AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 306
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 29TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Cerkev v boju proti komunistom, nikakor ne podpira fašistov, je izjavil odgovoren cerkveni znanstvenik
New York, 28. decembra. Zna- razširilo po svetu in ki pravi:
meniti jezuit Ref. Wilfrid Par-
"pridružite se komunizmu proti
sons, profesor zgodovine na • fašizmu, da rešite demokracijo,"
Georgetown univerzi v Washing-tonu, je imel včeraj značilen govor, ko je zavračal trditve komunistov, ki pravijo, da katoliška cerkev v svojem boju proti rdečim elementom podpira proti-de-mokratične fašiste.
Rev. Parsons je povdarjal, da so te obdolžitve izvite iz trte od strani levičarjev, ki skušajo zaplesti Zedinjene države v bodočo evropsko vojno. Ti krogi bi radi, da bi Zedinjene države podpirale popularno fronto v Franciji napram Nemčiji, pod pretvezo takozvane demokracije.
"Edina dežela, ki bo profitira-'a od take politike," je nadaljeval Rev. Parsons, "je Rusija. In Prijatelji Rusije tvorijo danes v Ameriki ono skupino, ki bi rada pahnila Zedinjene države v no.
7000 delavcev pri Fisher Body Co.
je zaštrajkalo. Slovenci prizadeti
2,900 tujezemcev v Ameriki je dobilo novo upanje glede deportacije. Vlada -dovolila direktni apel na kongres
Nepričakovano je nastal včeraj popoldne v največji cleve-landski tovarni, The Fisher Body Co., kjer je zaposlenih do en ti-' soč Slovencev, štrajk, Delavci,
, , .. . , .	. v. 'ki bi imeli iti ob 1. uri popoldne
demokracije kot 10 pozna tasi- ,	,	... .
j	ju i^/.urt i domov, so enostavno se vsedli in
je absolutno napačno. Rusija ni bila in ni danes niti zdaleka ka-j ka demokratična država. Ko-1 munizem pozna enako drobtino
zem. Ne gre se za komunizem;
vztrajali na svojih mestih.
ali fašizem, pač pa se gre med demokracijo in med raznimi —1 Glavni vzrok štrajka je, gla-izmi, ki najbolj ogrožajo demo- som izjave linijskih uradnikov, krači j o.	ker je kompanija odslovila ne-
resnica je, da je bil fašizem kaj delavcev. Kot trdi kompa-ustvarjen kot reakcija proti ko- nija, jih je odslovila, ker v doti
munizmu, toda trditve, da so katoličani za fašizem, so absolutno napačne. Ker mi sovražimo komunizem bolj kot fašizem, to še ne pomeni, da nam fašizem ugaja.
"Resnica je, da če ne bi bilo, komunizma, bi tudi fašizma ne; imeli. Fašizem prihaja
ob-;
voj- vršje le v onih deželah, j stoji nevarnost, da se "Pozabiti ne smemo, da ima j komunizem. Mi kot ameriški dr-
enih oddelkih ni bilo dovolj dela.
Unijski uradniki pa trdijo, da so bili dotični odslovi,jeni, ker so i se odlikovali v unijskem gibanju. Včeraj bi imelo tozadevno priti med generalnim ravnateljem Mr. Scafom in med linijskimi zastopniki do pogajanj, toda na PO-jaia mesto pogajanja je naenkrat
7,000 delavcev
linijskimi voditelji in ravnateljem tovarne bi moralo priti do obravnave ob 11. uri. Ravnatelj Scale je pa naznanil predsedniku unije naj prestavi sestanek na 2:30 popoldne, čemur je Spi-
kJer uu"; nastal štrajk m razpaae je bilo ob deJo
r, ..	. . iv .	. . ; Piketi so bili takoj razpostav
Francija socialističnega mini- zavijam moramo posvetit, svoje j ljeni ()kolj rnft> stotine de
sterskega predsednika, zlasti ne [moči miru m demokraciji. ; '	_
smemo pozabiti, da je Francija' "Katoličan se ne more nikdar!p	, ,	.v
pravkar sklenila prijateljsko po- zmotiti, kadar deluje za mir in! fcvropa za enkrat ne priča godbo z Rusijo glede bodoče voj- demokracijo. Popularna fronta j	kuje VOjne
lavcev se nahaja v ogromni tovarni. Igrajo karte in se šalijo, dočim jim tovariši od zunaj prinašajo živež in druge potrebščine.
Ena stranka, čaka druge, da "začne." Louis Spisa k, ki je predsednik unije avtomobilskih delavcev pri Ffeher Body Co., je včeraj izjavil, da je pri volji pogajati se s kom,panijo, ako bo tozadevno poklican.
Generalni ravnatelj Scafe je pa od svoje strani izjavil: "Ako se želimo sporazumeti nam mora nekdo pomagati. Ako me Spisak pokliče, tedaj bom drage volje obravnaval z njim. Na vsak način pa še morajo ljudje vrniti na delo."
župan Burton je včeraj povedal, da ne bo posredoval, razven, če ga obe stranki pooblastiti k! če se temu. Dosedaj ni dobil še nobe- Scafc nega poziva za posredovanje.
Štrajk se je začel kmalu po 12. uri včeraj popoldne. Med z veseljem začel s pogajanji.
Na Ellis Islandu in v raznih zaporih ali pa pod visoko varščino kje drugje se nahaja danes v Ameriki 2,900 tujezemcev, ki so dospeli sem nepostavnim 'potom ali pa so bili radi kakega
drugega pregrtiška obsojeni v sak ugodil.	] deportacijo.
Delavci so pa zaštrajkali že ob Delavski oddelek 1. uri popoldne, ne da bi dovoljenje od unije, toda je izjavila, da bo podpirala j leti. Toda de lav-k i oddelek vla-štrajk.	de je znal tako spretno ogibati se
Unija je že pred enim tednom; uradnemu šimel.jnu, da je ome-stavila kompaniji sledeče zahte- njenih 2,900 tujezemcev še cla-
ameriške
imeli j vlade bi moral večino teh oseb unija, deportirati že pred slcorc tremi
nes v
Ameriki.
Meseca novembra je potekel zadnji rok, ko bi morali nepo-
ljenje z mnogimi teh nesrečnikov, katerih večina so sicer dobri ljudje.
Kadar je kdo deportiran na odredbo sodnlje ni nobene oblasti v Zedinjenih državah, ki bi smela preklicati to odredbo. Edino kongres lahko dovoli v izjemnem slučaju preklic depor-tacije, dočim lahko pomilosti vse druge kršilce postave.
Naselniške oblasti so sedaj po navodilu generalnega naselniške-ga komisarja MacCormacka svetovale osebam, ki naj so deportirane, da se obrnejo s prošnjo na kongres, ki naj v njih slučajih prekliče deportiranje.
Ako kongres to naredi, tedaj
ne. Ako pride jutri do vojne se pa nas namerava treščiti v voj-bo to zgodilo radi nesporazumov no in pozneje izročiti svet v na-in prepirov med Nemčijo in Ru- ročje komunizma. Tozadevno sijo. delujejo vsi komunisti v Špani-"Geslo, ki se je zadnje čase ji, Franciji in Zed. državah. --o-
Proti oblasti sodnikov
Washington, 28. decembra.— Mnogo kongresmanov je mnenja, da je prišel čas, ko bo treba zmanjšati oblast, ki jo sedaj izvajajo zvezni sodniki in to mnogokrat v škodo ameriškega naroda. Zlasti pa nameravajo v kongresu začeti z gibanjem, da se okrne preobširna oblast, ki jo danes izvršuje najvišja sodnija dežele. To se pa ne more drugače zgoditi, kot če kongres sprejme tozadevni amendment k ustavi in je pozneje dotični dodatek ali amendment odobren od treh četrtin držav. Kongres samo čaka, kaj bo najvišja odni-ja odredila glede Wagner delavske postave in glede starostne pokojnine, in potem se bo začel ples.
-o-
Nove uradnice
Italija se umika iz španske civilne vojne
Rim, 29. decembra. — Laška vlada je odredila, da se ne sme več pošiljati "prostovoljcev" v pomoč nacionalistom na španski fronti pred Madridom. Italija pričakuje, da pride v kratkem do tozadevnega sporazuma med velesilami, tako da ne bodo niti socialisti niti rebeli dobivali nobene pomoči več iz tu-jezemstva. šest italijanskih bojnih ladij, ki so se doslej nahajale v španskih vodah, se je napotilo proti domovini. Ni sicer še gotovo, toda pričakuje se, da bo tudi Hitler še pred novim letom ustavil nadaljno rekrutira-nje za Španijo. Evropske velesile so odločene, da naj Španci sami med seboj nadaljujejo in zaključijo civilno vojno. -o-
London, 28. decembra. Nemirna Evropa v letu 1937 najbrže ne bo šla v vojno, dasiravno baš sedaj pretijo novi zapletljaji za-; radi španske civilne vojne. Po-| litični poznavalci položaja soj mnenja, da Evropa nikakor ne more začeti splošne vojne, vsaj v letu 1937 ne. Glavna povzročiteljica vojne bi bila Nemčija, tpda Hitler si bo trikrat premislil, predno bi nastopil proti veliki in močni zvezi, med Anglijo, Rusijo in Francijo. Hitler se v tem slučaju nima zanesti na nobenega drugega kot na nezanesljive Italijane in oddaljene Japonce. Poleg tega pa niti Italija niti Japonska nista pripravljeni za vojno, ki bi zahtevala silne žrtve. Evropa bo v letu 1937 začasno ohranila mir.
članice podružnice št. 25 SžZ so izvolile sledeči odbor za leto 1937: predsednica Frances Po-nikvar, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Oto-ničar, 1110 E. 66th St., blagaj-ničarka Dorothy Sterniša, zapis-nikarica Josephine Perpar, re-diteljica Pavlina žigman. Nadzornice: Jennie Stanovnik, Mary Skuly, Mary Marinko. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Jennie Luzar, Mary Levee, Julia Tomšič. Zastopnici za Jugoslov. kulturni vrt: — Frances Ponikvar in Margaret Tomazin. .
Sodnik in prosekutor
Neka ženska je bila aretirana v Clevelandu radi neprevidne avto vožnje. Preteklo soboto bi ženska morala priti na sodni j o pred sodnika Joseph H. Silber-ta. Toda ženske ni bilo. Sod nik je vpeljal preiskavo. Dognalo se je, da je bila vsa zadeva "pofiksana" v uradu mestnega prosekutorja. To je razjarilo
Tepeni fant
Preteklo soboto ob 6.30 zvečer so prišli trije mladi roparji v peka H jo na 4602 St. Clair Ave. Navzoči pek je začel kričati, nakar so fantje pobegnili, ne da bi kaj odnesli. Obveščena je bila policija. Na nekem praznem lotu na 55. cesti v bližini Superior Ave., je policija okoli 7. ure zvečer prijela 17 let starega Ed-wavda Oaltena, ki stanuje na 1263 E. 58th St. Policista Burns in Launders sta pograbila fanta in ga odpeljala na policijsko postajo. Tu je bil tako strahovito tepen od policije, da se mu je kri vlila pri ustih. Potem, ko so ga
700 mrtvih!
Chicago, 28. dec. Božična sezona je bila za skoro 700 Amerikancev sezona smrti glasom poročil iz raznih držav. Kot navadno so tudi to pot avtomobili doprinesli svoj dobršen delež pri u bi j a n j u. Human j ko t 505 oseb je bilo ubitih od avtomobilov od božiča do zadnje nedelje. Ostali so se ponesrečili, ko so se kopali, v zrakoplovih, v gorečih hišah, v tepežih in radi obupanja. Trinajst oseb je bilo ubitih v Ken-tuckyu, kjer se je neka mladinska "ganga" sprla med seboj in začela stre-l jati. Največ n e s r eč ni h smrtnih slučajev ima zaznamovati država Illinois, namreč 43, potem pride Michigan z 38 smrtnimi slučaji in na tretjem mestu je država Ohio, kjer je bilo v božični sezoni 34
oseb ubitih.
-.o-
ve: Zopetna namestitev linijskih delavcev, ki so bili odpuščeni od dela. Znižanje delovnih ur na 30 ur na teden, da ne bo treba od-slavljati delavcev. Dvojna plača ob nedeljah in praznikih.
Ravnatelj Scafe je izjavil, daj
se ne bo pogajal z unijo, razven j
delavci vrnejo na delo.
je obvestil predsednika
unije Spisaka, da če pripravil ,	, . , .. ., , , . , . , . , ,.
,. . ,	. j, , , že zdavne ne bi bilo nikogar teh do tako zavlekli postopanje v
1)udi, da se vrnejo na delo, da bo .	!i	i ■ • i r
tujezemcev v dežeh. Roosevelto-1 kongresu, da dotični preklic no
va administracija pa ima usmi-bo mogel priti na vrsto.
---o---
stavno v Ameriki bivajoči tuje- ostane skoro 2,900 tujezemcev v zemci biti deportirani. A delav- j deželi in bodo rešeni deportaci-ski oddelek vlade si je izmislil j je. Tocla, razen če ne bo silnega ; zopet novo potezo, nekaj, kar sej pritiska od zgorej, je težko ver-i prej tozadevno še nikdar ni zgo dilo.
Ako bi bil Hoover predsednik'tivistov, ki so že izjavili, da bo-
lj etno, da bi kongres to storil, ker je v njem nekaj zagrizenih na-
Španija zaostala 10 let radi vojne
Pariz, 28. decembra, španska civilna vojna je povzročila, da je .nemiruto Španija zaostala; Madrid, 28: decembra. — za 50 do 100 let v svojem go- cionalistične čete so včera
Uporniki so dospeli v Madrid, toda so bili po hudem boju vrženi iz glavnega mesta
Na-do-
?pOfJcrstvu. Španija je danes v j spele v Madrid, kjer so se pa na-
finančnfh, poljedelskih in industrijskih ruševinah. Zgrajena
hajale samo pol ure, ko, so bile napadene od vladnih vojakov, ki
.....I policisti tepli štiri ure, ne da bi|
sodnika. Poklicati je dal glav-;'	. 1 ,10TV,0,r
, . . -n, t j i tant priznal nameravani i nega prosekutorja Freya, kate- . 1
<£25 oo'ga izpustili in
rega je obsodil v globo	,	i§la sedaj na dan m
radi razzaljenja sodnije, kar je	' » yelik škandal. Fantje preostalim
prosekutor pod protestom pla
rop, so mu dali celo 15c.
Smrtna kosa
Sinoči je preminul Martin Po-tisek, star 52 let, doma iz vasi Dolga Njiva, fara št. Lovrenc. V Ameriki se je nahajal 34 let. Tu zapušča žalujočo soprogo Frances, hčer Vido, poročeno! Pečjak in Angelo, sina Martina in Josepha, bratranca Val. Ko-mina in sestrično Rosie Stare. Pogreb pokojnega se vrši v sredo ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na 5137 Miller Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Pokojni je bil član društva Slava št. 173 SNPJ. Bodi mu rahla ameriška zemlja. Naše globoko so-
bo morala biti skoro popolnoma SQ po ,iln0 krvavem boju konč-znova, predno dobi sploh kakšen k vrgU nacjonaliste iz ugled in pomen v svetu. Deže- mesta la se nahaja v kaosu in obupu.' Najmanj 100,000 oseb je bilo enostavne poklanih od obeh bo-jujočih se strank. Eni kot drugi so počenjali grozodejstva v stiski civilne vojne, časopisje je skoro izginilo, mali trgovec je uničen, tovarne morajo biti zno-: va postavljene, žeplenk ni, ci-j gatere izginjajo, premog je kot zlato in nevarnost preti, da sej vseli strahovita influenca v de- j želo.
-o---
Ubit o ti kare
V nedeljo večer je bil povožen od ulične kare rojak Štefan Vikovich, star 47 let, oče sedmih otrok. Nesreča se je pripetila
se morali umakniti.
Toda vladna junta je v naglici pritegnila vojaštvo z drugih front in jih s truki in avtomobili prepeljala na fronto v bližini nekdanje kralj e\\e i palače, glavne-, Tekom dveh ur so bili naciona-i listi prisiljeni umakniti se.
Stotine vojakov je pri tem Hendaye, Francija, 28. dec. padlo na obeh straneh. Naci- šest nemških vojnih ladij se je onalistične čete so prekoračile pojavilo v španskih vodah. Ob Minzanares reko, podpirane po'istem času je angleška vlada silnem topniškem ognju v ozad-; sporočila, da bo preselila svoje ju. Socialistični brambovei Ma- j poslaništvo iz Madrida v Valen-drida niso bili pripravljeni in so cijo.
Jr
Sin bogatega zdravnika ugrabljen
Tacoma, Wash., 28. decembra. Včeraj popoldne, ko se je nahajal na verandi 10-letni Charles Mattson, ^n bogatega zdravnika v Tacomi, je prišel na verando neki tujec, ki je z revolverjem v roki ustrahoval štiri otro-ob 9. uri zvečer na Superior j ke na verandi, potem pa pogra-Ave., v bližini 30. ceste. Pokoj-; bil najmlajšega in ga odnesel s ni j-e bil doma iz vasi Turnišče, ] seboj. Policija je bila takoj ob-fara Dolenja Landova, Prek-! veščena. Zločinec je pustil na m ur je. V Ameriki je bival nad verandi pismo, v katerem zahte-30 let. Po poklicu je bil krojač, i va $18,000 za vrnitev ugrabi j e-V domovini zapušča sestro Ano! nega sina.
Kovačevič, tukaj pa soprogo Ag-,	--f1—--
nes, sinove Joseph, John in šte-	Žalostna vest
fan' ter štiri hčere: Helen, Ve- Mr. Ant. Drečnik, 6614 Bliss ronika, Mary in Rose. Starost; Ave., je prejel pismo iz stare otrok je od 9 do 23 let. Druži- domovine, da mu je 6. decem-na stanuje na 1545 E. 31st St. j bra umrl sin Adolf v vasi Zakot, Pogreb, katerega ima v oskrbi okolica Brežice, v starosti 17 Grdinov pogrebni zavod, se vr- let. Pokojni je bil rojen v Cle-ši v četrtek ob 9. uri zjutraj v velandu, kjer zapušča žalujoče-cerkev sv. Pavla na 40. cesti iz;ga očeta in sestro Tillie, v stari
"Baragov daj
. K i prihaja iz dobre družine in je \ ca , a sele potem, ko se je naha-L	^ Technica,
j al par ur v zaporu. Zadeva bo | .
[dvignila še mnogo prahu v me-
Brezposelna akcija
Ker se seja Jugoslov. sekcije j ^ za brezposelno zavarovanje zad-'' ' Qdbor dmgtva Zvon nji petek radi praznika m vr-. 0dborniki društva VZvon" za šila, se sklicuje sejo za sredo 30. leto 19g7 SQ sledeči. predsednik decembra. Vršila se bo v S. N. Andre^ Režin> podpredsednik Domu v dvorani št. 2. Pričetek j h Blatoik,< tajnik gilves-ob 8. zvečer. Vsi so pozvani, tgr pavUn 37U E 77th st-> da se udeležijo. — L. Zorko.
Bolna na domu
Mrs. Uršula Rakar, 1067 E. 69th St., je obolela za pljučnico. Prijateljice jo lahko obiščejo.
blagajnik Joseph Plut, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki : Frank Kokotec, Anton Erjavec, Domen Blatnik. Zdravnika dr. Anton Perko in dr. Folin.
šole.
Councilman John Novak iz 23. varde, je sinoči predlagal v mestni zbornici, da se vsa zadeva natančno preišče. Njegov predlog je bil enoglasno sprejet.
Četrta obletnica
Danes se je v spomin četrte obletnice pokojnega John Rus-sa darovala v cerkvi sv. Vida maša zadušnica. (Op, uredništva: Za včerajšnjo izdajo smo dobili notico prepozno).
Zaroka
Na božični dan sta se zaročila Miss Emilia Baučer, hčerka Mr. in Mrs. Ernest Baučer iz Paines-ville, Ohio, in Victor Opaskar. sin družine Victor in Agnes Opaskar, 6729 Bayliss Ave. Iskrene čestitke!
Zadušnica
V sredo 30. decembra se bo v cerkvi sv. Vida brala sv. maša za pokojnim Frank Mrharjem (Lindy). Prijatelji ranjkega so prijazno prožen i, da se udeležijo.
hiše žalosti, potem pa na Calva- j domovini mater in sestro Albi-ry pokopališče. Prizadeti dru- no. želja pokojnika je bila vrzi ni izrekajmo globoko Bodi pokojniku večni mil
Novi uradniki	j žala načrte. Lahka na,.
jugoslovanska zdmlj a!
144 SSPZ je izvolilo za leto 1937 j 53 minut v Buffalo sledeči odbor: predsednik Peter Rekordno vožnjo je naredil Segulin, podpredsednik Joseph zrakoplov American Airlines Roleh, tajnik in blagajnik Gas-1 med Clevelandom in Buffalo, per Segulin, 10709 Prince Ave.'
Odbor Jugosloy" kulturnega vrta sporoča .ja>mosti, da je najel dan 25. n/lja, 1937, Puritas Springs Mrfk, kjer se V>o vršila slavnosj^za "Baragov" dan. — Enaka slavnost bi se imela vršiti že v letošnjem letu, toda je radi slabega vremena izostala. Prosimo, da to notico blagohotno upoštevajo vsa društva, kajti ta dan bo prirejena ogromna in redka slavnost. Od časa do časa se bo tozadevno še več poročalo. — Preds.
-o-
Hoteli pripravljeni Vse kaže, da bodo letos vsi hoteli, klubovi prostori, restavran-ti, gostilne, gledališča in sploh vsi javni prostori tako napolnjeni na Silvestrov večer, da kaj enakega niti Cleveland niti druga mesta ne pomnijo. Večina hotelov ne sprejema več naročil, ker so že vsi prostori oddani. In ti prostori veljajo od $2.50 do 810.00 za eno večerjo!
sdžalje.; niti se v rojstno domovino Ame-! |riko, toda usoda mu je prekri-
mu bo
l .	.	n	. i • t
Društvo Napredni Sosedi št.
Nadzorniki: Silvester Urbančič, Joe Kane in Lewis Roleh. Zdravnik dr. A. J. Perko. Bolniški nadzornik Peter Segulin.
Zrakoplov je odplul iz Clevelan-da ob 2. uri popoldne in je 53 minut pozneje pristal v Buffalo z osmimi potniki. Razdalja je 198 milj.
Zaroka
Mr. in Mrs. John Stergar, Jackson St., Painesville, Ohio, naznanjata zaroko Miss Jennie Kozlevčar, 19709 Cherokee Ave. Zaročenec je Mr. Jim Fitz-hum. 6305 Glass Ave. Par se je zaročil na božični dan. Iskrene čestitke!.
Pevske vaje Danes večer ima pevski zbor Jadran pevske vaje! Udeležite
?e vsi
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 29TH, 1936
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
6117 St. Clair Ave.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies. 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J, PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 306, Tues., Dec. 29, 1936
Za soncem pride vihar
Do časa, ko se snide kongres, kar se bo zgodilo v treh lednih se lahko še marsikaj druzega pripeti. Gotovo pa je, da bodo izvajali nad kongresom največji pritisk, kajti predsednik lahko reče, da on ne more dovoliti denarja, ker je to izključna pravica kongresa.
Na drugi strani je pa predsednik trdno odločen, da zniža vladne stroške, ker je prepričan, da je to absolutno potrebno. Seveda to nikakor ni prijetno delo za Roosevelta, toda pametno gospodarstvo in vladni proračun to zahtevata.
Seveda predsednik Roosevelt nikakor ne namerava popolnoma ustaviti vsako zvezno aktivnost pri delitvi relifa ali pri nadaljevanju principa, da mora zvezna vlada imeti vsaj deloma toliko dela za brezposelne, kolikor bi jih lahko absorbirale privatne industrije do 70 odstotkov.
Predvsem bo Roosevelt ponovno apeliral na ameriško industrijo in na razna podjetja, da zaposlijo več delavcev. Pokazal bo, da so kompanije letos razdelile ogromne bonuse. Ti bonusi bi lahko podelili najmanj 150,000 nadaljnim brezposelnim delo.
Zanimivo je tudi vprašanje o položaju onih farmarjev, ki so na relifu in ki so zlasti v zapadnih državah trpeli radi suše in peščenih viharjev ogromno škodo. Tem farmarjem se je moralo pomagati iz silne zadrege in pomanjkanja, ker so bili njih letošnji pridelki uničeni.
Ko se je lanskega januarja meseca delal proračun za WPA projekte, ni nihče vedel, da bo treba pomagati tudi farmarjem, ker se ni pričakovalo tako silne suše in drugih vremenskih nezgod. Roosevelt je prišel tudi farmarjem na pomoč, kar je veljalo zvezno blagajno nekako $300,000,-000. Ker pa denarja v proračunu ni bilo, so ga morali vzeti iz blagajne WPA projektov.
2,500,000 farmarjev je bilo prizadetih. Roosevelt jih ni mogel zapustiti. Vlada jim je oddala WPA dela, da so se preživeli. S tem je pa začelo primanjkovati denarja za mestne WPA delavce, in tako je nastal vihar, ki bo vzel previdnega moža, da ga na pravi način potolaži.
Relifna administracija-v Washingtonu je radi tega odredila, da se relifna svota, ki je znašala v novembru mesecu $168 000,000 zniža v decembru na $152,000,000 in za januar imajo pripravljenih samo $100,000,000. Prihodnje zasedanje kongresa, ki bo otvorjeno 5. januarja, bo dobilo od predsednika" proračun, koliko bo veljal relif zvezno vlado za
fiskalno leto 1937-1938.
Poleg ekonomskega vprašanja pa je vprašanje relita tudi političnega značaja. Dočim bo predsednik zahteval, da se stroški administracije znižajo, da lahko čimprej balancira zvezni proračun, da se ne bodo kopičili novi dolgovi od leta do leta, pa se bodo temu najbrž zoperstavili kongresmani, ki bodo dobivali pritisk od svojih volivcev, ki bodo zahtevali z vso silo, da se relif in" WPA dela nadaljujejo.
Vprašanje bo prišlo do odločilnega koraka tekom prvih dveh tednov kongresnega zasedanja. Roosevelt bo poslal svojo poslanico kongresu, v kateri bo zahteval nadaljno svoto za relif do 30. junija, kajti nesreče na ameriških farmah niso bile predvidene v proračunu. In to je vzrok, da bodo tisočeri WPA delavcev prikrajšani.
Relifno vprašanje od strani zvezne vlade bo na ta način zopet odprto za dolgopotezno in neprijetno debato, obenem bo pa 'predsednik zahteval znižanje proračuna. Kongres se bo na vsak način znašel v jako neprijetnem položaju.
Dve vrsti volivcev sta pri zadnjih volitvah glasovali za Roosevelta: davkoplačevalci, ki so verjeli predsedniku da se davki ne bodo zvišali tekom prihodnjega kongresa. Potem pa WPA in drugi vladni delavci, ki so bili zaposleni in ki so verjeli predsedniku, da bo še nadalje skrbel za nje.
Nekoliko si bo administracija pomagala s tem, da bo mogoče odpustila iz gozdne armade, iz CCC taborišč nekako TOO,000 mladih fantov. Za mlade fante, ki znajo kako rokodelstvo, je lepša prilika dobiti danes v tovarnah dobro de- _ lo kot za starejše ljudi. S tem bi si administracija prihranila mislec» $100,000,000 na leto. i Torej ali ni tukaj zopet obdol--! žitev, da je možno, da so soho
Oprano in zlikano perilo	i ukradli - klerikalci" Potem si
pa upa Jontez zapisati, da je laž,
napada levo in desno kot kravji pastir, tak pač ne ve kaj je zapisal. Naj ga torej malo spomnimo na njegove lastne besede topogledno in na pisanje "E" v istem tonu.
Na 10. oktobra je napisal Jontez v "E" na prvi strani, v okviru in z debelimi črkami med drugim tudi tole: "Najprej do-kažite, da Cankarjeve sohe niso ukradli vaši lastni pristaši, med katerimi jih je nedvomno več, ki jim je začela postajati trn v peti. Šele potem, ko boste to nesporno dokazali, boste lahko gobezdali o "laži-naprednih-nazadnjaših."
Torej ali ni tukaj JoiTtez naravnost rekel, da dolži naše pristaše, torej katoliško stranko, da je sama ukradla soho? In potem vpije, naj dokažemo, da je nismo? No, ali se vam potem čudno zdi, če smo, ko je prišel Mr. Križman s ponudbo zahtevali, da pove ime dotične-ga, ki mu je dal to navodilo! Da, mi smo se hoteli oprati obdolžitve, ki ste jo naprtili nam, kajti če se nam je ponudilo ukradeno soho nazaj, pod pogojem, da ne bomo več napadali naprednjai-kov, je bilo to jasen dokaz, da je ukradla soho napredna stranka, ki je pa bila pripravljena jo vrniti, če bomo potem lepo molčali.
Da, mi smo takrat javno zahtevali, da Mr. Križman pove, kar ve o tem. Da smo to lahko javno zaklicali, smo to napravili z mirno vestjo in svesti si, da sohe ni ukradel naš pristaš.
In kaj je pa storil Jontez? On je zavpil: lažete! Če bi bil on tako siguren, da ni sohe ukradel naprednjak ali naprednjaki, bi bil on tudi javno zahteval od Mr. Križmana, da pove, kar mu je znanega o tem. To bi bil Jontez storil z velikanskim veseljem, če bi bil prepričan, da je soho ukradel kdo od katoliške stranke. Ampak dejstvo je, da Jontaz ve, katera stranka je Soho ukradla, zato se boji, da bi prišlo kaj več na dan in zato je pa kričal: lažete, obrekujete!
Mi nismo lagali, ampak smo zapisali samo to, kar nam je Mr. Križman povedal. In da bi vso stvar kar iz trte izvil, tudi nismo mogli verjeti, saj je vendar izobražen človek, odvetnik in ki uživa v naselbini vse spoštovanje. In še danes trdimo, da je Mr. Križmanu kaj več znanega o tem, toda noče povedati. Zakaj, nam je neumljivo. Zelo bi bili hvaležni Mr. Križmanu, če bi javnosti pojasnil vse, kar mu je znanega o ukradeni Cankarjevi sohi.
Pa ni samo Jontez naprtil tatvino Cankarjeve sohe "klerikalcem/ Ne, obdolžil je katoliško stranko tudi neki Milan Med-vešek v "E" in sicer dne 12. oktobra, na drugi strani, ko piše med drugim: "Če hočemo biti pošteni in logični, pridemo do zaključka, da je enaka možnost, da je ukradel soho kdo izmed klerikalcev, kakor kdo izmed na-prednjakov. če je soho ukradel klerikalec, jo je ukradel z sovraštva do Ivana Cankarja, če jo je ukradel naprednjak, jo je ukradel iz ljubezni do velikega pisatelja, ki je bil sam svobodo-
bi svet ne mogel izkazovati spoštovanja do našega velikega moža. Zato pa tiste "kulturne zeljarje" vračamo vam nazaj. Kajti s "kulturnim zeljem" ste si ovenčali glave in proslavili za večne čase svojo naprednost, izobrazbo in kulturo.
Milan Medvešek sam pravi da je ukradel soho ali naprednjak, ali klerikalec. Ker smo kupili mi novo soho in po ponudbi Mr. Križmana smo dokazali, da "klerikalci" niso ukradli sohe, torej ostane greh tatvine na vas, naprednjaki. To je vendar logično in Mr. Medvešek je stvar fino izvajal. Vsa čast njegovi bistroumnosti!
To smo napisali le radi tega, da čitatelji vidijo, kje je resnica in kje je laž in pa koliko more človek verjeti pisanju Jonteza.
In če vam je, dragi naprednjaki, kaj na tem, da se operete tega narodnega škandala, po-zovite Mr. Križmana, naj javno pove, kdo mu je rekel, naj gre k nam po tisti slavni kompromis. Mi bi zelo radi videli, da se ta stvar enkrat izčisti, da ?e ne bo po nedolžnem dolžilo tega ali onega. Mi nočemo nikomur delati krivice, a krivce pa naj zadene zaslužena kazen in zaničevanje od vsega naroda.
zadnje ure. Pri popolni zavesti koli se ni spozabila. Kazala se !so bili do konca. Umrli so tako je le kot služkinja, za vse ne-'mirno kot da bi samo zaspali, jdostopna, tiha, vase zaprta, le
Pogreba se je udeležilo veliko| delu posvečena. Tistega polj udC kakor tudi vsa društva iz štenega ponosa, ki ga po naturi Rcvt, katerih član so stric bili.'imajo vse naše zdrave hčere z Krsto so nosili enčas pogrebci-1dežele, ni prav nič izgubila. Ni sosedje, enčas pa gasilci. Gasil- *e poviševala, dala se pa tudi ci v kroju( uniformirani) so pri-ponižati. Kadar ji je cesa šli prav do nas, podarili so ve- bilo dovolj, je ubrala svojo nec in njih zastava je bila izo-jP°t. Tako bi bila kmalu po-bešena v naši hiši ves čas, ko so »bila svo->° mladost in se f bili stric na mrtvaškem odru> vecer za večerom izročala
Tudi' od Kmetijske podružnice sv°Jim mladim sanjam, svoji
Jontez je oni dan zapisal, da če ne bi bilo lista Enakopravno-■ti, da bi slovenski naprednjaki v Cleveland u ne bili varni niti svojega življenja. (Počakajte malo, da si obrišemo težko solzo ginjenosti, ki nam je padla I zdajle na papir). | Nismo vedeli, da so "klerikal-I :-i" tako krvoločni ljudje, da bi samfl radi prepričanja pobijali, I morili, streljali, obešali svoje : nasprotnike. Vsa.i dozdaj še ni i bilo takega slučaja v naselbini in ga ni bilo niti prej, predno je zagledala "E" beli dan. Tudi ne moremo po nobeni viži po-gruntati, kako "E" brani svoje somišljenike pred "roparskimi morilci," ker nismo dozdaj še videli nobenih kanonov, niti strojnih pušk, celo takih ne, ki so iz bezga napravljene.
Toda če Jontez že išče morilce in ubijalce, bi jih prej našel, če bi se spomnil malo bližje. . . .
Neki A. Ska pin v "E" (seve, kak drug list bi kaj takega ne priobčil), da čeprav ima papež rezerviran stolček v nebesih pri Bogu, pa se kljub temu boji umreti. Nam ni znano, da je bil A. Skapin zadnje čase v Vatikanu, da mu je vse tako dobro znano, vemo pa to, da imajo nekateri ljudje rezervirane sedeže in to celo prav v sprednjih vrstah, nekje drugje, kjer je prav toplo, le da močno po žveplu diši in vendar bodo, ko jih j bo smrt držala za vrat, klicali vse svetnike na pomoč in poskušali sa zdravila za podaljšanje življenja. Saj se poznamo.
je bil podarjen venec, ki so ga nosili obrtniki, žalni sprevod je šel skozi po cesti in ne čez bližnjico "čez perilc' kot navadno hodimo. Pri Kovačevi kapelici so prišli nasproti g, župnik v spremstvu g. župnika od sv. Treh Kraljev ter pevci. Ko so pevci odpeli nekaj žalostink, skoro ni bilo očesa brez solza. Saj so pokojni stric vsakemu ■pomagali, kolikor so največ mogli. Vsak je rekel: škoda takega moža v grob. Ob odprtem grobu so g. župnik imeli kratek, a gihljiv govor in pevci so zapeli žalostinke."
Pokojni stric je bil kovač skozi trideset let. vi fini izdelki sekir in plenkač so sloveli daleč po svetu. Ko pa je svetovna vojna pograbila v svoj vrtinec tudi njega, so opustili kovaško obrt in ko je prišel cd vojakov, je dal kovačijo v najem ter se posvetil žagi in mlinu. V veliko veselje mu je bi-
neutešeni skriti ljubezni — dokler jo lepega dne ni izdalo lastno srce, ko ji je vsa duša zahrepenela po zemski sreči.
Poletje se je bilo nagnilo k jeseni. Na vrtu kraj Ankinega okna, na veliki, mogočni jablani so dozorevala jabolka. Anki jq šlo na smeh. Zdaj pa zdaj ji je srce v nekem čudnem nemiru veselo utripalo. Prevzemalo jo je doslej neznano, z mehkim otožjem spremljano razkošje. Bilo ji je, kakor da se je vanjo vselilo vse zmagoslavno solnčno poletje, sekirni!Gledala je jablano, dozoreva-Njego-ijoča, krasno rdeče pisana jabolka, sinje poletno nebo — in čim dalj je uživala v nedeljski tišini polnost prirode, tem bolj se je je polaščal sladek nemir. Prsi so se ji močno dvigale. Hkrati z nemirom se je je lotevala utrujenost, neka tistih utrujenosti, ko se človeku
rala glasu iz sebe, ki ji je klical, da je ona sama lepa Anka, čudovita jablana, še čudovitejše drevo od drevesa pred njo. Anka, ki mora dati jabolka, plod, ki se bo zrel plodil in se smehljal solncu podnevi, zvezdam ponoči, se branil in bil v viharju, v samoti, otožen premišljeval o sebi, o življenju, o potih usodnosti.
Anka si ni mogla več pomagati. Vse misli so se ji razblinjale sproti. Le ena, eno samo, bledo, neznatno ime je imelo v njej ves prostor, ime, podoba njenih sanj, ki ji ni dala že dolgo spati, ki ji danes ni dala, da bi šla ven s tovariši-cami uživat prostost.
Bila je uklenjena. Zdaj pa zdaj so se ji ustnice lahno zge-nile, zašepetale:
lo kmetijstvo in njegov lep smre- hoče počitka, da bi z odprtimi kov gozd. Sedaj pa, ko bi lah-!očmi sanjal, sanjal, se potopil
ko užival brezskrbno sad svojega trdega dela, pa počiva njegovo truplo na pokopališču v Rovtah. Bil je star 68 let, torej radi starosti bi lahko živel še več let.
Vse to sem napisala v prepričanju, da je mnogo izmed čita-teljev strica osebno poznalo.
Mrs. Mary Avsec. —o--
Anka
i.
Morala bi domov. Čutila je, če ne poj de, ne bo imela kdo ve koliko časa nobene mirne ure. Vsako leto je v božični noči rahlo, skoraj boječe potrkala na domača vrata. Saj je bila vsem domačim zmeraj tako tuja. Od mladih nog je bila zdoma. Mesto rute je nosila klobuk. In če, ji je ta ali oni doma .kdaj pikro dejal "gospodična," mu beseda ni šla prav liič od srca. Zakaj Anka je bila res gosposka in domačim prav nič podobna. Na tihem so bili nanjo ponosni, na zunaj ji pa tega nikoli ni nihče pokazal. A ljudem so govorili:
"Da, da, naša Anka! Fara nima več take!"
v pravljični svet svoje mladosti in doživljal v sebi tako vse tisto, kar se mu v .življenju le malokdaj in tako težko izpolni.
Zdaj pa zdaj ji je bilo, da mora omahniti. Potegnila je k sebi stol, položila nanj noge, glavo pa naslonila na okno in se jablani in sama sebi z otožnimi očmi nasmehnila. Vitko telo ji je vzti-epetalo. Bila je krasno utelešena živa, kipeča mladost, vsa pričakujoča, nemirno hrepeneča, da se ji zdaj zdaj uresničijo sanje, da se ji že vendar poteši, pomiri razboljeno srce. Čutila je, da |jo od dne do dne zajema vse silnejši vrtinec, in se je bala sama sebe. Nekaj časa se mu je z vso silo upirala, zdaj je pa v svojem uporu popuščala in se nehote izročala svoji notranjosti, ki je bila silnejša od njene volje. Ob misli nanj ji ,je drgetalo vse telo. Čutila se je tako razboljeno, da si je zaželela pozabe vsega, da tudi o sebi ne bi ničesar več vedela, se nič več ne čutila.
Tako je potekla ura. Druga in tretja. Anki se ni dalo iti ven. Ob misli na druščino se je zbala hrupa tistega praznega, dušo ubijajočega krčmar-skega trušča. Nikogar ni bilo doma. Le ona je ostala in se
"Ivan!"
*
Solnce je zašlo. Jablana se je potapljala v večerno senco. Anka .je še zmeraj sedela pri oknu, si glavo podpirala z roko in mislila na Ivana, se spominjala, kako mu je stregla, mu snažila obleko, čevlje, mu zjutraj nosila na posteljo kavo, kako je včasih nanjo vpil, jo zmerjal, kako je vse lepo potrpela, imela zanj, za gospoda Ivana, zmeraj le smehljaj — in, kako jo .je zadnji čas nekajkrat pobožal, jo pred dnevi poljubil, da je zardela kakor mak, nekaj zajecljala, se mu izvila iz objema, zbežala in ves dan nosila v sebi njegove besede:
"Anka, ljubim te!"
Bile so tople, mehke, tako božajoče, kakor sredi poletja ob košnji lahna sapa, ki boža grabljice in jim izvablja prešeren smeh in pesem.
(Dalje na 3. strani)
Če verjamete al' pa ne
— .— ----------cioma. i* una je osiaia 111 se
Bila je lepa. Zelo lepa. Vi-|liekaj časa sprehajala po go-
ko, vitko, razumno dekle z ^oskih sobah, ki so ji pa bile
Strašno se je razhudil one dni ki je bil prišel v naš urad z zna-Jontez, ko smo zapisali, da so' no ponudbo, Jontez ni preklical naprednjaki ukradli Cankarjevo'besede in obrekovanj. Kaj še! soho ko smo povedali, da je pri-J Nc, sicer pa cd takih "gentle, šel nekdo k nam in nam rekel m«nov" ni pričakovati kakega vpričo drugih ljudi, da se dobi preklica.
ukradena soha tekom enega ted-j Dalje je Jontez zapisal, da je na nazaj, če se zavežemo, da riVliž, da je kdaj dolži 1 "klerikal-bomo več naprednjakov napada- cc," da bi Cankarjevo soho j; v časopisu.	ukradli. Mi smo namreč zapi-
Na te naše besede je zakričal šali, da na vsak način zahteva-Jontez: laž in laž! Da ni prišel mo, dt. se izve dotično, ki so soho nihče k nam s kako tako po-1 ukradli, da se tako opere ime nudbo. "Nesramna lažnjivka in katoličanov, katerim so napred-opravljivka" je bila Ameriška niaki naprtili tatvino Cankarje-Domcvina v očeh Jonteza, rekoč, v«; sohe. In to da je laž, je zada smo si vse to izmislili. Ko pisal Jontez. f-ni0 par dni zatem objavili ime' Seve, kdor piše tje v en dan, dotičnega, Mr. Jos. Križmana, bruha natolcevanja in očitke,
da bi kdaj oni dolžili tatvine katoličane.
Malo premislite prej, predno vržete v svet psovko: lažnjivec. Lahko je to zapisati, toda treba je moža, da obdolžite v popravi.
Da, da, "kulturni zeljarji," s katerimi izrazi je Jontez neprestano pital požrtvovalne ljudi, ki so toliko delali, da se je ustvaril Jug. kult. vrt. Da, da, "kulturni zeljarji" so vam dokazali svojo ljubezen, spoštovanje in občudovanje do Ivana Cankarja s tem, tla so naročili drugo soho slavnega pisatelja, ki bo postavljena v ta kulturni vrt. Vi ste pa izkazovali ljubezen do Cankarja s tem, da ste soho ukradli, da
Žalostna vest za praznike
Cleveland, O.—-Iz Rovt nad Logatcem sem prejela pismo od mojega brata, v katerem mi naznanja žalostno vest, da so preminili dragi stric Jožef železnik ali po domače Godobovski mal-nar. Pokojni stric zapušča v domovini soprogo Nežo, rojeno Hladnik in sestro Mar/i j o Gaf brovšek. Tu v Ameriki, v No. Chicagu, pa brata Johna.
Moj brat mi podrobneje opisuje takole: "Ne moreš si misliti, draga sestra, kako je pri nas sedaj vse pusto in prazno radi tako nenadne stričeve smrti. Dne 27. novembra so ustali že ob dveh zjutraj in spustili vodo na mlin, kot ponavadi. Ob šestih jim je postalo slabo. Poslali smo po zdravnika in g. župnika. Prevideni s sv. zakramenti so izdihnili svojo blago dušo še istega dne. Kal bolezni so čutili že celo leto, ali kljub prepovedi zdravnikov, da si morajo dati bolj mir, pa so vseeno delali, skoro bi rekel, do
soko
bledim nenavadno lepo obliko vanim malce podolgovatim obrazom, iz katerega je gledala v svet dvojica svetlih, na velike mandelje spominjajočih sinjih oči. Nič ji ni bilo videti, da je v resnici preprosto kmet-sko dekle, ki je kot otrok bilo pastarica, a se zna zdaj med ljudmi sukati, kakor rojena meščanka iz bogate gosposke hiše. Vsi so ji prerokovali, da bo nekoč še imenitna gospa. Anka se je takim besedam vselej nasmehnila, kakor bi v siv dan posijalo prešerno sonce. Kaj bo ona, ki zna le streči, ubogati in le streči dan za dnem, kakor se dobri in povrhu še lepi služkinji spodobi.
Anka se je tega dobro zavedala. Vedela je tudi to, da ji je prav prikupna, lepa zunanjost odpirala vrata k naj ime«-nitnejši mestni gospodi. Med njo se je izobrazila, se tako ugladila — že po kratkem času, da jo je marsikak obiskovalec zamenjal z domačo gosposko hčerjo v veliko jezo kake naparfumirane in načička-ne domišljave mestne goske. Kajpada, takole natihem ji je bilo to malce že všeč. Toda ui-
tuje, hladne, da .jo je stresal mraz. Sprva ni vedela kaj bi. Potem jo je bila jablana zvabila k oknu, kakor da mora ostati doma. Na obrazu se ji je zrcalilo napeto pričakovanje, ki se ji je počasi selilo v oči, da so v oplumraku sobe zablestele kakor zvezde na svetlem večernem nebu.
Pa vendar si je še trdila, da prav ničesar ne pričakuje. Z vsemi silami se je upirala notranjemu glasu, ki ji je govoril, naj sebi nikar več ne laže, da je del poti njene neizkušene doslej le delu posvečene mladosti, že dopolnjen.
Gledala je krasno zoreča jabolka na jablani, pa se je upi-
1)0liRO BLAGO— POŠTENA POSTREŽBA Imam vedno veliko zalogo vsakovrstne groeerije in različnega sadja. Priporočam svojo trgovino vsem cenjenim gospodinjam za nakup vsega kar potrebujete za okusno pripravljeno jed.
G. M. KABAY 6507 St. Clair Ave. Slovenski grocerist
Oni dan sem pripovedoval H Lado v i Jchani in Riglevi Micki, ki smo iz Menišije doma, kako da je letos obrodilo na našem vrtu. Zlasti s krompirjem smo se postavili, ki je bil tako debel, da smo imeli enega dovolj za večerjo vsi, kar nas sede za mizo pri nas in to ni malo. Seme mi je bil posodil Močilnikarjev France in ga naša Johana ne more prehvaliti, krompir namreč.
Pa je rekla Hladova Johana: "Vidiš, Jack, ti bi moral tudi truklje sadit, kot ji je čopčev Blaž, ko ti vse tako rata na vrtu.
"Jej, Johana, tega pa še nisem slišal, da bi imeli kdaj v naši vasi tako kunštne ljudi, da bi štruklje sadili. Povej no, kako je bilo," silim vanjo.
"Saj ga nisem poznala Blaža, ampak od ljudi sem slišala. So rekli, da je strašno rad štruklje jedel. To pa veš, da na kmetih niso vsak dan štruklji. K večjem ob košnji ali ob mlačvi. Blaž bi bil pa rad, da bi bili štruklji vsak dan in je modroval tako: Če zrase krompir, ki ga vsadi-mo; če zrase fižol, ki ga vsadi-mo; če rata celo repa in koleraba, zakaj bi pa ne ratali štruklji, če bi jih vsadil! Akrabolt,
akc bi se to jedlo jeseni in potem vso zimo štruklje, ko bi jih izkopi.li.
Pa ni o tem nikomur povedal, ampak je kar naskrivaj vsadil v zevniku nekaj štrukljev, češ, če bo ratalo, jih bomo pa drugo leto več. Potem je pa hodil dan za dnem v zevnik gledat, če so štruklji pognali. Pa niso, kajpak da ne. In šele potem, ko je nekega dne robantil okrog kozolca in premetaval ročice in pjjužna kolca, so ga slišali, da ta zemlja pač ni pravdanska, ki ne rodi štrukljev.
Pa koliko je revež prestal potem, ko ga je vsak, ki ga je srečal, pobaral: "No, Blaž,, kdaj boš štruklje izkopal?"
Saj misel ni imel napačno, bi rekel, samo ratalo mu ni. škoda.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 29TH, 1936
S
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«m4lnm Uvirnllcu K. H>;>
"Ali misliš, da sem tujcu dal tako pismo v roke —?"
"Pismo si dal pravemu v roke. Pa tisti, ki ga je prinesel, je bil tujec. Prej kedaj se je da1 imenovati Dawud Arafim, pozneje Ibrahim mamur in v Damasku —."
Isla je skočil na noge.
"Ibrahim mamur —? Kaj praviš o njem? Kje je? Kje si ga videl?"
"V moji hiši je bil, pod mojo streho je stanoval in spal, milijonske zaklade sem mu zaupal, toda vedel nisem, da je Ibrahim mamur, tisti, ki vas smrtno sovraži."
"Allah kerim —!" je vzkliknil stari Maflei. "Moja duša bo okamenela! Koliko nesrečo je povzročilo moje pismo —.
Toda povej, kako je prišlo pismo lbrahimu v roke!"
"Ibrahim mamur je pravega Afrak ben Hulama umoril, ker je videl pri njem mnogo denarja. Ko je našel pismo, ga je previdno odpri in prebral, pa koj sklenil, da bo mesto njega šel v Damask in ob ugodni priliki iz-ropal vso mojo trgovino. Da ni prišel tale effendi vmes, bi se mu bilo 1 udi prav gotovo posrečilo. Ko pa je zagledal Kara ben Nemsija, se je silno prestrašil, zbal se je, da ga bo effendi izdal, naglo je pobral v trgovini, kar mu je prišlo pod roke, in zbežal."
"In ti —r
"Koj sem opazil tatvino- Spet nam je pomagal effendi, da smo našli njegovo sled. Hiteli smo za njim. V Baalbeku mu je tale Inglis odvzel dragulje, pa nisem bil zadovoljen, tudi tatu sem hotel prijeti. Iskali smo ga po rovih, ki ležijo pod razvalinami,
sayem posloviti. Toda Maflei in Isla sta skočila pokonci ter nama enostavno zastavila vrata. Za nobeno ceno naju nista pusti-'a, brezpogojno sta zahtevala, da morava biti ves čas najinega bivanja v Stambulu njuna gosta. In da bi čisto nemoteno živela, uta nama ponudila za stanovanje vrtno vilo, ločeno od drugih poslopij.
Kaj sva hotela — ostati sva morala, sicer bi se bila hudo zamerila.
Naselila sva se torej v vili na skrajnem koncu vrta. Opremljena je bila, vsaj po carigrajskih pojmih, zelo udobno, živela sva po svojih navadah in po svojem okusu, nihče naju ni motil. Počivala sva, hodila na sprehode pa ugibala, kako bi prišla lbrahimu na '•led. Kar seve ni bila lahka : eč. Kajti v velikem mestu, kakršen je Carigrad, izgine posameznik kakor kaplja v morju. Ni bilo druge pomoči, zaupati sva morala slučaju in pridno postopati po mestu.
In zazdelo se je, da nama bo t reča pomagala, že' tretji dan me je prišel iskat neki hammal. Pravil je, da ga pošilja kapitan jadrnice Bouteuse. Vprašal sem ! a, ali se še spominja popotnika, ki je prišel z jadrnico in kam da, mu je nesel prtljago. Dejal je, da v glavno ulico Pere, zatrjeval, da se hiše še natančno spominja Jer se ponudil, da mi jo koj pokaže. Šel 'sem z njim.
ANKA
(Nadaljevanje a 2. strain;
*
Anka se je izročila pričakovanju. Čakala je. Naj pride karkoli. Ve, da pride on, Ivan, še nocoj. Zato je ostala doma — plaha srna, ki ne najde več izhoda — in gre lovcu naproti — zbegana, premagana, lovcu se zaupajoč.
Prestrašil jo je vsak naj neznatne j ši šum. Vsaka senca jo je oplašila. Vrt je bil že potopljen v mrak. In sence so rasle, rasel je v njej strah, obup, da je bilo vse pričakovanje zaman.
Od nikoder ni bilo slišati korakov. Prav nobenih korakov. Anka se je zavedala grozne tišine, ki jo je obdajala v tuji hiši. Prevzel jo je ubijajoč občutek, da je sama, povsem osamljena, da nima na vsem ljubem božjem svetu prav nikogar, ki bi se mu mogla vsaj malo zaupati, mu razkriti svoje ljubeče srce.
Tedaj so se ji oči orosile. Zaihtela je. Saj je bila vendar le služkinja, navadna služkinja, ki se ji je zahotelo življenja. V trenotnem obupu si je roki zarila v goste temne lase. Skušala je premagati bol. Toda po licih so ji že drsele solze. In Anka je zajokala prvič zaradi svojega srca in iz zavesti, da je od vseh zapuščena, zavržena, sama, le služkinja, zmeraj samo služkinja.
Ta čas je sobni zvonec lahno zabrnel. Nekdo je tiho, previdno pozvonil in čakal. Nič. Anka, potopljena v svojo bol,
nasmehnila. Objela jo je sladka omotica. In Ankin smeh je bil vrisk, srebrn, sočen, poln — njen pogled, kakor bi se ji iz oči utrinjal oblak zvezd in se pršil v goreče snope, v plaz vid je-majočih isker. Prižeta na krepke prsi je dihnila ime, ki ga je bila ponavljala bede in v sanjah že tedne in tedne. Ves vrt je bil poln tega imena, vse zvezdno nebo je bilo posejano ž njim:
"Ivan . . . Ivan "
:S	*	![l
Polnoč je že davno odbila. Z razmršenimi lasmi bleda in trudna je stala pred majhnim zrcalom v svoji tesni izbici. Okoli Anke je vladala globoka gluha noč. In tedaj se je spomnila, da njenega imena ni nikjer, da ni Anke, da je le služkinja, ki mora ubogati in strečj.
V tisti hiši je stanoval posre- Je slišala le krik svojega ra-
dovalec za stanovanja. Spominjal se je še, da je res bil pred nekaj dnevi pri njem človek, čigar zunanjost se je ujemala z mojim popisom. Iskal je stanovanje. Dal si je tudi različna stanovanja pokazati, pa nobeno medtem pa je on po drugi stra-jrnu ni ugajalo, plačal ga je za ni prilezel ven in pobegnil z dra-| njegov trud in šla sta vsak svo-
gulji. Zasledovali smo ga črez Libanon do Tarabulusa in ko smo prišli v pristanišče, je pravkar odplul — • In v Stambul smo prišli štiriindvajset ur prepozno. Izginil je."
"S katero ladjo se je pripeljal?"
"Z Bouteuso."
Isla je vstal.
"Nemudoma poj dem h kapitanu."
"Ostani!" sem miril njegovo živahno podjetnost. "Sem že bil pri njem. Ibrahim mamur se je koj izkrcal, ko je jadrnica pristala, si vzel hammala in odšel v mesto. Kapitan pozna hammala, obljubil mi je, da nam bo pomagal zločinca iskati, in me je povabil, naj ga obiščem."
"Torej pa vsaj vse podrobno pripovedujte, kako je bilo!" je prosil Maflei. "Ne mučite nas z odlomki!"
Pripovedovali smo jima podrobno naše doživljaje z Ibrahi-morn, tudi to sem posedal, kar mi je Ibrahim o čuwaldarjih pravil.
Silno sta se razburila. Maflei bi bil najrajši kar stekel h kadi-ju in k policiji, vse je hotel spraviti na noge, ves Stambul je hotel preiskati za zločincem. Sto. pal je po selamluku kakor razdražen lev. Tudi Isla je bil ves
razpaljen.
Ko se jima je vroča kri neko-j lik o ohladila, smo začeli trezno preudarjati.
Nujno sem svetoval, naj ne storita nobenega nepremišljenega koraka in naj sploh ničesar sama ne ukreneta, ako hočeta, da bom pomagal. Utegnila bi mi sicer vse pokvariti. Posebej sem še odsvetoval, da bi vmešavala v najjo zadevo policijo. Deloma zato, ker sem turško policijo že dobro poznal in vedel, du je le redkokje dobra in zanesljiva. pa tudi, ker sem hotel poskusiti, ali bom sam našel 'sled sa tatom. Posrečilo se mi je, da sera prodrl s svojimi nasveti.
In potem sva se hotela z Lind-
jo pot. Kam da je tujec odšel, tega ni vedel povedati.
To je bilo vse, kar sem zvedel. Vrnil sem se domov, nezadovoljen sem bil. Pričakoval sem, da mi bo hammal prinsel več uspeha.
Pa usoda mi je hotela dobro. ?e na potu domov me je za ta neuspeh odškodovala s srečanjem, ki me je končno pripeljalo lbrahimu na sled.
Stopil sem namreč potoma v kavarno na kavo in na pipo tobaka. Vroče je bilo.
Pa komaj sem sedel na blazine, ko se od nekod nekdo oglasi — v nemškem jeziku:
"Jej, ali je mogoče —? Ste vi j ali je kdo drug "
Obrnil sem se. Kdo govori tu nemški —?
Zagledal sem gosto zaraščen j cbraz, znan se mi je zdel, pa j zaman sem ugibal, kje bi ga bil videl.
"Mene mislite?" sem vprašal bradatega.
"I koga neki drugega? Ali me ne poznate več?"
"Seveda bi vas moral poznati —. Pa ne spominjam se več vašega imena in tudi ne, kje da sem vas videl. Prosim, pomagajte mojemu slabemu spominu!"
"Ali ste pozabili tistega brivca, ki vam je gori ob Nilu nekoč pel tisto lepo domačo pesem? In ki vam je pomagal rešiti neko dekle iz —-."
Tedaj sem se spomnil. "Ah, da —! Seveda! Seveda
se vas spominjam! Vaša razra-
ščena brada me je motila. Bog vas živi, rojak! Prisedite! Saj imate čas?"
"Časa več ko dovolj, posebno še, če mi plačate kavo. Trenutno
njenega srca.
Zunaj je spet pozvonilo. Anka ni mogla verjeti. Kdo naj bi ob tej pozni večerni uri, ko je vrt bil že potopljen v temo in so na nebu zvezde že gorele, še prišel? Toda zvopec je trdo jeknil. Anlča^je preplašeno šinila kvišku. In spet je bilo nekaj trenutkov vse tiho. Sedla je in se trpko nasmehnila. Sanjam, je pomislila. A te misli še ni utegnila povsem sprejeti, ko je v prednji sobi spet zazvonilo, zdaj lahno, zdaj močneje. Anki so se oči od nerazumljivega strahu razširile. Srce se ji je skrčilo. V njej sta se bila strah in vesela slutnja:
"On je! On! Ivan! Ivan!"
Stekla je v prednjo sobo. Zvonec je nenadoma zyonil. Z gladom, ki je razodeval vse težko prikrivano veselje, je zvonko vprašala:
"Kdo je?"
"Kdo je?" je ponovil za vrati mladeniški glas malce oponoša-jjoče. Anka je vzdrhtela. Morala se je nasloniti na podboj, da ni omahnila. V trenutku jo je bilo skoraj groza. Umakniti se ni mogla več. In odpreti je morala.
"Gospod Ivan, ali ste vi?" je s tresočim se glasom vprašala."
"Da, da, tak daj no že odpri!" je nestrpno in čudno pretrgano odgovoril domači sin student.
Anka je odprla in od vrat skoraj odskočila. Ivan je vstopil z naglim, z mnogo prenaglim korakom v prednjo sobo, zalo-puhnil za seboj vrata in se vstopil pred Anko.
"Kaj me nisi pričakovala?" Anka je pobesila oči, sklonila glavo globoko na prsi. Ivan se je pa veselo zasmejal, ji dvignil glavico in jo prižel na svoje močne prsi.
"Nocoj ne pride nihče Anka. Ne boj se," ji je vroče šepetal.
II.
Potekel je prvi mesec. Anka je hodila po hiši s sklonjeno glavo. časih jo je kdo presenetil v kakem skritem kotičku, ko je ihtela. Vselej .-e je še v pravem trenutku zbrala in se, čeprav z očmi polnimi solz, prijazno nasmehnila. Toda oči so bile zaradi neprespanih noči in joka vsak dan bolj rdeče veke težke vnete. Nikomur več se ni upala pogledati v obraz. Gospa je bila na Anki sicer opazila veliko spremembo, vendar je molčala in morda le čakala usodnega trenutka da .ji pove kruto resni-so in jo požene iz dostojne hiše čez prag na cesto. Anki se je zdelo da morajo za njeno sramoto že vh vedeti, in trpela je dalje, na zunaj mirna za vsako delo pripravljena. Kdaj pa kdaj se je spominjala tistih kratkih poletnih in prvih jesenskih noči ki so nekoč v sanjah sile čudovite lepe pravljične brez najne-znatejše zle misli brez greha, a so potem, po tisti noči v vrtu pod zvezdnim nebom zgorevale 1)0 težkem dela polnem dnevu v nikoli utešnem ognju mlade sile.
Ostala je sama, od vseh zapuščena. On, ki ji je uresničil sanje mladega neizkušenega '.srca, je šel dalje za svojim poklicem,
študirat v Pariz.
* * :'<
imaš vse potrebno, da boš imela vse pri roki ko pride težka ura."
Gospa je umolknila, čez nekaj časa je vstala in Anki ponudila roke. Tedaj je Anka zaihtela, se zgrudila na kolena in gospojino roko oblila s solzami. Jecljajoč so se ji trgale besede zahvale. Saj takega konca ni bila pričakovala. Hkrati se ji je pa v dušo zagrizel črv krivice, ki je ni več zapustil.
Grizel je dalje in je kmalu pričel izpodjedati zdravje. Iz krepkega, zdravega dekleta je nastalno bolehno bledo lepo dekletce, ki mu, je iz oči sijala vsa notranja lepota. Iz teh oči, ki io nehote in nenehoma obtoževale, sodile svet, ki je izobčil mater.
* * *
V nizki, podstrešni izbi, ki jo razsvetljuje majhni petrolejka, sedi pred majhnim zrcalcem Anka.
Da, da, domov mora. Sveti večer je. če ne poj de domov, ne bo vse leto mirna. Anka to čuti. In materin grob mora obi-kati. Vsako leto na sveti večer je obiskala materin grob, prižgala na njem sveče in ga okrasila '3 smrečico. Toda taka, kakor je videti zdaj, ali more domov? Ali sme? Ali ne bo pokvarila vsem, očetu, bratom, sestram tetam in stricem in kdo ve že komu božičnega veselja. Anka premišljuje, ugiba. Da-i jo neznosna bolečina. Ali poem se spomni, da zaradi njega, ki v njej dorašča, ne sme imeti nobenih hudih misli. Da mora zaradi njega, če hoče, da se ji bo nekoč lepo, nedolžno smehljal, vse potrpeti. Ustnice* so se ji mehko zgenile. Vstala je. In tedaj je opazila, da je že povsem napravljena. Kaj je še premišljala! Domov mora! In na materin grob v sveti noči. Da, na materin grob mora!
V daljavi je zazvonil farni zvon. Anka se je vzdramila iz svojega obupa. Globoki, svečani, znani ji glasovi so prepevali sveto r.oč pomirili Anko, se dvignili in se razgrnili preko zvezdnega neba. Anka je pogledala kvišku. Zvezda pri zvezdi na temnem nebu. In Anki je bilo, da jo gledata izmed teh neštetih drobnih, daljših lučk dve majhni, svetli očesci, da se ji smehljajo drobcane, od zdravja kipeče otroške ustne in da sliši od tam gori sladek otroški glasek: Mamica ! Mamica!
i na izvoljen Slovenec Jakob Pe-shel. Oče njegov, ki je umrl pre-tečeno poletje, je bil rojen v Jerneji vasi pri Črnomlju, še živeča mati je pa bila rojena v Gorenjih Gorjah na Gorenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Zupan. Mestna administracija bo prihodnje leto štela tri Slovence in štiri člane drugih narodnosti.
Rojaku Josephu Smrkolju je v Clairton, Pa., nedavno tega pogorela hiša do tal. Zgorela je tudi vsa oprema.
Rojak Josip Morgel se je v
Zamaknjena v to svojo misel, premogovniku v Bishop, Pa.,
močno pobil pri delu. Nahaja se v bolnišnici v Pittsburghu.
V Buenos Airesu, Argentina, so se poročili sledeči naši ljudje: Alojz Cigol iz Malovž na Vipav-
v kateri je že bila vsa neizmerna in nepopisna materina sreča, je šla dalje na pokopališče — na materin grob, prižgala na njem sveče — edino darilo za njo, ki ji je dala življenje.
III.
V okno se zaletava burja. Zdaj pa zdaj zazvence šipe, za-škriplje tramovje v strehi. Zunaj mete sneg, Anka naklada v pečico drva. Mraz je. In nekod prihaja tenek, nestrpen glasek.
Anka že teče. V kotu izbe stoji preprosta zibelka. Anka jo malo zaguga, zapoje s svojim zvonkim sončnim glasom uspavanko. In otročiček potihne, zaspi.
«!» . * ti:
Spet je sveti večer. Anka se spominja domače vasi, spominja se matere, njenega groba. A nocoj ne sme na pot. Nihče ne bo to sveto noč prižgal na materinem grobu lučk. Tam v kotu jo nekdo proseče, milo maha z drobnimi ročicami, se ji smeh-ja, kakor je čutila lani na zasneženi cesti, ko so sijale nanjo
svetonočne zvezde.
•■it tit ti«
Zgodilo se je v Miklavževem tednu. Gospa je Anko poklicala k sebi, ji ponudila stol in še sama sedla v veliki naslonjač. Anka je takoj vedela, kaj je. Vendar najsi se je še tako bala te ure, najsi si je bila še tako pred-tavljala, da se mora nanjo zrušiti v tej uri ves svet, ostala je kakor po čudežu mirna.
Gospa je nekaj časa molčala. Z obraza ji je bilo brati, da je tudi njej hudo. Spregovoriti ni mogla niti tedaj, ko je Anki že vsa notranjost stopila, v oči in se ji je po licu potočila solza. Ali zaihtela ni.
Potem je gospa vendarle spregovorila. S tihim božajočim gla- '
. . I
som, iz katerega • ni bilo čutiti najmanjše graje, je dejala:
"Anka vsi te imamo radi. Zelo žal nam je ,zate, Ivan mi je prejšnji teden pisal, da se je spozabil "
Gospa je pomolčala. Anka ji je najprej svetlo pogledala v oči. Toda opazila je, da govori iz oči njene gospodarice zgolj usmiljenje ves križ je pa njen. Vzbudil se ji je stari ponos. In beseda ji je obtičala v grlu solze so se ji v trenutku posušile v očeh. Gospa je tiho nadaljevala.
Poj diva ven! Glej, kako lep ve-| čer je. črički pojo ubrano ka-jkor še nikoli. čuj!Anka Poj-diva na vrt. Gledala boš v zve-
sem namreč kakor pravijo, ne- ^ ^ y tvojjh 6gjjh bQm
koliko pogorel." Prisedel je.
(Dalje prihodnjič.)
.—_:-o--
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
vse vroče poletje, sebe, bom čutil — tebe — in bom ves tvoj. Ljubim te bolj kakor sebe "
Okoli Anke se je zavrtel svet. čas se je utopil kdo ve kam. Prostor se je razblinil. Le v duši je čutila še iskrico upora, ki je ugašala. Pa se je že nemočno
"Žal, da sem prepozno opazila, Sicer bi se bilo dalo še kako popraviti v tvoj in v naš prid. Zdaj pa moraš iz hiše — zaradi ljudi. Vem kaj misliš reči, vem, kako ti more biti. Toda storila sem vse, kar je v moji moči. Otrok in ti bosta preskrbljena. Pomisliti moraš, draga Anka, da je to največ, kar moreš dobiti. Koliko jih je ki ostanejo vse življenje zavržene, a če to ne, so od-visane le od dela svojih rok ki je grenko in se le redkokdaj vzdrže pošteno do konca svojih dni. Ne obupaj. V kuhinji sem ti pripravila zavoj. V njem
Tiho je potrkala, še tiše je oa-prla. vratan .Toplota in vesel smeh sta ji planila iz domače izbe v obraz. V trenutku so šla mimo nje vsa otroška leta, vse tisto prešerno mlado veselje, ki ga zanjo nikoli več ne bo.
Ko je stopila v sobo, so domači veselo vzkliknili Anka je smehljajoč se pozdravila. Hotela tse je opogumiti, se zbrati, da bi vsem vedro pogledala v oči, se z vsem veselo pozdravila ka kor prejšnja leta — in jim raz delila darila. Pa letos ni prine sla nič daril. Sama sebi se j< zdela kakor pritepenka. Siromašna izgubljena, brez doma in prav tedaj, ko je vstopila, jo je spet obšla omotica. Vsi so potihnili in se začudeno zastrmeli vanjo. Neki globok moški glas je mrko dejal: "Tako . . ."
Anki se je v glavi z vrtelo. Naslonila -e je na vrata. Kakor skozi meglo je videla deset parov pobbliskavajočih se ali začudenih in srepo zročih oči. Nihče ni stopil k njej. Nihče ji ni ponudil roke. Ob prvem svojem veselem vzkliku so vsi kakor ob viseli. In potem so ji vsi pokazali napol hrbte. Nihče se ji ni upal reči dobre besede. Zakaj ni bila nič pisala? Zakaj ni o vsem niti z eno besedico omenila — cla se misli. Ah, ne, kaj — vidi se ji — sram jo je — nikomur ne pogleda v obraz — samo s pečala se je — vlačuga.
Neizgovorjena beseda je visela v zraku. Anka je stala pred domačimi kakor obsojenka. Ime la je občutek, da stoji pred nji en sam mogočen krvnik. Stresla je glavo. Omotičnost ji je prešla. Spoznala je da ji nihče ne bo ponudil stola. Da za njo ni svetega večera — ni svete noči. Da se za njo ni rodil Kristus.
Tedaj je tiho voščila lahko noč in šla. Stekla je skozi vas. Pocl nogami ji je oso r no škrpal srež. škripal je in škripal in Anki se je vse bolj zdelo, da vpije za njo v tej noči sam Hero-dež iz domače vasi:
"Dobim ga'. Dobim ga! Prekleta !"
Nikjer je nihče ne pričakuje. Morda se je tu pa tam spominjajo, a le spominjajo, kakor se iovek spominja davno poteklega doživljaja. Tudi Anki je vse utonilo globoko v preteklost, se odelo v meglo pozabe. Za Anko je le sedanjost — dete v zibki.
b njej sloni živa straža svoje krvi in misli na mater, na grob med grobovi sredi snežnih polj, ki bodo nekoč krili tudi njo in bo morda tedaj prav ta, nad ka-erim zdaj trudno bedi, prižgal sveče njej — svoji materi.
Preko mesta valove glasovi zvonov. Anka posluša. Gleda skozi okence svoje podstrešne izbe na mračne strehe, v neštete razsvetljena okna, v svetlo bo žično noč.
V kotu sobe na nizki omarici so jaslice. Pred njimi gore lučke. A v njej, v Anki, gori spomin na mater. Zdaj pa zdaj ji uide pogled na zibelko.
Preko mesta valove glasovi, polnočni glasovi zvonov. Skoraj
skem in Fanie Berlot iz Kanala, ter Marko Gulin iz Vrtojbe pri Gorici in Rafaela Krpan iz Bu-kovice pri Gorici.
Mary Lazar v Springfieldu, 111., je dobil iz domovine vest, da je v Brez niči pri žireh nad škof-jo Loko umrla njena mati Neža Demšar v starosti 86 let. V Ameriki zapušča hčer, v stari domovini pa dva sinova in dve hčeri.
--o-
18 let stara kokoš še vedno leže jajca
Walnut Riclge, Ark., 28. decembra. — Farmar Lee Edwin ima 18 let staro kokoš, ki je še veddno marljivo na delu in leže jajca. Farmar je dobil kokoš pred več leti bolno na polju, jo ie ozdravil in od tedaj je bila to najboljša kokoš na farmi. Kot pravijo farmarski strokovnjaki, se dobi izmed vsakih 6 milijonov kokoši ena sama, ki bi pri osemnajstih letih še vedno pro-ducirala jajca.
--;-o—--
Nadvojvoda Oton kmalu zasede prestol
Dunaj, 28. decembra. Franz yon Wiessner, osebni zastopnik nadvojvode Otona, je včeraj povedal avstrijskim in ogrskim lojalistom, da ni več daleč čas, ko bo Oton zasedel ne samo avstrijski, pač pa tudi ogrski kraljevski prestol.
MALI OGLASI
Oddajo se
tri sobe, kopališče, gorka voda. Rent samo $13.00 na mesec. Tudi garažo dobite, ako želite. Vprašajte na 1106 E. 64th St.
(306)
sleherno okno je razsvetljeno. Tudi Ankino sije v noč. A Anka samo dremlje kraj zibelke, da se zdaj zdaj zbudi. Tiha straža svojemu detetu, da se mu kaj ne zgodi, da se ji nekoč nasmehe velik, od zdravja kipeč, poln življenja v velikem, s tisoč in s tisoč skrivnostmi obdanem vrtu ljudi.
-o---
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
V Buenos Airesu, Argentina, je policija sredi novembra meseca prijela Franca Kambiča, ki je doma iz Metlike. Obtožen je bil, da je pred petimi leti ubil rojaka Peršiča v Rosariju. Kam-bič je priznal zločin in je bil obsojen na 8 let ječe.
Mary Kruševič je v Chicagu umrla za zadavljenjem. Nekaj drobtin kruha ji je ušlo v sapnik, kar je povzročilo smrt. Stara je bila 85 let.
V Midway, Pa., je umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri delu, rojak Anton Potočnik. Bil je samec, star okoli 50 let in doma iz Poljanske doline nad Škof j o Loko
Domači želodci!
Prav okusne domače želodce dobite sedaj pri nas in mesene klobase, suhe in malo bolj sveže. Pa tudi jetrne in krvave. Veliki komadi, — 25 kosov za $1.00. Pošljemo tudi po pošti na vse kraje. Nas vsi rojaki lahko najdejo, ker se nahajamo tik tovarne na 69. cesti proti jezeru. Še vsak je bil zadovoljen z našim blagom. Le pridite k nam in se boste prepričali, da imamo najboljše blago. Vsem prijateljem in odjemalcem želimo srečne in veselo novo leto. Mr. in Mrs. John Russ 951 E. 69th St.
Odda se
stanovanje, obstoječe iz treh i ob. gorka voda, kopališče. Jako pripravno za novoporočence. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(307)
Zahvala
Srčno se zahvalim mojim staršem Frances in Frank Ban in moji sestri in njenemu možu Mellers za božična darila, darovana meni in mojemu sinu in hčerki. Jaz nisem pričakovala, da boste toliko žrtvovali. Bog vam povrni, želim vsem skupaj srečno in veselo novo leto. Družina Sterle 19402 Kewanee Ave.
Delo dobi
dekle ali ženska, ki bi pazila na otroke. Za podrobnosti se zglu-site v cvetličarni James Slapnik V Ely, Minn., je bil za župa-! na 6102 St. Clair Ave.
Roman ameriškega Jutfoslovena
Vsem cenjenim odjemalcem moje trgovine se prav prijateljsko zahvaljujem zr. podporo in kupovanje v trgovini tekom tega leta in se priporočam vsem skupaj tudi za bodoče leto.
Pri nas ste vselej postrežem z dobrim, zanesljivim blagom in tudi cene so vedno nizke.
Želim vsem skupaj prav srečno in zdravo novo leto 1937 z željo, da bi se večkrat videli v trgovini in da bi nam bilo mogoče vsem kar najboljše po-streči. Vaš prijatelj
Cleveland, O
j "čudovito!" je pritrdil Jack. "In kar je pri vsem najčudovitejše: človeku se zdi med letanjem vse popolnoma naravno . . . Vrag ti vedi, če nismo tudi ljudje nekdaj letali, a smo tekom tisočletij peruti prav tako izgubili, kakor smo baje šele nedavno prav po neumnem zapravili svoj opičji rep!"
Ralf se je zasmejal in Polly je vriskaje zaploskala:
Mister Jack, vi ste original!
IV.
MED NEBOM IN ZEMLJO "Ampak visoko, kolikor možno visoko! čisto pod oblake in še više!' je klicala Polly veselo razburjena in si zapenjala gumbe usnjene moške suknje preko obleke.
Bil je razkošno krasen jesenski dan, hladen, brez vetra in skoraj popolnoma jasen.
Na eni strani širne ravnine so stale v dolgi vrsti remize s ploščatimi strehami, pod katerimi so se svetili vzvodi letal, prečke koles in napetih žic, tenkih, kakor pajčje nožice. Na treh straneh je obrobljalo letališče gosto drevje, izza katerega so se videli v daljavi nebotičniki, stolpi in kupole orjaškega chicaške-ga mesta.
Ozek, iztegnjen aeroplan s tremi sedeži ter z velikim motorjem za dirkalno kratkotrajno letanje je stal že pripravt-ljen za start. Pred njim so se oblačili v letalske drese ter si natikali letalske čepice Polly Heganova, Jack Bell in Ralf Connor letalec.
Šestindvajsetletni Ralf je bil nizek širokopleč mladenič, rume-nolas a temno ožgane polti. Sport mu je bil vsebina življenja; v plesanju, kolesarjenju veslanju, plavanju, borenju, igranju golfa in lawn-tenisa je bil mojster, v letalstvu pa prvak letalcev v državi Illinois. Pil je sodovko brez whiskija, igral cele dneve in noči v klubu na karte ter neprestano kadil iz kratke pipice, da je dišal daleč naokoli kakor trafika.
"Upam da boste zadovoljni!" je odgovoril zdaj Polly ter pomagal najprej nji, nato pa Jacku se vkrcati na letalo. Nato je sedel na krmarski sedež, še je bil stroj negibno miren, a v njegovih krilih je vztrepetavalo že ne-ukrotno hrepenenje po vzletu.
Ralf se je sklonil, držeč noge na krmilu, z levo pestjo se je oklenil držaja vzvoda, z desnico pa je pritisnil na gumb. — propeler se je zganil, se opotekel in se začel vrteti z vrtoglavo naglico, da je bil videti kakor vija-kasta zvezda brez materije in barve, — in zavrtal se je v nič, vlečoč za seboj letalo, pustil ga drčati nekaj metrov po ravnini ... se dvignil in se vzpenjal više in više kakor velik težak ptič.
Jacku se je zdelo, da letalo stoji, a da pada le zemlja in se pogreza niže in niže. Remize spodaj in skupine dreves so se vrtele, postajale vedno manjše, polja in travniki so bežali pod njim, Chicago se je videlo kakor skupina hišic in stolpičev iz gline, igračka, ki se ž njo zabava otroška stavbarska domišljija. Michigansko jezero pa je svetilo kot ogromno zrcalo.
A letalo se je dvigalo še više ... že je bil pred njim le vzduh, čisti vzduh brez zemlje in človeških sledov. Ničesar ni bilo čutiti kakor negotovo tiho tre-sljanje ter rezko pihljanje sape . . . ničesar .slišati kakor naglemu streljanju slično bobnenje motorja in ničesar videti kakor spredaj zvezdo propelerja, ki je oral ozračje z divjo besnostjo. Ralf je zavriskal s pravim indijanskim vzklikom in izrazil ž njim svoje veselje, da se zdaj čuti v pravem živi ju ter se koplje v njem s čustvom največjega razkošja.
Tako so leteli po brezmejni atmosferi — med nebom in zemljo, više in više k solncu, v brezkončno svobodo . . .
Jack je sedel brez besed za Polly. V grmenju motorja in
silnem navalu vzduha mu tudi ni bilo možno govoriti. Imel je dovolj opraviti sam s seboj v urnem letu, ki ga je užival prvič. Toda omotice ni čutil. Le zobe je stiskal in napeto čakal — čakal . . . Toda kaj čaka, mu je bilo nejasno, nezavedno.
In še enkrat je zajeknil Ralf, nato nekaj premeni] na vzvodu stroja, in letalo je začelo padati in pluti dalje v šir ... Za tre-notke je izginilo letalo v oblačni Polly, Bell in Ralf so se izpremenili v nematerijalne prikazni —, a zopet je padalo v svetel nič ter se nevzdržno potapljalo niže in niže . . . Zopet so se videle proge razne barve svet spodaj je postal vrteče se kolo ... že se je pojavila igrača otroškega igrišča . . . maj-ine hiše in stolpi, ki pa so čudovito hitro rasle in se širile. Zasvetilo se je orjaško zrcalo. . .
Vzduh je postajal toplejši in gostejši . . . grom stroja se je povečal in je odmeval od nekod . . . mesto Chicago je začelo izginjati za obzorjem . . . polja in j ga stekla, in železnih okvirov
To mi je na vas še prav posebno všeč!"'
Jack se je poklonil in dejal tudi smehljaje: "Lepa hvala, miss!"
Medtem je že pritekel mehanik ter odpeljal letalo v hangar.
Polly, Jack in Ralf pa so stopali — z malo vrtoglavico v očeh in nogah — k izhodu letališča. Za lesenim širokim-portalom je stal ob vrtnarjevem paviljonu rdeč športni avtomobil. Sedli so vanj ter se odpeljali v mesto. Polly sama je vodila voz, objemajoč z desnico precej veliko krmilsko kolo. Ralf pa je oskrboval sireno ter izvajal ž njo najrazličnejše signale.
Kmalu so bili sredi mesta, kjer je Ralf izstopil, češ, da ima opraviti v klubu. Jedva par minut nato se je ustavil avtomobil pred Heganovo trgovsko hišo. Služabnik je zapeljal voz v remizo na dvorišče, Polly in Jack pa sta odšla k "stričku."
Mogočno pročelje Heganove hiše je bilo videti kakor iz same-
travniki so zopet drseli nekam dalje . . . srce motorja je začelo bušiti . . . propeler se je vrtil umerjeneje, še počasneje . . . končno se je vrtil le še leno in letalo je v širokem krogu, vedno neznatno paJajoč zletelo na zemljo, skoraj na istem prostoru, odkoder se je dvignilo.
Polly je skočila prva na tla, butila parkrat z nogami po zemlji, kakor bi se hotela prepričati, je li še mirna in zanesljiva, pa
Vzorec ameriške gradbene tehnike, je obsegala hiša pravo blodišče hodnikov, stopnic, dvoran in sob, a se je skladala v svojem bistvu iz ogrodja železnih traverz somernega in skoraj povsem enakega ogrodja v vseh šestna.jsterih nadstropjih. Tudi stene so sestale iz včlenjenih traverz in le zelo ozkih prog granitnih plošč, puščajočih, čim največ prostora celim vrstam oken, visokih in ši-
ljudi, omogočiti med posameznimi oddelki in nadstropji čim lažji in čim hitrejši stik ter poskrbeti, da je mogoče v takem čebelnjaku delati brez motenja, ta problem je bil rešen tu sijajno s Heganovo palačo iz železa, granita in stekla. Celo ravna streha vrhu šestnajstega nadstropja je bila izkoriščena za vrt, poln palm, lovorjev in cvetlic, ter za telovadnico in igrišče za Heganovo uradništvo.
V pritličju sta vstopila skozi vrtljive duri v sprejemno dvorano, visoko in prostrano, z marmornimi stenami in tlom, pokritim z debelim, temnozelenim li-nolejem, in z neštevilom vseh možnih sedežev, klubskih nasla-njačev, usnjenih klopi in lahkih prožnih stolov. Ob stenah so stali pisalni pulti, sredina dvorane pa je bila popolnoma prazna ter jo služila kot prehod k liftom in durim, označenim s številkami.
Dasi je bilo v dvorani mnogo agentov, trgovcev, bančnih uradnikov, kupcev in prodajalcev in posredovalcev, je bilo slišati le pridušeno mrmranje in šepetanje ter tiho drsanje podplatov po mehkem linoleju.
Polly je namerila korake k bližnjemu liftu. Služabnik v temni livreji s .srebrnimi gumbi ni ganil niti z obrvmi, ko je odpiral mrežno dverce. Kletka je švignila navzgor ter se ustavila v četrtem nadstropju, kjer je imel Hegan uradne prostore. Polly in Jack sta stopala še po brezkončni pisarni, predno sta dospela do "stričkovega svetišča": pisarji in uradniki so sklanjali glave nad knjigami ter pisali mirno dalje, ne da bi se ozrli, ko je šla mimo šefova nečakinja. V tej hiši je bil čas
denar, zato ga ni smel nihče tra-lili s pozdravljanjem.
še tri stopnice, prevlečene s suknom, in obstala sta pred prostranimi vratmi brez napisa, — za katerimi je bil mož, ki edini je imel pravico in moč ukazovati v tej ogromni hiši.
In ko je vstopila Polly, je ta mož takoj odslovil svojega tajnika, pristopil k nji, ji stisnil roko in jo poljubil na čelo. "Kako je bilo?" je vprašal. "Ah, bajno, predivno, nepopisno!" je pripovedovala Polly. "Ralf je vriskal kakor Indijanec!"
"In kako je bil vam všeč ta prvi polet pod svobodno solnce?"
še predno je mogel Jack odgovoriti, se je zasmejala Polly: "Znamenito se je držal! Ampak nazadnje mu je bilo žal, da je izgubil perotnice svojih pra-dedov!" In že je odhitela v sosednjo sobo, da se "kar hitro preobleče" v promenadno toaleto .. .
Hegan je postavil pred Jacka skrinjico havank na pisalno mizo, kjer je stal eleganten porcelanski čebriček z vodo.
Nekaj časa sta sedela molče ter pušila. Hegan je upiral po gled za odišlo Polly in se blago smehljal.
"Ko sem letel prvič pod oblaki ter sem gledal mistra Connor-ja," je začel Jack, "prej ko sem švigal skozi Chicago ter zrl Miss Polly ob krmilu ... in zdajle zopet ko sem stopal po vaši hiši ter. videl vas, se mi zdi, da je vam Amerikancem vse silno lahko, četudi je na videz uprav nemožno, zagonetno, komplicirano in blazno smelo.
Dalje prihodnjič)
vzdihnila razkošje izražajoči rokih stekel, ki so prepuščala "Ah!"	, kolikor največ možno dnevne lu-
Ni li bilo krasno, mister[či v stavbino notranjost. Pro-Jack?" je vprašala potem. In ne blem, kako izrabiti vse prostore
da bi čakala odgovora, je dostavila: "O, Ralf je umetnik!"
čim najpraktičneje, dobiti prostora in svetlobe za čim največ
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. Januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala, tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900-000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hoč°š zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti kjer Sko žavara^š za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od do 55 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16 leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtmne.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko ^varujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek samo lSc za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, daTl zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
Van Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljmh ases-
mentov.	»Glasilo K. S. K. Jednote," ki iz-
haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pr K S K Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica 'te mogočne in bogate podporne organizacijet, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16 do 65. leta.- Zana-daljna pojasnila in navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSli ZALAR, 10O4 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
POSEBNOST!
Deske in fantovske
SUKNJE
$4.95, $8.50, $9.95, $12.00 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave.
SPITE TRDNO. VZ1VAJTE VASO HRANO
TRINERS ELIXIR OF RITTER WINE
Mnogokrat odpravi
— NAROČITE SI PROSTI VZOBBC— j Triner'a Bitter Wine C«. _	I 544 S. Wells St.. Chicago, III. 1
neprebavnost |	™ brezplačni vzotec. '
. . . 1Tm® ......................
in zaprtmco
I Ime
rNnslov
T TMh
I lekarnah
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest o veliki izgubi našega preljubega ln nikdar pozabljenega soproga in očeta
PETER STERK SR.
ki je previden s sv. zakramenti po kratki bolezni umrl dne 25. novembra 1936 v starosti 55 let. K večnemu počitku smo ga položili dne 28. novembra na Calvary pokopališče.
Blagopokojnik je bil rojen meseca maja 1881 v Prcdgradu pri Starem trgu ob Kolpi. V Ameriko je prišel 1. 1902 in sicer v Calumet, Mich. V Cleveland, O. se je naselil 1. 1925. Spadal .ie k društvu sv. Vida št. 25 KSKJ. ^ „
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so ga prišli obiskat za časa njegove bolezni in kropit, za izraženo nam sožalje in nam izkazano pomoč na ta, ali drug: način; tako tudi lepa hvala vsem, ki so se udeležili pogreba.
Osobito lepo zahvalo izrekamo Rev. M. Jagru za podeljeno sv. popotnico; MsgT. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev, Fr. Andrey, Rev. M. Jagru in Rev. M. Sodji za darovano peto sv mašo zadušnico in Rev. Andre.vu za spremstvo na pokopališče. Hvala Rev. Schaeffers za udeležbo v cerkvi.
Hvala za poslane brzojavke in pisma sožalja: družini Mayhar, Calumet, Mich; Mr. in Mrs. Frank Schneller, Dollar Bay, Mich.; Mr. John Judnich Sr., Rib Lake. Wis* Mr. in Mrs. John Kobe, Omak, Wash; Mrs. Anna Vukonich, Dodgeville, Mich.; Mr. in Mrs. Rudolph Sterk, Janesville, Wis.; družini Paulin, Charleston, W. Va.; Mr. in Mis. Wm. Grimm in očetu; Eleanor Karlin-ger in Anne Bogolin v Clevelandu, O.
Hvala za naročene sv. maše zadušnice strankam iz Cleve-landa: Rev. Jos. Celcsnik, Rev. Peter Schacfer, Mr. in Mrs. Andy Jerman in družini; Mr. in Mrs. Michael Skufca, Bliss Ave.; Mi-, in Mrs. Frank Novšak, Mr. Frank Budic, E. 59 St.; Miss Jean Zabukovec, Orton Ct.; Mr. in Mrs. John Zabukovec in družini, Orton Ct.; Mr. in Mrs. John Bukovec. Orton Ct.; Mrs. Frances Svigel, Bonna, Ave.; Mr. in Mrs. J. Celesnik in družini; družini Svetanovich; Mr. in Mrs. J. Gornik ter družini, Giddings Rd.; Mr. in Mrs. Simon Bizjak; Mi-, in Mrs. Jos. Koncilja, St. Clair Ave.; družini Maver, Varian Ave.; Mr. in Mrs. Frank Skerl Jr., E. 64th St.; Mr. in Mrs. Anton Strazisar, Thames Ave.; Mr. Fr. Macerol, Norwood Rd.; Mr. Tony Orazem, E. 74th St.; Mr. in Mrs. Frank Kmet in družini, St. Clair Ave.; Mr. Anton Skala, E. 61st St.; Frances in Anna Debelak, E. 64th St.; Mary Mascra in Mary Jerse; družini Kreble; družini Gorenčič, E. 61st St.; Alii Maglich, Lockyear Ave.; Mr. in Mrs. Albert Korach in družini; Young: Ladies Sodality, St. Vitus Parish; Mr. Stanley Frank, Prosser Ave.; Mr. in Mrs. Frank Svigel, Addison Rd.; Mrs. Jennie Kolar, E. 61 St.; Mary Ferkul, E. 74th St.; klubu "Orel"; Mr. in Mrs. George Miller; Mr. in Mrs. James Perot; Fiances in Mary Russ, E. 70th St.; Joseph Rose Majerle, Mu-skoka Ave.; Mr. in Mrs. Lovrenc Bandi in družini; Mr. in Mrs. John Centa, E. 74 St.; Mr. in Mrs. John Veselich. — Izven mesta: Mr. in Mrs. Louis Bahoric, Lorain, Ohio; Mr. in Mrs. Jos. Primozich Sr. in družina, Kingston, W. Va.; Rev. J. Paulin, Charleston, W. Va.; Mr. in Mrs. Paul Kobe In družina, Calumet, Mich.; Mr. in Mrs. Jos. Staudohar in družina, Calumet, Mich.; v Janesville, Wis.; Mr. in Mrs. D. Monahan, Mr. in Mrs. John Sterk, Mr. in Mrs. Raphael Purcell, Mr. Peter Sterk, Mr. in Mrs. George Sterk Sr., Mr. in Mrs. George Sterk Jr., Mr. in Mrs. Jos. Sterk, Mr. in Mrs. Rud. Sterk, Mr. in Mrs. Michael Sterk.
_ Mrs. Frances Plautz, Detroit, Mich., Mr. in Mrs. Michael
Majerle Sr., Highland Park, Mich., Mr. Michael Majerle Jr., Highland Park, Mich., Mr. in Mrs. Michael Mayhar, Detroit, Mich., Mrs. Mary Madrcnich in družina, Detroit, Mich., Mr. in Mrs. Nick Gustin, Amos Val Dor, Quebec, Kanada, in Mrs. Katlierine Sitar, Pau Pau. Mich.
Lepa hvala darovalcem vencev kakor sledi: Društvu sv. Vida št. 25 KSKJ., Cleveland Public Library, Main Branch., družinam Bahoric in Cula, Lorain, Ohio, Mr. Stanley Bizjak, Mr. in Mrs. John Zakrajsek, E. 74 St.; The Schumacher Company, Mr. Frank Budic Sr., E. 59 St.; Mr. in Mrs. John Sterk in družini, družini Kraintz, Calumet, Mich., Mr. Urban Strazisar, družini Schneller, E. 120 St.; Mr. Michael Kolar, E. 61 St.; družini Zabukovec, Orton Ct. in Mr. in Mrs. Jos. Sterk.
Dalje izrekamo zahvalo za udeležbo pri pogrebu: Mr. in Mrs. Jos. Primožič Sr. in družini iz Kingston, W. Va.; Mr. in Mrs. George Sterk Sr., Janesville, Wis.; iz Detroit*, Mich.: Mr. in Mrs. Michael Maierle, Mr. in Mrs. Michael Mayhar in Mrs. Frances Plautz; iz Loraina, Ohio: Mr. in Mrs. Louis Bahoric in Messrs. George in Jos. Staudohar.
♦
Dalje izrekamo zahvalo sledečim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago: Mr. Fr. Skerl Jr., E. 64th St.; Mr. Fr. Macerol, Norwood Rd.; Mr. Jos. J. Macerol, E. 73 St.; Mr. Wilfred Schmltz; Mr. Peter Mukavetz, Mr. Stanley Stopar, vsi iz Clevelanda; Mr. Mike Mayhar, Detroit, Mich., Mr. Louis Bahoric, Lorain,.O., in Mr. Joe Primožič, Kingston, W. Va.
Dalje izrekamo lepo zahvalo gl. odboru KSKJ. ker nam je tekom 6 dni po smrti našega blagopokojnika že izplačal njegovo posmrtnino. In končno hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za lepo oskrbo pogreba.
Ako smo morda kako ime v naglici izpustili, izvolite nam oprostiti.
OB GOMILI:
Srce Tvoje več ne bije, ločil si se le za čas; onkraj lepše sonce sije, tam j? pravi dom za nas. Pregloboka ni gomila, previsok ni sveti raj, da ljubezen ne združila bi nas tam na vekomaj. — Večno Bog Ti daj plačilo, ker si svetu dal slovo; naš spomin Ti bo v darilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
MARY STERK, soproga; PETER, JOHN, JOSEPH in RUDOLPH, sinovi;
MARY, ANNA in ANGELINE, hčere; MARY STRAZISAR in ROSE CELESNIK, snalie; MARY, DOROTHY, LILLIAN in JOSEPH, vnukinje in Vhuk. GEORGE STERK, Janesville, Wis., brat; KATARINA, sestra v stari domovini.
Cleveland, Ohio, 26. decembra 1936.
7710 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVIN A, DECEMBER 29TH, 1936