39. Številka O Ljubljani, v petefc. 3. aprila 1908. SLOVENS ?haja vsas oan /večer izvzemal nedelje tt> praznske tet velja po posti prtjeman xa avatro-ograka dežele za vse lato 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeiufna dom za vse leto :4 K, za po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Ifemčlfo celo leto 28 K. Za vse druge dežele in Ameriko f io leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — D jpisi naj se izvole frankcvati — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlarvo in npravniitro je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. ffradni&t?* totefos št 34. Posamezno številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Pesek v oči. Klerikalcem so narodni interesi deveta briga, to so že opetovano pokazali. Strankarske koristi cenijo nad vse, za narodne zahteve pa se potegujejo samo takrat, kadar se jim obeta kak dobiček, ali če mislijo, da s tem pridobe na popularnosti. Kako malo so jim mar narodni interesi, kažejo vsa njihova dejanja. Najhujši naši sovražniki so nam Nemci, ki pritiskajo na nas z vseh strani. Ako bi se jih hoteli uspešno ubraniti, bi bilo potreba, da bi proti njim skupno postopali vsi Slovenci ne glede na naše interne politične in .strankarske spore. A ne samo, da odklanjajo vsak složen nastop proti skupnemu so vragu, oni se celo brez vsakega pomisleka vežejo z narodnimi nasprotniki samo z namenom, da bi z njihovo pomočjo in z njihovim sodelovanj eni uničili nasprotno slovensko stranko. To izpričujejo pretekle državno-zborske in dežel nozborske volitve, pri katerih so se klerikalci na vsi črti naslanjali na Nemce. To dokazuje povsem jasno tudi klerikalno-nemška zveza v deželnem zboru kranjskem in izdajalsko postopanje klerikalcev pri volitvah v okr. zastop in okrajni odbor šoštanjski. Klerikalci seveda dobro čutijo, da ta njihova ljubavna zveza z Nem-"i in nemčurji škoduje njihovi popularnosti in da bi jim lahko sčasoma izpodkopala tla med narodom. Zato skušajo ta svoj pregrešni konkubinat pred javnostjo prikriti s tem, da nastopajo navidezno z vso radikalnostjo v parlamentu za posam-ne naše narodne zahteve. S tem hočejo nametati slovenskemu ljudstvu in svojim nerazsodnim volileein peska v oči, da bi ne videli, kako na vsi črti leže v objemu z našimi narodnimi sovragi. Y tem oziru so klerikalci pravi mojstri, prvenstvo v tej umetnosti pa gre vsekakor poslancu dr. Korošcu, ki je naravnost virtuoz v umetnosti, »za obsjenit prostotu«. V času, ko so njegovi pristaši iz strankarske mržnje izročili šoštanjski okrajni zastop, ki je bil od nekdaj slovenski, v roke Nemcem in nemili rjem, nastopa dr. Korošec kot naj-besnejši in najrailikjilnejši narodni toreador. Kot član proračunskega odseka je predlagal množico resolucij, v katerih zahteva izpolnitev starih naših narodnih zahtev. Kdor pazno ne zasleduje dogodkov v parlamentu, se mora nehote čuditi tej nepričakovani neverjetni narodni navdušenosti in izredni agilnosti štajerskega klerikalnega kolovodje. A kdor pozorneje motri delovanje in nehanje gospoda ece so poslanci uživali »začasno pokojnino«, a tudi sedaj jih je vlada sklicala h* na devetdnevno zborovanj«1, a ne morda zato. ker tako zahtevajo ljudski interesi, temne ker vlada potrebuje novih vojakov. In ta nehvaležni posel, priporočati dovolitev rekrutov, je imel slovenski klerikalec P o g ;i e n i k , ki je vložil tozadevni vladni nujni zredlog. Sicer pa je bila. prva seja monotona, uprav brez vsakega zanimanja. Poslanec M a 1 a c 11 o \v s.k i je nujno predla gal glede ustanovitve ministrstva /a javna dela in o naknadnem kreditu za to ministrstvo. - Posl. grof K o 1 o \v r a t je nujno predlagal zvišanje rekruinegn kontingenta in zaradi podpor takim revnim rodbinam, l kojih rodbinski očetje so poklicani k j vojaškim vajam, Posl. Se h ra I' M j je nujno predlagal, naj se takoj za- j ene razpravljati o poročilu vinorej-skega odseka zaradi podpor vinorej-cem, ki so jih prizadele ujme. Nada I jo so Malorusi vložili pet nujnih predlogov zaradi zlorab pri volitvah v gališki deželni zbor. Posl. dr. K o r o š e c je interpeliral brambov- skega ministra zaradi postopanja orožnikov v Dobrni pri Celju, posl. W a 1 c h e r (nemški klerikalec) pa justičnega ministra zaradi jezikovnega prava na Koroškem. — Posl. F r e s 1 je opozoril predsednika, da cene sladkorju tako naraščajo, da bo tistih 28 milijonov, ki odpadejo državnemu proračunu vsled tega, ker se je sklenilo, da se s 1. avgustom t. 1. zniža davek na sladkor za 8 K, prišlo h1 na korist tovarnarjem, ne pa prebivalstvu. — Predsednik je odgovoril, da je ta stvar zelo važna, a se ne more rešiti le potom vprašanja, te-muč se mora sporočiti vladi z interpelacijo. — Posl. Pogačnik je utemeljeval svoj nujni predlog o reki utnem kontingentu s tem, da imajo mladeniči škodo, ker toliko časa ne vedo, ali bodo morali dne 1. oktobra k vojakom aH ne. — Proti nujnosti je govoril češki socialni demokrat Svoboda, nakar se je razprava prekinila do jutri. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 2. aprila. Položaj v proračunskem odseku je popolnoma pojasnen, dasi je imel poslanec dr. Kramar v današnji seji še precej bojevit govor. Bavil se je najprej z govorom justičnega ministra ter ga ostro obsodil. — Zvečer ob 7. uri se je razprava zaključila ter se je začelo glasovanje. Pri tem je bil ves proračun justičnega ministra sprejet z veliko večino nespremenjen; isto-tako so bile sprejete vse resolucije, razen resolucije poslanca dr. Korošca zaradi ustanovitve nad sodišča v Ljubljani. Vsled groženj nemško-nacionalnih poslancev iz Štajerske in Koroške so se tudi slovenski člani odseka splnšili ter se resolucija sploh ni dala na glasovanje, temuc se je odstopila vladi v preizkušnjo. Nezadovoljni Poljaki. I) u n a j , 2. aprila. Poljski klub je sklenil, protestirati proti temu, da je vlada preložila v proračunski odšel težišče vsega parlamentarnega delovanja. S tem se zbuja v prebivalstvu napačno mnenje, kakor da bi odsek bil vse, parlament pa nič. Tudi / ustanovitvijo ministrstva za javna dela Poljaki niso zadovoljni, češ, da se novo ministrstvo ozira 1*» na politiko srednjih stanov, dočim bi poljski klub želel, da bi novo ministrstvo imelo bolj tehničen značaj ter bi se mu posebno »nlka/ala gradnja kanalov. Zavarovanje za starost in onemoglost kmečkega in obrtnega stanu. I) u n a j , 2. aprila. Svobodna agrarna zveza je razpravljala v današnji seji, naj se za va rovan je za slarost in onemoglost raztegne tudi na kmečki in obrtni stan. Poljedelski minister je izjavil, da za sedaj še ne more ničesar izjaviti v imenu vlade, toda osebno vpošteva želje dotičnih krogov, a ne pozabi tudi na velike težave, ki ovirajo tako zakonodaj -stvo. — Sprejela se je resolucija, naj imenovano zavarovanje obsega razen industrijskih in kmetijskih delavcev tudi samostojne kmetovalce, idi pa se naj istočasno s prvim zakonskim načrtom predloži samostojni načrt o zavarovanju kmečkega in rokodelskega stanu. Terorizem na Ruskem. Varšava, 2. aprila. Zadnje dni se je na Rusko-Poljskem izvršilo enajst atentatov, katerih žrtve so bili orožniski kapitan M i h a j 1 o v , en orožniski stražmešter, štirje policaji in pet tajnih agentov. Oblasti so izdale dalekosežne odredbe proti teroristom. P e t r o g r a d , 2. aprila. Policija je ponoči prišla v stanovanje zdravnika dr. Frenkla ter odvedla njega in pri njem se mudeče osebe v Peterpavlovo trdnjavo. Policija trdi, da je dr. Frenkel vodja revolucionarne armadne organizacije, ki so ga toliko časa brezuspešno iskali. Obenem je baje policija zopet razkrila in preprečila atentat na velikega kneza Nikolaja. Zvišanje civilne liste za nemškega cesarja. Berolin, 2. aprila. Vse se draži, zato postajajo tudi vladarji dražji. V najkrajšem času se predloži pruski zbornici zakonski načrt za znatno zvišanje civilne liste, ki jo dobiva nemški cesar posebej kot pruski kralj. Dosedaj je znašala ta civilna I lista 15,719.296 mark, a leta 1820. je j znašala še samo 7.700.000. Leta 1358. se je zvišala za l1 .. milijona, leta 1808. za tri milijone in leta 1889. še za 3l 2 milijona mark. Dopisi. Z Bleda. Zborovanje interesentov tujskega prometa na Bledu se je \ ršilo 29. t. m. v »Blejskem domu«. Predsednik blejskega prometnega društva, P e t o r n e 1 . je pozdravil došle zborovalce, katerih se je zbralo okoli 50. Kot zastopnik deželne zveze se je zahvalil dr. K r i s p p r gorenj >knu prometnim društvom za njih vneto in trudaljubno delovanje in razložil, da se tujskemu prometu bliža jako ugodim doba, ker se je pri ministrstvu za javna tlela ustanovil posebni oddelek za tujski promet in je pričakovati tudi večjih podpor. Zavadi tega je bilo jako koristno, da se je pri nas ta struja že dobro organizirala. Vzpodbujal je navzoče k vztrajnosti. Tajnik deželne zveze dr. M a r ri je poročal o delovanju dežel- ne zveze za leto 1907. ter razlagal bodoči program. Preskrbelo se je vse, da se zamore dne 21. aprila t. 1. izvršiti poučno potovanje kranjskih gostilničarjev na Dunaj. Gostilni-čarska zadruga na Dunaju je izdelala jako zanimiv spored, ki bode dal izletnikom priliko se temeljito poučiti o gostilničarstvu in njega podrobnostih. Priporočal je ustanovitev gostilničarskega društva za celo Kranjsko, katero bode velikega pomena za stanovsko organizacijo in tudi glavni steber tujskega gibanja. Poudarjal je, da namerava deželna zveza izdati že meseca aprila strokovni list, ki bode kot ilustrovan mesečnik izhajal ter prinašal članke o tujskem prometu, o različnih športih, zlasii zimskem športu, o razstavah, o gostilničarstvu ,o pospeševanju obrti in poročila deželne zveze in lokalnih prometnih društev, naznanila o strokovni literaturi itd. Izrekel je upanje, da bode ta list šele prav vzpodbujal prometno gibanje in podjetnost v naših krajih. Naznanil je, da v kratkem izide v razpeča-vanje krasni album o Kranjski, ki se je naročil v 7000 iztisih pri slavni švicarski firmi Orell Fussli v Curi-hu. Ker se je po deželni zvezi izdana slika o Kranjski razposlala v 3000 izvodih, od katerih pa skoraj 2000 dosedaj še ni plačanih, opominja vse sprejemnike, naj malenkostno vsoto 1 K bržkomogoče dopošljejo deželni zvezi, da se morejo računi zaključiti in čisti dobiček izročiti bohinjskemu prometnemu društvu, ki podporo nuj m) potrebuje. Tajnik je dalje omenil, da je deželna zveza za prvo pričela urejati zimski šport v Bohinju in da je eden prvih dunajskih strokovnjakov že napravil trase. Obljubil je, da bo deželna zveza tudi v drugi a gorenjskih krajih uredila zimski šport, ki je dandanes postal jako po-m«*n1iiv in razširjen. Končno je omenil, Ha je deželna zveza leta 1907. razvon državne podpore pogrešala vse druge p< dpore, da se je morala zadolži i. da pa ne izgubi zaupanja v boljše finančne čase. Nato se je pričela živahna debata o posameznih točkah tega programa, katere so se udeležili gg.: Peternel, Rus, Repe, Ravhekar, Steidl, \Volfling, Doktoric in Žumer. Posebno se je poudarjalo, da je treba izdati glede posameznih letovišč prospekte v enaki obliki, in sicer taki, kakršne ima dunajska deželna zveza, kar se je tudi sklenilo. Izdajanje strokovnega lista »Promet in gostilna« se je vsestransko z navdušenjem sprejelo in navzoči so zagotovili, da se bodo brez dvoma vsi gostilničarji in zavedni trgovci na ta list naročili, ker je ta list tudi za trgovce velikega pomena. Zborovanje, katero je trajalo tri ure, je bilo vsem udeležencem v vzpodbu-jo in zadoščenje in v dokaz, da se je a preteklem letu na tem polju res vzorno in vztrajno delovalo. LISTEK. Žalosten konec. Vojvodstvo Modena v Italiji je 1. 1780. izgubilo svojega ljubljenega vladarja vojvodo Franca III. Ta vladar je bil največji lahkoživec in največji zapravi jivec svojega vojvodstva. Kar se je dalo zapraviti, je zapravil vse, in ko ni imel ničesar več, je prodal celo prekrasno galerijo slik, ki je bila last države. Ko je spravil tudi ta denar med ljudi, je odložil krono in žezlo in je umrl. Njegov ruislednik je bil vojvoda Erkole, v denarnih stvareh pravo nasprotje svojega očeta in prednika. Erkole je bil tako štedljiv in skop, da še sam sebi ni ničesar privoščil. Ce je prišel na njegov dvor kak tujec, ga ni nikdar pogostil. Tujec je moral biti že. posebno odličen mož, če je bil deležen sreče, da mu je vojvoda dal enkrat — šnofati. Naravno je, da tako štedljiv mož ludi ni dosti trosil za armado, ki itak ni imela zanj drugega pomena kot da je služila za parado in za izvrševanje policijske oblasti. Vojvoda Prane je imel še nekaj vojaštva, vojvoda Krkole pa le nekaj stotnij in še te je pisano gledal, jih slabo branil in še slabše oblačil, plačo pa jim je ostajal dolžan. Zgodilo se je pa, da je bil v nio-denskega vojvodstva mestu Reggio velik semenj, kamor je prišlo silno mnogo tujcev. Za časa semnja sta se v mestu nastanili tudi dve operni družbi in delali prav dobre kupčije. Vojvoda Krkole je imel sicer v Modeni krasno gleda liče, ki je je bil sezidal njegov oče, toda igralo se tam nikdar ni. Vojvoda ni hotel dati za gledališke predstave nebenega krajcarja in vsled tega ni prišla v Modeno nobena gledališka družba. Ko je vojvoda zaznal, da sta po dolgih letih prišli na ozemlje njegove države kar dve operni družbi, ga je obšla želja, da bi bil zopet enkrat deležen nekoliko umetniškega užitka. »Seveda ne da bi ga to kaj veljalo. Zaradi tega je ukazal, da mora seri-jozne opere predstavljajoča družba zapustiti mesto Reggio in priti v Modeno, češ, za Reggio je ena družba dovolj. Toda prebivalci mesta Reggiu so bili trmoglavi in so vojvodi sporočili, da ne pusto nobene družbe v Modono in z vso nespoštljivostjo so dostavili, da tudi nobena družba kar nič ne želi priti v stolno mesto, ker v Reggiu mnogo zaslužita, dočim v Modeni ni ničesar dobrega priča kovati vsled »štedljivosti« ljubljenega vladarja. Ta drzna upornost je vojvodo Lrkola globoko užalila in sklenil je pokoriti mesto Reggio tako, da bodo pomnili še pozni rodovi. Sklical je svoje »generale« in. jim zaukazal, da gredo s celo armado nad mesto Reggio. Prepričan je bil, da bodo mestjani kar omedlevali strahu pred njegovo armado in vsled tega je že vnaprej določil pogoje, pod katerimi smejo generali skleniti mir. Ti pogoji so bili: 1. mesto plača vse stroške vojne ekspedicije in še nekaj vojvodi »za bolečine«, ki mu jih je povzročila mesijanska nepokornost; 2. operna družba pride takoj v Mo deno, ne da bi vojvodo to kaj veljalo. Ijcp je bil ta račun, samo narejeii je bil brez krčmar ja. Mestjani v Reggiu so namreč bližajoči se vojvodovi armadi ■■pili mestna vrata pred nosom, so se oborožili in naznanili vojvodovim generalom, da ne dajo operne družbe in da tudi nič ne plačajo. In vse grožnje in vse prigovarjanje ni nič f»omagalo. Vojvoda bi se bil pač rad vojskoval, toda ker bi bilo treba mesto redno oblegati in bi to veljalo mnogo denarja, se je začel raje pogajati. Sporočil je mestjanom, če mu že ne-čejo dati serijozne opere, naj mu vsaj privoščijo komično opero. Toda mestjani so rekli, da niti te družbe ne dajo, pač so vojvodi ponudili, da mu odstopijo svoje - marijonetno gledališče. In štedljivi vojvoda, samo da se ubrani na daljni h stroškov, je to l>o-niže valno ponudbo sprejel. V Reggiu sta ostali dve operni družbi, vojvoda pa se je moral v stolnem mestu zadovoljiti s Kasperlteatrom. Še žalostnejši, kakor ta konec, edine vojne, ki jo je imel vojvoda Krkole. je bil konec njegovemu vladanju. Leta 1796. je prišel Bonaparte s Svojo armado v Italijo,. Vojvoda Erkole je seveda hitel proglasiti svojo nevtralnost in Bonaparte jo je četudi nerad, respektiral, zahteval pa je, da morajo modenski kmetovalci prodati francoski armadi sto volov. Kmetovalci so seveda ubogali in se i vohu i odpravili v francoski tabor-Na potu pa so naleteli na avstrijsko vojaštvo, in sicer na kranjski polk. Ta je kmetom vole vzel. Sicer je polk te vole pošteno plačal, ali Bonapartu je zadostovalo dejstvo, da so njegovim vojakom namenjene vole snedli Avstrijci. Odstavil je vojvodo Erko-la in ga spodil iz njegove države. Po božji milosti je bil vojvoda Erkole 2f» let vladar modenski in je izgubil krono in presto! zaradi sto volov, ki so jih snedli kranjski fantje. F. R. Iz Mokronoga. Občni zbor zadruge rokodelcev svobodnih in dopuščenih obrtnikov v Mokronogu se je vršil v nedeljo, 29, m, in. Za naše deželske razmere je bila to lahko rečemo - ogromna udeležba. Od 213 članov udeležilo se jih je občnega zbora okroglo 100.Načelnik g. Makso Pase t zk v otvori zborovanje, konstatira sklepčnost, pozdravlja navzoče, zali valjajoč se jim za tako izvanredno veliko udeležbo. Nato poroča tajnik gospod Ivan Smrekar o zadružnem delovanju v preteklem letu. Poudarja., kako velike krivice se gode obrtnikom v tem, da obrtne oblasti ne stote ni kakih strožjih korakov zoper mojstre-skaze. Poroča, da se je zadružno načelstvo mnogo prizadevalo, da bi obrtna oblastva storila ikk-kivj, kar bi imelo uspeh, a žalihng našlo povsod ne samo gluha ušesa, ampak tudi zakrknjena srca. Dasi-ravno pa smo se letos takorekoč bojevali brezuspešno, ne vrzimo puške Še a" koruzo, ampak sklenimo se v trdno falango, ker ako bomo složni, ne bode treba naših vladnih jerebov vedno le prositi, ampak mogoče nam bo kot vpoštevani skupini tudi kaj izsiliti. Burno pritrjevanje je pričalo, da je gospod tajnik govoril vsem iz srca. Iz njegovega nada 1 j nega poročila še posnamemo, da je zadruga, v preteklem letu rešila, odnosno odposlala 99 vlog, da jo imel odbor 3 redne seje, ter da se je priredil obrtni sestanek v SLRupertu, ki je bil še precej dobro obiskan. Zadruga se je udeležila akcije glede kandidatov aavpri-dobninsko komisijo, kjer je Wui dosegla povoljne uspehe. Poročilo tajnikove so je brez ugovora odobrilo. Blagajnikovo poročilo, ki izkazuje 476 K 78 vin. dohodkov ter 291 K 72 vin. stroškov in 540 K rezervnega zaklada, se je istotako odobrilo. Proračun, ki izkazuje 450 K 6 vin. dohodkov in 235 K stroškov se je tudi odobril. Računska preglednika gg. Kunstek in Glušič poročata, da sta dne 12. prosinca t. 1. pregledala knjige, račune in blagajno in našla vse v redu ter predlagata, načelniku ahso-lutorij. Soglasno sprejeto. V odbor in za namestnike so bili izvoljeni dosedanji odborov i člani. K točki pre-osnova pravil po novem obrtnem redu, je govoril gospod dr. Blodig, zadružni instruktor, ki je pojasnjeval točko za točko, žal, da so ga nekateri člani, nekoliko iz hudobnosti, nekoliko ?z nevednosti — motili, ali ogromna večina udeleževala se je razprave živahno in stvarno, ter s tem pokazala, da obsoja one, ki so imeli namen motiti. Za sestavo imenika pri-sednikov preizkuševalne komisije vajencev iz stanu mojstrov, pooblastil je občni zbor naeelstvo, da jih ono imenuje po svoji razsodnostL Jako burni pa sta bili točki o ustanovitvi obrtne hranilnice in posojilnice ter o ustanovitvi izobraževalnega tečaja za vajence, a tudi tu je zmagala razsodnejša večina. Izvolila sta se dva pripravljalna odbora, ki imata nalogo vso stvar izdelati ter jo izrednemu občnemu zboru predložit] v odobrenje. Storil se je tudi sklep, da pj istopi zadruga k deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani in so se izvolili tudi gosp. delegat je. K zadnji točki dnevnega reda, slučajnosti, se je oglasil k besedi g. Pr. Lukek, čevljarski mojster iz Vesele gore ter stavil predlog: Načelstvu se naroča, da stopi v stik po deželni zvezi obrtnih zadrug kranjskih z vsemi rokodelskimi zadrugami na Kranjskem v ta namen, da se sestavi prošnja, naj deželna vlada zaukaže vsem obrtnim oblast-vom prve instance, da naj pri kaznovanju mojstrov-skaz uporabljajo § 152. o. r. Za izročitev tega predloga vladi, naj se naprosijo poslanci obeh strank. K temu predlogu pa stavi gospod Kunstek dodatni predlog, glaseč se, ako pa bi deželna vlada in obrtna cfdastva le ne vpošte-vala naših po zakonu zajamčenih pravic, delajmo na to, da po letu 1908. vsi oddamo obrtne liste nazaj, ter tako prisilimo obrtno oblastvo, da bo moralo videti tudi one, ki jih sedaj noče. Predlog in njegov dodatek sta bila z živahnimi dobro-klici sprejeta. Tako so prvič pokazali mo-kronoški obrtniki, da so zmožni dela, in v to jim kličemo krepko naprej. Gremij trgovcev u UuDUanl je imel včeraj popoldne v mali dvorani »Mestnega doma« redni letni občni zbor. O tvoril ga je načelnikov namestnik g. M e j a č , ki je predstavil oblastvenega zastopnika magistrat nega svetnika g. Seska ter se spomnil ururlega člana Lassnika. V znak sožalja so se zborovale! vzdignili s sedežev. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je prebral in odobril. Iz poročila o delovanju gremija za leto 1907. je posneti: Začetkom leta je bilo 142 članov, koncem pa 135. Pomočniški zbor je štel 482 oseb, hlapcev je bilo 181, učencev pa 128. Bil je en občni zbor in 9 odborovih sej. Dopisov je došlo 432, ki so se vsi rešili. Radi odpiranja in zapiranja trgovin se je gremij obrnil na gremije drugih mest, a nikjer ni to odpiranje in zapiranje urejeno. Ce bi gremij v Ljubljani določil odpiranje in zapiranje za svoje člane, bili bi ti oškodovani, ker bi drugi trgovci imeli prej in dalje odprto. Ce odobri deželna vlada sklep gremijalnega odbora, da organizira v en gremij skoro vse ljubljansko trgovstvo, potem bo sklep o ureditvi odpiranja in zapiranja trgovin lahka stvar, ker dopušča novi obrtni red, da gremij in zadruge o tem sklepajo. Ce se pa nameravana organizacija ne posreči, je pa mogoče urediti zadevo le potom zakona. Novi obrtni red določa, da je za špecerijsko, materijalno in ko U tiijalno stroko in za trgovino z mešanim blagom doprinesti dokaz usposobljenosti. Ta določba sili obrtno oblast, da o dokazih usposobljenosti vpraša gremij za njegovo mnenje. To je važna določba za gremij, ki Una vpogled v usposobljenostne dokaze, važna pa tudi za trgovske so-trudnike in vajence, ker bodo morali skrbeti, da dobe od svojih gospodarjev spričevala, katera potrdi obrtna oblast ali gremij. Mestni magistrat ljubljanski je poslal gremiju načrt odredbe trgovinskega ministrstva o trgovini s pivom v zaprtih steklenicah, da izreče o njem svoje mnenje. Gremij je odgovoril, da je mnenja, da se tako važna zadeva da uveljaviti samo na podlagi zakona. Poročevalec je nato prečita! dopis trgovske in obrtne zbornice, ki se je obrnila na gremij s prošnjo, da ji sporoči in utemelji svoje mnenje glede podraženja vseh življenjskih potrebščin. Na ta dopis je odgovoril gremij v vseh posameznih točkah ter navedel sredstva, ki bi utegnila izboljšati razmere in ki so: podržavljenje preinogo-kopbv, odprava carine, odprava užit-nine po mestih, kjer se sedaj pobira, revizija veterinamo - policijskih nare« lb po nepristranih organih, prepoved izvoza živine iz Avstrije, zakon proti izseljevanju. Za zelo potrebno vzdrževanje gremijalne trgovske šole je prispeval ljubljanski občinski svel s 500 K in trgovska in obrtna zbornica s 300 K, deželna vlada pa molči vkljub vsem prošnjam. Odbor je sklenil 15. januarja t. 1., da sprejme v svojo organizacijo vse trgovce, ki plačujejo najmanj 20 K pridobni-ne brez doklad. K temu ga je privedlo med drugim tudi to, da je zadružni inštruktor nameraval organizirati vse ostale trgovce, ki niso pro-tokplirani. Tako bi nastali dve organizacij i. Odbor je pa mnenja, da je le v slogi moč in da ima organizacija le takrat vpliv in veljavo, če je število njenih članov veliko. Vplival je pa pri tem tudi finančni moment. Trgovci,ločeni v dve zadmgi,bi težko prenašali gremijalne stroške, združenim v eno organizacijo bo pa to prav lahko mogoče. Še tekom tega meseca se bo vršil o tej zadevi občni zbor, h kateremu bodo poklicani vsi ljubljanski trgovci, ki plačujejo določeni cenzus. Vsled sklepa zadnjega občnega zbora se je odposlala trgovinskemu ministrstvu resolucija glede zvišanja telefonskih pristojbin. To poročilo se je odobrilo. Računski zaključek za leto 1907. izkazuje 7962 K 7 vin. dohodkov in 7510 K 27 vin. stroškov. Premoženja je bilo 31. decembra 1907. 49.823 K 80 vin. Za računske preglednike je poročal gosp, Golob, ki je izjavil, da so nnšli vse knjige in račune v redu. Predlagani absolutorij načelstvu in tajniku g. Svetlimi je bil soglasno sprejet. Doklada za leto 1907. se je določila z 1.2 K za člana. Pri raznoterostih se je podelilo »Merkurju« 400 K podpore; glede želje »Merkurjeve«, naj bi se delalo na to, da se odpravi prodaja blaga v hotelih od strani tujih trgovcev in da naj bi se na hotelirje vplivalo, naj ne dado sob takim ljudem, se je sklenilo, da se ta točka dene na dnevni red prihodnjega občnega zbora, ki bo 26. t. m. Uspeha pa po mnenju zborovalcev ni pričakovati, ker imajo tudi ti ljudje obrtne liste. S tem je bilo zborovanje končano. Dnevne vesti V Ljubljani, 3 aprila — Že psuje. Kadar zmanjka »Slovencu« argumentov, tedaj psuje. Ali mar pri njegovih bralcih zarobljena beseda več zaleže kot vsak dokaz? Psovati je začel »Slovenec« zaradi tega, ker ne more ovreči, kar smo navedli glede klerikalno nemške zveze. Kar gorostasna je »Slo vence -va« primera med dr. Tavčarjem in dr. Šusteršičem. Pri volitvi v deželni odbor je bil izvoljen dr. Tavčar z glasovi slovenskih naprednih poslancev in je bil glas dr. Egerja popolnoma brezpomemben. Pri dr./Šuster-šiču pa so odločili zanj Nemci, dr. Šusteršič je bil izvoljen s pomočjo nemških glasov. Razloček je torej bistven in če »Slovenec« ta bistveni razloček poskuša prikriti, je to otročarija. Stvar je taka, da je dr. Tavčar deželni odbornik slovenskih j mestnih poslancev, dr. Šusteršič pa ; deželni odbornik klerikalno - nemške I koalicije. Kako bo obenem zastopal koristi slovenskih kmetov in nemških grašeakov, to je sicer uganka, ki pa n a in ne dela preglavic. — Podaljšanje davčne olajšave za Ljubljano. Vladna predloga, ki je bila včeraj podana v poslanski zbornici, določa, da se 181etna davčna prostost za nove zgradbe in prezidave v Ljubljani podaljša do 2. julija 1910. V utemeljevanju se navaja, da se je ljubljanski občinski svet v tozadevni svoji prošnji skliceval na dejstvo, da v Ljubljani še vedno primanjkuje stanovanj in da je mestna občina sklenila z vojno upravo transakcijo zaradi preložitve vojaškega preskrbovališča, vsled česar se je dobilo večje stavbišče, za katero bi mestna občina ne dobila pričakovanega nadomestila, ako bi ne bilo več davčne prostosti. Vladna predloga nagiaša, da je to podaljšanje vsekakor zadnje. — Novi okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem. Imenovani so sledeči gg. za okrajne šolske nadzornike na Kranjskem: za slovenske ljudske šole: za šolska okraja Krško in Litija nadučitelj v Zagorju Ludvik S t i a s n y , za šolska okraja Postojna in Logatec, nadučitelj v Postojni Ivan T h u m a , za šolska okraja Novo mesto in Črnomelj nadučitelj v Spodnjem Logatcu Josip T u r k , za šolska okraja Kranj in Radovljica vadnicni učitelj na učiteljišču v Ljubljani Ivan J a u e ž i č , za šolska okraja Ljubljana mesto in Kočevje vadnicni učitelj na učiteljišču v Ljubljani Anton M a i e r , za šolska okraja Ljubljanska okolica in Kamnik nadučitelj v Ljubljani Prane Gabršek; za nemške ljudske šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj učitelj na učiteljišču v Ljubljani Rudolf Peerz, za druge nemške ljudske šole v deželi profesor na realki v Ljubljani Albin B e 1 a r. — Občina Mozelj na Kočevskem je prava — tako piše »Slov. Branik« — domena ultragermanskega župana Jonkeja. To njegovo kraljestvo sega prav do Kolpe. Ob Kolpi je več žag in mlinov; vse je čisto slovensko. Nad Kolpo v gorah pa je pet vasi, ki so še danes zvečine slovenske: te vasi so: Zdihovo, Skril, Muhavas, Turko-va Draga in Ograja, ki pa spada k občini Novi Lazi. Ena vas od druge je oddaljena po dobre četrt ure. Na Jonkejevo prizadevanje jim je sezidal »Schulverein« kar dve enoraz-redni šoli, in sicer v Skrila in v Muhi vasi. ^e šole pohajajo skoro sami slovenski otroci iz žag in teh vasi kar kažejo imena učencev: Tanko, Jane-žič i. dr. Ob prilikah, ko se dele otrokom božična darila ali ko pride »Schulvereinov« nadzornik, ni hajlo-vanja ne konca ne kraja, in tako se polagoma vceplja mladini nemštvo. — Tričetrt ure vzho 10 od Skrila, v Verdrengu, imajo tr ce svojo »Schulverei cerkvenem oziru sp; beneficijaturo na Zr' cerkvi se širi nemšt\ je se samo nemško, le evangelij se prečita tudi slovensko; ljudstvo samo pa si zelo želi slovenskih pridig. — In ta kranjska dežela se tako ponaša pred Slovenci na periferiji s svojim slovenstvom, dočim se v njenem krilu v šoli in v cerkvi predrzno širi nemštvo. s. — Dolgo življenje prorokuje »Slovenec« našemu listu, ker z vso resnobo trdi, da bomo do sodnega dne pisali o nemško-klerikalni zvezi. Ako »Slovenčevi« katoliki sploh verujejo v sodni dan, morajo tudi vedeti, da »znamenja na zemlji in na nebu« še ne kažejo, da bi prišel sodni dan tako kmalu. Potem pa je mogoče dvoje: ali so naši protivniki res prepričani, da bodo na Slovenskem na-prednjaki s svojim glasilom dokler bo svet stal, ali pa smatrajo svojo zvezo z Nemci za tako trdno, da jo razžene šele tromim, ki bo klicala mrtve iz groba. To morajo »Sloven-čevci« vendar vedeti, da prenehamo pisati o nemško-klerikalni zvezi, kakor brž je ne bo več. — Klerikalci se povsod vežejo z Nemci. Nedavno tega so bile volitve v okrajni zastop šoštanjski. Klerikalci pod vodstvom velenjskega župana I. S k a z e in župnika C i z e j a so se zvezali z Nemci, da bi strmoglavili dosedanjega okrajnega načelnika državnega poslanca Vinka J e ž o v n i-k a. Posledica te zveze je bila, da je bilo od vsake stranke — napredne, klerikalne in nemške, izvoljenih približno enako število kandidatov, da bi torej Slovenci, če bi postopali složno, imeli v okrajnem zastopu dvetretjinsko večino. Toda klerikalci niso hoteli ničesar slišati o skupnem postopanju s pristaši »Narodne stranke«, marveč so se raje zvezali z nemčurji. Plod te zveze je, da je postal sedaj načelnik okrajnega zastopa šo-štanjskega, ki je bil doslej skoro brez izjeme slovenski narodnjak, Nemec. Pri volitvi v okrajni odbor dne 30. marca, je bil namreč izvoljen za štiri vasi ivo« šolo. — V t jo te vasi pod lovem. Tudi v . kajti pridigu- za okrajnega načelnika Nemec p 1. Adamovich, za njegovega namestnika pa klerikalec Jos. S k a z a, župan v Velenju. A da se klerikalno-nemška zveza še bolj manifestuje, so klerikalci poslali v okrajni odbor še dva najzagrizenejša šoštanjska nem-čurja. V okrajni odbor so namreč izvoljeni tile: šentiljski župan Koren, velenjski župnik C i z e j , Iv. Dvornik iz Družin ir j a in najbolj zagrizena nemčurja v okraju Hans \V o s c h n a g g in Viktor H a u ke. Torej so klerikalci raje volili v odbor dva strastna :iemčurja, kakor da bi se sporazume!i z naprednimi člani okrajnega zastopa in s tem skupno volili okrajni odbor. Sramota! In kaj bo posledica tega izdajalskega dejanja)! Nemški načelnik bo pri okrajnem odboru, pri katerem se je doslej uradovalo slovenski, uvedel zopet nemško u rado vanje! Sicer se pa ni čisto nič čuditi, da se je župan Skaza tako toplo zavzemal za nemškega načelnika in nemčurske odbornike, saj je sam prikrit iiemšku-tar; dela se sicer Slovenca, a je v srcu prav tak nemčur kakor njegov brat zdravnik dr. S k asa! — Kaj pa mi Slovenci? Iz slovenskega Stajerja se nam piše dne 31. marca t. 1.: Pri nas na Štajerskem resno nameravajo za Nemce ustanoviti novo učiteljišče, in sicer v gorenjem delu dežele; to pa zato, ker je pomanjkanje moških učiteljskih oseb tudi v nemških krajih naše krono vi ne postalo že dokaj občutno. Kaj pa naj porečemo temu mi Slovenci na Štajerskem? Jeli med nami pomanjkanje moških učiteljev mar manjše, nego v nemškem delu dežel s * Kaj še! Skoraj v vseh okrajih slovenskega Spodnjega Stajerja že danes ženske moči majoriziraj o moške. Vsa čast sicer večini naših učiteljic, a v višjih razredih meso vitih šol, zlasti v bolje organizovanih. niso na mestu, in če bi — recimo — tudi bile, to že iz postavnih razlogov ne gre. A kakšna perspektiva se nam kaže v tem pogledu? Skoraj bomo tam, kako*- so že ponekod na Kranjskem! — Edino učiteljišče, katero je namenjeno na Štajerskem Slovencem, je ono v Mariboru. A ustroj na tem učilišču je tak, da se morejo tu šolati tudi Nemci. In res slednje leto na tem učiteljišču maturira več Nemcev. Import iz Kranjske in Primorski?, od koder smo še dobivali na Sta-j- rsko slovenske učitelje, se je vsled r vejšili odredb našega deželnega i skega sveta, ki kaj pazljivo gleda ti i to, da bi se nemštvo pri nas kje ne oškodovalo, zelo otežkočil. In tako sr.o srečno dospeli tako daleč, da nam vrivajo učiteljice iz deželnega učiteljišča v Mariboru, katere so le pro forma usposobljene iz slovenščine, sicer fo pa vzgojene povsem v nemškem duhu. In kaj pa storimo Slovenci v tem pogledu? Se li kaj stori od strani naših merodajnih čini tel je v v paralizovanje tega abnormalnega stanja glede popolnitve učiteljskega osobja na slovenskih ljudskih šolah * Nič ali bore malo. — Slovenci moramo zahtevati, da se za nas ustanovi moško učiteljišče. To je skrajna potreba! Slovenski poslanci naj tozadevno energično povzdignejo svoj glas! Ce Nemci tarnajo o nedo-stajanju ljudskih učiteljev, imamo mi Slovenci v to še veliko več vzroka. Mi smo tudi deželani in plačujemo svoje davke, kakor nemški sodežela-ni: ergo gre nam tisto, po čemer oni stremijo. A treba je to glasno povedati ter tudi po tem — delovati! — Iz davčne službe na Štajerskem. Začasni davčni asistentje so postali dosedanji praktikantje fl. Linhart, Albin Pod 1 e sni h in Avgust M a k o t e r. — Iz poštne službe. Za poštnega praktikanta je imenovan absolvirani realec K. V a 1 j a v e c , in sicer za Ljubno na Gorenjem Štajerskem. — Šolske vesti na Štajerskeni-Nova enorazrednica se ustanovi v Škalskih Cirkovcah pri Velenju. V pokoj je šel nadučitelj na Ptujski gori Domicijan S e r a j n i k. Zopet nastavljena je začasno upokojena učiteljica Leticija K o b a 1 e v Hrastniku. Stalen je postal pri Sv. Miklavžu pri Ormožu učitelj Karel P i n t e r i č. f Občni zbor »Dramatičnega društva«. V notici o občnem zboru »Dramatičnega društva« je vsled tiskovne pomote izostala točka »Volitev odbornikov«, kar bodi s tem popravljeno. Seja odbora za Trubarjev spomenik bo jutri v soboto 4. aprila ob 11. dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Pozivamo nujno vse one častite dame in cenjene gospode, ki so v odboru, da se te seje zanesljivo udeleže. Pripominjamo, da je spomenik gmotno zasiguran in da se bo odbor posvetoval v tej seji o obliki spomenika, o umetniku, ki se mu naj izroči delo, in o prostoru, kjer se naj spomenik postavi. Gledališki večer prirede člani slovenskega gledališča v soboto, dne 4. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« s tem-le sporedom: 1. Smetana: Ouvertura iz opere »Tajenistvi«, vojaška godba. 2. »Tipi igralcev«. Dramatična parodija, g. J. Kratochwil. 3. Cajkovskij: Arija Imenskega \L opere »Onjegin«, g. St. Orželski. 4 Helvego: Arija kardinala iz .ojMTf »Židovka«, g. J. Vašiček. 5. Strauas; >/Sen valčka«, potponrri, vojaška godba. 6. Lehar: Pesem Vilje iz operete »Vesela vdovica, gdč. Gromova, 7. Millocker: »Kako se pleše«, g. .J Kratochvvil. 8. Niel Moret: »Cvetovi mak«. Japonska romanca. 9. Bizet. Arija dona J ose iz opere »Oannen«, g. St. Orželski. 10. Belmesberg: »Ptičji dvospev«, plesni duet iz ope ri te »Policijski načelnik«, gdč. M Škrdlikovn in g. A. Vaverka. 11. L-bar: »Rdeča roža«, valček iz operete »Mož s tremi ženam i«, vojaška god-ba. 12. Mouleone: Screnada iz nove opere »Cavallcria Rustičan*«, g. St Orželski. 13. Piskaček: »Ciganska življenje«, gdč. Groszova. 14. Hel-mesberger:»Mici in Zan«, plesni duet iz operete »Dunaj po noči«, gdč. M. Škrdlikova in g. A. Vaverka. l.">. Parma: »Oj te ženske« iz operet« »Nečak«, g. J. Kratochwil. 10. Smetana: »Janko in Kecal«, duet iz opere »Prodana nevesta«, g. St. Orželski iu g. J. Vašiček. 17. Fučik: »Večer pri Maxiinu«, vojaška godba. Začetek ob polu 9. zvečer. »Rdeči križ«. Dne -JI. marca t. L se je vršil redni občni zbor deželnega in gospenjega pomočnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko. Društveni predsednik, g. cesarski svetnik Ivan M urnik, je pozdravil navzoče društvene člane in potem naznanil, da je Njena c. in kr. visokost presvetla gospa nadvojvodinja in pokroviteljica društva Marija Krist blagovolila izreči priznanje in zahvalo za večletno delovanje pri »Rdečem križna prvi podpredsednici ge. Antoniji Kosler, dalje predsedniku podružnice Kranj, g. okrajnemu glavarju Alfonzu Pireu in tajniku U podružnice g. okrajnemu tajniku Adolfu Robrmannu. Zveznega zbom vanja, ki se je v prisotnosti Njeno ces. in kr. visokosti presvetle gospo nadvojvodinje Marije Valerije in Njega c. in kr. visokosti presvetlega nadvojvode Friderika dne 29. maja 1007 vršilo na Dunaju, so se udeležili naslednji odposlanci društva: Nj. ekscelenca baronica Olga Hein, sok cijski šef gospod Lndovik Dimitz, g. dvoiiii svetnik dr. Andrej Ferjančič in Nj. ekscelenca g. Viktor baron Hein. G. predsednik se je spominja! umrlih članov: gg. Avgust Drelse st.. Avgust baron Reehbach, Feliks Schascbel. Ivan Vilhar v Ljubljaiu in Jernej Zupančič v Litiji. V prete ceneni letu je izgubilo društvo 26 članov; koncem leta 1907. je štelo društvo 5 častnih in 2GG rednih članov. V letu 1908. so pristopili dni štvu na novo, gg. in gospe: Avgust Drelse, Fran Galle, Josip Kosler ml.. Ivan Kremenšek, Irena Kremenš k. dr. Fran Košmelj, Mihael Lukane pl. Savenburg, Josip Luckmann, lv. Munda. Karel Pogačar, dr. Lovrenc i j Požar, Konrad Rubbia, dr. Friderik Seemann in Amalija Vilhar. Dohodkov je bilo 10.100 K 20 vin. in izdat kov 5559 K 54 vin. .Med prvimi je posebno omeniti darilo »Kranjska hranilnice« 1200 K, prispevke članov 1105 K, prispevke podružnic 7(59 kron 30 vin. in prispevek gg. častni kov 7. artiljerijskoga, polka v Ljubljani 100 K. Med izdatke so všteti upravni stroški 955 K 11 vin., stro ški za popravo 50 kavalet 65 K, prispevek k centralnemu fondu 293 K 70 vin. in podpore invalidom in njih vdovam 2337 K 60 vin. Koncem leta 1907. je znašalo premoženje: a) prosto porabna imovina 78.198 K .7 v., h\ vezana imovina 43.282 K 90 vin., c) imovina zaklada za podpore v mirnem času 4100 K 47 vin., d) jubilej ski zaklad 750 K, skupaj torej 126.330 K 24 vin. Račun se je brei ugovora vzel na znanje. Od 16 podružnic je samo 13 svoji nalogi zadostilo, in sicer podružnica v Črnomlju, Idriji, Kamniku, Kočevju, Kostanjevici, Kranju, Logatcu, Metliki. Postojni, Radovljici, Radečah pri Zidanem mostu. Novem mestu in Št. Petru na Krasu. Te podružnice BO imele 712 rednih in 8 podpornih članov ter premoženja 30.932 K 67 vin. Ce se k temu prišteje premožen j e ostalih treh podružnic, katere niso delovale, te so: Krško, Mokronog in Vrhnika, znaša premoženje skupaj 34.625 K 59 vin. Tudi v pretečenem letu je stala vsem naprej podružnica v Kranju z 200 člani; tej sledijo podružnica v Kamniku s 85 člani — H več kot prejšnje leto; v Črnomlju z 68 člani — 14 več; v Metliki s 57 člani — 19 več; v Kočevju s 45 člani — 9 več kot prejšnje leto. Vodstvom imenovanih podružnic se je izrekla zahvala; posebno še tudi g. okrajne mu glavarju Karlu Ecklu za pri dobitev novih članov pri podružničen v Črnomlju in Metliki. Potem & je vršila volitev odbora in cenzome-ga kolegija. Izvoljeni so bili zopet kot društveni odborniki za glavno društvo gospodje: Ivan Baum-gartner, dr. Karel vitez Bleiweis-Tr- ^teniški, dr. Emil Bock, Fran Dober-Jet, Peter Grasselli, Ivan Murnik, Iv. Pajovic, Ivan Velkovrh in dr. Fran Zupane, dalje gospe: Evgenija Bam-berg, Marjana pl. Frank, Antonija Kosler, Beti pl. Laschan, Ernestina pl, Račič, Helena pl. Schoppl, Karla baronica Selnvarz, Fani baronica ttrurzbach in Luitgarda Zescliko; za podružnice gg.: Gabrijel Piceo-li. Matija Zamida, gospe: Hermina del Cott, Melanija Luckmnnn, Ninka Luckmann in novo g. polkovnik Mihael pl. Lukane. Za računske preglednike so bili zopet izvoljeni gg.: Adolf Eberl, Henrik Lindtner, Josip Foklukar, Viktor Reeber in novo ga. Terezina dr. Jenkova. Društveni odbor je izvolil za predsednika g. cesarskega svetnika Ivana Murnika, za predsednico gospo baronico Karlo Sebwarz, za I. podpredsednika gosp. Petra Gra sellija, za II. podpredsednika g. vladnega svetnika dr. Frana Zupanca, za I. podpredsednico gospo Antonijo Kosler in za II. podpre l-sednico gospo Beti pl. Laselian-Moorland. Dalje je društveni odbor izvolil zopet za odposlance pri zveznem zboru na Dunaju: Ekscelenco Olgo baronico Hein, gospo Antonijo Kosler, gospo Luitgardo Zcschko, g. .akcijskega šefa Ludovika Dimitza, dvornega svetnika dr. Andreja Fer-jančiča in ekscelenco Viktorja barona Heina. V razsodišče so bili zopet poklicani gospodje: dvorni svetnik marki Gozani, višji sodni svetnik Josip Martinak, dvorni svetnik dr. Josip pl. Bačič in za namestnika gg.: sodni svetnik Fran Audolšek in odvetnik dr. Fran Papež. Plačilni listki družbe sv. Cirila >n Mstoda. Prijatelj našega iista nam poroča, da je nekje prišel na sled nerednosti pri uporabi plačilnih listkov družbe sv. Cirila in Metoda. Nekateri natakarji oziroma natakarice popisujejo te listke prav narahlo, će gost listka ne raztrga, zra-etirajo te osebe rahlo zapisane številke in listke zopet uporabljajo — v svojo korist. Občinstvu je torej priporočati, naj vsakdo plačilni listek, ko ga poravna, uniči. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. I. Perdan v Ljubljani prispevek od družbenih užigalic za 1. četrtletje 1908 znesek 15C0 K. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala narodna tvrdka Cesnik £ Milavec v Ljubljani za mserat na računskih listkih znesek 100 K. Velikonočnih razglednic družbe sv. Cirila in Metoda se je prodalo do sedaj okoli 15 000, a na razpolago jih je približno še toliko. PaČ žalostno spričevalo bi si dali Slovenci, ako bi pokazali le toliko zanimanja za naše edino obmejno obrambno društvo, da se niti 30 000 razgledaic temu v korist ne more razpečati. Prosi se torej slovensko občinstvo, da sega malo bolj pridno po njih, predvsem pa se opozarja nanje dru žbene podružnice. Ljudska galerija v ljubljanski Simon Gregorčičevi ljudski knjižnici je s 1. aprilom razstavila svojo drugo serijo reprodukcij in sicer: 1. Geert gen tot siut Jans: Janez Krstnik. 2. Peter Brneghel: Žegnanje na kmetih. 3. Dirk Buuts: Pojedina pri Simonu. 4. Stanislav Debicki: M adi rabin. 5 Ferdinand Ruszcvo: Zemlja. 6. Konstantin Simon: Galantna zabava. 7. Filip Matjavin: Bojarka v praznični obleki. 8. Konstantin Boro-vin: Lampijoni. 9. Jožef Turner: Bojna ladja Tenseraire. 10. Gorgi-one: Koncert. 11 Albrecht Diirer: Melanholija. 12 Hieronim v čum-nati 13 Maks Klinger: Beethoven. 14. Fric Thanlov: Rdeče strehe. 1B. Prič pl. Dhde: Ob seči. 16. Edvard Manet: Selski dvorec v Believueji. 17. Gustav Adolf Tjaestad: Sre? na ledu. 18. Emile Claua: Na travniku. 19. Tizian: Denar za davek. 20 Hol-hein: Erazem Roterdamski. Namenoma smo priobčili ves program, da pokažemo, kako pester je in kako poln lepote. Kaj več izpregovorimo o tej za povzdigo estetičnega čuvstvovanja velevažni ljudski galeriji prihodnjič. Pripominjamo, da se ne pobira n kakšna vstopnina; plačati je le tistih dvoje vinarjev, ki so vstopnina v Čitalnico. Občni zbor mojstrske bol tiske blagajne gostiluičarske zadruge bo v četrtek, dne 9. aprila ob pol 3. pop. v dvorani „Mestnega domau v Ljubljani, po sledečem dnevnem redu: i. Poročilo naČelstva. 2. Letno poročilo o delovanju blagajne. 3. Polaganje računa za leto 1907. 4 Poročilo nadzorstva. B Volitev treh članov v nadzorstvo. 6. Pre-aaredba pravil. 7. Raznoterosti. Hedoi občni zbor pomočni-ikoga zbora gostilničarske zadruge v Ljubljani bo v sredo dne 8 aprila ob 3. popoldne v hotelu »Ilirija". Dnevni red: 1. Poročilo naČelstva. 2. oitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Volitev: a) Štirih odbornikov v pomočniški zbor, b) enega zastopnika v zadružni zbor »a dobo 3 let, o) dveh Članov in dveh namestnikov v razsodniški odbor, d) dveh Članove in dveh na- mestnikov v nadaorovalni odbor pomočniške bolniške blagajne, e) iti rih članov in dveh namestnikov v odbor pomočniške bolniške blagajne. 4 Prememba pravil pomočniškega zbora, prememba pravil pomočniške bolniške blagajne. 5 Raznoterosti. — Po zaključku zborovanja pomočniškega zbora otvoritev občnega zbora pomočniške bolniške blagajne. 1. Nagovor naČelstva. 2. Poročilo in polaganje letnega računa. 3 Poročilo nadzorstva. 4. slučajnosti. Stavka krojaških pomočnikov. Krojaški pomočniki so stopili v stavko dne 1. aprila D, sedaj so podpisali novi cenik, ki ga zahte vajo pomočniki ti le mojstri: Jakob W i 11, Luka S o h u m i , Alojzij Kune, Franc K r e č in Alojzij Ž van. Pri omeojenih tvrdkah seje začelo zopet delati, pri drugih tvrdkah, ki Laso cenika podpisale, delo popolnoma počiva. Državne štipendije za obiskovalce državnik obrtnik ftol. Z začetka m šolskega leta 1908/09 se bo oddalo na državnih obrtn h šolah več državnih štipendij v mesečnem zoe sku po 30 do 40 K za obiskovalce s Krarjskega Šuipendje podeljuje de želna vlada in je prošnje vlagati do 15 maja t 1. pri ravnateljstvu one obrtne šole, katero misli pmsilec obiskovati v Šolskem letu 1903/09 Dve novi hranilnici in posojilnici. Ustanovila se je „Kmeč^a posojilnica Podnart-Ljubno v Pod-nartu" ter „Hranilnioa in posojilnica na Vičuu. Obe sta v naprednih rokah. NOVO društvo. Ustanovilo se je „Podpo no in strokovno društvo gozdnih delavcev** s sedežem v češnji oi nad Škof/o Loko. Mestna godba v Kranju je imela 29. pr. m. občni zbor, na katerem se je t-klenilo, da se društvo razpusti. Inventar se prepusti mestni občini kranjski. Olepševalno društvo v Kranju ima izredni občni zbor dne 4. t. m. ob pol 9. zvečer na „Novi pcštiu v Kranju s tem-le sporedom: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Izpre-memba drostvenih pravil. 3 Volitev novega odbora 4. slučajnosti. K občnemu zboru imajo pristop Člani in po nj^h vpejani gostje. Čebelarski shod v Dobrepo-lfah se vrši v nedeljo 5. t m. ob 3 pop. pri g. Čelofigu. Predaval bo o umnem Čebelarstvu g nadučitelj Anton L i k o z a r iz Ljubljane. Na petra z redni ljudski šoli v Radečah pri Zidanem mostu se je vršil dne 28. marca izredno dobro obiskan roditeljski sestanek. Navzočih okrog 200 staršev. Po daljšem pozdravu g. nadučitelja Fr. Ran t a je predavala gdč Kolnik o temi: „Mati pri vzgoj i s vo j ih hčer au ter že a za zanimiva in izredno poučna izvajanja vseobče priznanje. Skioptiške slike „iz življeoja našega cesarja" in „potovanje po Avstriji" je pojasnjeval nadučitelj Fr. Rant. Starši žele še več takih poučnih sestankov. K. Ie Divače« Dne 30 sušca t. 1. se je poslavljal od nas dospod Ve-koslav Vehovc, asistent južne ielez-nice s cenjeno gospo soprogo. Slovo, katero mu smo priredili sioer v ozkem, a zato tem zabavnejšem krogu je pokazalo, kako da nam je bil priljubljen ne le kot kolega ampak tuli kot družabnik. BI je res mož, ki se ie zavedal svoje naroduosti, kakor tudi svojih družabnih dolžnosti in mu naj bodo te vrst'ce v zadoščenje za vsa bridka očitanja njegovih nasprotnikov, katerih se bomo tudi mogoče enkrat na tem mestu spomnili. Bodite uverjeni, g. Vehovc, d* Vaju bo z gospo soprogo pogrešal ne le vsak izmed kolegov, ampak tudi vsi Divačani, ki so Vas poznali ! O priliki slovesa je bil nabran znesek K 9 40 za Ciril Metodovo diužbo. Trt) o vel jska premogokopna dmiba plača za zadoje prometno leto devetodstotno dividendo od delnice glasom tozadevnega sklepa upravnega sveta te družbe na Dunaju Čudna razsodba. Celjsko okrožno sodišče je nedavno obsodilo nekega moža, ki je na javni shod na prostem metal kamenje ter s tem po novem državnozborskem voli nem zakonu motil shod. Vrhovno sodišče pa je obsodbo razveljavilo ter odre dilo, da se mora mož oprostiti, ker shod na prostem ni bil postavno sklican. PostajenačeTnik v Cel u, pl. Franken« tako se nam piše od on-dot, gre e aprilom t. 1. v zasluženi pokoj. — Naslednik mu bode nekov Ktigler, trd Nemec, v katerega imenovanju je vaš list že poročal. Novemu šefa prav resno svetujemo, da malce svoje pozornosti posveti tudi buffetu na celjskem koiodv« ru. Ta buff it opravlja K u s t e r, bivši mestni odbornik, ter se imenitno masti ob tem posla. — A tu ni vse tako, kakor bi moralo biti in kakor bi bilo želeti, če pa ne bode kmalu reda, govorili bodemo — odločneje. Ponesrečeni Major is Trnovelj, ki je pri zgradbi novega davčnega posl pja v Cilju, kakor smo to že poročali, zadobil smrtonosne poškodbe, je že umrl. O^ ta vil je ten o s Šestimi otroki v največji bedi. Kdo bode odslej oskrboval te revčke ? Is celjske okolioe se nam piše dne 1. aprila: V Vogiajno je skočil vajenec Jerič, sin mesarskega pomočnika Simona Jeriča Vzrok temu je bilo dejstvo, da je dečko pri nekem celjskem obrtniku zmaknil vsoto deuana, a je bil pri tem zasa Čen. Dečka so izvlekli iz kopeli ter ga spravili v varno — kamerco. Trg Ljubno v gorenji S i vinski dolini d ni vodovod, ki je proracu-njen na 30 000 K in katerega is >edba se poveri tvrdki Greinitz v Gradcu, Podzemske jame v Savinsfei in Šaleški doli u i pu preiskoval po naročilu želez ničnega ministrstva A. Perko iz Ljubljane. Nesreća pri železnici. Pri zgradbi največjega mosta pri Tarski železnici v Stam^f jarku pri Gtračah na K roškem se je 1. aprila z delavci vred porušila lesena stavba pri predpripravni cesti za djvažaoje materijala k mostu. Dolga je bila okuli 40 m in visoka 15 do 20 m. Pri delu je bilo kakih 20 do 30 delavcev; eden je na mestu izdihnih, 10 jih je več ali manj ranjenih Grozno je bilo videti, kako so ležali delavci med deskami in tramovi. Delavci so vsi iz Spodnje Avstrije. Zabavni večer »Zvezde" na Dunaju bo v nedeljo, dne 5 t m. v prostorih „LehrerhaU3vereinu Lange-gasse 20. VIII. okr. Začetek točno ob 7. Vstop brezplačen. Nove slovansko banke v Trstu Tekom tega in začetkom prihodnjega leta ustanove v Trstu svoje podružnice nL;ubjanska kreditna nauka", „Živnosteuska banka pro čeoby a Moravu" ter „Hrvat&ki vje-rtsijsaa banka v Dubrovniku". Dose daj delujete v Trstu že 2 slovanski banki („Jadranska banka" in podružnica „Usiredni banka č spofitelen") ter 2 slovenska denarna zavoda „Hra-nilnica in p sojilnic»* ter „Trgovako-obitna zadruga". Žile si j i prerezal v Trstu 60- l^tDi preddelaveo v plinarni Josip Jurko in bil že mrtev, ko so ga našli. Avtomobilna zveza med Trstom in Reko. K* kor se poroča iz Ti sta, se v najkrajšem čhsu vpelje avtomobilna vožDJa med Trstom in Reko, ker so vsa preddela že končana. VožDJa bo trajala od Tr«ta do Reke samo dve uri Sprva se nabavijo trije veliki avtomobilni omui-busi, v katerih vsakem bo prostora za 14 do 16 oseb. Črta pojde tudi skozi Opatijo. Bogati avstrijski kapitalisti bodo fiaancirali podjetje. Vile nadvojvode Jožefa na Reki noče kupiti reška občina za pobuđeno ceno 1 200 000 K, pač pa se je sestavil meščanski odbor, ki jo bo kupil in priredil za dobrodelne namene. Podpisano je za nakup že 700 000 K. Prodaja vele posestev V rovi-tica in S atina. Poročali smo te d J, da sta veleposestvi Virovitica in S.a-tina na Hrvaškem prodani za 44 mi hjonov kron. Kakor se zdaj piše, na stvari ni prav nič resnice. Semenj. Dne 1. t m. je bilo na tedenski semenj prignanih 754 konj in volov, 136 krav in telet, skupaj 890 glav. Kupčija bi se bila jako živahno razvila zlasti pri konjih, ko bi ne bilo slabo vreme vse pokvarilo. „Društvena godba ljubljanska'1 koncertuje danes popoldne v kinematografu „Eiisnn", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5 , 6., 7., in 8. zvečer. „Društvena godba ljubljanska1' koncertuje jutri zvečer v hotelu „Južni ko J o d v o r" (A. Seidi). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Tujci v Ljubljani meseca marca. Meseca marca 1908 je prišlo v Ljubljano 3904 tujcev, torej 501 več kot prejšnji mesec in 16 več nego v istem mesecu lanskega leta. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 809, »Slon« 744, »Malic« 317, »Lloyd« 307, »Cesar avstrijski« 219, »Graj-žar« 182, »Ilirija« 164, »Južni kolodvor« 133, »Bavarski dvor« 129, ^Štrukelj« 105, v raznih drugih gostilnah in dovoljenih prenočiščih pa 805 tujcev. Pri tem pa niso všteti oni tujci, ki so stanovali v zasebnih stanovanjih pri svojih znancih in prijateljih. Nesreča. Včeraj dopoldne je prinesla Sletna šolska učenka Antonija Honigmanova kosilo svojemu redni-ku, delavcu Lemontu, kateri dela v Zupančičevi gramozni jami ob bolnici za silo. Ker Lcmonta slučajno ni bilo v jami, je deklica postavila košarico s kosilom k tam se nahajajoči šupi, potem pa se je šla igrat k tam stoječi tmgi za pesek, katera se je zvrnila nanjo in jo tako pritisnila, da je bila takoj mrtva. Policijska komisija je odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 11 Slovencev, nazaj je prišlo pa 41 Hrvatov. 13 Hrvatov je šlo iz Beljaka na Reko, 318 Lahov se je pa s posebnim vlakom odpeljalo v Budimpešto in na Dunaj. — Predvčerajšnjim je "slo v Ameriko 12 Hrvatov, 350 Hrvatov in 50 Slovencev je prišlo nazaj, 25 Hrvatov je šlo v Trbiž, 30 v Tržič, 500 Lahov se je odpeljalo pa v Budimpešto in Spodnjo Avstrijo. Izgubljene in najdene reči. Hlapec Ivan Kern je izgubil bankovec za 10 K, — Neka dama je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. — Ga. Marija F. je izgubila bankovec za 10 K. — G. Lavra K. je izgubila zlat ščipalnik. — Najdena je siva otroška čepica, koja se dobi na osrednji policijski stražnici. Drobni! novice. — Madžarski Wahrmund. Sedaj imajo tudi madžarski klerikalci svojo »versko« afero. Ministrski svetnik baron Barkoczv nem reč ni hotel vstati pri poročni ceremoniji, češ, da tega noben zakon ne ukazuje. Klerikalci sq napravili iz tega državno akcijo ter pridejo celo z interjMilacijo v parlament. — Bitka med policaji in demonstranti v Rimu. Soc. demokrat je in republikanci so na povratku od pogreba hoteli demonstrirati pred hišo ministrskega predsednika Giolittija. Pot jim je zastavilo 50 policajev. De-monstrantje so napadli policaje z opeko, nakar so policaji streljali. De-monstrantje so se razbegnili zapusti vši na mestu tri mrtve in več hudo ranjenih. — Korespondenca med nemškim cesarjem in lordom Tweedmouthom, ki jo je priobčila revija »Miirz«, je bila izmišljena za 1. april. — Ljubosumna tašča. V Buda-pešti je krojač Svres odslovil svojo ženo ter je pričel ljubavno razmerje s avojo taščo. Ko se je tašče naveličal, hotel je zopet vzeti ženo nazaj, vsled česar je postala tašča skrajno ljubosumna, da ga je v spanju ustrelila, nato pa si pognala kroglo v srce. Telefonska m brzojavna poročila., Poslanska zbornica. Dunaj, 3. aprila. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o nujnem predlogu poslanca Pogačnika glede zvišanja rekrutnega kontingenta. Prvi je govoril socijalni demokrat Daszinski, ki je v dolgem, duhovitem govoru pobijal zahteve vlade po povišanju rekrutnega kontingenta. Med njegovim govorom je poljski poslanec Pastor, ki je stal v bližini govornika, omedlel in se zgrudil na tla. Zdravniki so mu takoj prihiteli na pomoč, a trajalo jo precej časa, preden se je toliko zavedel, da so ga mogli prenesti iz zbornice v neko stransko dvorano. Daszinske-gn izvajanja je pobijal krščanski so-cijalec Bielohlauek. Seja še traja, prihodnja seja bo jutri. Konferenca ČVhov z justičnim ministrom. Dunaj, 3. aprila. Danes popoldne ob 3. imajo češki poslanci posvetovanje s pravosodnim ministrom dr. Kleinom. Nemški cesar na Dunaju. Dunaj, 3. aprila. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da pride cesar Viljem z nemškimi potentati meseca julija na Dunaj, da čestita osebno cesarju k šest desetletnic i njegovega vladanja. Železni carski shod v Trstu. Trst, 3. aprila. Železničarskega shoda se je udeležilo okoli 1000 oseb. Med zborovanjem je prišlo v dvorano okoli 200 narodnih delavcev; posledica tega je bila, da je prišlo do takega konflikta med narodnimi in socijalnodemokratskimi delavci, da so morali shod zaključiti. Slovenci so na to odšli v »Narodni dom«. Sledili so jim socijalisti. Pred »Narodnim domom« je prišlo med obema strankama do spopada. Policija je intervenirala ter razdružila prepirajoče. Socijalisti so na to odšli v društveni dom, kjer so ime| shod, ki se ga je udeležilo okoli 500 delavcev. Sprejela se je resolucija, da prično železničarji takoj s pasivno resistenco, ako železniška uprava ne ugodi njihovim zahtevam. Srbsko - bolgarski sporazum. Solun, 3. aprila. Srbske in bolgarske ustaške čete v skopljanskem vilajetu so sklenile med sabo premirje. Nadejati se je, da bo temu premirju sledil popoln sporazum, ki bo enkrat za vselej končal medsebojno klanj o. Knez Karagjorgjevic umrl. Pariz, 3. aprila. V Versaillesu je umrl knez Božidar Karagjorgjevic, bližnji sorodnik srbskega kralja Petra. 1 Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska« Meseca marca 1908 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1107 strank 540 290 K 80 v, 899 strank pa dvignilo 543 215 K 24 v. V I. četrtletju 1908 se je dovolilo 73 prosilcem hi po tečnih in občinskih posojil za 443 200 K, a 7 prošenj za skupni znesek 49 800 K se je odklonilo zaradi nezadostnega pokritja. — Ljubljanska kreditna banka. Meseca marca t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložno knjižice in na tekoči račun 1,815.203 K 51 v, vzdignilo pa 1,587.192 K 92 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem marca t. 1. 8,962.901 K 77 v. — Obrtao pomožno društvo V Ljubljani je imelo meseca marca 177.569 K 57 v denarnega prometa, in sicer je bilo dohodkov 93.125 K 19 v, stroškov pa 88.927 K 64 v Končno stan e meničnih posojil znaša 365 898 K 10 v, stanje hranilnih vlog pa 260 455 K 41 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. marca 1908. Aktiva: Gotovina 42 590 K 28 v, naložen denar 1 855 409 K 42 v, posojila 10,517 724 K 37 v, vrednostne listine 363.300 K v, zadružni dom 203 584 K 92 v, zadružni hiši 261.185 K 49 v, zadružno zemljišče 109 253 K 50 v, inventar 7592 K 20 v, prehodni zneski 6412 K 18 v, zaostale obresti 1 jan. 1908 104 907 K 57 v. Pasiva: Deleži 26.306 K, hranilne vloge 13,164 046 kron 58 v, rezervna zaklada 188.818 kron 31 v, pokojninski zaklad 21.343 kron 19 v, predplaČane obresti 1. januarja 1908 31 513 K 59 v. Upravno premoženje 13,471.959 K 93 v. Denarni promet 15,734.298 K 27 v. Poslano-*) Napredni gorenjski akademiki bo oznanili v nekaterih slovenskih listih, da snujejo prosvetno dijaško društvo za Gorenjsko. Ker se ta zadeva tiče — če ne direktno, pa vsaj indirektno — tudi »Prosvete«, snio-tramo za svojo dolžnost spregovoriti o nji par besed. Gre se tu v prvi vrsti za vprašanje, zakaj »Prosvcta« ne sprejema neradikalcev — to se ji je očitalo že večkrat prikrito in neprikrito. K temu njenemu stališču .^o peljali »Prosveto« ne teoretični, temveč praktični razlogi. Mi vidimo, da ona slovenska dijaška društva kaj slabo uspevajo, v katerih ne vlada med člani soglasje: Malenkostni prepiri so tam na dnevnem redu in s tein trpi društveno delovanje. Nasprotno vidimo lepe uspehe »Prosvete« in njenih podružnic, uspehe, ki imamo zanje zahvaliti ne v zadnji vrsti popolno soglasnost društ.., ki izključuje škodljive notranje razpore. Ti uspehi so nam porok, da stoji »Presveta« na dobrem stališču, in nedopusten se nam zdi vsak poskus v tem oziru ž njo kaj eksperimentirati; kaj takega bi moralo društvo pač predrago plačati. Sicer pa nič ne škodi, če ustanovi napredno neradikalno dijaštvo tudi kako lastno fer. organizacijo z ljudsko - izobraževalnim programom — tem več se bo delalo, in zdrava ter stvarna konkurenca med našimi prosvetnimi društvi na tem polju bo le koristila stvari.»Pro-Rveta« zato pozdravlja ustanovitev nove ljudsko - izobraževalne organizacije naprednega neradikalnega di-jaštva na Gorenjskem, vidi v nji novo sobojevnico proti neizbraženosti in nevednosti našega ljudstva. Iz re-čenega pa je tudi jasno, da ne more »Prosveta« odstopiti od svoje davne namere, ki se prav zdaj bliža svojemu uresničenju, od ustanovitve svoje podružnice na Gorenjskem — za to par ne najde nikjer nobenega razloga — tt*r poživlja gorenjske na-rodno-radikalne akademike, da pri-glase svoj vstop v podružnico. Trdno smo uverjeni, da bosta obe organizaciji delovali v s poredno, roko v roki in da bo njiju plemenita konkurenca na ljudsko - izobraževalnem polju rodila mnogo dobrega sadu. V Ljubljani, 1. aprila 1908. Odbor »Prosvete«. • Za vsebino tega spisa Je uredništva odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Dragocen recept ki služi za izdelovanje čudovitega sredstva za ohranjenje zob, je iznašel leta 1373 Pr. Boursand in ga hrani sedaj bened ktinska opatija v Soulacu, ki skrbi za to, da to zapuščino še nadalje obrača človeštvu v korist. Sredstva za ohranjenje zob, n. pr. benediktinska zobna voda, benediktinska pasta za zobe In benediktinski zobni prašek uživajo nedotakljiv svetovni sloves; vkljub vsem naporom konkurence in neštetih ponaredb ni visokostojeČa vrednost benedtktiksklh preparatov nikdar mogla biti zatemnjena. To so zaradi njih eminentno antiseptičnih lastnosti edini uspešni pomočkl za ohranitev lepih in zdravih zob. Benediktinska ustna voda — zobna pasta in zobni prašek se dobiva samo v originalnih zavojih v parfumerijah, droge-rijah in lekarnicah. Pred ponaredbaml ee> resno svari. 1185—1 Se dc&i povsod f neobhodno potrebno zobna Creme zaržuje zobe cisie, bete in zdrave. Zahvala. Neimenovana gospoda sta darovala v ■edeljo, dne 29. marca t. 1. za prvi kamen ljudske šole v Gradacu 10 kron. Darovalcem izreka županstvo Gradac srčno zahvalo. Slazelle, župan. Umrli so v Ljubljani. Dne 29. marca: Leopolda Muller, železn uslužbenca hči, 5 mes. Velike čolnarske ul. 12. Ecclampsie infant- — Mihael Pajsar, bivši krojač, 71 let, Japljeve ulice 2. Dne 30. marca: Marija Punčuh, kramar-jeva hči, 6 mes., Privoz 8. V hiralnici: Dne 29. marca: Matija Rupar, delavec, 37 let. — Elizabeta Mekinda, čuvajeva žena, 62 let Dne 30. marca: Uršula Janežič. gostija, 82 let V 4 m t « i n I baloiel: Dne 2S. marca: Martin Premk, mlinar, 19 let — Lovro Podboj, delavec, 79 let MetEoroiosično porodio, •iiix» rad morjem žCtv Srednji aračm U*k 78o It mm m "C o. •e Čas opazo Tanja Stauje baro metra v mm a « ® b ^ 5 Vetrovi Nebo 2. 9. zv. 7371 i 50 p. m. szh. jasno 3. 7. zj. 7391 1 —13 brezvetr. . w 2. pop. 737*6 1 l*l| slab jug pol obl. Srednja včerajšnja temperatura 39 mm, norm. 7 1 mm Padavina v 24 urah 0 0 mm0. Zahvala. 1173 Povodom smrti mojega soproga Ulijemo Polako inženerja v Tržiču izražena sočuvstva in častno spremstvo pri pogrebu so mi v veliko tolažbo in izražam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno slav. občinskemu odboru, čast. gjj. duhovnikom, društvom in deputacijam ter pevcem najtoplejšo in presrčno zahvalo. V Tržiču, dne 1. aprila 1908. Pavla Pclak. Naprodaj je kobila T z žrebelom 1 pri L. Brelih v Podmetan, Goriško, Sprejme se takoj kroj. pomočnik 1178—1 ▼ trajno delo- MARTIN BIZJAK krojaški mojster, Kolodvorske nI. št. 35 v Ljubljani. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 3 gld. Vsled ugodnega ogromnega nakm>a ae odda za to nizko ceno: par moških in par ienskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše obhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Val 4 pari name S gld. Za naročitev zadostnje dolgost. 1187 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoce rad zamnniam Bl,JnZDl KOMTOr. Jutri, v soboto, 4. aprila velik KONCERT popolna ljubljanske Društvene godbe. Začetek ob 8. i jeter. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča Am SHDEL 1195 hotelir. tt III Hutter & Schrantz d. d. ■j1—'j'—^nimiiimmiii y^ Dunaj Mariahilf in Praga-Bubna. * * * 1 78— l _ OGRAJE, PLOTOVI ZA PARKE ZA DIVJAČINO, BODEČA MCA. ŽIČASTI MODROCI, ŽELEZNI PO-STELJIMAKI. ^mm ■*• PRORAČUNI ZASTONJ. ftišnik ki je vešč vrtnarstva ali pa je koči-jaž, oženjen in brez otrok, ao Sprejme takoj. i'86—i Kje, pove uprav. nS!ov. Naroda". Več mizarjev in čevljarjev sprejme takoj Fr tnlderilč« Sap-Jane, Istra. 1171—1 Išče so za takojšnji nastop trg. pomočnik ▼ trgovino 1 mešanim blagom. Prednost imajo t sti, ki se spoznajo pri nsojn. Plača po dogovoru. 1162—1 Tvrdka Ivan Stockl Stari trg pri Rakeku. D bro Idoča stara Specerij. trsouino, prodajo žsanja in vino t« trafiba nasproti velike cerkve na glavni oe>ti v obljudenem kraju (zdravilišče) se zaradi rodbinskih razmer pod po voljnimi pogoji takoj proda. Letni promet 70 - 80 000 kron. 1166—1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". ■ 1 dobro izurjen v trgovini z mešanim blagem kakor tudi učenec ae sprejmeta takoj pod ugodnimi pogoji. LEOPOLD LAVŠ 1155 v Tržiču na Gorenjskem. 2 Krasne BLUZE 18 največja izbera ¥ svili in drugem :-: rt odnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, peri o In otročje oblekce priporoča po najnliiih cenah M. KRISTOFIČ por Bučar STARI TBfi it 28. Najboljše srajce belo ln barvaste, za gospode i so s znamko „labud" —— .". Izdelano v lastni Šivalnici. /• Priporoča jih 934—8 Anton Šare Sv. Petra cesta št. 8 v Ljubljani. Senzacionalna iznajdba! Edina prodala norega, ▼ vseh državah patentovanega obratnega motorja, ki se lahko povsodi z vodovodno močjo spravi v obrat, oena na drobno 50 K, neutrpljivo za vsakega obrtnika in vsako hišo se za Kranjsko odda samo solventni firmi v ijumjoni. Z zastopnikom se lahko govori do sobote ln nedelje v hotelu „prl Slonu", soba št 8 od 10—12 nre in od 2—4. ure. 1193 s Samo do 18. aprila t. t. v z prodaja.. Jfajt oveJSa ta najfinejša konfekcija u damo, gospode, deklice« dečke In otroke ae prodaja Čudovito cene. »Angleško skladišče oblek", 0. Bernatovic v Lj u Dijani, Mestni trg štev. 5. s to Sv. Petra cesta štev. 8 Ljubljana. Jure 984-4 Poziv. Dotični, ki ima v zastavi potne torbo (Reisetasche) z važnimi vzoroi od M. Mar kiča, ae najvljudneje poživlja, da jo odda proti odškodnini v trgovini Avg Benigarja v Selen-burgovih ulicab ste v 3. 1147-2 ^ w v m Postelino perle is pl oprano in osnaženo 7.KJ od 45 kr. naprej 182—H prodala C. I. Hamann v tjubljani. Spretno Kontomtinjo sprejme takoj tvrdka Pregrad * Ćernetić v Gorici. 1170—1 4 prepeličarje po 2 meseca stara, nemške pasme, kratkodlake, preda 3 GROM, Rudolfovo. 1132 3 Šivilje se takoj sprejmejo pri T. Pcgač nlk, Pred skotijo št 21, II. sad* stropje. Sijajna Eksistenco Licenca, odroma edina prodaja senzacijonalne epohalne novosti varnostna ključ al niča »Detektiv se proda za Ljubljano, ozlr. za vse Kranjsko. — Samo ponudniki, ki razpolagajo z 2000 S kapitala, zvedo vse podrobneje v soboto ln v nedeljo od 10.—12. dopoldne ln od 2.—0. popoldne v hotelu pri „Slonu11 Soba št. 15 116& Spreten prodojnlec manoiaktnrist, zmožen slovenščine in nemščine, porabijiv za potovanje, dobi stalnega mesta. — Ponudbe pod „Verkanler" na anon-1 čno ekspedicijo Kienreich v Gradcn. 1164 V 1128—1 1V(eeterne jrajec za ge^pode SPodnje hlače, spolne srajce, ovratnici, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice, kravate, gumbe. yeone rute vedno v največji izbiri prj p. W(ogdić, Ljabljono, prejrerncuc aliec jrteu. £. Štev. 11.219. 1117-2 Radi oddaje steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih in vodovodnih inštalacijskih del ter dobave žalozij oziroma solnčnih plaht za novo iupnisče pri Sv. Jakoba t Ljubljani se raspisuje na dan 6. aprila 1907 ob 10. dopoldne pri mestnem magistratu ljubljanskem javna pismena ponudbenska razprava. Kolkovane ter s 5% podlagi ponujanih skupnih vsot določenim vadijem opremljene ponudbe, v katerih je navesti enotne oene ter skupne vsote v številkah in besedah, je izročiti zapečatene do določenega časa v pisarni stavbnega urada, kjer so tudi vsi zadevni proračuni, pogoji in drugi dražbenski pripomočki v navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakemu na vpogled Na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale dražbensbim pogojem, potem na take, ki bi se glasile pogojno ali pa bi bile vložene prekasno ali naknadno, se ne bode oziralo. JVtestni magistrat ljubljanski dne 24. marca 1908. Opozarjam da sem v s^oji parni pralnici in svetlolikalnici uvedel popolno nov sistem, prevzame je neoprano perilo in je izdeluje kakor bi bilo novo. — Prevzemajo je srajce, ovratniki, bluze, pastori in tudi drugo fino perilo. Za točno in najboljšo postrežbo jamčim ter prosim ja mnogobrojno udeležbo rt j^nton Sarc Svetlolikalnica, kolodvorske ulice št- 8. Cospicam se daje v svetlolikanju pouk- Vajenke se sprejmejo. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Biito Pustoslemiek. in tisk .Narodno tiskarne" QB 63 44