vzdramil ter prisopihal v eni sapi na buis s polurno zamudo.
Pot je vodila po novi 71. ve-lecesti naravnost v Columbus, kamor smo došli ob desetih. Bili smo še zgodnji, .kajti tam jim ne hodi na misel, da bi potiskali kazalce na uri naprej in nazaj, kakor to delamo v Clevelandu. Father Godina nas je peljal v Capitol, kjer je vladni sedež države. Vodnik nam je razkazal ter razlagal znamenitosti mogočne stavbe, ki je postala vladna palača 1. 1861. Pred tem je bil Chillicothe glavno mesto države Ohio. V letu 1865 je bil Abraham Lincoln ustreljen od fanatika, mrtvo truplo predsednika so peljali iz Wa-shingtona v Illinois. Med potjo se je ustavil žalni sprevod tudi v Columbusu ter so Lincolna dali v Capitolu na ogled ljudem. Tedaj je štel Columbus dvajset tisoč prebivalcev, zbralo pa se jih je petdeset tisoč okrog mrtvega Lincolna, tolikšno je bilo ljudsko oboževanje tega slavnega državnika.
Iz Columbusa smo se vozili proti jugu ter prišli ob 11.15 v Mound City Group, kjer smo si ogledali staro indijansko pokopališče, kjer so dosedaj zasledili 12 velikih grobišč, kjer so našli mnogo bakrenega orodja in nakita. Na tem teritoriju se nahaja tudi velika poboljševal-nica za mladeniče od 18. do 25. leta; pravijo, da se jih tam poboljša do 60 odstotkov. Father Godina nas je opozoril na visoki hrib Logan, ki je upodobljen v državnem grbu v Ohiu in ki leži štiri milje pred Chillico-thom. Ob 12.30 smo došli v mesto Chillicothe. Tam nam je Rev. Godina pokazal stavbo, kjer se tiska “Chillicothe Ga-| zette”. To je replika nekdanje-
ga vladnega sedeža države Ohio.
Iz Chillicotha smo šli v Fort Hill, kjer so Indijanci imeli svoje utrdbe; ogledali smo si eno od osmih utrdb ter prišli k nji po stezi 1800 čevljev visoko; videli smo skalnate stene, ki so nastale vsled erupcije v prehistorični dobi. Ko smo se vzpenjali po vijugastih stezah, je mladina pričela oponašati Indijance in njih odmevi so se glasno razlegali po goščavi. Od tam smo prišli v državni park “Serpent Mound State Memorial”, kjer se vije po zemlji velikanska kača, iskoro četrt milje dolga s pošastnim žrelom in ki so jo Indijanci upodobili iz zemlje pet čevljev na visoko v svojem poganskem bogoslužju.
Prevozili smo še 39 milj ter došli srečno v Cincinnati. Ugledali smo veliko reko Ohio, ki tvori mejo med Kentucky in državo Ohio. Na nasprotni strani reke je Covington, katerega smo dosegli čez viseči most. O-gledali smo si katedralo sv. Dionizija; veličastna in ogromna stavba je zidana v gotskem slogu po načrtu cerkve sv. Dionizija v Parizu. Eden tamkajšnjih duhovnikov nam jo je razkazal. Ima zelo visoka okna, izmed katerih je naj večje 64 čevljev visoko ter 42 čevljev široko; na njem je upodobljeno kronanje Device Marije. Stolnica nima kora zadaj, temveč ob strani nasproti velikega okna in je prav majhen v razmerju z gorostaisnimi dimenzijami svetišča. Tudi orgle niso nič večje. Križev pot je sestavljen iz drobnega mozaika ter dobro soglaša z gotskim slogom stolnice. Stopili smo še v Marijino kapelico ter zapeli “Lepa si, lepa si, roža Marija” ter odšli iz Covingtona nazaj čez most v Cincinnati. (Dalje sledi)
Erenst Trpin ------o------
ZafeSa štajerskega
kluba
Cleveland, O. — Štajerci smo se globoko oddahnili, ko smo z vrtno veselico na Slovenski pristavi tako lepo opravili.
Odbor štajenskega kluba dobro ve, da vsega dela ne bi mogel sam opraviti, zato se s to kratko objavo prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pomagali.
Predvsem se lepo zahvalimo naši Megličevi materi, ki je na odru simbolično predstavljala naše kmečke matere. To je bil najbolj ganljiv prizor, ki bo mnogim ostal še dolgo' v spominu. Celotno sliko prireditve so lepo zaokrožile žanjice in kosci, “lecetarke” z lectovimi srčki, kuharice in vsi drugi, ki so pomagali pri zbiranju orodja; vsak ima pri uspehu svoj delež.
Posebno medaljo pa so si zaslužili vsi pomočniki v točilnici, ki so z izvrševanjem odrejenega jim dela tvegali svojo čast in svobodo!
Prav prisrčna hvala tu vsem, ki so darovali pecivo in nas tako dobro založili z dobitki za žrebanje.
Ves trud in delo pa bi bilo zastonj, če nam ne bi bili dali priznanje številni gostje, ki so kljub zelo negotovemu vremenu prišli na Slovensko pristavo in potem glasno izražali svoje zadovoljstvo. Danes mi pa res ni žal, da sem prišel na piknik Štajerskega kluba.
Odbor
■-----o------
Avtomat na njivi
Nizozemci napovedujejo sko-
rajšnjo serijsko proizvodnjo popolnoma avtom atiziranega plug a, imenovanega “robot Agri”. Človeška roka bo P°' trebna samo za začetno brazdo, razen tega pa bo moral nadzornik oranja zakoličiti štiri konce njive. Vse drugo bo opravil robot.
Haaško podjetje, ki je izdelalo tega robota, pripravlja načrte za sejalnike in za brane, ki bodo delale po enakem načelu.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
IV. Slovenski dan v Kanadi
že dopoldne se je naoblačilo.
° smo se vozili po cesti na se-y®r) je iz sivega neba začelo pr-*' Med pogovorom, smo se spomnili, .kako je pred dvemi e i na Slovenski dan deževalo. r°gram se je zakasnil, vendar so ga srečno pripeljali do kon-
kt	smo, če se nam bo
°s isto dogodilo. Ko smo za-o« i na travnik med parkirane avtomobile in zlezli iz avta, je ^ez pojenjava!. Objelo nas je ornače, umirjeno, prijetno oz-k.CJe, 'ki je vladalo med ljudmi,
J S°'se kljub slabemu vremenu vornik je ^ ra i v presenetljivem številu,
2n ^rosMve Slovenski dan.
različnih krajev so se
sliuP°Zdravili> mn°gi P° Pre" tavl • U ■ ene®a več let, in ugo-jet0^a^’ kako čas beži iz leta v
za^v *'ravn^ku P°d nami so se daj6'1 Z^ra^ nastopajoči. Gle-B ,Clv.So si poiskali prostore na s 0ciu- Med gosti smo letos kat Vese^0 pozdravili gospode, seb^1111 Sm° zaracii njihove o-Ve ne dobrote in zaradi njiho-v a dolgoletnega dela za Slo-jj 06.dolžni sppoštovanje. Njih Va ZOcn°st da našemu prizade-noJ-U ^e^ai; trajnosti in poveza-RrarT 3 P ret e ki o s tj o, na kateri jini lrn° SVoi° bodočnost v tu-
noš °V| S^a dve deklici v narodnih šopk	gostom slovenske
Vor, e’ Sev je s himnami in po-„	0 začel program četr
sprete^6®3 dne' SPored jPretno vodil
Toedsednik Društva Slovencev v -to, g. I. Marn, je razdelil in 2rna§ovalcem v športnih ga 6 0Vadnih nastopih prejšnje-Pr ne- Sledili so pozdravi sk S avnikov raznih društev in bes h ter Pozdravi in bodrilne g p ^gostov. Med prvimi je ga ^Markeš v imenu lovenske-
želel Veta in v imenu SKAS-a Vsak' i^a 'diii Slovenski dnevi bi Se° etnt dogodJki, ob katerih njim 0gret° naao slovenstvo. Za ]y[ t,''6 Pozdravil navzoče g. dr. merja^’ predsednik NO. Pri-
četrtega je
Klopčič.
kot m' ^ ^tovence z Irci, ki so, SVoio 11 majhen narod, pa so s j° pc^-tjo in vztrajnost-
bke družb Po tolikih svobod0
upoštevani člani ame-e- Tudi mi, ki smo Preizkušnjah prišli v moramo vztrajati in
Vsaki-u illUiamo vztrajati m naš j e*'n^ Slovenski dan naj bo Venskpg2 ^ubezni do vsega slo-
ndele^ ^^^i gosti, ki se zvesto je hi]2? Vsake naše prireditve, ster 2	d- Yaremko, mini-
cijo a državljanstvo in imigra-Vladj ^tarijski provincijalni °nienii ^ SVoiem pozdravu je in da ’ a nas že dobro pozna ii rastV"ak° znova mzvese-rih K0ce število otrok, v kate-bost anada gleda svojo bodoč-
OtflQAi
kaj r„ 1 50 narn pripravili ne-ICokap —krčnih točk. Gospa A. ^ih nn" v? ttlale Pare v narod-ftllaiSjnaučila tri plese. Naj-
spretnos ani STZ 50 P°kazali
štafeti t ?n simbolični vaji, ^a vse n-lk Valak in podobno. 2rtvoval ° '’lh ^ vztrajno in po-
Grmek ° Pripravil S- ing- F-
utradij:	tem sta mu ne-
PlPi tuHV° pomagala med osta-g- J. TVr, L?°spa Gela Grmek in delce n,- 1C‘ Najb°lj pa so gle-VG|andša°Senetlle tri male Cle"
žni in izvežbani pevci, ki so nastopali in sodelovali pri mnogih zborih in so vajeni g. Križmana, ki vodi in organizira pevske nastope že vsa leta, kar smo v Kanadi.
Glavni govor, ki je sledil pevski točki, je imel g. dr. P. Remec, ki je prišel za to priliko iz New Yorlk-a. Spremljali so ga gospa Majda in otroci. Dr. Remec je profesor političnih ved na znani Fordham univerzi. Njegov govor je bil kratek, pa je v kratkem mnogo povedal. Go-obdelal problem, o katerem je treba vedno znova govoriti — potreba ohranjanja slovenstva v tujini. Povdaril je, da je za ohranjanje jezika in slovenske zavesti potreben ponos, da smo Slovenci. Dolžni smo se integrirati v okolje. Pri tem pa se moramo varovati dveh skrajnosti. Prva od teh je želja po popolni asimilaciji, kjer bi hoteli opustiti vse, kar je slovenskega; druga skrajnost pa je izključitev vsega novega in vztrajanje v svojem ozkem krogu. Vzporediti moramo svoje poklicno, versko, narodno, organizacijsko in družabno življenje, da se tako najbolje uveljavimo v novi deželi, ki bazira na pluralistični sestavi družbe.
Kot zadnji del sporeda je bil dramatski prikaz zgodovinskega ustoličevanja karantanskih knezov. Besedilo je pripravil g. Z. Novak, igrali so elani prosvetnega društva “Baraga” v režiji g. O. Mauser j a. Slovesna izpeljava, talko v dramatski zamisli kot v interpretaciji, se je ujemala s pomembnostjo te dobe naše narodne zgodovine in z ubranostjo dneva samega. Slikoviti kostumi, posneti po zgodovinskih virih, so bili zelo lepi. Igralcem, režiserju in vsem, ki so doprinesli k dovršenosti nastopa, gre naše iskreno priznanje in občudovanje.
Mnenje vseh gledalcev je bilo, da je bil letošnji program po zamisli in izpeljavi zelo dober. Škoda je le, da sta glavni govor in dramatski prizor, ki zahtevata več pozornosti, prišla prav na konec, ko so bili gledalci že nekoliko utrujeni, otroci pa naveličani in je bilo zaradi tega precej motenj. Morda bi odbor, ki bo pripraviljal program za drugo leto, na to pomislil.
Številni gledalci in gostje so izrazili svoje zadovoljstvo nad lepo uspelo prireditvijo in nad lepo urejenim letoviščem, obenem pa so izrazili željo po boljši in primernejši ureditvi osnovnih sanitetnih naprav na letoviškem prostoru.
Proti večeru je še sonce posijalo na vesele skupine ljudi, ki so se poslavljali in odhajali z željo, da se čez leto dni spet vidijo na Slovenskem dnevu.
H. G.

mke, ki
Ne oskosrčnosti, široko-sti potrebuje svet
Pred kratkim je govoril James 0’Gara, glavni urednik “Commonwealth magazine” na letni konferenci združenja “Christian Brothers Education” v Oakdale, N. Y. Njegova izvajanja so za današnji čas tako tehtna, da jih je The C. R. dne 3. avgusta letos objavil na naslovni strani. Ker upamo, da bodo koristila tudi
ni, ki tudi v javnosti živijo krščansko, da se pred drugoverci in pred brezverci ne poskrijejo.
Vise kritike so vredni tisti, ki se odzovejo samo takrat, ko so v teku katoliške kampanje, drugače pa mirno prezrejo n. pr. borbe za pravično postopanje z drugimi rasami ali delo za pomoč nerazvitim narodom. Če hočemo, da bo prišlo do prenovitve sveta, potem je bistvene važnosti, da katoličani sodelujemo in to aktivno, v civilnih in političnih zadevah.
Manjka nam zavesti, da je naše poslanstvo tudi na svetnem področju. Da bomo to vlogo dobro odigrali, nam moreta pomagati samo izobrazba in poučenost. Kdor ne pozna razmer, ki ustvarjpajo probleme in komur ni znan katoliški nauk, ki daje luč in vodilo pri reševanju teh problemov, ta ne more igrati katoliške vloge v današnjem svetu. In koliko je nevednosti med katoličani! Kako mnogi nimajo niti osnovnih pojmov o katolišlkem socialnem nauku! Kaj pa napravimo, da bi ga spoznali? Malo ali nič. čas je, da zamujeno nadomestimo, da se bomo mogli vključiti v gibanje, ki si je postavilo za cilj — pre-novljenje sveta.	Por.
Opazovanja
Da prireditve velikega obsega morejo uspeti, je potrebnih mnogo žrtev in velikega truda. Taka prireditev je bila IV. slovenski dan v Kanadi. Nisem bil uraden poročevalec in vem, da bodo drugi opisali to prireditev tako, kot zasluži. Opazil pa sem na sam dan nekatere skrite garače, ki so k uspehu bistveno pripomogli, pa niso bili nikjer omenjeni in jim bo verjetno edina zahvala sladka zavest, da so delali za dobro stvar.
Eden takih garačev je bil g. Ivan Peterlin, ki je uspešno organiziral in vodil preskrbo s hrano in pijačo. Voliček se je pekel na ražnju celo noč in celo dopoldne. Bil je res okusen. Koliko zvestih pomočnic in pomočnikov si je g. Peterlin nabral, bi bilo težko doznati. Vsi zaslužijo javno priznanje in zahvalo. Postrežba je bila res okusna in hitra.
Poleg telesnih dobrot je bila bistvene važnosti tudi zvočna napeljava in lepe melodije. Svoje sposobnosti, znanje in vso opremo je dal na razpolago g. France Jereb. Tudi njemu naj neznani opazovalec v imenu vseh udeležencev javno izreče toplo zahvalo. S svojim trudom je dosegel, da je vladalo na prostornem letovišču prijetno razpoloženje in domača povezanost.
Newtorontske novice
Letos nam vreme ob nedeljah kratkim spet blagoslovil hišo g. ni najbolj naklonjeno. Tako i Jožetu Žižku, ki jo je kupil bli-nas je vreme tudi na sloven- zu naše cerkve in še bliže kato-ski dan cel dan držalo v negoto- liške šole. človek je lahko ve-vosti. Šele na večer se je zja- sel teh mladih družin. Komaj
snilo. Srečaval sem že v soboto, zlasti pa v nedeljo, 4. avgusta, razne obiskovalce od drugod. Največ jih je bilo seveda iz Clevelanda. Tako Je g. Var-šek iz Clevelanda pripeljal svojo telovadno skupino. Odlikovala se je v telovadnem nasto-
5 let so v Kanadi, pa so že prišli do lepe svoje hiše in do avto. G. Žižek s svojo ženo Julijano roj. Gabor, in sinčkoma Jožkom in Štefanom se je zavedal, da bo za njegovo družino najbolje poskrbljeno, ako bo hiša blizu slovenske cerkve in blizu katoliške
pu, v lepem vedenju, in kar je [šole. Včasih si slovenske druži-še posebej omembe vredno, tudi; ne kupijo hišo na tako nepri-v verskem pogledu. Talko v so-! kladnem kraju, da imajo daleč v boto kakor v nedeljo so skoraj slovensko cerkev in daleč v ka-vsi prejeli tudi sveto obhajilo toliško šolo. Potem pa otroke
Vaje ? g Marška izvajale talne Med :faClj°Zno uglajenostjo. s° se n^arejsimi člani STZ, ki M dr0rru aZal1 na krogih, bradlji jeta n- ; ’ se pa še vedno odliku-
K slovt Grmeit ‘n S- I. Celar. §o	snosti dneva so mno-
so pod vod-! slovenski katoliški miselnosti,
jih v izvlečku objavljamo.
Današnji čas zahteva, da se katoliški laiki otresejo t. zv. župnijske ozkosti in postanejo pričevalci svetega v svetu. Nujno je potrebno, da se lotijo dela in doPrinerrJL1 Vuneva 80 mn°- vstopijo v razna gibanja, ki sa-P°d Vodstv * na^ Pevci, ki so ^ ma po sebi niso katoliška. Čas ZaPeli dve °m g' N' Kvlžmana je, da katoličan spregovori, za-prlpravi S0PeSmi-	kratki čne razlagati in se potegovati za
Se Pozna d /el° lep0, zaPeli. saj prave ideje; še bolj potrebno kot a s° uiod njimi zmo- to, pa so živi pričevalci, kristja-
Skupina “Nagelj” vabi na ‘flVessSi papošdan”
Toronto, Ont. — Nedeljo za nedeljo se Slovenci in Slovenke zbiramo na sloven, letovišču, prisostvujemo različnim prireditvam in zabavam. Vsaka organizacija skuša pokazati svoje sposobnosti in iznajdljivosti. Med te se skuša uvrstiti tudi “NAGELJ,” folklorna skupina Mladinskega kluba.
V zadnjem času je “Nagelj” pokazal več stvari. Spremembo v svojih nastopih želi pokazati Slovencem iz Toronta in okolice 25. avgusta na slovenskem letovišču pri Boltonu.
Pripravljen je VESEL POPOLDAN z zabavnim in zanimivim programom.
L 'Šaljivi prizori — smeha za vsakogar.
2.	Plesni turnir — najboljši par.
3.	Izbrano dekle — bo prvič.
in se nekateri v nedeljo udele žili dveh maš. Tako ta clevelandska mladina ne skrbi le, da bi bil zdrav razum v zdravem telesu, ampak tudi, da bi bilo božje življenje v njihovih dušah. Seveda tudi torontski Slovenci zaslužijo pohvalo. Toda ne vsi. Naj se nikdar več kaj takega ne pripeti, da bi morali komu policaji izpraševati vest! Zlasti pa ne tistim, ki na Slovenskem letovišču javno nastopajo in bi morali biti viteškega in plemenitega obnašanja. Ne gre le za njihovo osebno čast, ampak tudi za čast organizacije, v kateri so, in za čast Slovenskega letovišča.
*
Slovenskega dne se je udeležil tudi dr. Miha Krek, predsednik narodnega odbora. Kratek je bil njegov pozdrav, pa je veliko povedah Bil je izraz plemenite duše. Koliko je dr. Mi-, ha Krek že naredil za Slovence in za slovensko stvar! A ker o svojem plemenitem, nesebičnem delu molči, slovenska javnost na splošno malo ve, koliko mu dolguje. On dela le pozitivno, gradi, omiljuje napetosti, hrabri, navdušuje. To je res tisto politično delo, ki je za slovenski narod potrebno in ima svojo veliko vrednost. Zato izpod njegovega peresa in iz njegovih ust ne bo nikdar prišla jedka beseda, ki bi razdirala in zabavljala ter razodevala kako strankarsko napetost. A kaj takega zmorejo le plemenite duše, ki so si osvojile načelo: Vse potrpeti od vseh, a sam ne povzročati trpljenja nikomur.
*
Dr. Franc Porovne je prišel na slovenski dan kot zdravnik, da bi nudil prvo pomoč, ako bi bila potrebna. Daši je nekaterim telovadcem kje malo spodrsnilo, vendar kake nesreče ni bilo. Vreme je bilo pa tako hladno, da se ni bilo treba bati, da bi prišlo komu slabo; plavalni bazeni so bili itak ves dan skoraj prazni. Glavni govornik dr. Peter Remec je tudi naredil dober vtis. Kajti izbral je za predmet govora, kako moramo v novih razmerah vsak dan sproti gojiti slovensko zavest, da se izognemo vsem skrajnostim, ki bi slovenski stvari več škodile, kakor koristile. Sicer bodo pa o slovenskem dnevu poročali drugi. Hotel sem le nekaj vtisov zapisati, zlasti takih, ki me morajo zanimati, ker vsaj delno nosim tudi sam odgovornost za to, kar se dogodi na Slovenskem letovišču.
Daši poleti v cerkveni dvorani ne prirejamo prireditev, vendar zadnje tedne skoraj vsa ko nedeljo pred cerkvijo Brezmadežne srečamo kakega novega župljana. Tako sem pred
dajo v državno šolo; v slovensko cerkev pa pridejo le za glavne praznike. Ni čuda, da potem v takih družinah začne pešati verska in slovenska zavest.
*
Cerkev Brezmadežne je v poletnih mesecih obiskalo precej Slovencev od zunaj. Nekateri so jo videli prvič. Tudi novo župnišče je že sprejelo slovenske duhovnike. Tako je prenočeval v njem preč. g. Lojze Legan, ki deluje sicer v Califomi-ji, pa je prišel na obisk k svojim sorodnikom in znancem v Kanado. Tudi preč. g. Nace Berglez nas je v mesecu juliju obiskal in nam prinesel v razprodajo svoje božične plošče. Imel je tudi razne vznemirljive vesti, a ker smo v Kanadi precej hladni, se nismo dali dosti zbegati. Da bomo doživeli v življenju še marsikaj, ni dvoma. A se ne izplača vnaprej vznemirjati, ker nam je Jezus dal lep nauk: Ne skrbite, kaj bo jutri. Zadostuje dnevu njegova lastna teža.”
“Mladinskem dnevu” dana možnost drugi.
4. Prosta zabava.
__ _____ Upamo, da se vidimo 25. av-
Njeno ime bo “Slovensko dekle.” guista; ko se bo ob 3. popoldan Pravico do tega imena imajo’Pričel program, vsa slovenska dekleta, katerim'
je možno priti ta dan na letovišče. Izbrana bo imela častni trak do drugega leta, ko bo na
Veliki piknik v Hamiltonu v soboto, dna 17. avgusta
Hamilton, Ont. — Vljudno vabimo vse naše sosede Slovence, od blizu in daleč, na veliko gostijo in veselo zabavo z bogatim sporedom, v senčnem gozdiču in na zeleni trati ob obrežju Ontarijskega jezera in Q.E. W. cesti. Piknik se bo vršil v soboto, dne 17. avgusta — začel opoldne in končal ob polnoči. Vstopnina je $1 na osebo, šolski otroci so prosti vstopnine.
Slovenski pravopis poda pomen besede piknik takole: Skupen obed na prostem. Angleški besednjak pa ga opiše bolj po-drdbno. Pravi, da je beseda piknik sestavljena iz dveh francoskih besed: pique-nique in da pomeni:	kratko potovanje
prosto naravo, v veseli družbi, oskrbljeni z jedjo in pijačo. Ta opis se kar lepo poda naši prireditvi.
KRATKO POTOVANJE: Golden Gate Park, kjer se bo piknik vršil, je ob Queen Elizabeth Way približno 5 milj ven iz Hamiltona na vzhod proti St. Catharines, v občini Winona. Vsi gostje tako oni iz Toronta, Kitchenerja, Waterloo, kakor oni iz St. Catharines in drugih okoliških krajev, vozite po Queen Elizabeth Highway, dokler ne pridete do stranske ceste, ki se imenuje Oaks Road, krenite po njej v smeri jezera, pa ste na mestu. Mesto bo označevala slovenska zastavice, zasa jena v telefonski drog na omenjenem križišču. Potovanje je kratko ne samo za Hamiltonce, ampak tudi za druge goste iz o-koliških mest, ki lahko vozijo po QEW s hitrostjo 60 milj na uro, ker ni prometnih luči.
V PROSTO NARAVO: Ko pridete tja, se boste znašli v senčnem gozdiču, okoli katerega se razprostirajo zelene na kratko postrižene trate. Povsod so udobne mize in klopi. Tam je
skega nabrežja z mehkim peskom, primernim za kopanje in plavanje.
V VESELI DRUŽBI: To pa to! Tam bo tako veselo in prijetno, da je to težko dopovedati. Poslušajte, kaj vse lahko pričakujete. Počitek v hladni senci, kramljanje z znanci in prijatelji, ki jih že dolgo niste videli. Lahko greste, če bo vroče, na plavanje in kopanje v jezero. Gledali boste šaljivo nogometno predtekmo med hamil-tonskimi suhci in debeluharji. Golman je tako debel, da bo žoga težko smuknila v mrežo, če bo stal na široko med vrat-mi. šaljivi predtekmi bo sledila prava nogometna tekma med vzhodnim in zapadnim Hamiltonom. Zaigrali jo bodo naši mladi možje in fantje. Po tekmi lahko objamete ponosne zmagovalce in tolažite potrte premagance. In še nekaj prav posebno mikavnega bo tam. G. Milan Vrenj ak, stavbenik iz Burling-tona bo priletel s svojim vodnim letalom hidroplanom. Šli boste na krov, pa vas bo dvignil v zračne višave, od koder se vidijo hiše kot hišice, okna kot okenca in ljudje kot mravlje. Proti večeru boste na željo lahko poleteli nad Niagarske slapove, gledali iz sinjih višin na Toronto, Hamilton, St. Catharines in druga mesta Zlate Podkve, ožarjene z zahajajočim soncem.
Zvečer bodo vlekli številke za srečelov z lepimi dobitki. Ob 7h bo udaril plesni orkester g. Andy-ja Blumauerja iz Toronta poskočne polke na slovenske melodije. Mladina in starina se bo lahko sukala na plesnem podu do polnoči.
OSKRBLJENI Z JEDJO IN PIJAČO:	Tudi ta zadnja bi-
stvena dobrota vsakega piknika ne bo zaostajala za prejšnjimi. Dišalo bo zapeljivo po izvrstnih pečenkah daleč naokrog. Na razpolago bo svinjina, teletina, jagnjetina, ražnjiči, hrenovke, pivo in vse, kar srce poželi. Ko boste pospravili en kos, porečete:	“Diši po Još”, kakor pra-
vijo Hrvatje, in šli boste še po drugi kos.
Rojaki iz Toronta, St. Catharines, Kitchenerja, Waterloo-ja in drugod, če ste zamudili kateri piknik, tega ne zamudite. Saj delamo zato, da kaj užijemo, da živimo; ne živimo zato, da samo delamo. Poleg tega boste pa še imeli prijetno zavest, da bo del vaših dolarjev, ki bo presegel stroške, šel za dober namen, v Gradbeni sklad za Slovensko cerkev in Dom v Hamiltonu. Gradbeni odbor
Kardinal Mindscenty rahlega zdravja
DUNAJ, Avstr. — Iz Budape-« šte je prišlo poročilo, da je kar-* dinalu Mindscentiju začelo pe« šati zdravje. Že dolga leta ga muči sladkorna bolezen, sedaj se ga prijemlje še naduha, na vratu pa dobiva otekline. Je pod stalnim nadzorstvom dveh madžarskih zdravnikov. Kaj podrobnejšega pa še ni znano.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
KITCHEN HELP
3 p.m. to 8 p.m. Must understand English.
SORN’S RESTAURANT '
6036 St. Clair Ave. __________________ (x)
MALI OGLASI
V najem
4 sobe se oddajo zgoraj, s kopalnico. Oglasite se po 4. uri na 1079 E. 68 St.
—“(154) Lastnik prodaja — $11,000
E. 78 in St. Clair Ave. okolica ■ dvodružinska hiša, 5-5, garaža, dober dohodek. Kličite 531-5567.	(157)
Hiša na prodaj
Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnih za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10.500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254 Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte.
(167)
Preša naprodaj
Pol tonska preša na elektriko v dobrem stanju, za jabolka in grozdje naprodaj. Pripravno za farmarja. Kličite WH 4-2360.	(155)
STAN’S SHOES
b'107 St. Clair Ave.
Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge.
Ob torkih dvojne Eagle Stamps!
Ne zamudite prilike zdravega	-r -	____
razvedrila in pozdravite “SLO-lvelika dvorana s točilnico, ku-
VENSKO DEKLE”!
jhinjo ter podom za ples. Trate “Nagelj.” in gozdiči segajo prav do jezer-
Nemci odkrili novo pot vohunjenja v atomski proizvodnji
WASHINGTON, D. C. — Mesečnik za geofizično raziskava-nje poroča, da se je nemškim znanstvenikom posrečilo, da so našli nov način, kako ugotoviti od daleč proizvodnjo surovin za atomsko strelivo. Glavni surovini za proizvodnjo sta uran in pluton.
Za uporabo pri proizvodnji atomskega streliva je treba atome obeh surovin razbiti. Pri tem procesu uhaja v zrak radijoak-tivni plin krypton 85, ki se ne spaja z nobenim drugim kemičnim elementom. Količina plina krypton 85 je seveda v vsakem atomu urana in plutona ista. Ako jo ujameš v zraku, lahlko izračunaš, koliko atomov urana in plutona je razbitih in koliko je produciranega materija-la za atomsko strelivo.
Nemški učenjaki so po tej poti dognali, da Rusija in Amerika producirata letno povprečno 7 ton materijala za atomsko strelivo. Obe državi torej zelo lahko izračunata, koliko ga je vsaka proizvedla. Seveda je potem tudi lahko izračunati, kako se giblje letna proizvodnja, ali raste ali pada. Treba je samo stalno ugotavljati, koliko kryp-tona 85 je pri vsakem vzorcu v zraku. Vzorce zraka lahko nabirajo letala, ki letajo okoli severnega tečaja.
V okolici E. 200 St.
Naprodaj 6-sobni bungalov, 3 spalnice, velika moderna kuhinja in poploščena kopalnica, klet, garaža s patio. Naj novejša trojna zimska okna in vrata. $14,900. Kličite po 5. uri IV 1-6541.	(156)
Soba v najem
Oddamo opremljeno sobo blizu St. Clair Ave. Kličite HE 1-8127.	(154)
Opremljene sobe
Oddamo 3 opremljene sobe in kopalnico zaposlenim osebam. Kličite EX 1-8123.
___________ (156)
Prodam ali zamenjam Saksofon za nem ko ali italjansko harmoniko. Kdor se zanima se lahko oglasi v uredništvu ali kliče A.D. za naslov.	—(13,16 avg)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, zaprta veranda zadaj, na 1027 E. 72 St. Vprašajte na 1023 E. 72 St.	—(157)
Apartment naprodaj
6 stanovanj; v zelo dobrem stanju, v bližini Fisher Body. Dober dohodek. Kličite med 6. in 8. uro zv. LI 1-8174.
— (6,9,13,16,20,23)
ZULICH !
INSURANCE I AGENCY |
JlSllS Neff Rd. IV 1-4221 ^ Cleveland 19, Ohio


H HENRIK SIENKIEWICZ:
M
KRIŽARJI

Opevali so jo tudi trubadurji na vseh dvorih Evrope; v Krakov so prihajali vitezi iz najoddaljenejših strani sveta, da bi videli to “poljsko kraljico”; njen lastni narod, ki mu je z zvezo z Jag-ielom primožila moč in slavo, jo je ljubil kot zenico v očesu. Edino ena velika skrb je težila njo in ves narod — svoji izvoljenki namreč bog dolgo ni dal potomstva.
Ko pa je naposled minila tudi ta nadloga, se je vesela vest o izprošenem blagoslovu razširila kot blisk od Baltiškega do črnega morja, do Karpatov in napolnila z radostjo vse ljudstvo ogromne države. Razen stolice križarjev so jo sprejeli z veseljem celo po tujih dvorih. V Rimu so zapeli “Te Deum”. V poljskih pokrajinah pa se je končno utrdilo mnenje, da kar “sveta gospa” od boga prosi, to gotovo izprosi.
Ljudje so torej prihajali k njej moledovat, naj jim izprosi zdravja, prihajali so odposlanci iz pokrajin in okrajev, da bi v potrebi molila za dež, za lepo vreme ob žetvi, za srečno košnjo, za bogato branje medu, za obilnost rib v jezerih, zverjadi v gozdovih. Grozni vitezi iz obmejnin gradov in mestec, ki so se ba-vili po nemških običajih z ropom in se medsebojno bojevali, so samo na njen migljaj spuščali meče v nožnice, odpuščali ujetnike brez odkupnine, vračali uplenjene črede in si podajali roke v spravo. Vsaka revščina, vsaka nesreča se je
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
By owner, CAR WASH in Western suburb. 8 year lease. All equipment paid for. For information call HI 7-8408.	(155)
APARTMENTS FOR RENT
FOR RENT — NEAR NORTH. Dinetee - Kitchen, Pullman living-room and bath. $66.00 or less. Very good transportation. 2900 — 12 N. Mildred. GR 7-4577.	(154)
REAL ESTATE FOR SALE
BERKELEY, fully air - cond. and swimg. pool. By own. 5 rms. plus huge fam. rm. Comp. fin. bsmt, h. w. ht., central air-cond. Intercom system, attic fan, incinerator, 1 full bath, 2 powder rms., 2-c. gar., 20x40 swimg. pool w. comp, filtering system and pool htr. Many other extras. 20 min. to downtown Chicago. $36,995. For appt. call CO 1-5881.
(154)
LA GRANDE HIGHLANDS—Owner offers attractive 3 bdrm. brk. ranch, pan. fam. rm., s Sc s, thermopane windows, tile bath, 2-c. gar., beaut. Indscpd. Asking only $22,900. 352-1504.	(154)
GLEN ELLYN — 22 W.>310 2d St. Bi-level, by owner. % brk. 3 bdrms., 1 Vi baths, drapes, W. W. crptg., s/s., gas ht., built-ins, Yt ac. cor. lot. $19,000. Nr. all schls., shpg, churches. HO 9-1606.	(156) * 5
EVERGREEN PARK, Owner sacrif.
5 rm. brk. res., 3 ibdrms. 45’ lot, full bsmt., h. w. ht., o’hd. sewers, w. w. crptg., drapes, blt-in range & oven., alum. s/s. Call GA 3-2449.
I stiskala k vratom krakovskega gradu. Njen čisti čisti duh je prodiral v človeška srca, blažil usodo sužnjev, ošabnost gospode, strogost sodnikov — in plaval kot žarek sreče, kot angel pravičnosti in miru nad vso pokrajino.
Vsi so torej z utripajočim srcem pričakovali dneva božjega blagoslova.
Vitezi so pozorno opazovali postavo kraljice, da bi po njej sklepali, kako dolgo jim bo treba še čakati na prihodnjega dediča ali prihodnjo dedinjo prestola. Krakovski škof Viš, ki ni bil samo doma naj-spretnejši, ampak tudi v tujini spoštovan zdravnik, še ni napovedal skorajšnjega poroda; če pa so vendar delali razne priprave, se je zgodilo to zaradi tega, ker je bila pač takrat navada, da so vsakovrstne svečanosti čimprej začenjali ter jih zavlačevali cele tedne. Daši se je kraljica sklanjala nekoliko naprej, je ohranilo vendar svojo nekdanjo vitko postavo. Obleko je nosila nadvse skromno. Vzgojena na sijajnem dvoru in lepša od vseh sodobnih kneginj, je nekoč ljubila dragocene tkanine, bisere, zlate zapestnice in prstane, sedaj pa je, a to že nekoliko let, ne le nosila obleko redovnice, temveč s i celo zakrivala obraz iz strahu, da bi utegnila misel o lastni lepoti vzbuditi v njej
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WARRENVILLE — By Owner. Older 2 story home and 3 lots, 4 bdrms., IVz bath. Hardwd. firs. Full bsmt. Gar. Alum. S/s. Fruit trees. $17,500. EX 3-8031.	(154)
DOWNERS GROVE — By~~Owner — $94,500 —
2 story corner orick building, 30 ft. wide, 75 ft. long, 7 years old. Florist (with long lease) on 1st. Two 1 bedroom and one 2 bedroom apartment on air-conditioned 2nd floor. Baseboard oil heat, 2% car garage. Extra 30 ft. lot on side. Gravelled parkway. Excellent Ogden Ave. location. Cail 964-0321.	(154)
HINSDALE — BY OWNER, 7 rm. brk., 4 bdrms., gas ht., cer. tile bath & kit., full bsmt. Lot 72x220, fenced yd., 2-c. gar. Nr. schl., churches. — 323-7884.	(154)
VILLA PARK, by owner. 6 room ranch, 1% baths, 2-c. att. gar., green house, full bsmt., rec. rm., workshop, Indscpd. and fenced lot 100 x 150. $19,900. TE 4-7396.	(154)
FOR SALE — BY OWNER. 2 - 3 rooms, 3-2 rooms. Large store, machine shop and garage. Rental $4,548 a yr. Oil heat. Price $24,000 cash, $10,000 down. See Mr. Geiss, 3550 Fullerton Av., SP 2-7066. (155)
PARK RIDGE — By owner. 2 sty. 6 rm. brk. 3 dbl. bdrms., 1V2 ba. Mod. kit., frpl. Enel. yd. Att. gar. Bsmt. Sep. din. rm., w. w. crptg. Walk to schls., shpg., trans. Low taxes. UPPER 20’s. 238 Gillick-st. 825-5183.	(154)
BY OWNER — 5 ROOM HOUSE, Tile kit., cabinets, 2VŽ nice baths, fin. bsmt., attic, lot 30x126, 2-car att. gar. Nr. schools, shopping and transportation. $13,800. LU 5-3264. __________________________(154)
HOMEWOOD —
BY OWNER TRANSFERRED, 6 rm. brick ranch, 2 car att. garage, dishwasher, beaut, landscaped. Excellent schls. Nr. I. C. $17,500. 17619 Western-av. SY 9-5604.	(155)
posveten napuh. Zaman ji je Jagielo, ko je izvedel o njenem izpremenjenem stanju, v svoji radosti prigovarjal, naj si da okrasiti posteljo z broka-tom, biseri in dragotinami. Odgovorila je, da se je že davno odpovedala vsakemu sijaju, spominjajoč se, da je ura poroda dostikrat ura smrti, da je njena dolžnost sprejeti milost, ki ji jo pošilja bog, v tihi pokori, a ne v biserih.
Zlato in dragotine so šle medtem za akademijo ali pa za novo krščeno litovsko mladino, da je študirala na tujih univerzah.
Kraljica se je odločila, da izpremeni le svojo meniško zunanjost, da si od časa, ko se je o blagoslovu v materinstvu popolnoma prepričala, ni več zakrivala obraza, misleč, da ji od tega trenutka dalje ne pristoji več obleka spokor-nice . , .
In vsi pogledi so sedaj z ljubeznijo obviseli na tem prečudovitem obličju, kateremu ni moglo ne zlato ne drago kamenje povečati lepote. Kraljica je stopala počasi od vrat v zakristiji proti oltarju z dvignjenim pogledom, s knjižico v eni roki, z rožnim vencem v drugi. Zbiško je ugledal lilijski obraz, plave zenice, naravnost angelske poteze, polne miru, dobrote, usmiljenja in srce mu je jelo močno utripati. Vedel je, da mora po božji postavi ljubiti svojega kralja in kraljico, in ju je tudi ljubil po svoje, a sedaj se je njegovo srce razvnelo v veliki ljubezni, ki ne pride na povelje, temveč izbruhne sama od sebe kakor plamen, a je v njej hkrati največje spoštovanje, pokora in požrtvovalnost. Zbiško je bil mlad in vnet vitez, zato ga je takoj zgrabila želja, da bi ji to ljubezen in zvestobo
CHICAGO, ILL.
FARMS FOR SALE
GOLOMA WISCONSIN—By Owner, 160 acres, 3 bdrm. hse. Mod. bath, 3 car gar. Gd. buildings. $9,500. — Phone Roselle, 111. LA 9-3904. (156)
MOBILE HOME FOR SALE
10x50 GREAT LAKES SET-UP on large corner lot. Awnings. Furniture. $2,500. 7500 No. Elmhurst Rd., Lot 311. Call GL 6-8240.
(155)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER and child care for working mother. Live in. Pvt. rm. Near all conveniences. Call before 6 p. m. 543-9069 or write: D. Lau, 602 Lullo, Addison, 111.	(155)
REAL ESTATE FOR SALE
GRISWOLD LAKE, McHenry area. 5-rm. yr-r’n.d home, 3 bdrms. end. porch. Spac. rms., 100’ ftg. lot — 1 ac., 1 blk. fr. lake. IVz-c. gar., alum, s/s. Fully pan. resid. hdwd. panel. “L” shape liv. rm. also w. w. crptg. Youngstown kit. By own. $18,500. Call bef. 4 p. m. 815-385-5829. (157)
PARK FOREST — Sacrifice sale by owner or take over 4 ¥2% G. I. loan. 8 year old ranch, 3 bedrooms. 1% bath. Attached garage. Call 493-1367.	(158)
FRANKLIN PARK — BY OWNER, Good income property. — 9 rms. + 4 kit., 3 baths. Full basement. 1 car garage. Gas ht. Nr. town, trans., schls., shop. Must sell immediately! GL 1-9780.	(157)
MT. PROSPECT, by own. 3 bdrm. rch. w. att. gar., elec, stove, comb, washer-dryer, 15-30 patio, auto, gas ht., water softr., rugs in all bdrms. Tiled bath, 65x150 lot. All Indscpg. & shrubbery. Imm. occ. $21,000. — CL 9-3639.	(157)
(154)
vdanega ji viteza tudi kako dokazal: hotel je zanjo nekaj storiti, nekam pohiteti, koga zgrabiti, nekaj upleniti in pri tem tvegati življenje. “Pojdem kar s knezom Vitoldom,” je govoril sam pri sebi, “saj sveti gospe ne morem drugače ustreči, ker ni nikjer v bližini vojne!” Ni mu prišlo niti na misel, da bi ji mogel drugače služiti kakor z mečem, kopjem ali sekiro, zato pa je bil pripravljen udariti z vso silo Timurja šepavega. Zahotelo se mu je koj po maši zasesti konja in nekaj storiti. Kaj? Sam ni vedel. Vedel je le toliko, da ne vzdrži, da mu gore roke in mu plameni vsa duša.
Pozabil je tudi vnovič na nevarnost, ki mu je pretila. Pozabil je za trenutek celo na Danušo — a ko mu je zopet prišla na misel ob petju otroškega zbora, ki se je zdaj oglasilo v cerkvi, je imel občutek, “da je to nekaj drugega”. Danuši je obljubil zvestobo, obljubil tri Nemce •— in tega se hoče držati, vendar pa je kraljica nad vse ženske
— in ko je pomišljal, koliko bi jih hotel pobiti za kraljico —je uzrl pred seboj cele kupe oklepov, čelad, nojevih in pavjih peres in čutil, da bi bilo vkljub njegovi želji tega še premalo . . .
Medtem pa ni nehal gledati, pomišljajoč v svojem razburkanem srcu, s kakšno molitvijo bi jo počastil, ker je menil, da za kraljico ne more kar tako moliti. Znal je povedati: “Pater noster, qui es in coelis, sanctificetur nomen Tuum”; toliko ga je bil namreč naučil neki frančiškan v Vilmi, toda morda niti redovnik sam ni znal več, morda je tudi Zbiško ostalo pozabil, dovolj, da ni mogel recitirati celega ‘“očenaša”. Vendar je začel zaporedoma ponavljati teh nekaj besed, ki so pome-njale v njegovi duši:	“Daj
naši ljubljeni gospe zdravje in življenje in srečo — in skrbi zanjo bolj kakor za vse drugo.” In ker je to govoril človek, ki je visela nad njegovo lastno glavo sodba in kazen, zato ni bilo v vsej
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov; ...........................
Moj novi naslov; ............................
MOJE IME: ...................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NA SPREHODU SKOZI RIM — Na sliki vidimo znano francosko filmsko igralko Brigitto Bardot na sprehodu po Rimu s prijateljem Sammyjem Freyem. Brigitta je znana plavolaska, na tej sliki nosi črno lasuljo.
NEVARNA SOSTANOVALKA — Družina Raucheron v Casablaci v Maroku ima med množico hišnih živali tudi 9 mesecev staro levinjo. Na sliki jo vidimo na mizi v stanovanju, ko jo domača hčerka ljubeznjivo boža.
cerkvi iskrenejše molitve . . .
Po maši je mislil Zbiško: “Da bi le smel stopiti pred kraljico, se zgruditi pred njo v prah in ji objeti noge, potem pa naj bi nastopil tudi konec sveta.” Toda po prvi maši se je začela druga, potem tretja, naposled pa je odšla gospa v svoje sobane, ker se je navadno postila do poldneva in se nalašč ni udeleževala veselih I
zajtrkov, pri katerih so nastopali v zabavo kralja in gostov dvorski norci in glumači. Ali pojavil se je pred Zbiškom stari vitez iz Dlugolasa in ga pozval h kneginji.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne.
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
TONY KRISTAM PAINTING El DECORATING
Za barvanje vaših hiš zunaj in znotraj se zanesite na slovenskega rojaka Toneta! — Polno zavarovan.
HE 1-0965	UT 1-4234
Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim elanom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDSLOTA

Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsoiventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od $500.00 do $15,000.00.
0
(<
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. [,
)
Ako še nisi član ali članica tc mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
1885
1981
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR
POZABLJENE MAME, STARE IN PRASTARE MAME.
Johanna Klopčič
je umrla 13. avgusta 1961.
Z žalostjo se spominjamo Vašega nežnega obraza in ljubkega smehljaja. Spominjamo se, kako ste imeli za vsakega ljubeznivo besedo in vsakdo Vas je ljubil.
Vaš glas je utihnil za vedno in srce, ki nas je iskreno ljubilo, je prenehalo biti. Oh, grenka je ločitev od nekoga, ki nam je bil tako drag in. dober, kot ste nam bili Vi.
Niste pozabljena, ljubljena mama in nikoli ne boste. Vse naše življenje se Vas bomo ljubeče in hvaležno spominjali.
Pogrešamo Vas in naša srca so žalostna. Čimdaljša je doba maše ločitve, tem bolj Vas pogrešamo. Kje je Vaš ljubki smehljaj, Vaš nežni obraz? Nihče ga nam ne more nadomestiti, naša draga mama!
Tvoje tri žalostne hčerke: JENNIE STANONIK,
MARY PEČEK,
FRANCES KETCHAVER
zeta: BEN STANONIK,
ALBIN PEČEK
Vnuki, vnukinje, pravnuk in pravnukinja.
Cleveland, Ohio, 13. avgusta 1963.