*AY 99 1919
J«M to
ne
lwo«a daifr
•ud Bolidftjs.
✓
TA
GLASILO slovenske: narodne podporne jed note
UradatlkUa upravnlikl pro ■turi i USfi7 8. Uwndal«
Offioe of pubUcaUon: 2MT Bo. LavndaU m TaUphon«: L*wudaU 4416.
___ A n »h C«M liata KnU-r«l a* mcoimI-cIm* m* t Ur Jnmuntt II, 1»10, at
I pXO_YEAK XII* j« $4.00. *< Chica«o. Illinois, un<Ur tli« Act of Congr... of 1
t h« poat-utfir« M«rch t, 111«.
CHICACO, ILL., torek, 27. maja (May 27) 1919. »fc
Subscriptioa $400 Y««rly.
ŠTEV.—NUMBER 125.
^blUhl^nd dUtribnUd umdmr p*rm>t (No. 140) «uthoria»d by tb» Act of Oclobar 6. 1917. on fiU »t frko Po« t Offio of Chica«o. Illlnoi. By ordor of t h« Pro.U.nl, A. S. BurU.on, hgjMjg Gonorol.
Acc«pU»c«, for mntlUm nt »pocinl r»t. of po«tM« provitUd for to' Mdion 1103, Act Ocl. 3, HIT, »wthorti«d Jubn 14. Iti«.
ALI MORAJO JUGOSLOVANI PLAČATI VOJNO ODŠKODNINO?
Velika četvorica se bavi z vprašanjem, da bi se odškodnina sorazmerno naložila na vse narode, ki so prej tvorili Avstro — Ogrsko. Nemčija zahteva plebiscit za dežele na vzhodu.
Pari«, 26. maja. — Velika ?elvo-rica je dam« nadaljevala z dolgo razpravo o točki vojne odškodnine v mirovni pogodbi x NeinSko Avstrijo. Zastopniki Runmnije, Poljske, Čehoslovakije in Jugoslavije ko bili navzoči na seji; dalje so bili prisotni general .T. C. Sinuts, Andre Tardeau, L. P. chieuer in dr. Keynes. Vse kaže, da bo pogodba dovršena danes, odobrena na jutršnji plenarni seji in v sredo izročena delegatom Nem-hke Avstrije v St. Germainu.
Največje vprašanje pri mirovnih p«»gojili za »Nemško Avstrijo je, du li bodo vsi narodi, ki so nekoč tvorili avst ro-ogrsko monarhijo, primorani plačati sorazmerne deleže povračila za fikodo, ki so jo naredile avstro-ogrske armade v Srbiji in v drugih invadiranih deželah. Vendar pa sodijo v konferenčnih krogih, da bo, to vprašanje rešeno brez posebnega za državanja.
Problem Turčije je rešen koli kor se tiče Italije In Urške; ostane pa še nesporazum nad Francijo in Anglijo, ki še nista edini, ka ko si uravnata njune interese v Mali Aziji. Wilson je poslal poneli no amer.' komisijo na Turško, ki ima uvesti neodvisno preiskavo (»tinte »mdottlttr fcftfrtftlfrjer. ~
London, 2«. maja. — U Berlina je prišla vea^ da bo Nemčija 'v svojih protipogojih zahtevala ple-hiseit v deželah, ki jih zahteva Poljska in dalje bo zahtevala, da se črta točka, ki določa petnajstletno okupacijo in izkoriščanje premogokopov v Saarski dolini.
"Eeho de Pariš" javlja, da odgovor zaveznikov na nemške pro tipogoje bo objavljen 7. junija in potem bodo imeli Nemci Se tri dni časa, da podpišejo pogodbo. Po-gtidha mora torej biti podpisana ali zavržena najkasneje 10. junija Druga vest i/. Berlina se glasi, da bodo Nemei predlagali, da se njihova armada omeji ua 360,000 mož v dveh mesecih po miru, enem letu pafia 200,000 mož.
Pariz, 26. maja. —Velika četvo rira je z malimi izjemami zavrgla v ne dosedanje sugestije in pritož be nemških deleggtov v Versail lesu. Majhna koncesija je bila dovoljena t o žirom na Saarsko do lino. Američani pravijo, da to sploh ni koncesija »temveč origi milni predlog ameriških delega lov, katerega pa zavezniki niso hoteli prej »prejeti.
Skoraj vse nemške pritožbe so spisane v jeziku razniH Wilsono vili i/.jav. Tako na primer se Čita v eni pritožbi: "Nemška delega '•ija ne more priznati, da bi se v nemškim ljudstvom barantalo od rok do rok, kakor da je živina ali zadavljeno blago v igri."'Na to pritožbo je Clemenceau odgovoril, da ne "zavezniki v vsakem slučaju ozirajo na želje prizadetega ljudstva vsled č«*ar ne more biti barantanja."
Nemei so že naslovili trlnaj*t not na veliko četvorieo. V eni noti pravijo, da Nemčija smatra edino odgovornoat v kršenju belgijske nevtraln.adi in za to kršenj« je pripravljena odškoditl Belgije I "lede na vojno samo «o pa zavezniki odgovorni ravno toliko kakor Nemei — ne glasi nota — in mate-rijalno škodo an povzročile zavezniške »rtnade kakor nemške.
ZBRUH LAVE NA JAVI; 15,000 MRTVIH.
Ognjenik je zasul 20 vati in ras-djal 17 drugih; velika nesreča.
OTOK JE POLN VULKANOV.
London, 26. maja. — Iz Amsterdama poročajo, da je ognjenik Kloet na otoku .lavi v Nizozemski V/.hodn ji Indiji med silovitim bljuvanjem zasul 20 naselbin in deloma razdjal 17 drugih. >kr'og 15,000 prebivalcev je izgu Irilo življenje.
(Otok Java ima okrog 30 miljo-nov prebivalcev, med katerimi je približno 65,000 Evropejcev. Otok je znan po svojih mnogih ognjenikih, med katerimi je Kloe.t eden manjših na zapadni strani Jave. Zadnjič je bi ju val leta 1901 in takrat je 200 oseb izgubilo življenje. Vsega skupaj je na Javi l4 ognjenikov, ki se vlečejo v enem samem gorskem grebenu v rnzdalji 35 milj.)
STAVKE V MNOGIH KANADE.
AMERIKA SE OBOTAVLJALI JE GOMPERS V
MESTIH
Prvi nastop kanadske vlade proti gtavkarjem v Winnipegu.
Toronto, Ont., 26. maja. — .3000 iovinskih delavcev v tem mestu zagrozilo z generalno stavko, ako ne dobe (memurnega delavni* <a. Železniški promet v Ontariju »o ustavljen radi te stavke. Kovinarjem se je pridružilo 700 de-Saskatoon, Saskatehewan, 26. laveev v tukajšnji ladjedelnici, maja. — Tukajšnji Strokovni it-yavski svet je odredil splošno gla Kovanje pri krajevnih unijah o stavki iz simpatij do delavcev v VVimupegu. Ako bodo delavci glasovali v večini za stavko, se začne generalni štrajk takoj jutri. /
licgiiia, Saskatehewan, 26. ma jp. — Tukajšnje delavske pnijo bodo glasovale še te dni o vprašanju generalne stavke v prid št rajkarjem v Winnipegu.
\Vinnipeg, 26. maja. — Vladni minister za delo Gideon Robert -son je zagrozil poštnim usluž'»en-eoin, ki so v stavki z dVugjmi delavci vred. da bodo izgubili službe, ako se ne vrnejo danes na delo. Enak ultimat um se pripravlja telefonskim uslužbeneem.
PRIZNATI KOLftAKA.
Sibirski diktator mora prej garantirati, da bo plačal vse dolgove.
ANGLEŽI DALI UMORITI 26 SOVJETSKIH URADNIKOV.
Pariz, 26. maju. — V francoskih uradnih krogih menijo, da bo velika četvorica soglasno pri znala "vlado" Kol Čaka, proti-boljševiškega diktatorja v Sibiriji. V ameriškem stanu so pa d rti-zega mnenja. Tam pravijo, da v tem oziru še ni soglasja in da A-merika morda pripozna KolčnUa, ako more garantirati, da bo nje-gova vlada plačala stare ruske dolgove in se držala pogodb, ki jih je »klcnila Rusija pred komunistično revolucijo,
Kodanj, 26. maja. — Estonske čete, ki pomagajo eutenti v ofeiv živi proti sovjetski ruski republiki, so okupirale Pskov, ki so nahaja kakih 100 milj južnoza-padno od Petrograda. Več tisoč boljševikov je bilo vjetih. Ako bodo Estonci tako napredovali lire/, zadržka, tedaj morda pade IVtrograd še ta mesec.
(Včeraj je bilo že desetič po-roČano, da so Estonci že vzeli Pe-trograd — danes so pa še Hto milj od njega).
Vladivostok, 25.' maja. — A-meriška vojaška ekspedicija i;i»a prve ranjence. 21. t. m. so bili lahko ranjeni trije Američani, ki so stražili vlak 40 milj severno vzhodno od Vladivostoka. Boljše-viški rebeli so napadli vlak blhu Uzurskega zaliva na progi, ki drži do rudnikov v Hučanu. Ta de železnice je pod protekcljo ame riškiii čet. Po napadu je povelj nlk poja^al ameriške čete v do-ličnem okolišu. Omenjena pokrajina je v plamenu revolte proti Kolčaku in govori se, da imajo revolucionarji 10,000 mož pod o-rožjem,
New Vork, N. Y. ~ BresJHčna brzojavka, katero je pobral per-nik "Franklin," ploveč iz Evrope, in katera je prišla iz Moskvi se glasi, da Angleži v okolišu Kaspiškega morja pošiljajo v je-teruske »revolucionarje v Indijo, kjer jih usmrtijo. Nedavno tega-so poslali 26 boljševikov v sptvm stvu Vraiiskaspiških protirevolu-cionarjev |M»d vodstvom briliških oficirjev in med poljo ho Angleži ukazali ustreliti vse jetnik« na-kor so jih pokopali v pesku.
SLUZIH ANGLEŠKIH IMPERIALISTOV?
Ugleden list "The Nation" je priobči težko obtoibo proti predsedniku A. F. of L.
ŽENSKAM PRIZNANA VOLILNA PRAVICA.
Kongresna aboruiea je sprejela s veliko vodno ionsko volilno pravi oo; odglaaovati morajo Še državne legiala turo, da postane ustavna.
KAJ POMENI NJEGOVA SIJA V EVROPI?
MI
Tekstilna druiba jo prisnala svi. lan je meade; o drugih pogojih še niso prišli do saklju-
NEMftKA POTAPLJAČA NA POTU V VELIKA JEZERA Ottawa, Can. No potu v Ve-lika jezera je nemška potapljača U-07, ki nosi šestnajst miri in Šest torpedov. Potapljača je najnovejšega sistema. Potapljača se bo u-stavila v raznih kanadakih in a-meriških rekah in v priatanrh Ve likih jezer.
LAHKO PIVO BODO ftE NADA UE VARILI.
' New York, N. Y. — Hmlnik Meyer je izdal aodnijsko prepoved, ki prepoveduje zveznim ob-I n slini si' umešavatl v varenjr piva, ki vsebuje le 2!</4% alkohola, dokler niso aodUtta odločila ((lede opojnosti piva. Sodnik je izjavil, da je nanj vplivala predsednikova priporočim, da naj vojna prohibieija v toliko reformira, da bo dovoljeno v aren je pivu in izdelovanje lahkega vina.
Nevv York„ N. Y. — "The Nation" je priobčil 17. maja članek i naslovom "Zakaj je bil WHaon poražen v Parizu". Clauek je spi-sol Lincoln Coleord, ki je obenem obdolžil Samuela Oompersa, predsednika Ameriške Delavske Zveze, da je bil najet in plačan od aiigle \ Ake vlade, ki ga je pozvala v Evropo z namenom, <la zanese prepir in razdor v vi^ste Delavske Stranke na Angleškem.
(/oloord se j«- /uščitil v članku a navadno frazo "tako se poroda". ali težko je verjetno, da bi ugleden list, kakor jo "The Nation", spreel in objavil obtožbo te vrste, če bi ne bilo dokazov za te^ke trditve v adAnku.
Bilo je že poročano, da je (lom-persovo evropsko misijo, kakor tudi misije njegovih aouradnikov od American Federation of Labor, American Alliauee for Labor and Democraey in Soeialdemokratič ne Lige v Ameriki, financiral Biro km Informiranje Javnosti v VVasli-ipgtouu. Ali zdaj so prišli na dan podatki, da je (lompers zagovarjal intervencijo v Rusiji ob času, l^o je VVilson izjavil v nekaterih govorih, da je proti iuterveneijl. Tedaj so britiški imperialisti do iiili v Uompersu dobrega prjate Ija iu dosegli so, da je prišel v Kvropo polu jat' soeialistične iti rfruge napredne organizacije, ki so podpirale VVilsona in njegov mirovni program.
Coleord piše v omenjenem članku med drugim sledeče: "Od 20. do 23. februarja HMK se je viiila V Londonu inedzavezuiška socialistična in delavska konferenca. Delegatov iz Amerike ni bilo, ket jim državni depaiiment lil dal listov, Konferenca je takrat pooblastila ('amille lluysmansa iz Melgije iu druge,* tla obiščejo Ameriko in skušajo privesti naše delavsko gibanje um bolj liberalna pola. Stvar se je Mukala okrog NVilsoiiovega liberalizma iu njegovih mirovnih točk, katere so dele-ga t je sprejeli in izjavili so, da so resnični prijatelji Wilsonovega programa in odprti sovražniki tajne diplomacije in tajnih jHigodh, Dva tedna po tej konferenci lil IrŽavni department v VVashlng tonu še ničesar vedel o zaključkih ua tej konferenci v Londonu ;ni vedel, da pride lluysmans v Zdru žene države. Angleški cenzor ni pustil vesti o konferenci čez mor Je, ali ameriška vlada je končno izvedela o stvari skozi "neuradne kanale". Novica, da pride misija medzavezniških socialistov v Ame lik o, je naredila paniko v držav nem depart men tu. lluyNiiiaus in ! ostali so že takrat želeli priti v do-i i Iko z nemškimi »indaliHti. Angle. Iška vlada je takoj dobila uavodi
misije iz
PRVI BELOPOLTNEŽ ELEK TRODUCIRAN V OKLAHOM1 M'Al! i »ter, Okla. — V državni ječi no elektrodueirall T. H Kraughta. ker je v letu 1916 u moril nekega <Mia Robina.
Braught je bil prvi belopoltih, ki je umrl v električnem attlu v državi Oklahomi,
pnsn ZAVAROVANI ZA EN MIUON DOLARJEV.
Vanooaver, B. C. — Odč. Ku'h fsoson. znani odkrtvatelj, JejKl. I>eni». znana plesalka, je ra mudil pri Orville Wrightu. In *varovala svoje pr»»te na iK»gel. in m r^intvarjal s njim o muntfi jr»kah en miljon dolarjev th vpor«M letala za polet na eevnni r* a njenega bivanja v KansiH. »ečaj Htefamiti nao.#rava napia .Ple^lka je zavarovana tttd« v viti tak polet na zvrnil toča j v ZdmlenHi dršavab, t«ia njena letu Prju.	'[h»Iba ni veljavna v Kanadi.
MORNARIiKI ČASTNIK UBIT i ». da preproM odkod PRI LOVENJU MORSKIH MIN. Evrope To se je zgodilo iu Lloyd .	Oeorge je hitro izbral nekatere
San Diogo Oal. - Lajtnnni isvoje pristaše v Delavski Stranki Frank Bruce, poveljnik amerlšk - iu jih je p«w.lal v Združenima ve, ladje "Bobolink" u\ Hiiranje i nato pa je sledila Oomparsova mi morskih min. je bil ub.t, ko je »ija v Evropo na stroška, kakor so eksplodirala morska mina. Br/,,-1 poroOo, Mf^ko vUAs v svrko,da javka ne pove, če je bila M»jr*im sngleško Delavsko rtran. tudi poškodovana in če so bilijko. Ae le fitr en mesi je ameriški drugi pomoHMbkl tudi ranjeniJpoalatdk v I^Hidoiiu p«mlal dršav-M| najbolj nevarf.S dela apade j nem« deparim#t.1u v K aahmgton
Washington, D. 0. — fcenska volilna pravica je bila v kongres ni zlmruiei sprejela z nenavadno veliko večino. Za predlogo je glasovalo tri sto štirje poslanci, ua>-prnti pn devet in osemdeset. Po resoluciji, ki je bila sprejeta, imaio odglasovall državne legis-lat ure, da se vključi v ustavo Združenih držav potrebni doda tek, da imajo ženska volilno pravico,
Za debato sta 'bili dovoljeni le Ive uri, Vsaka stranka je smelu izrabiti eno uro, da zagovarja svoje stališče. Obe stranki republikanska iu demokratična — trdita, da njima gredo kiikIujc, da je bila resolucija sprejeta. Faktično ao pa v obeh strankah elementi, ki nasprotujejo Ženski volilni pravici. Nobena teh dveh strank ne morq reči, da so vsi njeni člani zagovorniki ženske volilne pravice.
Zadnjikrat je zbornica glasova« la o ženski volilni pravici dne tO. januarja' 1018. Uezoluelja je bi-la takrat sprejeta z H47 glasovi proti 136. PH sedanjem glasovanju so se glasovi pomnožili za 30 glasov. V letu 10IH je bila reso lutfija sprejeta le x enim glasom nad dvotretjinsko večino. Pri se danjem glasovanju je bilo odda ulit 42 glasov nad dvetretjlnsko večino. Od H9 kougresiiikov, ki so glasovali proti ženski volilni praviei je bilo 70 demokratov iu iu iTp«tbtiliniM ev. Od 301 on grešnikov, ki no glasovali ku rv solucijo, je bilo republikancev 202 In demokratov 102. Pet iu tri deset koitgrcNitlknv ni bilo naVlo čili, ali so pa imeli dogovor, da ne glasujejo za resolucijo ali pro, i nji.
Predložena sta bila dva spre meiubiia predloga, ki sta propad la z veliko večino. Predlog, da se glasuje le x da iu ne, je bil pora žen n tako večino, da je bilo jas no, da bo resoiltelja sprejeta I/ redno veliko večino. Navadilo je .lohila obstruktivna taktika veli ko podporo, ali pri sc<lanji ilebn ti je ta podpora skoraj popolno ma odpovedala.
Frank (Mark, kougresnlk iz Floride je predlagal, da morajo tri Četrtlnko držav potrditi doda lek k ustavi iu da mora preteč sedem let, preden postane doda tek veljaven. E. W Saiinders, kougresnlk Iz Virgiuije je pmlla gal, da naj ljudstvo s splošnim glasovaiijeii; v vsaki državi odlo čl o dodatku k ustavi.
Ko je kougrcNiiik M nun predla gal, da pride resolucija ua dnev ni red, se je vnela kratka razpra va, koliko časa *e dovoli za deha I lo. Kougresnlk Edvvard <* Llttle iz Kansasa Je govoril prvi za re> zolučijo in trjsgove opazite, du republikanci pialplnajo rezolucj. jo, no spravile na noge kongres olka (laude Kltehlna, ki je de. jal, tla «• nI govorilo o žeiiNkl vo Uliti prstici, dokler demokrat je niso prišli «)o moči v kongresu. Ohamp Clark, bivši zborni'ni predsednik je zagovarjal re/obi eljo. Pav dar jal je, da gredo sa«lu ge demokratični stranki in pred aedtrHlU WllNOfHI, da bo resoluel ja a^rejeta. ,———i--------
DELAVSKI POLOŽAJ V TEKSTILNI INDUSTRIJI,
t —
Lawrenoo, Mass. (Zakasnelo.) Preden pojdejo te vratie« v tiak, bo stavka tekstilnih delavcev že končana. Američan Woolen kompanija je prisnala povišanje4 mezde v svojih štirih tovarnah. Nova lestvica atopl v veljavo du« Irugcga junija.
Podala Ne je najlmlj močna kompanija iu smaga je takorekoč ua strani tekstilnih delavcev, ki so se bojevali proti nameravane* mu znižanju mezde. Kompanija priznala glavno zahtevo, ni pa totela pristati, da lie nastopi pro< ti delavcem, ki ao bili ekaponlrs-ni v stavki.
Centralni delavski svet v Law-reneu je predlagal tovarnarjem, da Ne poviša mesda vsem tekstlL nltu delavcem, ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Mesda se povlšu za petna jat odstotkov.
Vest o zmagi 'tekstilnih delavcev sti je razširila v bližnja mesta. Kmalu je došla vest is Sa«a, Me., iu Jamestowua, N. Y,, da so tovarnarji privolili povišanje mezde.
V Nc\v Bedfordu so aaštrajka* P strojevodje in štiridešet tisoč tekstilnih delavcev je bilo 14 dni preje brez tlela, preden so sahte* ali, tla se jim mesda poviša ss petnajst odstotku v. Dela vel btal^ ukaj ostali še nadalje v stavki, čeprav stradajo, dokler na sina« gsjo.
Preganjanje delavcev, ki sti bl> 11 ekaponlrani v stavki, j« sa dr lave* aelo vsžua rad. tie botlo to
vtornarji te dela ves isprll in Jih obstailll ua stradsnje, ker so Idil zvesti svojim toveršeut, se laliko zgodi, da ne bo stsvks nadaljevala. tlokler podjetniki popolnoma ne odnehajo. Kajti, če delavel sa-puste svoje tnvarše, ki so največ žrtvovali v stavki Iu so bili svojim * ostalim lovaršem voditelji v trdih In hudih časih, se ne bo noben delavec več unal ekaponlrall v stavki lil delavel bodo obsojeni v t rajno siižnont. To je vsrok, nekaj štrajkarjl tako »mIIočiio zalile-vajo, da ne smejo tovarnarji nastopiti proti nubeneuiu delavcu, kl je Idi ekspoulrau v stavki. Za delavce ui druge poti, kot da vztrajajo pri nvoJI zahtevi in lie odnehajo za las ml nje.
KONOR»»NlK OOULD HOOE IZVEDETI, V KAKlNE NA MENE JE lEL DENAR IS OBRAMENEOA SKLADA.
WashingVm, D. 0. — Kongres*
nlk OouId iz Nww Yorka je pred« ložll kongresni zbornici resolueb jo, v kateri zahtsvs pojasnilo, V kakšne svrhe se je porabil denar iz sklada za varnost in obrambo V ta sklad Je bilo dovoljenih sto miljonov dolarjev Iu je bil na dls pozicijo predaedniku VVIIsonu
V aprilu 1U17 je bilo dovolje uib petdeNet miljonov dolarjev. Ta denar ui bil imtrošen do lan skega prvega julija, ampak zanj je bilo dovoljenih nadaljnlh pel' deset miljonov dolarjev.
Ootildova reso)unija prsvi, da predsednik pove, v kakšne svrhe se je porabil denar, če tako po jfaidlo ne škodi Javnim biler«
šitltL, _____...___________________________',
Dayton, O. — Vilhjarmnr Ste
potdranje morskih min
PRIDELEK BANANE BO OOROMEN
Klngston Jamaika, Pnrtu'b
la K dežele govore, da Im» letos pridelek banane štirikrat tako ve lik. kot je bil v letu BMH. / Ali bodo »Miiiatie valed ogrom
63,000 VOJAŠKIH NOVINCEV BANKA JE ZAPRLA VRATA; JE BILO ZAVRNENIH RADI BLAOAJNIK JE POSKUSIL S J ETIKE.	SAMOMOROM.
Mew Vorlc, N V. Od vseh I Chica«o, 111. - Ko je dršavni
vojaških novincev je bilo zavrne račttfiNkl preglednik zaprl vraia uiti	ker ao bili jetlčnl Ta- državne banke v Hhertnervilltl, Je
ko poroča Narodna družb« *a o ld«gajiiik illlalava A Ulaon na-braiabd proti jetikl. Okoli dtaj meril samokres sebi na pr-l in vvkpi^tiia V ŽFTN1CI' TRI se t tUoč novln.ev S4» kasneje |m» sprožil. Kr.»gla g« je r.oleta M
Milwaok«e. WU. V Hmlib-iradl ravno Ut^gs vzroka. Aesl ti {peljali v Mnlšuieo
po|Hdno poročilo o zborovanju meilravezuiške a«»eiallatieiie koti ferenee v f^indotiK. Tako no Wll-M»tia varali njegovi nasprotniki in ga «Mlre/.ali «»«l njegovih r*nti#«iilt prijateljev."
..................................."	»iioi.-r se I« doi/od't« mm' ......... > pa pridržali \ t'
neg. pridelka	'«	.r. mesta u*'da I oiaili i.....Uj zdtavijo v raztdl.
•Klvisiio .al trgoveeV. ki kontroli |fawtrelba,
rajo tukajšnji trg v X.lrušeinh i tri del.vee št irt pa ranil.i ras
(J.vai. kajti ......e niso dands strelbi je nast.l ogenj k pg>
-I tega. kako vr jvrn^il za nI« M Adorjov sko
lik je prišlek.
•analorijlk;	1 4 »*" Ut	*	^
- fttrrllk«-govore, da j« prolr^r Utaluo Lshkl sevemov/ltiidui	va
•ka bo leze o	razširjena med trofi, lt.ee l/H«ja ob ft	sa-
ameriško mla<lino.	'kaja ob H 14,
PROSVETA
glasilo >lovens*i narodne podporni jepnotk LAITMfMA gbQVKN81£< NARODNE	JEDW0Tg
Cm* oflMov po dogovora. Rokopisi — — viafajo.
Zakaj ie prišla revolu eija v Evropi?
Piše Paul Wifcllaoe Haana.)
Naročnin«: ZadtnJ.n. dri™ (i.r.n Ckkafe) tat ONMjfelM M M* f* 0'j m pol leta i» »1.00 za tri masscs; Chicaae IS.M a* tate, W7» m pol Uu, f 1.40 k« tri m—c«, In »a Inozemstvo »7.00. _
NMUV M M kw i« ilft I
"PROSVETA"
liT	Awii«, CUc«»»,
"THE ENLIGHTENMENT"
Otrm 9t »It—*«	I *•»•«* »<
OMij tU »It—I« N»ti—I m »•dir.
~~Tdvrrtl<lng rst— on sgraement._
ubacriptton: UnlUd SUtM (t««pt CKta»fo) andCaiiada »4 par ;
napad*** mod gotovimi »notaiui v
J trotovih časih.
I AiifMki kapitan, ki je prav-
] kar pri Ar I iz Francije, mi je dejal, <ia ga niti kralj ne kabinet ne prisilita, da bi »prejel vojaško (Dalje.)	\ službo v Rusiji in če briliake čete
V vnel? eiiteiitnih državah ni Lploh gredo tja, ne bodo dosegle sem našel vojaka ne delavca, ki ; »,-hh. kar *e od njih pričakuje. To bi verjel po treh me*ecili premir1 miftlj«-rtJ<* je bilo tako razširjeno ja, d« bo mirovna konferenc od i„ utrjeno med angleškimi voja-pravila možnost drage vojne. f»|ki, da je bila angleška vlada pri-. vsi m» imeli še v svežem »potnimi J niljcna naznaniti drugi dan v ja-obljube # državnikov, da jf bila marju, da ne bo več pošiljka čet zadnja vojna za odpravo vafb'na-|r Rusijo.
Chlcago
=» —
tcriptlon: »0.50, an
and forsign coantri— »7.00
Datum » okl.p-.ju .. p*. (M.ja fO-lt) pol.f T.l«|» iMU »« ^mm.1, dm rmm i« • »•• ^Mto. poUkla lanhiM. P*Mvlto i* t**m», dm m fM — Miurl I tat.
PRIDELEK PŠENICE IN CENE.
Letošnji pridelek na pšenici in drugem žitu bo naj večji, kar jih pozna zgodovina Združenih držav. Tako poroča tudi poljedelski department, ki je dal po svojih ekspertih oceniti pridelek ozimine. Mr. Barnes, zvezni žitni ravnatelj, naznanja, da se znižajo cene žitu. Te vesti ko precej ugodne, kajne? Na konzumente, posebno na delavce, pa niso napravile najmanjšega vtisa. In zakaj?
Medtem, ko časniki poročajo o najboljši letini, mr Ifarnes govori o znižanj\i cen, plezajo cene lepo kviško in nihče ne more povedati, kje se ustavijo. Ljudstvo je izgubilo zaupanje, kajti slišalo je preveč lepih besed, živ ljenske razmere se pa slabšajo od dne do dne. Ljudstvo pač sodi, kaj mi pomaga, če Združene države pridelajo deset ali dvajset miljard bušljev pšenice, ko pa ima moka višjo ceno, kot takrat, ko je bilo pridelanih le sedem sto , tigoč bušljev pšenice.. Ljudstvo seje prepričalo, da so časi minili, ko je dobra letina znižala cene. Poleg pa vidi, rtu tisti, ki niso obdelali polja, katerim ni kanila nti ena kfeplja znoja raz čelo pri pospravljanju žita z njive, imajo največji dobiček od dobre letine.
' Farmarja varuje minimalna cena, ki mu jo morajo ivatni žitni interesi plačati za pšenico. Konzumenta ne vjjruje nihče. Pa še farmarja oplazijo privatni žitni in-resi, če ga le mirejo na ta način, da uvrstijo njegov pri-llek v nižjo irato.
Ljudstvo se dobro spominja, kako so kričali listi, ki zagovarjajo privatne žitne interese, da je treba odpraviti' ceno za farmarje, ker bo cena pšenici padla v par mescih pO sklenjenem premirju in da bo imela država veliko iz-j4bo, ker garantira minimalno ceno.Un kaj se je zgodilo? On* na trgu niso padle, ampak so šle kviško. Danes pravi ljudstvo, da so privatni žitni interesi izvršili dobro premišljeno potezo, ko so zagnali krik, da se znižajo pšenične cene, ko pride na trg pšenica iz Avstralije in Argentine. Ljudstvo zašudeno vprašuje, kje je tista pšenica, ki so jo nagromadili v ogromnih avstralskih žitnicah, ker jo v vojnem času niso mogli prepeljati zavoljo nemških potapljač na evropski trg. Ali so jo snedle miši in podgane, ali je bilo pisarjenje o natlačenih žitnicah Avsraliji le lepa pripovedka? Ali je bila ta pripovedka izmišljena od privatnih interesov, da se odpravijo določene minimalne c$ne od kongresa? Tako vprašuje ljudstvo, toda odgovora na svoja vprašanja ne dobi, ker privatni interesi trdovratno molče.
In ta molk je precej pomagal, da je ljudstvo izgubilo zaupanje v poročila o najboljši letini in o znižanju žitnih cen.
Dokler ljudstvo samo čita, da bomo imeli najboljšo letino, kar jih je bilo do sedaj v Združenih državah, ne zgodi ne pa nič, kar bi scenilo kruh, nima vere, da bo dobra letina sploh kaj znižala življenske troške.
Ljudstvo želi dokaze in ne poročil.
daljnih vojn. Oseuinujstletni francoski fant, ki je stregel pri uaAi mizi v hotelu, v katerem jc bila nastanjena ameriška mirovna delegacija, je nabral ustnice v miieAne gube, ko nem ga vprašal, če upa na rszoroženje v Krmeijf, 'Mene ko potegnili v armado me-seca junija," je odgovoril in od nesel prazne krožnike. To je bilo januarju, ali njem« je bil junij bližje kakor pa #tirii)ajst točk. ki ho ležale na gladki mizi tri nadstropja nad nami. Francija je sicer obljubila svetu, da zniža ar ririado, ampak fant je znal, da ho mirovni pogoji taki, da bo treba velike armade predno ne izvedejo.
Tako mialijo mane. Ali ni to mišljenje značilno? Odkod je pri šlo?
Rodilo ne j* leta 1914. Sešel nem ne z vojaki, ki no Ali v vojno / grenko zavestjo, da je vojna nepotrebna in da ne bi bila nikdar prišla, ako bi bil »vet boljše urejen. Bojevali ho ne hrabro, kakor medvedje v kletki, toda kletko ho bolj Hovražili kot nasprotne medvede. Ko je pa prišel mir,, ki ,j< prinesel brezposelnost in lakoto, ho bili prepričani, da s^ moderne vlade nesposobne za upravljanje sveta.
Po vsaki dolgi vojni ho navadna prišle velike politične izpre-iiiembt' v prizadetih državah in izpremembe so vselej prišle na za hteve izmučenih in ciničnih ljudskih iiiu*. Brez majega iz vseh di-nastičnih vojn v preteklem stoletju je prišlo nekoliko avohodev za mase. Padlo je tlačanstvo in ljudstvo je dobilo volilno pravico Svoboda je bila sicer majhna in večkrat bolj na papirju kot v resničnem življenju, toda ljudstvo se je iz tega učilo spoznavati svojo moč in je boljinbolj zaupalo svo ji lastni sposobnosti, da lahko'od ločuje v vitalnih zadevah. Stara vera, da so vladarji nezmotljivi in vedno pravični, je umirala boljinbolj; ljudstvo je polagoma ali sigurno .spoznavalo, da sovla dar ji tudi ljudje in pričelo jih je držati odgovorne za njihove čine Tik pred veliko vojno se je mi Aljenje, da ho vladarji nedolžni dokler jim ni dokazana krivda lahko konalo z nasprotnim misije njem, da ho vladarji krivi toliko časa dokler ne dokažejo svoje ne dolžnosti.
Tako je bilo razdeljeno jnvpo mnenje, ko ho vladarji Evrope pričeli veliko igro leta 1914 Nemški vladarji ho računali kratko in zmagovito vojno, a
Jjubah. Poleg tega nas pa ae da
vi velika dTafhij^, katera posta-, ja x vsakim dnevom večja. Najhuje jo ae občuti družinski oče, kateri komaj preživi svojo dru žino z zaslužkom. Ako ae pa prikrade ipilezeii v družino, je pa prifiuftčefi sam nebi in svoji raz-aoduosti, kako naj si pomaga. Prihraniti mu ni mogoče nobene ga cent a ob tej draginji in ob tem aasluJtku, katerega moremo le i-menovati milo&cino, ne pa zaalu-žek za delo, katereya opravljamo.	f
Pred kratkim je zadela velika nesreča družino Aifler. kateri je nemila smrt ugrabila dva sina, 'harlesa in Alberta. Charles je umrl 13. maja in Albert pa 15. maja.
Zbolela ata oba za neko kužno boleznijtf in radi tega so zdrav «4vene oblasti prepovedale vsak izhod iz bi&e oziroma iz stanovanja ni vhod tudi. Oče se je nahajal na delu in ko je prišel domov, mu niHo pustili iti v stanovanje. V stanovanju i*o ostali sami otroci'in mati. Nihče ni smel stanovanje in jim kaj pomaga ti. Prepuščeni. ho bili sami sebi. Bili so menda tri dni brez vsake prave hrane in brez vsake zdravniške pomoči. Ko je umrl prvt irin iu ho ga -pogrebniki odpeljali na pokopališče ho nato prišli še po drugega sina ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer je pa drugi dan umrl.	|
V bolnišnico so vzeli tudi tret jega otroka, kateri bo pa najbr že ozdravel.
Družini ftifler izrekam moje najsrčnejše sožalje.	. I
A. M. poročevalec.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Uavanaka trobojaica p}apoU na -delavnicah južne železni,.,. v -Mariboru v znamenje, da m, 1uiji •Slovenci gospodarji.
Iajara predaednika slovenske narodne g. Pttg»^nika _
'<riornale d'ltalia poroča, {\tl u dopisnik budimpeštanskega |jMa Az Est interveniral predsednik« Slovenske narodne vlade" u |»0 gačnika, in ga vprašal, kaj on misli z ozirom na Jadransko vprašanje. Pogačnik mu je 0(iR(>. voril. da j« ve« položaj jako kri tMm m za vsak shičaj j« sio-venaka narodna vlada" pozvala pod oržje pat letnikov, toda on upa, da ne bo priilo do oboroženega konflikta. K&jtti sedaj w vrši mirovna konferenca in bo ona rešila celo vprašanje pravic, no. Londonska pogodba katera daje Italiji Gorico, Trst, del Dal. macije in Istrijo, so podpisale Angleška, Francoska in Rusija, toda niso je podpisale Amerika! Srbija in Jugoslovani (Hrvati in Blovenci.) Rešitev sedaj zavisi od tega, katera stranka bo zma gala, Anglija in Francija ali A merilca in Jugoslovani. Mi Jugoslovani zahtevamo vse one kraje, katteri so naseljeni s Jugoslovani in braniti hočemo Trstt z vsemi sredstvi.
Zaplemba državne imovine sovražnih držav. — Zagreb, :]. marca 1919. — Včerajšnje "Narodne novine" ho priobčile odlok mi-
Ameriški vojaki, ki so bili brl Ke je vojna vlekla leta. da je
Slab zagovor. — Italijanski imperijalisti &e vedno brskajo po zgodovini! da dokažejo, da živi v Dalmaciji, Istri, na Kranjskem in (iori&kem okoli Gorice in v Tolminu ve* Italijanov kot Jugoslovanov. Na pomoč kličejo razne mrtve in žive zgodovinarje, da kažejo, da je res, kar ni Xt Krko brez Suftaka zahtevajo plebiscit, dasiravno se K|ka in fcufrak ne daata ločiti, ker tvorita gospodarsko «-floto.
ijo
( e so italijanski imperijalisti dosledni, naj se sklicu
povsod na zarjavele in stare kravljevske dokumente,
gadirani x Angleži na flandraki fronti, pripovedujejo, da no Angleži večkrat izjavili, da jim je vseeno, kako ae konfa vojna, sa mo da ae hitro konča. Bojevali mo ne zato, ker ho ne Nem« bojevali; % nemškimi vjetniki ko ae pa ftrinjali, da je aedanja vo^ia go-Irodtuno »pričevalo bankrotiranega državništva,
Francozinja v pariški kavarni je rekla, da je morala sprejet^, . "diižbo tofajke, ko je bil njen ho-prog ubit v vojni in preklinjala je vAjno in ylado, ki ji daje eden frank na dan kot odškodnino za življenje njenega soproga. Vojak, M je leta 1914 imel prilično avoto denarja, «e je vrnil v civilno življenje in našel komaj eno petin-tega. kar nI j« bil prihranil pred vojno. Vojna je znižala vrednost franka za eno petinko in njegovo premoženje je šlo po vodi, a vrhiftega Se dela ne more dobiti.
Meneča decembra Ne je VVilNon peljal z majhnim parnikom "Bri-ghtonom" iz Talnima v Dover na Angleško. Z njim je bila skupina časnikarjev. Govoril sem z angleškim vojakom, ki je bil na krovu 1n dejal je, da ae boji za NViKo-na. "Prepričan sem, <la Wilson (brbro misli," je rekel, "ampak on še ne p<rr.na naših diplomatov, •n bojim ae, da ga spravijo v koz ji rog. <>Nem let sem že v armadi In vem, kaj je militarizem. Ako nihče ne Htopi na prste Lloydti (leorgu, te<laj bo imela Anglija večjo armado, kakor jo je kdaj Imel nemški kajr.er. Anglija bo Hotela biti gospodar na morjih in oHenem bo zagospodarila tia več-jem koNii suhe zemlje in to pomeni novo vojno. Poglejte Rimi-jo! Kakšno pravico imajo vtikati ne v rimke zadeve? Vnaka drŽava naj sama re*l avoje zadeve, toda n«ši državniki so proti temu iu zato ho Še trouble,J'
V I .oi^nnii ne m naletel ua družlio avstralskih vojakov in civilistov Iu pimlnšal sem njihov pogovor. Neki avstralski prostak je dejal, ds pravega miVu ur ho dokler* ne bo delavMki razred vladal v vneh državah. Trgovski mornar je prekinil govornika, re-".laz verujem v deset božjih
niso jmogli ustaviti l' inotii niti diplomatje, je končno krivda kolikor tolika padla na vse vladarje. &e več: Zu osebami vladarjev, ki se ravno ne morejo imenovati kr-voželjni monstrumi, nc je ojavilo nekaj neosebnega, ki po mnenju ljudstva zasluži amrt, ako res hoče priti mir na svetu. Kdor zagovarja ta "nekaj," je v nevarnosti, da sam zapade smrti — kakor, v fjusiji — ali v mišljenju velike ljudske mase se pripravlja večja smrtna obsodba nad sistemom samim. ; (-Nadaljevanje).
Dopisi.
/jI ^kalen* pameten *id ne da danes počenega gn*a, ali JTI^".....tjTk^-3
»un pa povaod zahtevajo plebiscit. Ali iskati doslednost j so.ehom odgovorih • Mo Ha pil imiM*rljalisUh ptimeni taliko, kakor če se človek vleže »""i* v *ai»a»edi? Ali« na trebuh /. namenom, da izpije Jadransko morje, ali če !>t i imperijalistih iAče pravico. Imperijalisti se opirajo ua moč in zato ko njih zagovori slabi. Kdor se pa opira na moč. pa ne gli*da, kje je pravica in kj« pravica. In če po-tavi svojo moč v službo krivice, je naravno, da so sagn-\«»ri Hlabi, ker sc krivica ne more ragovarjfeti z dobrimi
/44« o voli.
Lincoln, 111. — O tukajšnjih delavskih razmerah je bilo že po-ročano, da so pišksve.
Poročati pa moram, da ae tukajšnji rojaki jako zanimajo za državljanske papirje. 10. maja sta dohilh dva rojaka druge državljanske papirje ' iu prisegla zvestobo zvezdnati zastavi iu si-^er Anton J^ligel, preda, društva 'Zagorski Zvonovi", št. IMi 8. N. P. J. in (leorg Pa juter. Moje najisVreuejše častitke obema za dohrii izpadli izpit.	»
Za njesee september se pripravlja še nekaj tukajšnjih rojakov da postanejo popolni državljani in želim obilo vspeha.
1'ozivljam še druge rojake, kateri še niste popolni državljani, da vlože prošnjo za druge državljanske papirje, Upam, da vsakdo dobro ve, kolikega potnena je za delavca, ako je državljan. Na volilni dan gre lahko na volišče in voli za delavske kandidate iu za/delavsko stranko. Ako pa de-laver nima volilne pravice, je pa nekakšno orodje privatnega izkoriščanja, ker ne more glasovati r.a delavsko stranko. Samo zabavljanje in kričanje ne pomaga nič, ampak samo škodi splošnemu delavstvu. Najboljše orožje je glanovnica S te *e največ pomaga k zboljšanju delavskega položaja. Delavci, zavedajte mc lega in potrudite se, da dobite državljanstvo in na ta način vo-lilno pravico, da s tem »boljšate svoj položaj samim sebi in svoj-ee».
Poročevalec,
Chicago, IU. — Glede delavskih razmer r tem mi I jonskem me*tu ne moreni kaj posebnega poročati, ker so slabe, kot v vseh večjHi industrijskih mestih. Bres-
Ali in čo. — Vsi so za ligo narodov, M*H" in .,
ve-kdo
veruje v Uovda lleorga!"
V« Parim *o mi pravili, da je r.adnji meser vojne ttdšlo okrog 50.0011 fratw»nskih rojakov s Fnmte, ne da W HHi vprašali za
odpttni | dneva premirja <tolpo<*4nnat je tudi tukaj velika, l»ožiča je (m to število naraslo oa štrajki so na dnevnem redu. Ti-IMMNNi Neki vojak mi Je satipal. |smV in tisoč* delavcev je bvvs deda mi le lela I?»1T oblajale taj ,ln in pohajajo mi tovarne do to-
Remsey, 0. — Premogokop v tukajšnji okolici obratuje s poJ-no paro. Toda kaj nam to pomaga ob ti draginji, ker moramo vse izdati za življenske potrebščine, kar zaslužinio. Prihraniti pa nihče ne more ničesar.
V društvenih ozirih pa ne moremo dosti napredovati, ker je le mala slovenska naselbina .
Vsi Jugoslovani-se sedaj najbolj zanimamo za rešitev Jugoslovanskega vprašanja, ker je to vprašanje najbolj kritično skoro izmed vseh, kar jih imajo na mirovni konferenci. Nekateri miro-kovači na mirovni konferenci ba-raptajo z našimi pokrajinami, kot mešetarijo kupci na semnju za živino. Delajo meje novim državam, katere so nastale na razvalinah prejšnje Avstrije brez o-zira na narodnost in brez ozira ua narodovo .samoodločevanje. Ne vprašajo niti najmanj prizadete narode, akoravno so prej toliko vpili o narodovem samoodločeva-nju. Ko je predsednik NVilson javno objavil svoje mirovne ns-črte in pogoje še predno je stopila Amerika aktivno v vojno so drugi zavezniki pričeli takoj ua vse krtplje zatrjevati, da samo zato se borimo iu ničesar drugega. Narodi bodo sami odločevali
0	svoji usodi in nihče jih ne bo silil, da bi morali biti pod tujo državo. Totla ko je bila Nemčija poražena. Avstrija razbita ua drobne kose, so pa zavezniki takoj pozabili, kaj so prej govori li in zakaj so se borili. Pričeli so grabiti plen in se prepirati, kdo bo več dobil. Wilson se jim je u stavljal koJikor časa je mogel toda ko je videl da je osam
1	jen, ker ga je še takorekoč a meriška javnost zapustila ter kritizirala njegovo postopanje, je bil primoran odnehali. < « Kako malo se ozirajo na ma le narode se največ razvidi glede jadranskega vprašanja. Italiji so Že prisodili nad 400.000 Slo vencev in Hrvatov^ Prisodili so jim popolnoma slovenske pokrajine, ne da bi koga vprašali. Ne razumem, kaj delajo jugoslovanski zastopniki na pariški mirovni konferenci. Ali so sc vsi ustrašili italijanskih anekaistov?
Slovenci in Jugoslovani sploh ne smemo tega prepustiti, da M italijanski aneksisti in imperia listi uffrabili naše najlepše pokra jine. Delovati moramo z vseini silami in sredstvi, da preprečimo to krivico, katera hi bila vnebo vpijoča in bi imela dalekotežne posledice za ves svet. —
Poročevalec.
Nogalea, Aris — Sariieni Wil-bur Kari Je priAel domov na do pimt iz CotumbiiHa. N. Mex. ✓ Nje. gov pni čWi j» bil. da je uatrelil svojo ženo, po isvrftencm zločinu ie pa sebi pognal kroglo v glavo.
nistrskega sveta od 5. februarja
t. 1.. da se vse premično in nepremično imetje podanikov sovrai nih držav, katero se nahaja v I**-ritoriju nove države SRS, katere se se nahajajo v sovražnem raz-jnerjn s Srbijo do ]7. avgusta 1915 in z ozirom na odlok odo: hren na pariški ekonomski konferenci 18. novembra 1919, zapleni-— - "
. Popis prejšnjega avstrijskega denarja v državi SHfi. — Bel grajski "Trgovski Olasnik" piše: Finančno ministrstvo je pred kratkim izdalo naredbo, da se mora popisati ves prejšnji avstrijski denar, kateri se nahaja v prometu v novi državi SH^. Po poročilih, katera prihajajo na imenovano ministrstvo, se nahaja v Srbiji o-krog 450 miljonov kron in 40 mi-ijonov levov (bolgarski denar). Manjka še sedem poročil iz raznih krajev v Srbiji. Kolikor se domneva. je v prometu v Srbiji o-krog HOO miljonov kron in od 50 do HO miljonov levov.
V Bosnji in Hercegovini se nn-haja v ph>mettt okrog 5(KI miljonov kron. Na Hrvaškem okrog 1,-500 miljonov. kron in približno en miljon levov. X slovenskih pokrajinah je okrog 500 miljonov kron. Sicer je pa v slovenskih pokrajinah več kron v pronytu kot je pa poročano. Dosedaj še niso poslale vse občine svojih poročil na finančno ministrstvo. Pokrajine na Ogrskem, kateri sedaj spadajo k državi SHS «e ceni. da se nalmja okroglo 2.5 miljarde kron. V Dalmaciji je 200 miljonov kron.
Po teh poročilih se nahaja v prometu okroglo H miljard kron. ^Toliko je bilo nedaj poročariih. Toda ceni se, da se nahaja na<l o-sem miljard kron v prometu v vseh deželah države SI IS. Kajti veliko Ijndi ni hotelo prijaviti rudi bojazni, da izgube in nekateri pa so niso bili obveščeni.
Srd italijanskih listov napram #mro*ova»oiB. — Rimski Ikt "H Mesagero" prinaša daljši članek od svojega dopisnika v Belgradii, v katerem posebno ostro napada Slovence iu Hrvate. On piše. tla se je organizirala v Belgradii pro tiitslijanska propaganda katero so pričeli organizirati Slovenci i" Hrvati, in poživlja srbsko vlado, da naj zabrani nadaljna huj<kn nja. katera izhajajo iz te organizacije. proti italijanskim oblasti'« v okupiranih pokrajinah. Nadalje se togoti omenjeni list. ker Slovenci in Hrvati trosijo "nesrant •te laži" o postopanju ilsHjauske armade v zasedenih pokrajinah i" jih slikajo pred svetom še bo j barbarske kot so bile prej nemške in sv«trij«kc čete. Nsdslje pi&' ds je Ml toliko časa tnir in noUe nik neprilik, dokler niso »oven-ci in Hrvati pričeli erfsnirtrftti boj proti ltslijsnom Pritožuje
oe avesc ns aotovih krajih bojitekartie ra deb.m lVlmi«Jalei nam ll*olie|ja. ki Je preUkala Žalostno radi tega, ker se ve»lno in fronte m« d nasproKnlmi črtami : vedn„ kljubujejo Uljše čase, j afera, izjavlja, tla je bil Ksrl atrs {čiije <la Italija ne sme st.<»»ti
dogovori, da ne iiiti|tmla navadno ostane le pri ob-lino IjuboMimeti človek.	'balkan	- -
bili
fiMER murnu Razno. STANOVANJSKA MIZE-
■SPREJET I LONDONU.
Drrai letalec, ki j« "vstal od mrt-bih", j« raaveslil vet svet.
PRIPRAVLJA SE ZA NOV PRE K00C«AH8*I POLET.
utndon, 26. maja. ^harrjr (j. Iluvvker in njegov krmar Grleve >tu danes »topila na auho po devetdnevnih dramatičnih doživljajih na morju. Izkrcal ae je danes l»rr|Mil*lne iz anjfleSkeMra ruailen • Reven^e'' v priatanittfu Thurao iiu Škotskem med navdušenim ►prejemom velike množice ljudstva. Vse prebivalstvo mesta Thur s« na je čakalo na obrežju. Haw-ker je na to sedel na vlak in se odpeljal v London.
I'riprave, ki jih delajo v Londonu za sprejem Ha\vkerja, so ta-'ke. kakor da pride kakšen kralj.
Sedem dni ni 'bilo nič slišati o tlrznem avatralakcm avijatiku, ko
18. maja popoldne zapustil su-liu tla v St. Johnsu v NVivi Fund-landijl in se odpravil J. eroplanont rez morje na Irsko v avrho, da prekosi ameriškega letalca Rea-<la, ki je dva dni prej odplul po zraku proti Azorskiiu otokom. Itila je smrt no ne varna tekma Iluvvker je nameraval priti na Jr-sko dragi dan, aii ni ga bjlo. Ko sta pretekla dva dneva, je bilo izgubljeno vse upanje, da je š-.? živ; ko je preteklo šest dni, je vsakdo zaključil, da je morje nje <<riv jrrob. Njegova »oproda je do-liila nebroj sožaljk, pisali »o mu dolge nekrolotfe in že se je govorilo, da mu postavijo spomenik v Londonu.
V nedeljo je pa prišla vest, d« se lla\vker s 'svojiin tovarišem
Francija noče pripoanati Mehike.
Pariz. — VraneoSke vlada ni fte da nes »prejela mehiškega potUa nika, dasiravno so Združene dr-ža\e že davno pripoznale Carran zovo vlado v Mehiki. V Parizu se dolgo času nahaja mehiški potila« nik 1'ani. ali fratienaka vlada pravi, da morajo hiti prej poravna-ne neke sporne zadeve med Francijo p red no sprejme poslanika.
Sporne zadeve se tičejo interesov francuakih trgovcev in bankirjev, ki trdijo, da jim je Tar-ranzova vlada zaplenila posestva oziroma omejila poslovanje. Francija priznava, da ima Mehika suvereno pravico odvzeti privilegije inozemskim bankam in sprejeti radikalne s postave napram tujezemskim kapitalističnim interesom ,ali mnenje francoske vlade je, dn zato mora Mehika odAkoditi prizadete Interese.
prancija, Anglija in Italija, ki pri poznajo Monroevo doktrino,' pritiskajo že dolgo časa na Združene države, da naj intervenirajo v Mehiki njim v prid; omenjene vlade hi bile že davno*Mine pa dle po Mehiki, če se ne hi zanašalo na Ameriko, da jim bo pomagala v tem oziru. 'Francoaki podjetniki in finančniki pravijo, da njihovi intereaj v Mehiki ne bodo varni toliko časa. dokler se ne odpravi mehiška * boljševiška " listava iz leta 1917.
RUA V NEW TORKU
Profitorski hišni peaeataiki so naleteli na odpor od itra ni stanov&loev.
vred nahaja na majhnem danskem parniku "Mary," ki se je vslavil v bližini Hebridskih o!o-kov severno od Škotske. Parni k je iz daljave signaliziral: "Rešili niiio dva moža na Sop\vit hoveni le-talu." — "Ali je HavvkerT" so vprašali na bregu. "Da", je bil «Kl|<ovor. Par ur pozneje so rušil-<i obkrožili pa mik Mary in avi-jatik se je izkrcal na bojno ladjo.
llavvker pravi, da je bil polcl zelo ugoden. Motorji, so delovah <lo pike kakor je treba in letalo je rezalo zrak okrog sto milj na uro. Vse je bilo dobro in letalo bi bilo do*pelo na svoje mesto ob določenem času, ko se je v pondeljek zjutraj vstavil motor radi zama-še ne vodne cevi, ki vodi iz radijti-torja v sesal jko. A vi jat ik je hit takrat 1100 milj od Kanade in približno 800 milj od Irske. Mre/, nezgode se je spustil na morsko gladino, po kateri je letalo plulo okrog poldrugo uro in nato jt priplul danski parnik "Mary,*' ki j«- vzel letalcu in njegovega br-taiirja na krov, letalo je pa ostalo na vodi. Ker parnik ni imel '»iT/žičnega aparata, je bila re-ftiiev Ha\vkerja neznana dokler ni ladja priplula do Anglije.
Londonski časopis 'Daily Mail,' ki je razpisal nagrado $50,000 pr-veinu letalcu, kateri preleti AJ lantiški ocean in ki je zadnji t«»-'J«'ii naznanil/ da se ta svota izplača llavvkerjevi soprogi, je dane* objavil, da Havvker in Orleve dobila polovico ♦26,000.
Iluvvker bo najbrž drugič poskusil s prekooeeannkim pole toni.
St. Johna, S. F., 26. maja. — letalca John Alcock in Artliur \V. llrowri sta prekoinorski polet.	,
\Vashington, 2B. maja. — Iz Poni« Delgude na A zori h je pri šlo danes poročilo, da bo ameriški avijatik Read poskuail jutri nadaljevali svoj prekomorski poln v Kvropo. Vreme je danes re-ii vod no.
< asa Hlanca. Maroko, 26 ma-.is. Francoski letalec Roget je "1'ustil nameravan polet iz Pari* \ Brazilijo. Roget je prekns5! Američana Reada v poletu na dn
Dve ameriški diviziji pridržani sa eventuelno invazijo.
Coblenz, Nemčija. — Pred e-nini tednom je bilo odrejeno iz ameriškega glavnega vojnega stana, da se dve divizij ameriške okupacijske armade v Nemčiji premestita iz okupiranih pokrajin, toda v petek je bila naredba suspendirana in diviziji ostaneta na njunem mestu. To sta 48. iu 50. divizija. Vzrok suspendiranja naredbe je, ker bosta diviziji morda potrebni sa ponovne ope-racije, ako Nemčija ne podpiše pogodbe.
V slučaju, da se ponovi vojna, bodo imele ameriške čete najtežje delo. Dežela pred njimi je namreč hribovita in z zelo slabimi cestami. Najbližje večje mesto je Cassel, ki je oddaljeno sto milj od sedanje okupacijske črle. Na drugi strani imajo Angleži in Francozi pred seboj več j klel ravnino in zelo obljudene kraje, (le-neral Pershing, ki je imel obiskati Bruael te dni. je odložil obisk. *-
New Tork, M T. — Protitur-»ki hišni poarstniki >u» mislili, da bodo imeli prav lahko igro s strankami. Uaeunili so takole: t V stranke slišale, da jih postavimo na cesto, sc bVido podale in plačale tako visoko Mana ri no, kot jo zahtevamo. Oderuški hišni posestniki no delali svoje račune brez strank, hili so podobni lov-cem. ki so pili na medvedovo kožo. še preden so ustrelili medveda.
Štirinajst družin, ki so <iile postavljene na cesto v BrovVns-villu, niso plačale povišane stanarine, kot so sanjali profitarji, ampak so lepo zapustile stanovanja, svoja pohištva so pa {hranile Delavskem domu. Drugi dan je imelo biti postavljenih na cesto štiri in dvajset družin. Toda stvar zopet ni šla gladko za prof i t ar je. Igro hišnim posestnikom je preprečil Charles (Joldsmith, ki je v županovem odboru, da preiiče profitarske ni a-, nipulacije hišnih posestnikov. Louis llalperin, ki poseduje obe Iliši. je mor§l pred komisarja Hirshfelda. da dokaže, da je bil opravičen povišatf stanarino.
Od lanskega leta je llalperin povišal petkrat stanarino. To očitno profitaratvo je tako rasto-golilo stranke, da so izjavile, da mu sploh ne plačajo stanarine, Za stanovanja, ki jih je lani v marcu oddal še po petnajst dol larjev na mesec, prejema zdaj po pet in dvajset in tri" in dvajset dolarjev. Ko je llalperin naznanil, da v maju zopet podraži stanovanje, je bilo jasno, da ga vodijo profitarski motivi. Stranke so se organizirale v Uniji stanovalcev," ki ima nalogo braniti interese sirank.
V Hrovvnuvillu Ima biti postavljenih še dva in štirideset družin na cesto. Ali hišni posestniki ho se malo oplašili, ko so'videli, da je Halperin naletel na dobro or-gauiziran odpor in da najbrž nič ne opravi.
Korejci tožijo Japonce moralne prop&losti.
Pariz. — Korejska delegacija v Parizu pod načelništvom Kiusik-Kima je predložila mirovni konferenci dolgo spomenico, v kateri obtožujejo .Japonsko med drugimi grehi tudi monopola prostitucije po vsem Orljentu. Spomenica se glasi, da je .Japonska svo-ječasuo naredila več dobička z vlačugami, kol pa s premogom Japonec pošlje svoj" hčer v zloglasne hiše v tujini in prejme od nje 2M jenov letno v treh letih. To je toliko, kakor da bi naložil 5000 jenov proti petodatotnim obrestim. Pred vojno je imela .Japonska 110 bordelov samo v lr-kutsku in večje#število v mestih vzhodne Sibirije kot je Kaha-rovsk. Blagoveščensk In .Vladivo-stok. .Japonci imajo še danes v Mandžuriji 10.000 prostitutk ki pripravljena za nosijo toliko, da se z zaslužkom teh žensk lahko plan, vsa .'ivilna uprava v deželi. Vsaka prostitut-ka plača *l.50 mesečno japonskemu konzulu. .Japonske prostitutke se nahajajo v ogromnem ste-viln tudi v vseh kitajskih primorskih mestih, v Saigonu, Indo Kini Bangoku. Singaporu. Penangn in dalje v Indiji. V Kombajn ae cele ulice japonskih bordelov .Japonska preetitulka "industrija (tako se glasi korejaks apo ,.tt r ve le po vsej Aziji In jnžiil
mmmi delavskih veouEuev.
Vodja žtrajkarjav oktete n podii gaaja k nemirom.
Lavrrenoe, Maas. ~~ Ltmi« Fraina. vodja štrajkajočih teks-tiluih delavcev, je bil obtoAeu v okraju hlMsexu, v katerem ae nahaja tudi l«awrence, tla je na shodu pinl uiiliio nebom dne 21. februarju podžigal šlrajkarje k vprizoritvi nemirov. Obtožnica mu očita tele besede:
"Ceste so zgradili delavci. Ceste so lastnina delavcev. Oni imajo pravico, da se poslukijo cest. Policija ali ne policija, pojdite in poslužite se cest." Shod se je vrstil na praznem stavhišču.
Na shodu sta bili navanči mrs, Ida S. Ripley. soproga profesorja NVilliani Z. Ripleyja. ki preil«-va na harwar«Uki universi,' in mrs. Anua De\vey, članic^ državnega odbora za poravnavo sporov v industriji. Obe bosta pričali v prilog Fraini.
Ko je Fraina govoril kakih 115 minut, je pridrvela kompauija policajev na konjih iu se zagnala na mirne »borovalce. Policaji so udrihali s količi na desno in lfvo.
Takoj po tem napadu je bila zaprisežena tiralnica proti Fraini, toda Fraina je prišel sam na policijo, tado da so policaji prihranili deli in jim ni bilo treba hoditi ponj. Policija ga je spustila. Kasneje je bila obtožnim predložena veliki poroti, ki ga je seveda fthtožila.'
V času stavke je bilo aretiranih do tri slo Strajkarjev. Vid ao vložili priziv proti sodbi policijskega sodišča na višje sodišče. Policijska sodnika sta naložila aretiranim štrajkarjem do deset li«oč dolarjev denarne globe iu osemnajst let ječe. Toženi in obsojeni so bili radi različnih deliktov. Radi prestopka mestnih odredb In napada In pretepa.
DELO ČRNI ROKI.
ZAKLADNIKI DEPARTMENT IZDA CERTIFIKATE.
Waahfogton, D. 0. — Dasiravno je bila ravnokar uspešno končana kampanja za posojilo zmage in svobode, je v državni blagajni premalo deuaija za kritje troškov do prihodnjega vplačilnega roka vojnega posojila. Vsled tega naznanja Zakladniški tajnik, da izda dolžne certifikate v dveh serijah. Prva serija teče od •'!. junija do l£. septembra, druga pa od It. junija do 1f>. decembra t- I. Seriji nosita po 4'/^ obresti. Certifikati bodo izdani po pet sto, tisoč, pet tisoč^ deset tisoč in slo tisoč dolarjev.
VARČEVANJE — DOLŽNOST VSAKEGA DRŽAVLJANA V DRŽAVI ILLINOIS
Sprintffield, 111. - Roger .J Merey iz Thicago, HI., je pred Idžil zbornici resolucijo, v kate ri poživlja vse državljane v drža H Illinois, da as j varčujejo in pametno gospodarijo. Kajti z vsr-čevanjem bodo pripomogli samim sebi tU boljšega in udobnejšega življenja na stare dni.
V isti' resoluciji post vi ja vse prebivalce v državi Illinois da naj kupujejo vojnobraniliie znamke, ker na ta način se najlažje hrani in obenem tudi naj J»olje naloži denar na bresti.
" Ohioafo, HI. — Na vogalu Sto dva in dvajeete ceste in Yale*ke ulice sta Itila uatreljena od italijanskih črnorokarjev John Riw-SO in .James A rine. Vsa znamenja govore, da se je na mestu odigral hud boj na Življenje in mnrt. Trava je bila* pohojena, okrog ao pa ležali prae.ni naboji. Italijana sta delala za neko atavhitisko družbo, ki gradi odvodne kanale. Delala sta ponoči ii^ policija sodi, ds sla bila napadena, ko sta «e vračala od dela domov. Prebivalci, ki stanujejo blizo vogala, na katerem *e je odigral boj, pripovedujejo, da so slišali strele okoli pol štirih zjutraj.
Mogoče sta bila Italijana napadena od ceatuHi roparjev, kajti eden Italijan je imel odprt nož v žepu. toda časa nI Imel. da ga potegne iz njega. Oba sta bila zadeta v glavo.
Podpern JrindU. j
Ukor*. IT. jmiij« ltOT v drU»t ||IU«U.
GLAVNI STANi 205 7B« SO. LAWNDALE A VE., CHICAGO, M.LINOIS
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*1922.
Izvrievftlni odbor.	> #. {
UPRAVNI ooaaR.
PSaOSIDNIK. V tacam CMjktr, MIT-M U. LmnM A**, CMMf«, lil	*
rapratDSEDNIKi A»Im Ur«M. ■•> 140. CtMMkurii hk TAJNIKi J«kR V*r4MrW. ITN U. l	Av»„	UI.
TAJNIK BOLNllKKGA ODDBIKAi e*ui a*rt«r, tesr-ss $. U«MUU Av, CKlMt^ BLAGAJNIKI A »M« J. T».fc*v««, B«a 1, Ckm. III.
UeaAVITEU GLASILA I Filip OMIn«. ISCV -SB U. LmW±t» Av*.. Okk—m, III.
eOROTNI OOSBK. JmU AiSr^M«. »rMU«a»lk, In Ml, e*MM»Wur«, Pb. Jrnkm U»jiwMi, 40« H«r St. S»Hn««M*. IU. M*r««n MMdlktr, !•> STB, B«rB«itM>, Okl«. Jm. a«BU*k. Bm 4U, Smlilimi, r«. 1 FrvaB BMM«h. SBOO PrMMr Av»., CUv«U«>J. OBU.
bolniški odsek.
OSRRDNJK OKROŽJE. P.ul B«r«w. nr.SuBhlB. BMT-SB S. Uw«aii Av.. CBU««^ IN VZHODNO OKROŽJE i RuMI eUl.rivB. R«H «M. BrMf*vaim Ra,
Amtmm	Iw TS. Wlck HUv«m. R*.
/APADNO OKBOŽJKi AmImi iuUi. In 104. Qr«*a, Km., m |« Ut Kul«r, lw MB, OIIB«rl. Sitim., m
Nadaorni odbor.
Man RrtravM. FrmM*Ui, 14*11 H»U Av*.. C«IIIm«m4, Okl*. Jakah AmkraiU, 4IS P Ur«* Si.. Ev*Wtli. MBm. Jm. K*!*«, «101 Si. CUlr Av».. CUv»U«4. OKU.
Tiakovni odbor.
VIbmm Cmijliar. JmU AmkrvIH I« Malt P*lr*«l«.
ZDRUtlTVENI ODBOa. PREDSEDNIKI Frank AUft, BIS4 S«. Cra»(ar4 Av«., Ckl««|«, IU. J«BM Tr4«lj, lw IBI, Utmt«, P«. j a* k a Ovmi. S4S EnprtvMB. DalrtMl, Mkk. Jm. Skuk, IIOl E. M Si., CkvvlMia. Okla. Mary UB»vM. IB44 S«. RmIn* Ava., CktM«^ III. VRNOVKI ZDRAVNIKI Dr. f. J. Krm. BSBS SI. Clair Av^ ClavatonS, Okla ODGOVORNI UBBDNIK "PBOaVETE"! Ja*a Zavartnllii POZOR I — V »a 4an«r«a ^llljalva I« alvarl. lil •• lUa)« al. U«rU»alaaa. a4kara Bi utah, Mj •• Milljaj* m naalavi Jaku Var4arkar. »bbt-sb SB. UvMklkr AVa., Cklaaf«, III.
Vm »aBava kalallk. m#«ra »aj m m*h«j« P«wl Bar«Mji», taJaUiu MkUlifi 1M1S1
* fl. uraBn.
Vm prRaHii glaSa ^ni«*m|« v (i. Uvriavalaam aBfcam m mj p»h|«|» m. plima* rra4aa4»lkti Mlumm aBhara, livar na*lav Ja a«araj.
Val orlalvl m «1. Mtalul a4aak aa aaj M*l)aia m MaWvi Jaka AmkraKI. Rm SSI, CaNMakurf, Pa.
Vm iMrltaika nrati uraSnlllvu «laalla — na| aailj.j. »riltaBaSm lUharaafa adUmrS VlMcanc Caajkar|u.
Val	in arvfl apUl. mmnHa. aftoal, bbmIsMm ib wMi vm Imr U v KmI
■laallam jmUala, mJ m p^Uj« M aa.lav. "PrMvala". MST-SB k. U Mikala jpmh
CkUar«, III.
PROHIBIOIJOin0TI V HU.
BTRA
«\*u. Preletel je 2170 kilometrov Afriki in paeiflfiklh otokih.
114« milj), tRPiUrm ko je Read Lbre>j« Avstralije je »^J®^1
'• »m «,.| |«>r»<) kilometrov (1211 j priznane pfostituelje v rokan ja-
priznane |
'"ilj) iz Kanade na Azoraka oto- ponskHi mag na t o v.
I>0L01 LAMI RDI NA
MOČ.
Kaoaas C7ity, Kana " 0<l p«.n '•'•Ijka naprej alane *tri*enje Ibh
|»« t<le^ centov. . K<lor »e Ihi «lsl ** <»liriti. ho plsesl *e po«<'liej f»et
7alaj komaj
Aakajo, cia ^imprej	" 10
Uvojo "IfMln-tHjo^ V Mezopina
ODPO- mijo.	• . .
Ifvml omenjene	ir
! prejel fndi predalnik WH«on.
Springfield, 111. — Prohlliieljo-nUlom je leifel atrali v ko^ti, kajti v Springfieliln ae sIMljo gluno-vi, <la governer Low<1en ne 1"» piMlpUal proliilneljonlfike pre.llo-ge, ki dovoljuje Mino preUkavo. Predloga je bila »prejela v obeli Minile*h in h Jo ne iHnlpiie go verner Lowden, »e bodo moiali prohHiieijonikli znova truditi, tla dobe dvetret jiimko večino v leui« lat uri, d« postane zakon brez g» vlaoka o-1 veruerjevega piKlpi*a. IVav !ah jko ne pN zgrnil, da »e nekateri po^ <h>ozarja na govor governer- Ulanei in Senatorji preminil jo, ki j« Krank d. Uwdena, ki je re- U, prvl^ glasovali za predlogo iu kel, da ne bomo *e dolgo ^ana dm*W glaBujeJo proti nji. spominjali n. dni, ko ,mo pri K SPj nesreči ae je pridni*, sto hranili preeejfcnjo v«oto, ko »«« drugs. ki ravno fako vznemirjs kupovali vojnohr«nilne znamke p,oi.tb»eij«ul«te. I>rftavni kursior ii. ker m'tem niamo |H.m«gali <uimo Hniudafe izjavljs, da ae p« vlMdi auipBk tudi nainlrn « eM ],,oktavi ne more .pretakava«! VBBk tFtrok iu mladenič «edaj, »mi vstnih Hll, imel Htadlro «bvp»I. da |e izpolnil
BsdaJ lahko polljats denar s polnim Jamstvom v AuairiJ«, Koroiko, Bmho, Dalmacije Ik tlevealje.
100 KRON ZA lft.00
m Imklagramu «Ibbb $I.M vbI.
PAKODROM /A EVROPOl
MaJa 2M Noordam............... Hft.00
Mala M L« Touralna............ $90.00
Maja 91 HBSonla . ............... AO.OO
Junl 4 141 Loralns. ............... ao.oo
U. H volni davek sa B raarad llitek je |l.00, M t resred
listek pa $5,00.	•
Pilite sa pojBsnlla In pollJIte dsnar aai
EMIL KIS9, Bankir,
ISS SbcmmI A v*., Vogal slh SlrsBl. N»w Y«rfc, N. V.
UllBBBTljBRB UlB 1»M.
MM
FARMI NA PIODAJ.
■ m i n	t
Prods n« H0 n k rov olmegajo^a farma, le miljo iu eno ^etrt dale^ od mesta, Aole Iu mlitkurne. 22 skrov Je IziMAiVnega, ."» akrov je Izoranega in H akrov posejano detelja in trava. NTa I i farmi je biAa 14x24, hlev za H glav živine, Aupa za mrvo in fie drugo po nlopje. Proda m« Vke Nknpaj za $(.'!,'JiM), Vzrok zakaj ne prmlaja navedem kup«'ii, ako Aeli vedeti. Ako katerega venell sedaj we mu nudi ugodna prilika, vmbI< naj te oglani oNobno ali pa plamenu mm UKJW .H »It I »AN. P. O, IW.s A7, (ireenwoed, Wk (May 27-2*211).
POOLBJTB »A DATUM pnlep ivoja adrese na Proivstu" la prepričali se bosta, Aa vam Ja It naratalna potekla.
VAraM.
"Pronveta" pila sa blaffnatanja Ijudatva. Ako se striujaN s njenimi Idejami, podpiraj trjovae, ki oglafcajo v Proavatl. — V salofi imam vse sa vaakdanja potrebni-ne po zAiernl eenl.
AVTOV V0EVTK, H
VAiocmsoM v fOjAimo
Za ogtaaa so odfovorKl !• ogli-ievalol sani. Ml M ifrijilil dv njih nobene odgovornosti. Vmk kdor kaj kupi ia oflaaov ti Aa »n nI vlad naj san stfM priptla. Tinko odgovorno* te poeladlae naj nosi vsak
najbedjla
mojo dol*n«at napram nebi in vladi, k« je kupoval vojnobra nilue znamke.
ftavannsh
POBALlKIt^O
IU, _ Neznani
zli
" d vaj*! eciitov. Kdor ho bofe»4kove| «« ne|»^lli |9jHi«» branili pri Mreu. ho moral nod IMrafford h pobafva'1 njeno o
l'dge i h ne in ke «am tvrHI- Dru-ipko in ls*e t k uiirnnmmM pr.»ti navijanju ««en nezavestno su™
ti
v brivnurak ni.
ILUVOliU itVAT PftlPOBO CA PIMU0 ZA KOV A SA FETHtAirrrsv Dimm
111H1EAV01 ZAHTIVAJO ŠTtTU>*r BOUII ZAJCEV/I	^^ ^	........ |j
Washla^. O C. .	nI -nst je	rezolmljo. e
piIrTT —lil,. av.JP ,U-teri pripis
fvmn drfavnema lajnllcii, da ^ Mnerne .vHbd^l	.
SU. mej« ............... ker gl.-ov.lo ^^^^
zni tihotapi nvalajo orolje Iu proti nji V	mm****
eestnem jarka.
■'rell vo." Tlhot «p«l vo po^bno do j regres rje »jB bro avete ledujlli IrBt laearev, I .lik okrajev.
aenstorjl I« faroisr-
Rojakom m priporoča
jjU NEMIETH STATE BAMt
lfl07-2nd Av«., N#w Vork,
9
m Corner 2n<l Ave. in 83. ulk«.
PoAiljftmo dffvuir v »Uro domovino In odpravljamo potnike zh v »Uro domovino.
Plftite na za v*a pojaanlla. Naznanite nam kedaj in a katerim vlakom pridete v New York, da vaa lahko na* človek |»odaka na poaUj! (Dipl).	esu.A,
Ne pozabite naAefa naalova: ' * •
JOHN NEMKTH STATI BANK
|9t7 — M Ave., Cerner 2. Ave. in 13. alUa, N»w York, N. Y.
PROSVETA
Ameriške vesti
DANES NE VERJAMEJO DE-
LAVOI V TAKE ČUDEŽE.
Phoeniz, Ariz. — Podjetniki so |M>*lali *»pi'**tdo spisano vetf v svet, da v Ari/.on i primanjkujejo delavct. Ve«t pravi. ds primanjkujejo izurjeni rudarji, dasiray. no h«, družbe v bakrenem okrožju odpustile sedem do J®"«* tiHo/' r 11< hi rje v, krr ho znižale produk-j eijo. K«1 tri delavec bo res tako neumen, da bo verjel, da primanjkujejo rudarji, č* ho jih odpustili ,lo de*ct tisoč. Kani p« so Ali ti rudarji t I mrli niso menda v tem kratkem času, čeprav ho imeli in-flijcnco tudi v Ari/.oni!
V na k delavec, ki *rrc dandanes /a delom v drug kraj, naj najpr-vo piše svojim prijateljem, če res primanjkujejo delavci, preden re I Mala iih pot. Kdor nima pri jate I je v, naj se obrne na strokovno organizacijo, da i/.ve, kakšen je delavski položaj. Že marsikateri dela ve«* M' je brit ko kesal, ki jo verjel uhanom, da primanjkuje)« delavci. Zapravil je trdo priiiu ženi denar in ontal popolnoma med tujimi ljudmi brez eenta v /.epu.
Vaak delavec naj tu zapomni, da je previdnost mati modrosti pa se ne bo dal zvabiti nikamor
BANDIT USKOCIL IZ PIBAE
NE DR2AVNE0A PRAVDNI KA. ,
h' . ' -
Chicogo, 111. — Policija je z velikim vriščem naznanila, da je vjela y.elo nevarnega bandlta. Veliki dnevniki ko eelo namignili, da je najbrž glavar banditake tolpe, ki je v zadnjem čaau izvršila ee-lo vrsto zločinov v Chicagu.
Policija je v sredo ponori pri-jela v neki hiši na šcat in štirideseti ceHti James DoJcina In Joseph A m broni ja. V njuni družbi no se nahajale štiri ženske. Prepeljali ho družbo na policijsko podajo, s katere no jih posamezno vodili k /.aslišanju v pisarniške prostore državnega pravdnika.
Prišel je na vrsto tudi Jame* Doleino. Odvedli ao ga v privatno pisarno državnega pravdnika. Ko je Doleino prišel do vrat, ki vo. d|jo v pisarno, j« pustil vljudnfc vstopiti policijskemu saržentu, satu je pa ostal na hodniku in hitro zaprl vrata. Saržent, ki je vodil areatanta, ni oatal dr ven, ampak je tekel za njim In klical na pomol*. Doleino je tekel, kar ho ua nesle noge. Kmalu ho pričeli pokati nam ukreni, kakor da na ulici divja velika bitka. Krogle ho frčale »einintje, zadele niao nikogar. Doleino je pa izginil v tem ni atranaki ulici. Policaji ho ob-- kolili vmii bližnja poslopja in ča kali vno noč, kedaj ne prikaže ' Doleino, da ga primejo. Boleino ne ne ved a ni prikazal in handit-ski poglavar je oatal pront, kakor je bil Hvoboden, preden je prišel policiji v pest.
Ljudje ho He čudili, da je bilo oddanih velikih atTelov, bandll je pa odnesel vaeeno zdravo kožo. Ta fakl pojusnjuje policija iih ta način, da ho policaji streljali v »rak, ker so hi« bali, da zadenejo ženske, za katere ne je skrival baudlt, ko je bežal.
8ENATOR KINO PRIPOROČI
DEPORTAGIJO MARTEN8A
Washington, D 0. — Senator
Kiug, demokrat iz mormonske države I lah. je ir javil, <la predlo h senatu prihodnji dan resolucijo, v kateri apelira nn delavski departmeut, da deportira 1«. C. A. K Marlenaa, zastopnika ruake sovjetske vlade in druge tu ježem • c, ki imajo stike r birojem ruake sovjetske republike v New Vorku /a ra/Io« navaja, dn biro v/dr-nijejo ruski boljševiki.
Prva predloga leži najbolj težko y želodcu privatnim interesom poaebno privatnim bankir jem; vieč jim pa ni prav nobena. Napeli bodo vae tvoje moti, da jih ljudstvo zavrže pri splošnem glasovanju. Toda farmarji in strokovno organizirani delavei ao prepričani, da pri »plodnem gla-so vanju podleže jo privatni interesi.
ZAKAJ £2 ME8T0 NE OAHE?
ChicatfO, 111. — James (i. Skin ner, bivši uameatnik mestnega pravdnika, je izjavil pred '/drav st ven i m odsekom, da ima mestni svet moč po postavah države II-linoia, da zniža viaoke profite me-šetarjev in prekupčevalcev. Skin ner, ki je Ntrokovnjak v državnih poatavah, ki se nanašajo na ine sta, je jako jasno povedal, da meHtni svet lahko Htopi profitar jem na prate, ki draže živila, da ne ne da njegova izjava sukati in obračati.
Skinner je rekel r "Nihče ne more dvomiti, da prekupčevak oplenjujejo produeente, konzu m en t je pa dobe ravno tisto me ro. Mestni a vet ima moč, da sprejme to odredbo. Mesto ima pravico, da poseže v viaoke cene kar se tiče odtegovanja produk tov od trga In zarote za podraži tev živil."
Odsek je zastyftal Skinnerja, da sliši iz uat atrokovnjaka, Če ima mesto pravico, "da izda take o<! redbe, da lahko t njimi kontroli ra živežne eene.
Mestni avetovalci ho zdaj hI šali hi hI bo iz uat atrokovnjaka Kaj bodo storili? 'Ljudatvo se ne ho dalo več potolažiti h praznim izgovori, kajti mr. Skinner je jasno povedal, da mestni očetje lahko trdo primejo oderuhe, ki od-mikajo hrano ljudstvu od ust. Ljudatvo pričakuje, da mestni svet takoj podvzame potrebne korake za odpravo oderuštva z Živili.
zgodaj zbudi iz kloroformiranja, ali da umre radi hudih učinkov o-mamljivega »trupa, temveč tudi bolnikom, ki ne bodo prvič čutili čutili bolečin in drugič bodo zdravniki .lahko delali počasi in previdno in naredili bodo dobro delo. Doslej je umrlo vsako leto mnogo ljudi za temi boleznimi ali telesnimi poškodbami, katerih ni so mogli operirati zaradi tega. ker ne bi bili preneali klorofor nia ali etra valed telesne oslabelosti, medtem ko je bila operacija še edina rešitev. Odslej pa bo lah-(o vaakdo operiran pravočaano n temeljito ne glede na to, kako slab je drugače, kajti novo ared atvo za omejeno otrpnjenjte živcev nima slabih učinkov na možgane ali druge dele telesa. Novo 'sredstvo se bo lahko porabilo tudi pri porodih in žena ne bo občutila nobenrh bolečin kljub te mu, da bo pri popolni zavesti.
S pomočjo te iznajdbe ao operirali na tisoče vojakov v Franciji in jim edino na ta način o-hranilf življenje, medtem ko W bili brez te iznajdbe dane* gotovo v grobu.
BANDIT USTRELIL BANDITA.
Phikdelphia, Pa. — Pet ban-ditov je ustavilo blagajnika za neko grocerljako družbo, ko je pobiral denar po prodajalnah, iilagajnlk je imel denar v uanjati torbici, ki jo je Imel priklenjeno roki. Poplavil se je bandltom krepko v bran in delil udarce na levo in desno. Neki handit je nameril nauj samokres in aprožil, a v tem trenotku ae je blagajnik prlpognil, da ae izogne udarcu nekega drugega handita, ki ga je hotel udariti % železno zapestnico po glavi. Krogla je zadela bandlta, ki je minili udariti blagajnika po glavi. Handit se je smrtno zadet zgrudil na tla. Banditje ao končno vseeno ugnali hlagAjnika in mu odvzeli okoli pet ato dolarjev. S plenom so zbežali v avtomobil. ki je hitro odpeljal Izpred oči ljudi, ki jih je privabil boj, da so hiteli napadenemu blanaj-ni k ti na pomoč,
BANDITJE SO ODNESLI $10,000.
Ghicago, 111. —< Pet mladih ban-ditov je oplenilo banko znane tvrdke Baker & Son v Cieeru. Odnesli ao deaet tisoč dolarjev v gotovini, zadolžnieah svobode in drugih vreginoatnfti papirjih. Na policiji Hocfljo, da ho bandltje rev-noiati ptički, ki ho oropali banko v Hegevviacbu.
Hauditje ho pobruli vne, kar ji imelo vrednost, a pustili soje dva dolarja centov.
Mr. Timer, ki ima svojo ordlna cijsko sobo nad banko, ne je raz-govarjal z bančnim uradnikom, ko so nepričakovano vstopili Sinje barditje, peti je pa ostal pred banko na atraži. Dva bandita sla imela niaake na obrazu. Podpred-sednik banke in mr. Trimmer sta morala v umivalnico; na to so hauditje izpraznili banko. Po iz vrftenem ropu ari bandltje odvedli podpredsednika in Timrnurja klet, sami ho pa urno zgputtili banko in ae odpeljali s plenom.
OPERACIJE BREZ BOLEČIN.
Velika isnajdba. .
Chicago, lil. — Zdravnik, čigar ime je na njegovo šel jo Ae za-molčang, je a popolnim uapehom izvršil prve poakuae operacije brez bolečin na bolnikih v neki člkafckl bolnišnici.
Zdravnik ima pomočnika, ki ae je pravkar vrnil iz Francije in njegova iznajdba je [>tla Izpopolnjena v vojaftklh bolnišnicah. Iznajdba je odpravila bolečino. Bolnika ni treba več uspavati s klo-roformom ali etrom temveč je pri polni zavesti in Itiiko opazuje, kako mu zdravnik rele nogo. žaica kosti, odpira trebuh in jemlje ven slepiča itd. fo ae zgodi na ta način, da zdravnik umrtvl ali uspava živce le na ttaem delu telesa, ki kn misli rezati, medtem ko »o ostali delt telesa v popolnem normalnem stanju. Ker so živci recimo v nogi otrpnjeni in začasno mrtvi, ne čuti bolnik nobene bolečine. čeprav mu režejo nogo ml telesa
Pri prvem |HwkUNU v čikaški
iMilnUnici jc bila operacija na vnetju slepiča Bolnik je bil pri
BIVll SENATOR LEWIS ZA OOVARJA PREDSEDNIKOVA DEJANJA.
Ohlottfo, m. tt" Jamea.jliamil-ton Levvis je dejal, če bo prpdsedr nik VVilson kandidiral treljič za predaednika, bo to storil na ljud-ako zahtevo, ki jo povzro^j nepor fiten boj napram njemu, kateregu vodijo razočarani demokratje in sekcija republikanake stranke OovorJI je pred Irorpjiskim klu bom. Senator je nastopil prvikrat odkar je njegov čas potekel v ae natu. Zagovarjal je mojaterako predsednikove čine. in ustavo lige. narodov.
Povdarjal je, da ljudstvo nima prave ideje, kaj je predsednik storil za deželo. Temu so krive za rotniftke poteze ali politično splet-karenje. Izjavil jc, da so vplivni političarji zagrnili resnico, da ni, mogla priti na dan. Dejal je do besedno:
noben človek, ki .je , bi predstojnik katerekoli vlade, ni atal nasproti tako organizirani za roti, da ljudatvo ne izve resnice o njegovem delu, kot \Voodrow Wllson.M Razložil je, da so se po lifičarji zarotili in združili, da v tujini ne doseže nobene časti z>\ njegovo delo. Po tej razlagi je pa nadaljeval: "Predsednik \Vilson ne bo dovolil, da ta zarota zmagn On zaupa razumu ameriškega ljudstva in pred njim nastopi, da odkrije resnico lu se podvrže nje tovl sodbi."
DRUŽINSKA DRAMA
LitaCMter, Pa. — Leon Angeli na ho oddali v blaznieo, ker se mu je omračil um Po nekaj tednih ao ga izpustili iz' hlaznice, ke^ se njegove duševno stanje obrnilo na boljše. Drugi dan po svojem prihodu na avoj dom je umoril dva avoja otroka. Ko je njegova žena kuhala knailo, jo je nenadoma napadel a količem. Orozil je, da ubije njo in štiri otmke. ftena mu je ušJa na dvorišče. Zblazneli Angelino ae je na to oborožil s sekiro in je planil v sobo, v kateri
Z ognjem in meceip.
Zgodovintki roman•
Polaki spisal Simmf *wiwic*. — Poslovenil Fodrmiki.
Nadaljevanja.
Litvin presenečen vstane a klopi.
"Jirata, rojaka, ali je res?''
"Tako res, kakor naju živa vidite tukej."
"In oba ata ga pobilaf"
'"Da."
"Ej, kaka novica! O Bog! O Bogi" reče Litvin, ploskaje 'i rokama. "Pravite ,du oba t Kako to, oba?"	• ' /
"Tako le! Jaz sem ga z zvijačo pripravil, da je naju izzval — razumite gospod? Potem pa se je Volodijevski prvi poakuail ž njim v dvoboju in ga razklal tako, kakor prane, — ali razumete?"
"Oba se torej nista borila ž njim?"
"No, glejte ga vendar... odvrne Zagloba. "Vidim, da ste si morali dali puščati kri in od slabosti bolehate na umu . . . Nemara si efetv d«" mialjujetc, da «e bom boril z mrličem, ali pa ubijal že ležečega na tleh?"
"Pa ste dejali, da ata ga oba pobila?"
Zagloba migne s pleči.
"Svete potrpežljivosti je res treba a tem človekom. Povej mu, gospod Mihael, ali Bohun ni naju oba izval?"
"Oba, oba!" potrdi Volodijevaki.
"♦Sedaj razumete?"
"Naj bo po vašem!" odvrne Longin. "Kkre-luski je iskal Bohuna pod Zaboatjem, ko ga že tam več ni bilo/'
"Kako to, da ga je iskal?"
Najbolje je, da povem vae", odvrne Longin. "Mi, kakor veste, smo ostali v Zamostju, a V vi ste odrinili v Varšavo. Ni nam bilo treba dolgo čakati Kozakov. Prišli ao od Levova v celih tolpah, da nisi mogel dogledati konca. Pa Zamo-ntje je knez tako utrdil, da bi bili svobodno stali dve leti pod njim. 'Mislili smo, da nas še ne napadejo, kar nam je že jelo biti žal, ker smo ae že naprej veselili zmage nad njimi. Lahko uganete, da je bilo tudi meni žal, ker ho bili tudi Tatarji žnimi. . , Nadejal sem se, da mi milostljivi Bog da najti moje tri glave.
SPLOŠNO LJUDSKO OLASO-VANJE V SEVERNI DAKOTI/
Biamarck, N D Uovernri I I >n/ier je (omislilo nnrnanil. <l.i »e V ril splošno glnso\ snje o «e«t mili |*»On\rth. ki Jih je sprejela IfgUlatuiN \ korist ljioUt\u li.| ki »o 1 rn \ peti privatnim im<re , M»rn. dne Jn junija Uovernern«* I progi n s nuninnjn, »hi katorem re '»jem sle|»ega Čreva prlpove«lov«l | Angelino je po tem aktu strgal • Iti m gls«.nje O Kprrjeial« imkiiniS «»eko smešno povest, kateri se je 0hlc»ko rac nebe in je ne«iel mrtva U t nit-	bolnik smejal.	otroka na dvorišče, kjer enega
litduttrijalnn komisijs. držav . Z^lrsmik itjavlja. da ae ihmio otroka je rvnekal na drolme koae, « n bankn Srveriie lakoti ouit ii vbodoAe vršile v«e operacije on ki jih lepo akftiil v koMtraato škat-ipv iho.i MMtmkov, no\a davčna ta način. S tem bo nepopbmo ve- ljo. Pre<lew je raasekal dnigeaa rcforiMN nprsMii odlMir, iiobrn liko ponanano ne samo tdravni- otroka, je dmipela policija na me rrvttlnr m dobiot\orne nsprn»e. | kom, ki jim ue Uo treba več hi jato. ki je »vezala tiorra in odvedla oa^rljenUki komi»«rijai.	'teti v «krl»eh, da «e Intlnlk pre zopel v blaanieo.
polni zavesti in zdravnik mu je i sta spala štiri leta stara dvojčka, med odpiranjem trebuha in jema-jPobil ju je do smrti.
no, pa tisto dobro I" seže mu v besedo gospod Zagloba.
"Vi ste vedno stari. Grdo je slišati!" odvrne Litvin. "Mislili «mo, da nas ne bodo napadali, pa v svoji trdoglavnosti so takoj začeli delati stroje in poten; napadati nas! Pozneje smo zvedeli, da Hmelnicki ni hotel tega; toda (\rnota, njegov taboriščnik, ga jame zbadati, češ, da se boji in da se hoče ae pobratiti z Lahi. Hmelnicki naposled privoli in pošlje Čarnota prvega v napad. Kaj se je tu godilo, vam nisem zmožen povedati. Božjega sveta ni bilo videti iz dinta in ognja. Kozaki ho ali s počet ka kaj pogumno naprej, zaaipali rove, vspenjali se na zidovje, pa smo jih tako pogreli, da so slepo zbežali od trdnjave; za njimi pa smo planili s štirimi prapori ter poklali jih kakor ovnov.
"Oj, obžalujem, da nisem bil na tej svatbi!' za kriči Volodojevaki.
"Tudi jaz bi bil tam dober", reče Zagloba s prepričevalnim glasom. ^
"Že takrat ata se odlikovala mej drugimi gospod Mkrettiski in gospod Jakob Hegovski nadaljuje Litvin, "oba znamenita viteza, ki pa sta si kmalo prišla uavskriž. Zlasti ae je gospod Kcgovski jezil na Skretuskega in gotovo bi bil začel ž njim prepir, ako bi gospod Vejher pod smrtno kaznijo ne bil zabrani! dvoboja. S počet-ka nismo vedeli, kaj prav za prav hoče od Skre-tuakega; pozneje se je pokazalo, da je sorodnik gospoda Lašča, kuterega je, kakor ae apotninja-ta, knez zapodil iz svojega tabora. Od tod torej ta jeza Regovskega na kneza in nas vae zlasti pa še na poročnika; od tod ono tekmovanje mej njima, ki jespovzročilo, da sta se oba močno prosla vila v času obleganja. Bila sta vedno prva, kakor na obzidju, tako v izletih iz trdnjave. Naposled se je Hmelnlckemu ogrenilo napadanje; začel je redno oblegovanje, ne zanemarjanje zvijač, s katerimi je menil dobiti trdnjavo. . . Je prav lisjak. . .",
"Da, Hmelnicki se največ zanaša le na svojo zvijačo", reče Zagloba.
"Je noro človeče in pri tem še mračnjak V nadaljuje Podbipeta; "misli si, da je gospod Vejher Nemec; brž ko ne še ni slišal tega imena. Pisal mu je pismo, da bi ga kot tujca in najemnika pregovoril k izdajstvu. Na to pa mu gospod Vejher odpiše, da je mlatil prazno slamo, ko mu je pisal tako pismo. To pismo ni hotel starosta jmslati po kakem trobentaču, marveč po kakem bolj Imenitnem in veljavnem možu, da pokaže llmelnickemu svojo veljavo; toda kdo pojde ž njim v kozaški tabor? Saj iti tje, je bilo toliko, kakor iti mej divje zverine! Zato se dolgo nihče ne oglasi. Mnogi so ae izgovarjali se svojim t
"Prosite ga gospod za jedno, prosite za jed-^ biti zagotovljeni, da vam ne odreče. . . Imeli
"Da.-Spoznal aein ga, ker aern ga videl Razlogih in tudi on mene. olišal aem ga Hmelnickemu: "To je moj ananec". Hmelnicki pa, — kakor je že navada pijancev, — je takoj apreuienil avoje iniali, pa mi reče: "Če je znanec, pa mu daj petdeset arefornjakuv, a i,J napišem odgovor". In dal ini je piamo;'ka.\e tiče srebrnjakov, aein dejal, da bi hudoba „, ratkaČil, naj jih spravi za avoje hajruke, ker i,,*; našimi vojaki ni navada jemati darov. . <>(| pravil me je dosti apoštljivo.4* šotor« Jj , komaj aem bil na prostem, stopi k meni Bohun "Midva sva ae videla v Razlogih", pravi mi "Tako je", odgovorim, "le tega ae ninem ,,„. dejal, da ae vidiva kedaj v tem taboru." A (.h na to: "Ne volja, marveč nesreča me je sem pri gnala!" Razgovarjajoč ae, mu povem, da smo Ka pobili pri Jarmolincah. ''Nisem vedel, a kom sem imel opraviti", mi odvrne, "pa še ranjen sem bil v roko. Moji ljudje tudi niso bili za rabo, ker s« si mislili, da jih preganja knez Jeremija". "Tudi mi nismo vedeli", mu odvrnem; "ko hi bil ttkretu»ki vedel, da si bil ti, bi gotovo nobeden vaših ne bil ostal živ."
"Rad verjamem; uu, pa kaj je rekel uH t0?» vpraša Volodijvaki.
"Zavzel ae je samo ter obrnil govorico. pri. povedoval mi j««, da ga je Krivonos poslal s piM. mi k Hmelnlckemu, da mu naj da nekoliko p0-čitka. Hmelnicki pa ni hotel poslati poslancu več nazaj, ker ga je hotel rabiti za druge namene Naposled me vpraša: "Kje je gospod Kkretu-*ki?" Ko mu odvrnem, da je v Zamostju, de-"Torej se nemara Še srečava", s tem sva se ločila.
"Sedaj mi je jasno, da ga je Hmelnicki pre. cej na to poslal v Varšavo", reče Zaglolm.
"Da. Toda čakajte gospod. Vrnil sem se tia za j v trdnjavo ter oddal, poročilo o svojem poslanstvu Vejherju. Bilo je že pozno v noč. |)r„. zega dne je bil zopet napad, še besnejši, nego prvikrat. Nisem videl Skretuskega; šele tretjega dne sva prišla skupaj. Povem mu, da sem videl Bohuna in govori ž njim. Pri njem je bilo več častnikov in tudi gospod Regovski. Poslednji zaslišavši to, reče zbadljivo: "Vem, da «e tiče gospodične; če ste goapod tak junak, kukor se proslavljate, pozovite-Bohuna na dvoboj; smete
bt>-
i <b-
■tojanntvom. . . torej aem šel naposled jaz tj#» Sedaj pa dobro poslušajte; najvažnejše Se le pri de"
"Poslušava vas", odvrneta prijatelja.
"fcel sem ter dobil hetmana pijanega. Jezim me »prejme, zlasti, ko je prečital pismo, jel mi je lakoj groziti z bulavo. Jaz pa. priporočivši svojo dušo Bogu. sem si mislil: "^V se me le dotakne. razhijem mu s pestjo glavo". Kaj sem hotel druzeira draga moja brata?"
"To je bilo kaj lepo za vas", odvrne i ganljivim glasom Zagloba.
"Toda polkovniki so ga krotili ter mu zapT li pot do mene", nadaljuje Longin. "slasti jedan še bolj mlad, je bil celo tako predrzen, da ga je prijel za rame ter ga potegnil na atran: "Ne poj deš, brate, ker si pijan!" je dejal. Jat pogledam, kdo me tako brani, in vidim, da je bil Hohun.
"liohun?" zakričita Volodijevski in Zagloba. '
mo z obzidja kaj lep prizor. . . Toda o vas Vifi-njeveških ae več govori, nego je res." Skretuski strogo pogleda fiegovskemga. "Torej vi svetujete pozvati Bohuna na dvoboj?" odvrne. "Dobro" Vi nam ne verjamete, da bi bili kaj prida, jaz pa ne verjamem, da bi imeli vi pogum iti mej prostake ter pozvati ga v mojem imenu." Regovski odvrne :" Poguma mi ne manjka, toda vi mi niste oe svak, ne brat, zato ne pojdem." Sedaj se začno vsi posmehovati Regovskemu. "Glejte, pravijo, kako mu je zlezlo srce v hlače; samo takrat je hraber, ko gre za tujo kožo!" Tt-eba je omeniti, da je Regovski močno častilakomen, zato je res šel, pa Bohuna že ni našel več. S počet ka mu tega nismo verjeli, sedaj pa vidim, ko Čujem to novico od vas, da je bila resnica. Hmelnicki je res poslal Bohuna, in mej tem ata ga vadva pobila?"
"Da", odvrne Volodijevaki.
"Povejte nama še gospod, kje najdemo sedaj Skretuskega?" vpraša Zagloba. "Morava ga najti, da se nemudoma odpravimo iskat kne-ginjico."
"Lahko poizvesta o njem za Zamostjem., ker tam vsi govore o njem. On in Regovski sta ugonobila kozaškega polkovnika Kalino, ko sta ga dobila v sredo. Pozneje je Skretuski še sam pobil dva tatarska čambula, pomandral Bnrlaja in nekoliko drugih roparskih čet."
"Ali jim Hmelnicki dovolj\ije ropati?"
"Hmelnicki odvrača krivdo od sebe ter prnvi, da ropajo navzlic njegovi zvestobi in pokorščini do *kralja. . ."
"Jako slabo pivo imajo v tej Konjski Volji", omeni Zagloba.
"Za Ljubijinoni najdeta, gospoda, kraj že popolnoma opuatošen", nadaljuje Litvin, "pred lije straže so zahajale že za Ljubljin in Tatarji so povsod plenili. . .Koliko pa so naropali okolo Zamostja in Hrubiševa — to le sam Bog ve. Nekoliko tisoč vjetnikov je poslal Skretuski že v trdnjavo. On dela z vsemi močmi, ne marajoč niti na svoje zdravje."
Litvin vzdihne ter zamišljen pobesi glavo.
"Upam, da Bog po neskončnem svojem u-smiljenju potolaži Skretuskega", nadaljuje Lil-vin, "ter mu da, kar potrebuje za svojo srečo, ker so rec velike njegove zasluge. Ob času pojMi čenosti in sebičnoati, ko vsak le nase misli, je prav on nase popolnoma pozabil. Davno bi bil lr lahko dobil odpust ter podal se iskat kneginji eo; toda ko so nastali dnevi nesreče za drago domovino, ni niti za trenotek opusi il alužbe. z muko v srcu vatrajajoč pri neprestanem delu."
"Riniljansko dušo ima, ni mu kaj reči", de Zagloba .
"Njega si je treba vzeti za vzgled."
"Zlasti vi, gospod Podbijeta, ki na voj«ki ne iščete domovinske koristi, marveč le svojih treh glav. ..."
"Bog vidi v mojo dušo" reče gospod Longin, dvignivši oči proti nebu.
"Skretuskega je Bog le nagradil i Bohuno-vo smrtjo", omeni Zagloba, "in s tem. da je povrnil zaželjeni mir poljski Ijndovladi; sedaj j' čas. da poiščemo, kar smo zgubili."
"Vidva pojdeta 2 njim?" vpraša Litvin.
"Ali vi ne pojdetef"
"Iz srca rad bi šel, toda kaj bo potem » P« smi? K no imam od taboriščnega poveljnika na kralja .drugo pa na kneza, in ravno tako tretje od'Skretuskega a prošnjo ca odpuat."
"Odpu«t mu midva neaeva."
"Nu, pa moram vendar pisma oddati"