^oSlnina plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	1-50.
TRGOVSKI
W" w
'cŠzJt J&L
6a«opl$ mm trgovino, Industrijo in obrt.
Ifednišfvo fn upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. jTJ Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt lete Popisi se ne vračajo. — Si- pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. n 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VII.	Telefon	štev.	5.'»25	LJUBLJANA,	dne	8.	aprila	1924.	Telefon	štev.	532	ŠTEV.	43.
Ureditev poštnega prometa med našo kraljevino in Italijo. |	S	mKAS
Sporazum za ureditev poštno-pisemskega in poštno - paketnega prometa med našo kraljevino in Italijo je bil pretekli teden dokončan. Konvencija predvideva prosto izmenjavo pisem in poštnih paketov, ki sicer obstoja že od leta 1922 ter zagotavlja recipročno znižanje poštnih pristojbin. Poleg tega predvideva konvencija čimprejšnjo upeljavo povzetij na pisma in poštne pakete, dalje vrednostnih paketov ter vpeljavo medsebojnega denarnega prometa. Pisma se dopuščajo v teži do 20 gramov, in sicer proti 75% taksi od veljavne mednarodne poštne takse, katero pa vsaka država lahko sama zaokroži na minimalno 70 in na maksimalno 80% mednarodne takse. Posebna olajšava se predvideva za tiskovine z maksimalno 25% pristojbino. Posebno na 75% znižano pristojbino se predvideva tudi na pošiljatve knjig do 3 kg.
Paketi so bili dosedaj dopustni samo v teži do 5 kg, a se po novem sporazumu dopustna teža povišuje na 10 kg, enako tudi za tranzitne paketne pošiljatve. Glede taks za poštne pakete predvideva konvencija poseben sporazum. Glede reekspedicije
pošiljatev veljajo v vsaki državi interne odredbe.
Odškodnina za izgubljeno poštno pošiljatev, ki je bila priporočena, je določena maksimalno 50 frankov v zlatu za navadne pošiljatve, do 5 kg pa maksimalno 25 frankov in do 10 kg pa 40 frankov, računana po ekvivalentu v valuti interesirane države.
V	nobenem slučaju pa odškodnina ne more preseči prijavljene vrednosti.
Gornji poštni sporazum kaže napredek v tem, da se pristojbine za vzajemni pisemski promet znižujejo in predvideva tudi v principu možnost znižanja tarif za paketni promet. Dalje se je dopustna višina teže pri poštnih paketih povišala od 5 na 10 kg. Trgovska zbornica v Ljubljani je sicer predlagala, naj bi bila maksimalna, dopustna teža 20 kg, čemur se pa za enkrat ni ugodilo. Obenem je predlagala, da bi se za pakete do 1 kg kakor tudi za pakete do 3 in do 15 kg uvedle posebne pristojbine, in sicer tako znižane, kakor veljajo za paketni promet med našo državo in Češkoslovaško, s katero niti direktno ne mejimo. Vsa ta vprašanja ostanejo torej odprta in bodo urejena šele v posebni konvenciji.
Ureditev brzojavnega in telefonskega prometa med našo
kraljevino in Italijo.
Med zastopniki italijanske in naše Poštne uprave je bila pretekli teden sklenjena konvencija glede ureditve direktnega brzojavnega in telefonskega prometa med obema državama Glede brzojavnega prometa, ki na nekaterih linijah že obstoja, sta se v novi konvenciji obvezali obe državi, da takoj aktivirate za brzojavni promet med Reko in Zagrebom, dalje med Reko in Senjem in med Zadrom ter Pagom in Rabom. Poleg tega se naša država obvezuje, da bo skrbela za redni in neovirani tranzit za direktne brzojavne vode med Trstom na eni strani ter Prago in Budimpešto na drugi strani. Nadalje se obvezuje naša poštna uprava, da bo čimpreje vzpostavila direktno brzojavno zvezo med Reko in Budimpešto ter da bo preskrbela vse, da se omogoči v doglednem času tudi direktna brzojavna zveza med Italijo ter Rumunijo in Italijo. Brzojavni in telefonski promet se vrši na podlagi določb mednarodne Lissabonske konvencije.
Glede telefonskega prometa si je Italija predvsem izgovorila pravico prostpga tranzita za svoj telefonski vod iz Trsta v Zader preko našega ozemlja in sicer potom kablja. Pristojbina za govorilno enoto je določena s 40 cent., poleg tega si je zgovo-rila Italija tudi pravico nadaljne vpo-rabe tranzitnih telefonskih linij preko našega ozemlja iz Trsta v Gradec in na Dunaj ter med Trstom in Prago, ki jih uporabljamo tudi mi. Kot skrajni rok za vzpostavitev direktne telefonske zveze med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano na eni strani ter Trstom, Benetkami, Gorico in Vidmom na drugi strani se je določil 1. julij 1924. Poleg tega se je italijanska uprava zavezala, da bo čimprej poskrbela za vzpostavitev telefonske linije iz naše države do Milana.
Promet med Ljubljano in Reko se bo vršil preko Trsta tako dolgo, dokler ne bo zgrajen direktni vod po našem ozemlju preko Sušaka na Reko. V nadaljnih členih konvencije so obsežene določbe glede zveze med Peko in okoliškimi kraji v našem
Hrvaiskem Primorju do Kraljeviče, Otočaca, Senja itd. Predvidena je tudi vzpostavitev direktne telefonske linije z Reko do Delnic. Za pogovor -iz Ljubljane v Reko je določena pristojbina z 90 cent. Za promet med Zagrebom in Reko je določena za 3-minutni pogovor pristojbina 1.40. Za pogovor med Beogradom in Reko pa je določena pristojbina 1.80. Za novinarske pogovore se plača pri abonentskih pogovorih polovico gornje pristojbine, za avizo telefonskega pogovora se plača tudi polovico govorilne takse. Za interurbanske pogovore med našo kraljevino in Benečijo so določene sledeče takse:
Benetke—Ljubljana — 2.50 cts.
Benetke—Zagreb — 3.30 cts.
Benetke—Beograd — 3.80 cts.
Udine—Ljubljana — 1.70 cts.
Udine—Zagreb — 2.50 cts.
Udine—Beograd — 3 cts.
Gorica-Trst—Ljubljana 1.40 cts Gorica-Trst—Zagreb — 2.20 cts.
Gorica-Trst—Beograd — 2.70 cts.
Trst—Pag — 2 cts.
Sporazum predvideva možnost direktne otvoritve interurbanskega prometa tudi med drugimi mesti, kjer bi se pokazala s časom poslovna potreba in sicer potom direktnega sporazuma poštnih uprav.
Za brzojavni promet se predvideva pri novinarskih telegramih 75% popust, pri tranzitnih telegramih med Italijo in Češko ter Italijo in Madžarsko pa 60—75% kot mejo za dovolitev popusta. Govorilne ure na skupnih linijah se bodo določile potom direktnega sporazuma interesiranih poštnih uprav.
S tem sporazumom je večina predlogov trgovske zbornice glede brzojavnega in telefonskega prometa rešena. Le za privatne brzojavke niso bile določene nikake znižane pristojbine za favoriziranje medsebojnega prometa. Za Ljubljano so govorilne pristojbine razmeroma neugodno vzpostavljene. Tudi je dejstvo, da se borrm morali za promet z Reko posluževati zveze preko Trsta, za nas zelo neugodno, medtem ko so pristojbine
delati na to, da se te določbe revidirajo. Obenem zahteva naš interes, da naša poštna uprava nemudoma prične z zgradbo direktne telefonske zveze iz Ljubljane na Sušak in Reko.
Dalekosežne važnosti bo vsekakor razvrstitev govorilnih ur in glede tega
bo telefonskim interesentom že sedaj sioriti potrebne korake pri ministrstvu, da se ne izvrši razvrstitev teh telefonskih govorov tako kot se je dogodilo pri vodih med kraljevino in Avstrijo, kjer so bili za Ljubljano določeni neugodni časi, da jih poslovno absolutno ni mogoče primerno izkoristiti.
slsji/ažnejše davčne odredbe finančnega zakona za 1924/25.
Službene Novine« z dne 1. aprila t. 1. objavljajo finančni zakon za leto 1924-1925, ki vsebuje za naše razmere sledeče važne odredbe:
1. Rok zastaranja za odmero neposrednih davkov v pokrajinah izven Srbije in Črnegore je podaljšan od 8 na 10 let (čl. 149.).
2. Pobiranje izrednega državnega pribitka pri neposrednih davkih se vrši nadalje za dobo veljavnosti finančnega zakona za 1924-1925, ako se preje ne uveljavi in izenači zakon o neposrednih davkih (čl. 156.).
3. Člen 11. zakona o davku na poslovni promet, ki ureja poslovanje s prijavami, je brez bistvenih izpre-memb vnovič popolnjen (čl. 151.).
4. Iz odmerne podlage se pri obda-čevanju službenih prejemkov zasebnih nameščencev izloči iz naslova davka prostih draginjskih doklad znesek, ki vstreza višini draginjskih doklad državnih nameščencev po zakonu z dne 27. februarja 1922 (čl. 158.).
5. Obresti hranilnih vlog in tekočih računov, ki ne presegajo na leto zneska 5000 Din, se izza dne 1. aprila 1924 oproščajo rentnine, avtonomnih doklad in invalidskega davka (člen 159).
6. Davčne zamudne obresti se izza dne 1. aprila 1924 povišujejo od 6 na 8% (čl. 161.).
7. Uživalci po odredbah o argrarni reformi odkazanih zemljišč plačujejo izza dne 1. aprila 1924. zemljiški davek sami kot samostojni davkoplačevalci (čl. 162.).
8. Davčni minimum za dohodnino je zvišan od 2500 Din na 5000 Din (člen 201.).
9. Taksna dolžnost po tar. post. 12 a (2% taksa) se ne nanaša na trgovska sklepna pisma, to je na pogodbe o stvareh in blagu, namenjenem za neposredno uporabo ali za preprodajo (čl. 258.).
10. Kuluk se ukinja (čl. 289.).
Najvažnejši pridobitvi sta zadnji
dve odredbi: ukinitev kuluka in oprostitev trgovskih sklepnih pisem od takse za prenos premičnin (2 %) S tem je vstreženo ponovnim zahtevam Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki se je izza dne 15. novembra 1923 opetovano bavila s taksno dolžnostjo trgovskih sklepnih pisem, zadnjič dne 28. marca t. 1. ko je na seji združenih odsekov odobrila ponovni nujni predlog zbor. svetnika g. Ivana Jelačina, da se prizna korespondenci taksno prostost.
Gibanje francoskega franka.
V 14 dneh se je francoski frank po-pra\il za 47%, torej skoraj za polovico. Na efektnem trgu se je kaj takega pač ze pojavilo, na deviznem je pa tak pojavljaj manj nov. Vsak se vprašuje, kako je to mogoče. Odgovorov je več; enega nam da dr. Pick.
Francoski finančni politiki se je oprostitev franka iz špekulativnih rok domačega j a inozemskega kapitala posrečila, čisto vseeno je, kakšna so bila uporabljena sredstva. Banke so pa hotele iti še preko doseženega maksimuma,
le Prišel na 74 za angleški funt. Pa jim ni uspelo.
Čudno je to, da je frank toliko časa rabil, da je padel od 75 na 123 — Angleži pravijo: toliko frankov daš za 1 funt, torej je razmerje 75 proti 123 padec—, da je bil pa v par dneh spet na stan stopnji. Ko je šel kurz polagoma od 00 navzdol, je bilo treba začeti računati z dejstvi dvigajočih se cen. Kakor zmeraj v bogati državi, so se držale cene dolgo časa na isti višini, šele, ko je bilo treba plačali za funt 90 frankov, se je pričelo prvo prilagodenje na nove valutarne razmere, in vsak dan dražja nabava surovin je prisilila velik del produkcije, da se je izdatno krila. Računali so z zvišanjem cen in v ospredje je stopalo vprašanje zvišanja plač. Francoska industrija se je trudila za neodvisnost od domačega trga in je izkoristila domače delovne moči, ki so bile še poceni.
Naenkrat se je pa obrnilo. Industrijci zaupajo na Francoskem vladi bolj kakor kje drugje? jn zaj0 se sjUIga jgj jndustrij-cev iz vzrokov ekonomske varnosti že danes prilagoditi novim denarnim razmeram; drugi del je pa imel menda velike izgube. Vlada je videla, da take razmere niso zdrave, in je pravočasno
ustavila dviganje franka. Gotovo je, da merodajni činitelji vseh napadov na frank ne bodo mogli odbiti z isto močjo, kakor danes, a sedaj imajo devizni problem bolj v rokah, kakor v katerikoli državi Evrope. Zdi se celo, da bodo novi davki hitreje prihajali, kakor so pa do sedaj, in to pomenja na vsak način še močnejšo stabilizacijo valute. Gospodarstvo zahteva, da vlada vstraja na stabilizaciji franka in da se povrnejo redne razmere v trgovini in zlasti na denarnem trgu. Inozemska industrija je pa sedaj bolj zmožna konkurence, kakor je bila prej, in to je spet zelo kočljivo vprašanje. Ugledni zastopniki gospodarstva pravijo, da je kurz 90 za funt zdrava stabilizacijska podlaga, ki jo je francosko gospodarstvo še lahko preneslo.
Uažnost velesejmov.
Cilji velesejmov so različni, treba pa jih je motriti posebej s stališča pojedi-nih trgovcev in industrijcev, a posebej s stališča nacionalne ekonomije v splošnem.
Razstavljeno blago stoji na ogled vsakemu, kdor pride poseliti velesejem; pa če tudi samo majhen del posetnikov prihaja z namero sklepanja kupčij, že samo dejstvo, da je toliko oseb razgledalo blago, je za razstavljalce izvrstna reklama in to take vrednosti, da so nedvomno že s tem pokriti stroški udeležbe na velesejmu. Reklama je namreč bazirana na premisi čisto psihološkega značaja, ter mnogokrat trenotni utisek kake tovarniške znamke več velja, kakor pa slučajno zaključena kupčija. Industrijci morajo priti na čisto z dejstvom, da danes ni mogoče takoj žeti uspehov lastne reklame in morajo vedeti, da pogosto v tak posel investiran kapital v splošnem ne prinaša direktne koristi. Taka reklama
je potrebna za dviganje prestiža industrije pojedine nacije, s tem pa prinaša tudi industrijcem direktno korist.
Tipični primer v tem pogledu nam daje Nemčija s svojo industrijo, ki si je znala s sličnimi sredstvi osvojiti svet. V našem slučaju se seveda ne gre za osvojitev sveta, ampak za osvojitev naše lastne domovine. Radi tega je sveta dolžnost naših trgovcev in obrtnikov, da doprinesejo svoj kamen k zidanju velikanske zgradbe ekonomskega razvoja domovine s tem, da se udeleže kot razstavljalci IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se bo vršil letos od 15. do 25. avgusta.
Preiskujoč z ekonomskimi kriterji zgodovino in razvoj pojedinih narodov, pridemo do zaključka, da je njegova moč in sila ozko zvezana z njegovo ekonomsko prosperiteto. Ta prosperiteta pa ne zavisi samo od naravnega bogastva dežele, ampak od razumnega koordiniranja produktov industrije ter od njihovega nepretrganega udeleževanja v mednarodni trgovini. Tendenca vsake držhve je emancipiranje cd penetracije inozem-
ske trgovine in industrije. Da se zamore doseči ta idealni cilj, ne zadošča samo prirodno bogastvo tal, bogastvo na surovinah- izobilje delavnih moči in inicijati-va; treba je tudi producirati dobro robo, ter jo, kar je tudi zelo važno, treba znati placirati.
Naše pokrajine so v povojni dobi uspele, da so takorekoč iz nič ustvarile innogobrojne industrije. In zopet ni dovolj samo producirati, ampak je potrebno, da se ve, kaj si je mogoče nabavljati doma, treba je konsumente naučiti, da kupujejo svoje potrebščine domačega izvora, konečno je treba pomesti s predsodki, da je tuje blago boljše kvalitete kot pa domače. Seveda pri isti ceni. Vsled tega je potrebno, da se interesentom nudi prilika, da od časa do časa vidijo razvoj domače industrije in obrti. To priliko nudi vsem IV. Ljubljanski vzorčni velesejem, ki je ena od najuspešnejših, a obenem tudi najcenejših reklam za vsako industrijo in obrt. Posebno pa to velja za novejše povojne firme in nove artikle, ki se preko institucije velesejmov s pridom afirmirajo.
Občni zbor Celjske posojilnice d. d. v Celju.
Občni zbor se je vršil v pondeljek, cjjie 31. marca t. 1. ob 6. uri zvečer v sejni dvorani Narodnega doma v Celju pod predsedstvom predsednika upravnega sveta zavoda, gospoda dr. Josipa Sernec.
Član upravnega sveta gospod ravnatelj Josip Smertnik je podal sledeče poslovno poročilo:
Leta 1881. ustanovljena zadruga Posojilnica v Celju se je razvila tekom 42-letnega obstanka stopnjema
—	brez skokov — v soliden denarni zavod, ki mu je postala zadružna oblika pretesna za uspešno nadaljno udejstvovanje. S soglasnim sklepom zadružnikov na lanskem občnem zboru se je odločilo spremeniti zadrugo v delniško družbo. To se je izvršilo uvažujoč vse vladne sklepe in določbe zakonov tako, da imamo danes čast predložiti Vam prvo bilanco Celjske posojilnice d. d. v Celju.
Ko pa Vam, gospodje delničarji, predložimo prvo našo bilanco, smatramo potrebno povdarjati, da s spremembo oblike našega zavoda nismo spremenili njegovega duha in namena. Kakor od nekdaj, bomo tudi v bodoče v mejah naših sredstev pospeševali vse važne panoge narodnega gospodarstva in dasi sedaj opravljamo vse bančne posle, se ne bomo spuščali nikdar v kakoršnakoli špekulativna podvzetja. Skušali bomo tudi nadalje skrbeti za kolikor mogoče cen kredit našim komitentom in s tem našim močem primerno blagodejno vplivati na ozdravljenje sedanjih kritičnih gospodarskih razmer.
Prvotno na 1,000.000 Din določeno delniško glavnico smo zvišali tekom leta na 2,500.000 Din ter smo iz tega izvirajoči emisijski dobiček po 1 milijon Din priključili rezervnemu zakladu.
V	preteklem letu se je pojavilo na denarnem trgu občutno pomanjkanje
gotovine, ki je povzročilo splošno krizo v gospodarstvu. Kljub največji napetosti pa je imel naš zavod vedno dovolj gotovine na razpolago, da je zamogel v času najhujše potrebe ustreči svoji klijenteli z razmeroma cenimi krediti. Likvidnost našega zavoda je razvidna tudi iz naše današnje bilance, v kateri izkazujemo naloženega denarja v bankah in poštnem čekovnem uradu ter gotovine v blagajni skupno 12,727.179.18 Din.
V	splošnem se je pokazalo, da se je zaupanje, ki ga je užival zavod tekom dolge dobe svojega obstanka kot zadruga, sedaj po preosnovi v delniško družbo še poglobilo. Hranilne vloge so se povišale v minulem letu za 10 milijonov 251.964 Din, tedaj na 27 milijonov 903.633.75 Din. Denarnega prometa smo dosegli v pretečenem letu okroglo 600,000.000 Din. Za doseženi čisli dobiček po 395.806.78 Din, predlagamo sledečo razdelitev:
za rezervni zaklad 19.790.30 tantijema upr. svetu 18.800.80 nagrada reviz. odbora 3.572.05 dividenda od I. emisije
5 % 5 % 1 %
9 %
5 c'
/O
50.000.-
90.000,—
18.800.80
25.000.—
delnic
superdividende od
I.	emisije delnic daljna nagrada uprav nemu svetu dispozicijskemu fondu ostanek po Din 169.842.83 se pridene v rezervni zaklad za izgube in kurzne izgube.
Občni zbor je vzel poročilo na znanje, na predlog predsednika revizijskega odbora gospoda Franja Robleka odobril letni račun in bilanco pro 1923 ter vzel na znanje predlagano odobritev doseženega čistega dobička.
Kupon štev. 1 delnic prve emisije
1923	(delnice št. 1—10.000) se izpla-Jiuje počenši s 1. aprilom 1924 pri blagajni družbe z Din 14.—.
Pritožbe službodajalcev proti dohodnini uslužbencev«
Kakor znano, se plačuje dohodnina i ni njegovi uslužbenci in davek, ki ga
od službenih prejemkov na ta način, da jo odtegujejo službodajalci od plače in da jo odpremljajo potem na davčni urad.
V smislu § 234, zakona o osebnih davkih se predpiše ta dohodnina uslužbencem samo navidezno; davčni urad jo ima predpisano namreč na račun službodajalca in jo terja tudi samo od njega.
V predpisni seznam — ki se predloži na vpogled pri županstvih — je vpisan pa samo uslužbenec ter ima tudi samo on pravico do priziva zoper ta predpis, ako se mu je dohodek, na službenih prejemkih ali pa sploh, previsoko ocenil.
Ta zakonska odločba je premalo znana. Uslužbenec je mnenja, da je priziv zadeva službodajalčeva, da zadostuje če se on pritoži, ker se njemu (službodajalcu) vroči poziv za odtegovanje dohodnine od plače.
Službodajalcu se res vrača vsako leto tak poziv, na katerem so navede-
ima odtegniti od njih plače in ga od-premiti na davčni urad. Poziv je opremljen izrecno tudi 's pripombo, da se vloži kaka pritožba lahko v 15 dneh pri dotičnemu davčnemu obla-stvu; toda ta pritožba velja samo za te tri slučaje:
a) če izpodbija službodajalec službeno razmerje in odmero davka sploh (če torej zanika, da bi bil uslužbenec pri njem v službi);
b) če izpodbija dolžnost odtegovanja vobče;
c) če izpodbija morebitno nepravilno preračunavanje onega znseka na davku, ki odpada na ugotovljene službene prejemke.
Ugotovitev (preračunanje) službenih prejemkov samih sme izpodbijati pa samo uslužbenec sam. Če je torej davek sam, ki odpada na službene prejemke, številčno napačno izračunan, zadostuje pritožba službodajalčeva ter se pomota z veljavnostjo za oba
popravi, to je z veljavnostjo za službodajalca in za uslužbenca.
Če pa gre za nepravilno ugotovitev ali preračunanje službenih prejemkov, torej za nepravilno ugotovitev odmerne podstave, to je dohodka samega, se pomota popravi samo na priziv uslužbenca, in sicer tudi z veljavnostjo za uslužbenca in za službodajalca.
Pritožbo službodajalčevo je vložiti pri dotičnem davčnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani pri davčni administraciji) v 15 dneh po prejetju poziva za odtrgovanje; priziv uslužbencev je vložiti pa pri istem oblastvu v 15 dneh po zadnjem dnevu razgrnitve predpisanega urada pri županstvu.
Oni uslužbenci, ki se jim davek od plače zares odteguje, morajo torej že zaradi svoje lastne koristi vpogledati v predpisni seznam, če se jim je davek pravilno ugotovil, da potem priziv vlože. Če pa službodajalec, kar je tu ali tam tudi običajno, davek kar iz svojega plača ter ga uslužbencem od plače ne odteguje, je pa — vsaj pri večjih razlikah — tudi prav, ako se uslužbenci sami pritožijo in izposlujejo pravilno odmero, ker morajo uslužbenci spoli varovati interese svojih službodajalcev.
Pritožba službodajalca ali pa priziv uslužbenca je kolkovati sedaj s kolkom za 20 Din, morebitne priloge mo-rajo biti kolkovane pa vsaj z 2 Din.
M. Savič:
Naša industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Velikemu delu naše publike so naše preproge predrage, v Macedoniji in v Bosni pa bolgarske preproge izpodrivajo pirotske, ker so cenejše. Zaradi tega bi bilo potrebno, da se uvede po selih izdelovanje cenejših preprog in iz cenejšega materi jala. To bi se dalo doseči, da bi se na vsaki šoli v pirotski okolici ustanovila šola za preprogarstvo, na katerih bi poučevale boljše delavke iz Pirota. Pa tudi
v poedinih krajih, v katerih bi bili dani ugodni pogoji za preprogarstvo, bi se moglo vzeti v zakup hiše za šolo. Delavke-učiteljice bi dobivale odškodnino za vsako izdelano preprogo od učenk ali bg dobivale večji del zaslužka, ki bi bil tem večji, čim boljše bi bilo delo. Učenkam bi se plačevala za delo gotova vsota po vatlu, a materijal in prodajo preprog bi oskrbovale učiteljice na lasten račun, da bi ne bila potrebna kontrola o porabi materijala. Za učenke bi se sprejemale ženske v starosti 15—40 let. Izučene delavke bi sprejela prepro-garska zadruga za svoje članice, za kar bi se moralo zadrugi povišati glavnico še za 50.000 Din. Šola bi bila potrebna, da se pomnoži izdelovanje preprog, ki se po izjavah Pi-rotčanov ne more v Pirotu bolj razširiti.
Da bi se omogočilo izdelovanje večjih preprog tudi preko zime in v rani pomladi ter v pozni jeseni, bi se moral vsaki zadrugi — vseh je deset
—	postaviti eno stavbo iz cenenega materijala, v katero bi se namestile velike statve. To bi morala čiinpreje vzeti v roke država v sporazumu s pi-rotsko občino. S tem bi se ustvarila možnost povišanja mezd, ker se večje preproge boljše plačujejo. Hkratu bi se preprečila opasnost, ki nastaja pri delu pod milim nebom. Predlagane odredbe so nujno potrebne, kajti kar so začeli izvajati Turki v prilog nevernikov, moramo izvesti tudi mi v lastno korist, kakor se to izvaja povsod.
Pirot je mesto dela, dati pa se mu mora nove smernice, za kar ima vse predpogoje. Potem se bomo prepričali, da so bile žrtve napram temu, kar se je doseglo, le neznatne. Pirot bo v tem primeru napredoval in dosegel prejšnje število prebivalstva, če ga ne bo presegel._________(Dalie	sledi.)
c
Priporočamo vsem rodbinam I
Kolinsko cikorijo
izvrslen pridatek za kavo.
d
Trgovina.
Naša zunanja trgovina v preteklem lotu. Po najnovejših poročilih se je uvozilo v tretjem četrtletju 1923 1923 v našo državo blaga za 2939.6 milijonov dinarjev. V prvem četrtletju 1923 se ga je uvozilo za 1913.4 milijonov, v drugem za 1882.8 milijonov dinarjev. Ker se uvoz za četrto četrtletje 1923 lahko računa z 2000 milijoni dinarjev, tako bi znašal celokupni uvoz v pretečenem letu 8150 milijonov dinarjev. Ker se je v istem letu izvozilo blaga v vrednosti 8049 milijonov dinarjev, se lahko smatra trgovska bilanca za silo zjednačena.
Trgovinska pogajanja z Ogrsko. Jugoslovanski poslanik v Budimpešti, T. Popovič je dospel v Beograd v zadevi ureditve trgovskih odnošajev z Ogrsko. Pred par dnevi so se vršile konference z delegati justičuega ministrstva, ministrstva za agrarno reformo, notranjega in železniškega ministrstva. Pogajanja se bodo vršila menjaje v Budimpešti in Beogradu ter se bodo pričela šele v sredini aprila, ker so naši delegati zaposleni sedaj v trgovinskih pogajanjih z Italijo.
Konsumi morajo biti člani gremijev ali zadrug. — V Sloveniji imajo razni konsumi nebroj prodajalnic odnosno podružnic, ki navadno niso bili člani pristojnih trgovskih gremijev ali zadrug. Ker so se zbog lega pojavili spori, ali imajo biti gori omenjene poslovalnice včlanjene pri gremijih ali ne, je izdal oddelek Ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pod št. 7401, dne 7. septembra 1920 okrožnico, kjer se to izrecno odreja in sledečih razlogov: »Gori citirana okrožnica določa, da je trgovanje vseh pridobitnih in gospodarskih zadrug pod katerikoli imenom ne glede na to, ali prodajajo blago le svojim članom ali tudi drugim osebam, smatrati za obrloma izvrševalno opravilo, pri čemur so zadruge vezane na ista določila obrtnega reda, ki veljajo za izvrševanje trgovine po fizičnih osebah, med drugimi tudi na predpise glede obveznega članstva pri obrtnih zadrugah. V smislu § 106 o. r. mora biti vsak obrtnik elan pristojne obrtne zadruge, če imajo podružnico, je obvezan biti član zadruge v kraju, kjer ima glavno obratovališče in v kraju, kjer ima podružnico; ta obveznost članstva pri obrtnih zadrugah odnosno gremijih trgovcev velja tudi za gospodarske in pridobitne zadruge. — V Mariboru so pristopila vsa konsumna društva trgovskemu greiniju, razen podružnice I. delavskega konzumnega društva, ki se je tej zahtevi gremija odnosno obrtne oblasti uprla ter vložila proti temu poziv. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pa prizivu iz gori navedenih razlogov ni ugodil in je končnoveljavno ukazal imenovanemu konzumnemu društvu, da pristop h gremija takoj izvrši. Dasi smo o dolžnosti pristopa konsumov k gremijem že pisali, prinašamo to danes zopet, ker imamo pri nas še mnogo konsumov, ki niso včlanjeni pri gremijih ali zadrugah samo zbog tega, ker niso gremiji o te) dolžnosti natančnejše poučeni.
Trgovinska pogajanja mod Nemčijo in Avstrijo. Prihodnji teden prično na Dunaju trgovinska pogajanja med Nemčijo in Avstrijo. Nemška delegacija pod vodstvom tajnega legacijskega svetnika pl. Stockhammerja prispe na Dunaj dne 7. aprila.
Trgovski stiki s Poljsko. V svrho vzpostavitve trgovskih zvez med Poljsko republiko in našo kraljevino se je ustanovila v Varšavi agencija z naslovom: Ajencja Wschodnia—Dzial Ofert, War-sza\va, ul. Clunielna 49. Imenovana agencija izdaja v Varšavi dnevno edini tam obstoječi trgovski buletin, tri ga či-tajo vsi trgovski in industrijski krogi. List sprejema s posredovanjem imenovane agencije tudi vsakovrstna dobavna in ponudbena naznanila in jih zaračunava le tedaj, ako je bila dotična kupčija sklenjena. Inserati se zaračunavajo po obstoječem tarifu.
Obrt.
Novi obrati v Celju. V področju gremija trgovcev Celje mesto, prejeli so v zadnjem času sledeči člani obrtov-nice: Franc Križanič v Celju, Kralja Petra c. 23, obrtni list št. 1174 z dne 29, marca t. I. obrt za prevozništvo in
carinskega posredništva, v kolikor slednji posel v smislu zakona ni izrecno pridržan koncesijoniranirn carinskim posrednikom. — Ivan Kos v Celju, Prešernova ul. 17, obrtni list št. 894/24 z dne 13. marca t. L, obrt trgovine z mešanim blagom. Ana Perbil, Celje, Prešernova ulica 3, obrtni list št. 610 z dne
10.	marca 1. 1., obrt trgovine z lcs°m brez lesnega skladišča. Marija Križanič, Celje, Kralja Petra cesta štev. 23, obrtni list štev. 2238/obt. z dne 18. decembra 1923, obrt predtiskarije, izdelovanje ženskih ročnih del v zvezi s trgovino s potrebnimi potrebščinami in gotovimi izdelki. Antonija Lestan je premestila obrt trgovine z deželnimi piidelki na drobno in debelo iz Dečkovega lrga štev. 3 na Slomškov trg štev. 7.
Davki in takse.
Kdo je dolžan plačati točarinsko takso za II. polletje 1923? — Točarinsko takso za II. polletje 1923. so dolžni plačati glasom razpisa generalne direkci-, je posrednih davkov z dne 5. marca 1923, št. 11.387 le oni točilci, ki so pred 15. novembrom 1923. pričeli točiti pijače, toda brez zakonske pravice, lo je ne da bi si bili pridobili dovolitev za točenje po predpisih, veljavnih od 15. novembra 1923. Oni točilci, ki so takso za II. polletje 1923. že plačali, pa so imeli svoje obrtne pravice v redu, naj v roku 90 dni, od dneva plačila ra-čunši, prosijo za povračilo plačanega zneska. S tem je avtoritativno pojasnjen odstavek 19. čl. 13. pravilnika v smislu svoječasnega pelita Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo, da se opusti naknadno pobiranje trošarin-ske takse za II. polletje 1923 v vseh primerih, v katerih so si posamezna podjetja pridobila pravico za točenje pijač po zakonski poti na podlagi obrtnega reda.
Denarstvo.
Obtok bankovcev v Franciji je znašal ‘20. marca 30.905,981.000 frankov (za ‘23 milijonov 881.000 frankov manj, kakor po prejšnjem izkazu).
Velik porast hranilnih vlog v Avstriji.
V	Avstriji so začele v zadnjih mesecih izredno naraščati hranilne vloge. Pri dunajskih bankah, kakor tudi pri velikih hranilnicah na Dunaju in v provinci so znašale meseca decembra 550 milijard Ka, kar znese 38 milijonov zlatih kron. V januarju so znašale že 596 milijard, t. j. 41 milijonov zlatih kron, začetkom februarja pa že 673 milijard Ka ali 47 milijonov zlatih kron.
Omejitev devizne trgovine na Španskem. Z dne 7. marca t. 1. je na Španskem ukinjena prosta devizna trgovina. Za izročitev valut se zahteva dokaz, da je kupec uvoznik.
Prepoved izvoza novčanic v Španiji.
Španska vlada je prepovedala izvoz zlatih in srebrnih novcev, izvoz papirnatega denarja pa dovoljuje le do zneska 5000 peset za osebo.
Obrestna mera Čehoslovaških bank. —
Zveza čehoslovaških Irtink je izza dne
15.	marca t. 1. zvišala obrestovanje vlog, ki je znašalo 3%% — 4.'A%0 za 1% in obrestovanje kreditov, ki se je gibalo med 7%—8% za 1%%. — Obrestna mera se je s tem prilagodila povišanemu obrestovanju čehoslovaškega bančnega urada.
Carina.
Carinjenje blaga za Sušak, Bakar in Reko. Zagrebška direkcija državnih železnic objavlja, da morajo carinske Pošiljke, namenjene na postaje Sušak in Bakar, dokler se tam ne ustanove carinarnice, cariniti najpozneje ali v Zagrebu ali v Karlovcu. Pošiljke, namenjene na postajo Reka (Fiume) ali na Reko-lransiti, se bodo carinile na postaji Fiume SHS, čim se tam ustanovi carinarnica.
Promet.
Denarno-pisemski promet z Anglijo.
~ Pred kratkim se je otvoril denarno-Pisemski promet z Anglijo. Iz Anglije v našo državo se morejo poslati pisma z označeno vrednostjo do 120 funtov šterlingov.
Nemška odredba proti potovanju v Inozemstvo Nemška vlada je odredila, da mora vsak. kdor hoče zapustiti Nemčijo za daljši ali krajši čas, plačati
takso v znesku 500 mark. Takse prosti | so samo bolniki, časnikarji in otroci izpod 14 let. Ta cdredba je bila izdana iz denarnopolitičnih razlogov. — Pristojni nemški uiadi so ugotovili, da prekaša sedanje števik potnikov zdaleka povprečno števdo izza časa pred vojno. Že januarja t 1. se je nahajalo v Švici 6000 nemških turistov, v Italiji se nahaja sedaj 70.000 Nemcev, kar pomeni za samo Italijo trošek približno 35 milijonov rentnih mark na mesec. To zna povzročiti občutno padanje rentne marke. Vendar pa upa državna vlada, da bo lahko preklicala to odredbo že v par mesecih.
Izvoz in uvoz.
llvoz vina v sodih v Švico. Zvezui odsek švicarski za javno ekonomijo je izdal splošno dovoljenje za uvoz naravnih vin v sodih do 15 stopinj alkohola. Dovoljenje velja za meje od 1. aprila do nadaljnega.
Delno ukinjenjo izvoznih omejitev na Ogrskem. — Ogrska je ukinila prepoved izvoza za celo vrsto produktov, na primer za seno, oves, moko, živino, platno, volno, sode itd. Prepoved je še v veljavi glede sladkorja, žita, konj, masti, mleka, sira, cementa, železa in nekaterih drugih predmetov.
Trgovski register.
Vpisi v trgovinski register. — V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Kolenz & Kušljan, lesna trgovina v Brežicah, Podbrežnik & Tevž, lesna trgovina v Gornjem gradu; Kra-bica & Co., izdelovanje in prodaja modnih kravat, družba z omejeno zavezo v Ljubljani; Benčina in drug, kar-tonažna tovarna v Mariboru; tovarna usnja Franc Woschnagg, delniška družba v Šoštanju; izbrisala se je iz trgovinskega registra firma Bothe, Koražija in Planinc, trgovina z mešanim blagom v Celju.
Razno.
Pogajanja z Italijo. 7. aprila dopoldne so imeli naši delegati in eksperti za trgovinska pogajanja z Italijo glede trgovinske konvencije konferenco z ministrom dr. Križmanom. Na tej konferenci so se našim delegatom dale nadaljne instrukcije. Popoldne je bila seja plenuma naše in italijanske delegacije, na kateri se je nadaljevala razprava o jadranski tarifi. Jutri se bodo sestali naši in italijanski eksperti, ki bodo proučevali že izdelane tarife med Italijo in Avstrijo, nakar se bo sestal na sejo plenum.
Inozemski kapital v Rusiji. Komaj te dni je izšla uradna publikacija o podjetjih v Rusiji, v katerih je investiran inozemski kapital in ki so ne samo gospodarske, ampak tudi politične važnosti. Podelitev koncesij se je začela komaj 1921. Največje koncesije se tičejo tvrdk: Wirth-Haas (lesna industrija); Fridrik Krupp (poljedelstvo); Otto Wolf (eks-portna trgovina). V 1. 1921. je bilo podeljenih 5 koncesij; v letu 1922. 10; v letu 1923. 44 koncesij. Poleg 59 normalnih pogodb, se je sklenilo še 9 drugih, v katerih so morali Rusi dovoliti koncesi-jonarjem izjemno tretiranje, ki ni predvideno po postoječih zakonih. Navedenih 59 podjetij se porazdeli na razne stroke in sicer: pripada trgovini 14, transportnim družbam 10, lesni industriji 5. Zanimivo je, da nahajamo med državami, ki so zahtevale koncesije na prvem mestu Nemčijo z 35% celokupnega števila, na drugem mestu Anglijo s 13%, na tretjem mestu Francijo z 10% in na četrtem mestu Zjedinjene države z 9%.
Za razvoj trgovske mornarice v Rusiji. Finančna upravna komisija sovjetske vlade je sklenila da dovoli posojilo v iznosu 1,200.000 rubljev v zlatu v svrho po-množitve obratnega kapitala paroplov-nih družb Črnega morja, Azovgkega morja, Baltiškega morja in Severnega morja. Od te svote bo določenih 800.000 zlatih rubljev družbam Črnega morja in Azovskega morja.
Kam se izseljujejo čehoslovaki? —
V	IV. četrtletju 1923 se je izselilo iz Češkoslovaške 6011 oseb. Od teh jih je odšlo 1710 na Francosko, 1429 v Kanado in 1056 v Zedinjene države ameriške. Največ izselnikov (3973) je bilo dninarjev.
Razstava živil v Amsterdamu. V Amsterdamu se bo vršila od 11. do 28. sep-
tembra t. 1. razstava živil. Razstave se i smejo udeležiti tudi inozemski razstav- j ljalci.
Zakonski predlog o zaščiti najemnikov na Češkoslovaškem. Po novem zakonu o zaščiti najemnikov, ki je bil te dni izgotovljen in ima biti takoj predložen češki zbornici, se povišajo najemnine pri malih stanovanjih, ki postanejo prosta, za 10%, pri velikih stanovanjih pa za 20%.
Državni indeks za preživljanje v Nemčiji je dosegel dne 17. marca t. 1. 1.07 bi-lijonkratni mnogokratnik predvojnih cen, kar znači napram prejšnjemu tednu podražitev za 0.9%.
Ukinitev omejitve trgovine z dragocenimi kovinami v Avstriji. Pred nekaj dnevi je izdalo finančno ministrstvo na-redbo, s katero ukinja celo vrsto omejitev nakupa in prodaje dragih kovin v Avstriji. Naredba, ki je uvedla svoj čas tozadevne omejitve, je bila izdana radi špekulacije z dragimi kovinami zbog padanja krone. Sedaj je ta povod odpadel. Medtem je trgovina te vrste precej nazadovala. Obstoječih predpisov glede uvoza in izvoza dragih kovin se nova naredba ne tiče.
Brezposelnost na Češkoslovaškem. — Sredi meseca februarja t. 1. je dobivalo na Češkoslovaškem 60.200 brezposelnih oseb (49.900 moških in 10.300 žensk) s 67.000 družinskimi člani državno podporo. Poleg teh je dobivalo 16.800 deloma brezposelnih oseb od podjetij podporo. V mesecu januarju 1. 1924. je država podpirala 57.857 oseb, v mesecu februarju 1. 1923. pa 203.674 oseb, dočim so podjetja sama podpirala 63.391 brezposelnih oseb.
Italijanski interesi na Poljskem. — Poljska je najela pri nekem večjem italijanskem bančnem konzorciju pod vodstvom italijanske trgovske banke proti zaslavi državnega tobačnega monopola posojilo za 400 milijonov lir, za katero prevzame garancijo baje italijanska vlada.
Brezposelnost v Nemčiji. — število brezposelnih oseb v nezasedeni Nemčiji je znašalo dne 1. marca t. 1. 1.177 milijonov, to je približno 10% manj nego dne 15. februarja t. 1. Po statistiki strokovnih organizacij je znašala brezposelnost začetkom meseca januarja t. I. 21.8%, začetkom meseca februarja t. I. 18.8% in začetkom meseca marca t. 1. 16.1%.
Sladkorna kampanja na češkoslovaškem. — V letošnji sladkorni kampanji se je na Češkoslovaškem porabilo 5.839 milijonov ton sladkorne pese, kar znači na izdatno povišano produkcijo, ker se ic prejšnjo kampanjo porabilo le 4.385 milijonov ton pese.
Angleško-ruska konferenca. Ruska delegacija za rusko-angleško konferenco dospe v torek v London, kjer se bo takoj nato pričela konferenca.
Uveljavljenje sekvestrskih konvencij. Dne 5. aprila popoldne so bile izmenjane ratifikacijske listine konvencij med našo državo in Avstrijo, ki se tičejo predvsem ukinjenja sekvestrov avstrijskih državljanov. Ceremonijo sta opravila z naše strani dr. Otokar Rybar, a z avstrijske odpravnik poslov na našem dvoru Hoffinger.
Gospodarska razstava v Pragi. V dneh °d 15. do 20. maja t. 1. priredi »Zeme-delska jednota československd« gospodarsko razstavo v Pragi v Kralovske Obore. Razstava, ki je ena izmed najbolj znanih te vrste v Evropi ter je obenem največji trg gospodarskih strojev, je razdeljena na sledeče skupine: 1. Splošno kmetijstvo (iznajdbe, instrukci-j8’ Dteratura, statistika itd.). — 2. Produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pesa, vb>o, sadje, kmelj). — 3. Lesna industrija. — Gojitev goveda in domačih živali vseli vrst. — 5. Kmetijska industrija (mlekarstvo, sladarstvo, mlinarstvo, pi-vovarništvo, destilacija, sadne konserve itd.). — g Gospodarski stroji (motorji, plugi, vse vrste mlatilnih in sejalnih stroje^ končno nove iznajdbe te vrste). —
7.	Profesija in kmetijski izdelki v obrti in industriji. — 8. Kmetijska udruženja.
9.	Kmetijsko stavbeništvo, — Poleg tega bode prirejena cela vrsta speciel-nih ekspozicij, tičoč se kmetijske stroke. Razstave, katere prireja >Zemčdšlsk& jednota československd«, poseča cela Evropa ter nudijo najpopolnejši pregled napredka in razvoja kmetijstva. Opo-
zarjamo na to pomembno strokovno razstavo naše kmetijstvo ter ostale zainte-resovane kroge.
Mariborska državna borza dela. — Pri mariborski borzi dela je koncem pretečenega tedna iskalo dela: 20 hlapcev, 16 viničarjev, 2 šoferja, 1 ekonom, 1 oskrbnik, 3 rudarji, 4 vrtnarji, 3 kamnoseki, 10 podkov. kovačev, 2 kotlarja, 3 kletarji, 17 ključavničarjev, 3 mehaniki, 9 mizarjev, 4 kolarji, 4 sodarji, 1 žagar, 2 usnjarja, 4 sedlarji, 7 krojačev, 16 čevljarjev, 9 mlinarjev, 8 pekov, 16 mesarjev, 24 zidarjev, 4 gospodinje, 12 tkalk, 18 natakaric, 58 tov. delavk, 4 kontoristke in 112 kuharic, sobaric in služkinj. — Borza dela je pretekli teden preskrbela delo: 58 hlapcem, 20 viničarjem, 3 vrtnarjem, 10 kamnosekom, 10 orodnim kovačem, 1 nožarju, 1 kovobrusaču, 1 kovotlačite-Iju, 2 lesnima strugarjema, 1 pozlatar-ju, 1 tkalcu-barvarju za platno,, 1 pivo-varilcu, 51 deklam, 2 ofrcama, 1 izdelovalki umetnih cvetlic, 1 bolniški strežnici, 1 perici, 2 hotelskim kuharicam, 1 vzgojiteljici, 2 varuškama, 15 kuharicam, 2 sobaricam in 48 služkinjam.
dobavlja
0RU2BA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke I
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (5. t. m.). Pšenica: baška, 2 odst., 315—320. Ječmen: baški, 67-68 kg, 330—340. Oves: baški, 247—250. Turščica: 235—240. Fižol: beli, baški, 725—735. Moka: baza >0s«, 505—510; »Oss«, 510—515; >2«, 450—455; »5«, 380—390; >6«, 320—330; >7«, ‘280—290. Otrobi: baški 210—215. Tendenca nespremenjena.
Sejmsko poročilo. Maribor, 5. aprila. Na svinjski sejem dne 4. t. m. se je pripeljalo 500 svinj, 5 koz in 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 150—250 Din, 7 do 9 tednov stari 300—350; 3 do 4 mesece stari 500—650; 5 do 7 mesecev stari 850 do 950; 8 do 10 mesecev stari 1050 do 1150;! leto stari 1400—1950 Din komad. 1 kg žive teže 17.50—20., 1 kg mrtve teže 22.50—27.50 Din. Koze, komad 250 do 300 Din. Sejem je bil zelo živahen, svinj je bilo prodanih preko 200 komadov.
Tržne cene v Ptuju. Govedina za kg od 20—25 Din, teletina 22.50—25, svi-njetinn 25—36.25, jajca za komad 1.50 dinarja, domača mast za kg 40—42.50 dinarjev, krompir za kg 1.25—2, krma od 75—150 Din za 100 kg, premog 50 dinarjev za 100 kg. Premog drveni za 100 kg 34 Din,
Goriški trg: (v lirah): Sveže maslo 14 do 16; mleko 1.20; med, čist 10 do 12; jajca komad 0.40 do 0.50; čebula 0.80 do 1; fižol navaden ‘2 do 2.20; solata 2.60; krompir; 0.45 do 0.55; motovilec 2.60 do 2.80; jabolka 2.20 do 3.40; orehi 4 do 4.60.
Tedenski pregled žitnega trga (5. t. m.)
Pšenica je imela ta teden zelo nestanovitno tendenco. Ponudba je bila neobičajno velika v Banatu, a tudi v Bački se . je ponujalo v mnogo večji meri nego običajno. Mlini so malo kupovali. Zadnje dni je bila ponudba nekoliko rezervira-uejša. V Bački so cene pšenici nazadovale od 340 na 320 Din z vtovornih postaj. V Srbiji se je dobila pšenica ponekod po 307 Din. Za hrvatsko pšenico se zahteva 325 Din s postaje. — Povpraševanje po ječmenu je bilo malo. Ponujal se je ječmen v Bački težje kakovosti po 340 Din. — Oves se je trgoval po 240 do 245 Din na baških postajah. — V turščici je bilo jako malo prometa. Ponuja se blago po 235 do ‘237.5 Din z bačkih postaj. — Moka gre slabo v denar. Zato mlini omejujejo obrate. Prvovrstno blago je notiralo 560 do 570 Din paritetno v Zagrebu. Otrobov je malo na trgu. Trguje se blago po 225 do 240 Din paritetno v Zagrebu.
Tržišče kolonijalnega in špecerijskega blaga (Zagreb). Prošli teden je prešel normalno brez kakih večjih sprememb v cenah. — Razmere na sladkornih trgih so ostale iste kot v prejšnjih tednih. Borba med hosisti in baisisti traja dalje
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 8. aprila 1924.
!	'IHIHIIHIMI'—II i—Km
Štev. 43.
mr mr m iitiiiiwiuiiiiiihwi m
brez trajnih rezultatov. Cene so popustile za 25 para. — Tržišče kave je čvrsto. Čim je Brazilija nekoliko popustila v cenah, je nastalo povpraševanje močneje ter so braziljski izvozniki zopet znatno navili cene. Naši uvozniki povišujejo ceno stopnjema, ali roba notira še vedno pod uvozno pariteto. — Cene italijanskega riža so čvrste. Začetkom meseca se pričakuje v Trstu parobrod s prvo pošiljko indijskega riža, ki bo znatno cenejši. — Cene olju so nekoliko popustile. Po zadnjih statističnih podatkih je znašal naš uvoz surove kave v tretjem četrtletju 1923 59.3 milijone dinarjev, od tega iz Anglije 54.8, iz Italije 1.5, iz Amerike 0.7, uvoz sladkorja 57.4 milijonov dinarjev, od tega iz Češkoslovaške 25, iz Holandije 13.2, iz Angleške 5 milijonov dinarjev. — Cene na debelo v zagrebškem skladišču brez embalaže noti-rajo za kg: kockasti sladkor 21 Din; v malih grudah 20.25 Din; kristalni sladkor domači 20.25 Din; kandis 27 Din. Kava »liio« dobra 36.25 Din, prima 37.25 dinarjev, fina 38.50 Din, ekstra brez primesi 40 Din; Specialna 42 Din; »Santos superior« 42 Din; Riž Splendor 9 Din; Japan glace 6/A 8.75 Din; »Jupan« št. 12 8.25 Din; amerikanska mast 27.50 dinarjev; olje prima jedilno v sodih po 25 kg 26.50 Din. Milo 18.50. Čokolada »Union < 52.50 Din; »Manner« 72 Din. Kakao holandski v sodih 25 Din, v paketih 30—25 Din. Čaj 59—78 Din. Paprika prima 45 Din, sladka 40—42 Din. Makaroni prima 11 Din. Soda bicarbona 7.50, kristalna 7.70 Din. Sardine portugalske »Club« 8.75 Din; »Splitske« V*.
9.50	Din, 1/5 9 Din, % 7 Din, */io 5.50 dinarjev.
Trg z usnjem in sirovimi kožami (5. t. m.). Kupčija ni posebno po voljna. — Vzrok temu je deloma v slabem vremenu, ki ovira dobavo pomladanske obutve, deloma v pomanjkanju gotovine. Cene surovih kož so bile zadnje dni: Goveje lahke 20 do 22, težke 23 do 24, telečje 30 do 35 Din za kg. Izdelki: kravji (vache) kruponi težki 95 do 97 Din za kg, lahki 90 do 92, kravji (vache) podplati težki 73 do 75, lahki 68 do 70, trikrat vloženi podplati 80 do 85, vratovi 50 do 52, aferni 36 do 40, notranjki 65 do 66, črno gladko kravje usnje 90 do 95, rjavo 100 do 105, črni gladki kipsi 110 do 120, boks teletina, črna, domača 26 do 28 dinarjev za kvadrat, črna inozemska 30 do 32, barvana 32 do 35, goveji boks 22 do 24, ševro domači 25 do 26, inozemski 35 do 36 dinarjev.
Žitno tržišče (Zagreb). Vsled stabilizacije tečaja dinarja, ki že delj časa povsem neznatno oscilira, je ostalo žitno tržišče prošlo nedeljo nespremenjeno. Producenti niso voljni popustiti, konzum pa je trdno vzdržljiv. Izvaža se samo koruza, ki gre večji del preko Ogrske v Avstrijo ter notira na Dunaju 131 čK, kar odgovarja ceni 250—260 dinarjev na naših postajah. Na dunajski trg prihaja tudi rumunska koruza, ki je nekoliko cenejša od naše. Prava situacija se bo lahko presodila po otvoritvi donavske plovbe, ki se pričakuje že v bližnjih dneh. Moka se nudi v dovoljnih količinah po 525—530 dinarjev na baških po-
stajah. Paritetno v Zagrebu se plača od 560—570 Din. Promet ni velik. Pšenica notira v Bački 320—330 Din, a ni posebnega dovoza. Koruza je v severni Bački čvrsta v ceni z ozirom na izvoz preko Madžarske ter notira 250—260 Din, do-čim notira na daljnih postajah 245—250 dinarjev. V Sremu notira 255—260 Din, a paritetno v Zagrebu 280—290 Din po kondicijah plačevanja. Ječmen notira v Bački 330 Din ter je po njem precejšnje povpraševanje za inozemstvo. Oves je ostal pri stari ceni. V Bački se nudi po
245.50	Din, v Slavoniji po 260—270 Din, paritetno v Zagrebu pa 280—285 Din. Krompir se v zadnjem času išče za izvoz v Grčijo in Francijo. Na slovenskih postajah se nudi po 150—155 Din. Slovenci imajo v Strassburgu svoj konzorcij, kamor prodajajo krompir.
Kovinski trg. — Od lani naprej je bil evropski kovinski trg v znamenju propadajočega franka, ki je francoskim, belgijskim in luksemburškim producentom omogočil cenejšo prodajo, kakor so pa mogli prodajati drugi.' Na evropskem eksportnem trgu so šle cene zelo navzdol, položaj na trgu je bil zelo neugoden; odločujoči faktor je bila padajoča valuta. Dvig franka je pa položaj seveda takoj spremenil. — Glavni znak francoskega trga je bila nervoznost. Producenti so vsled naraslih nabavnih stroškov cene dvigali in jih bo sedaj seveda težko spraviti v sklad z večjo vrednostjo franka. Na ceno bodo seveda vplivale zvišane voznine iu pa veliki davki. Sredi marca so bile francoske cene nad svetovno pariteto in pravijo, da se mora zviševanje sedaj končati. Nadaljni razvoj evropskega ekspertnega trga je odvisen frankove devize. Francoski producenti se bodo z vso močjo trudili, da bodo ostale cene na nivoju cen svetovnega trga. V istem položaju kakor Francija sta Belgija in Luksemburška. Trg je nesiguren; vendar so bile cene trdne, obseg kupčije pa omejen. — Na Angleškem se pozna zvišanje kontinentalnih cen. Sredi marca ni bilo na angleškem trgu skoraj nobenega kontinentalnega blaga. Angleške cene so nižje kakor kontinentalne in Angleži upajo na izdatnejši eksport. Zlasti glede jekla imajo dosti upanja. Večja naročila so prišla iz Indije in Japonske. Zdi se tudi, da so se začeli Angleži zanimati bolj za balk. dežele. Surovega železa so v februarju producirali malo manj kakor v januarju, 613 tisoč ton in 637.000. Je bilo pa tudi manj dni. Plavžev je delalo 202, koncem januarja pa 190. Jekla so pa producirali v februarju več kakor v januarju, 768
I tisoč in 694.000 ton. — Na Nemškem je I bilo dosti domačega povpraševanja in so se cene utrdile. Zlasti po valjčni žici so zelo povpraševali. Za železo in jeklo, ki gre preko morja, so voznino znižali za 50%, in velja to od 1. marca do 1. junija. — Poročila o ruskem trgu si nasprotujejo. Iz vsega se da sklepati, da se razmere še niso izboljšale. Češka se tudi ne pohvali. Izvoz proti zahodu je zelo majhen, v balkanskih deželah se je pa pojavila tako močna francoska in belgijska konkurenca, da so morali Čehi cene znižati. Sedaj pa preti še Angleška. Višje cene na evropskem trgu bodo prišle j prav seveda tudi Čehom. Bojijo se nem- j ške konkurence; drugi tudi.
Književnost.
»Nova Evropa« bo posvetila svojo j številko z dne 1. maja »sovjetski Rusiji« in bo imela priloge najodličnejših sovjetskih političarjev in pisateljev, med drugimi od predsednika Sovjetov narodnih komisarjev A. P. Rikova. »Nova Evropa« slane letno 240 Din, polletno 120 Din. Uprava je v ZagreDu, Preradovičev trg 9.
Državne trošarine. V založbi Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je izšla te dni poljudna razprava o trošarinskih predpisih, izpod peresa odličnega strokovnjaka gospoda Maksa Kostanjevca, višjega finančnega svetnika v Ljubljani. Gospodu pisatelju se je v polni meri posrečilo izpolniti težko nalogo, da v poljudni obliki nudi vsakomur pojasnilo v zamotanih trošarinskih predpisih, v katerih je orijentaeija tem iežja, ker se postopoma izenačujejo. Posebno vrednost pa ima razprava v tem, da izčrpno pojas-nuje na eni strani pravice, na drugi pa dolžnosti, ki jih nalagajo strankam Iro-šarinski predpisi. Knjiga, ki je za svoj obseg in eminentno važnost za gospodarske kroge jako po ceni — izvod velja le 10 Din, se dobiva v vseh večjih knjigarnah ter pri založniku trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
»Italjug«, nov mesečnik, posvečen italijansko-jugoslovanskim ekonomično trgovskim zadevam, je začel izhajati v Milanu. Ureja ga trgovski ataše našega konzulata v Milanu Dr. Antonije Fi-{ lipčič in stane letno Din 100. Namen temu mesečniku je poglobiti trgovske odnošaje med obema narodoma. Revija ni organ italijansko - jugoslovanske komore milanske, ampak je čisto jugoslovanska akcija, katera do sedaj še ni subvencijonirana od vlade.
mmsas
WUDDHA< r" 	.....
MB
rRADEMRRK C
Dobava, prodajo.
Prodaja hrastovega lesa. Direkcija šum v Ljubljani odda potom pismenih ponudb hrastov les v Krakovem pri Kostanjevici. Ponudbe je vložiti do dne 24. aprila 1924. do 11. ure dopoldne pri kr. Direkciji šum v Ljubljani (Križanke).
Oddaja izdelovanja službenih oblek. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 23. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje izdelovanja službenih poletnih oblek. Blago in pridodatke da imenovano ravnateljstvo.
Dobava mesa. Dne 10. aprila t. 1. cb
11. uri dopoldne se bo sklenila v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ponovna direktna pogodba za dobavo mesa za ljubljansko garnizijo.
Prodaja stare vojaške opreme. Pri upravi zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu se bo vršila dne 25. aprila t. 1. prodaja stare vojaške obleke in druge vojaške opreme.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
M. Savič:
Dobava ostravskega plinskega premoga. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan
16.	aprila 1924 za dobavo 500 ton ostravskega plinskega premoga.
Dobava orodnega jekla. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 23. aprila
1924	za dobavo večje množine raznih vrst orodnega jekla.
Dobava grafitnih topilnih loncev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 15. aprila 1924 za dobavo 30 komadov grafitnih topilnih loncev (»Graphitschmelztiegsl«).
Dobava ostravflkogn koksa. Direkcija
državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 17. aprila 1924 za dobavo 500 ton ostravskega koksa, mehke kvalitete.
* * -*
Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelcnjti Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta tnasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do
12. ure.
Izšla Je knjiga Dr«. I. BELINA.
Problemi naše valute
študija asa sanaciju naše privredne krize.
Knjiga Je lepo opremljena In stane Din 25-—. Dobili Jo Je v vseh knjigarnah In
v upravi „IVovc Europe", Zagreb« Preradovičev trg 9/II.
Stoji, stoji Ljublianca...
10. in 14. aprila 1924
priredi
Ljubljanski velesejem
v operi
MODNO REVIJO.
PrMa vstopnic pri toni blagajni v DDori.
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podlogo (bclgier), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnico decimalne in balanfne najceneje pri
i JOSIP PETELIKC
1
VELIKA NOC JE PRED DURMI! Zahtevajte nemudoma ponudbe v barvah za jajca.
Trgovci na debelo znaten popust. SANITAS, CELJE 28.
Oglašajte
»Trgovskem listu
a Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Eimiiiuiiiiuiiiiiiiis
- ^imCTT—M—m, *'• <1»,.A4|K*«C
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Veletrgovina
UŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deže ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave % električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Trgovci, industrijci, zahtevajte »Trgovski list" v vseh lokalih I
A. V1CEL
Maribor, Glavni Irg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni" našlo in stekleno robo.
Na debelo !	Na	drobno	(
Tisk tiskarne
ter ako patrebujaie deber in pripraven pissfni stroj kupite samo H O E RWOO D"
Zagreb, ^esnlcka u!iea št 1
x.»MHUWJUMiWWWMB	f
»Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.