Delavska
Poštnina plačana v gotovini.
enotnost

' :
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Lelo V. Št. 9.
Ljubljana, 4. marca 1949
Izvod 3 din
Naša delovna žena in 8. marec
Napredno žensko gibanje pri nas in povsod drugod na svetu je bilo in je najtesneje povezano s splošnim gibanjem delavskega razreda, kajti položaj žene je vedno odvisen od splošnih družbenih odnosov o neki državi. Zato je povsem razumljivo, da je borbena razgibanost žene tesno spojena z borbenostjo delavskega razreda in da se stopnjuje o kolikor bolj se zaostruje razredna borba.
Prvič je bil 8. marec kot mednarodni ženski dan praznovali leta 1913 o Rusiji. Qd takrat pa do danes sc je o svetu mnogo spremenilo. Zmaga Velike oktobrske revolucije je delavsko gibanje na osem svetu silno okrepila, žena zato o vedno večjem številu sodeluje v oseh fazah razredne borbe in z možem — svojim delovnim in borbenim sodelavcem — usodno posega o skupni borbi delovnega ljudstva za oblast in potem za socializem.
Položaj žene n stari Jugoslaviji je bil prav tako brezpraven, kot je položaj žene danes v kapitalističnih deželah. Ko je po IV. kongresu naše Partije njeno novo vodstvo s tovarišem Titom na čelu krepko in jasno usmerilo borbo delavskega razreda v širino, je tudi naša delovna žena bolj in bolj zavzemala borbene položaje n vseh odtenkih naše razredne borbe, ki jo je Partija pod najtežjimi pogoji krvavih policijskih režimov uspešno vodila, dokler je ni razplamtela v splošno ljudsko vstajo proti okupatorju ih domačim izdajalcem. Nikoli v zgodovini naših narodov se ni naša žena tako množično odzvala pozivu svoje domovine, kot v času narodnoosvobodilne borbe, ko jo je v borbo pozoala Partija. Borbenost naših žena raste do legendarnega hc-roizma in povsod, kjer koli se je vodila borba, je bila naša žena pr pa med prvimi. Žrtve, ki so jih naše žepe doprinesle o narodnoosvobodilni borbi so bile ogromne. Toda zavest naših žena,
< a se tako, ker se bori za pravice svojega delovnega ljudstva, bori tudi za v °Je sp/z e pravice, je podžigala v na-
Prva zvezna konferenca kmetov - zadružnikov
Te dni se je vršila prva zvezna konferenca kmetov zadružnikov, katere se je udeležilo 1100 delegatov, zastopnikov splošnih kmetijskih in kmetijskih obdelovalnih zadrug iz vse države. Svečanemu začetku konference je prisostvoval maršal Tito, člani Politbiroja CK KPJ tovariši E. Kardelj, A. Rankovič, M. Pijade in B. Kidrič, člani zvezne vlade in zastopniki množičnih organizacij.
Ar imenu Zveze sindikatov Jugoslavije je pozdravil zadružnike predsednik D juro Salaj, ki je dejal takole:
Ta konferenca je nadaljevanje tistih velikih zgodovinskih zmag, ki so jih naši narodi pod vodstvom naše slavne Komunistične partije in tovariša Tita dosegli med ljudsko revolucijo ter nadalje utrdili med borbo za zgraditev socializma. Naši narodi so zaradi pravilne politike Partije in vlade dosegli velikanske uspehe ne le pri obnovi in zgraditvi industrije, temveč tudi v kmetijstvu. Vendar pa uspehi v kmetijski proizvodnji ne zadovoljujejo zaradi stalnega naraščanja števila prebivalcev v mestih in industrijskih središčih ter zaradi vedno večjih potreb industrije po surovinah. Zato je nujno potrebno, da že v tretjem planskem letu z večjim poletom povečujemo kmetijsko proizvodnjo.
Delavski razred je z navdušenjem sprejel sklepe Tl. plenuma CK KPJ o socialistični preobrazbi našega kmetijstva. Delavski razred bo nedvomno z vsemi silami podpiral delovne kmete, zlasti kmete zadružnike pri uspešnem izpolnjevanju teli nalog. V borbi za industrializacijo in elektrifikacijo ustvarja materialno podlago za zmago socializma v naši državi ter s tem pospešuje socialistično preobrazbo kmetijstva. Pri nas gradimo in razvijamo tovarne za izdelavo kmetijskih strojev in orodja, za proizvodnjo kemičnih sredstev, gnojil itd. Delavci v teh tovarnah si med socialističnim tekmovanjem prizadevajo, da bi nudili kmetom zadružnikom
Xj v .	v r'	jc /vv/v* z, 1.^,0 ta u ita-	|(J, lici Ul 1111(1 J11 KintrlOIT) Z cl (1 r 11Z111K 0111
7	7** mo c in voljo, da je vzdržala in čim več tehničnih in kemičnih sredstev.
končno tudi zmagala.
Danes gradi naša deloona žena popolnoma enakopravno socializem v svoji ljudski republiki, ki jo je sama pomagala osvoboditi in obnoviti. Odpadle so ose družbene ovire, ki so prej naši ženi zajezile možnost, razvoja in napredka. Vedno več žena stopa k strojem o industriji, vedno več žena zavzema odgovorna upravna mesta. Udarnice, iznajditeljice, znanstvenice, umetnice zavzemajo v naši novi družbeni skupnosti najodločilnejša in najbolj odgovorna mesta naše dejavnosti. L. 1939 se je šolalo na naših univerzah 398?
Kmetje zadružniki pa z zadružnim sektorjem zelo pomagate, ra se naša država hitreje in uspešneje industrializira ter elektrificira, ker dajete delavcem živež, industriji pa surovine. V teh skupnih naporih se najbolje manifestira nerazdružljiva zveza delavcev in kmetov, ki je temelj naše ljudske oblasti.
obdelovalnih zadrug, ob koncu 1946 454, ob koncu 1947 — 808, 31. decembra 1948 pa 1318 zadrug, medtem ko jih je sedaj nad 1680. Kaj nam dokazujejo gornje številke? Skupno število obdelovalnih zadrug je sicer še vedno majhno. Gospodarska moč socialističnega kmetijskega sektorja je v primeri s pri-, vatnim prav tako še zelo majhna. Če pa upoštevamo, da je bilo jeseni in po zimi ustanovljenih toliko zadrug, kolikor v vseh zadnjih treh letih ali pa, da je bilo n. pr. v LR Srbiji ustanovljenih samo v dveh mesecih, t. j. januarja in februarja letos toliko zadrug kakor v vsem času od konca vojne, do
1.	januarja 1949 — nam postane jasno, da ni obdelovalna zadruga več osamljeni pojav, v kateri sodelujejo samo najzavednejše skupine, temveč je postala široko gibanje, ki je-zajelo, zlasti v nekaterih krajih v zadnjih tednih, široke, množice delovnih kmetov'.
Nato je tov. Todorovič razložil zadruge nižjega in višjega tipa takole:
Številni tovariši na terenu razpravljajo o tem. če je bolje ustanoviti obdelovalne zadruge nižjega ali višjega tipa. Nekateri okrajni voditelji so doslej celo prepovedovali, da bi ustanavljali obdelovalne zadruge nižjih tipov; dopuščali so izključno samo četrti najvišji tip. Iz tega vidimo, da niso tovariši prvič razumeli celotne naše linije v zadružništvu, t. j. v postopnem prehodu iz nižjih k višjim tipom glede na stopnjo zavednosti kmetov, in drugič. da ne razumejo, v čem je razlika med različnimi tipi kmetijskih obdelovalnih zadrug.
Glavna razlika med posameznimi tipi obdelovalnih zadrug je v bistvu ta, do kakšne stopnje so v njih ohranjeni kapital:!,tični ostanki. Samo najvišji, dosedanji četrti tip, pomeni pravo zadrugo socialističnega tipa. kajti ta zadruga temelji na zadružnih proizvajalnih sredstvih, Mia skupnem delu, ker zadružnike nagrajujejo izključno po vloženem delu, in končno, ker gre presežek dela v zadružno akumulacijo in druge družbene fonde (kulturni, socialni ter podobne). Torej ni v tej zadrugi nikakega izkoriščanja. V njej je pravilno zagotovljeno stalno razširjanje proizvodnje, s tem pa tudi gospodarska krepitev zadruge in dvig materialnih ter kulturnih pogojev življenja zadružnikov.
V drugih obdelovalnih zadrugah niž-
Beg Marija pri svojem stroju v Tovarni avtomobilov
Inženirji in tehniki LR Slovenije so na svojem zborovanju sprejeli sklepe za bodoče delo
žena, letos pa jih je vpisanih kar 13
tisoč 840. V naših industrijskih šolah je opozarjala na srečno življenje sovjet-
nrl nco/i rtmianSt,	__ to«, ... 7 .	1 -t ,	,	, 1,	J. .
Od oseh opisanih učencev — 39% mladih žena.
Vedno večje število udarnic o naših tovarnah in na gradbiščih dokazuje, da se razvija vedno več naših žena v zavestne socialistične delavke, v prave, resnične borke za socializem, za lepšo bodočnost. Vedno več otroških jasli in domov igre in dela razbremenjuje naše delovne žene gospodinjskih in materinskih skrbi. Vedno več novih modernih stanovanj omogoča naši delovni ženi zaslužen počitek in oddih po dnevnem delu ter lepo, s kulturnimi pridobitvami izpopolnjeno življenje delovne družine. Vedno in oedno več delovnih žena sega po knjigah, ker se zavedajo, da je le izobražena in strokovno usposobljena delavka zmožna graditi socia-tizem.
Predsodki tisočletnega mračnjaštva,
Nato je podal izčrpen referat tov. jega tipa so tudi proizvajalna sredstva rr~J----------1 ’ ‘	1 ’	’	zadružna last, delo je tudi skupno (za-
družno); toliko so one tudi socialistične. Toda zadružnike nagrajujejo ne samo po vloženem delu, ampak tudi po vloženih proizvajalnih sredstvih v obliki zemljiške zakupnine, obresti itd. Torej gre presežek dela tukaj deloma v zadružno akumulacijo, za krepitev zadružne lastnine, za razširitev zadružne proizvodnje, drugi del teh presežkov, ki odpade na plačilo zakupnine itd., pa predstavlja v bistvu ostanke kapitalističnih odnosov, se pravi, kolikor se
Mijalko Todorovič, ki je med drugim dejal:
Naša Partija je že pred vojno, zlasti pa med narodnoosvobodilno borbo učila kmete, da je njihova bodočnost v obdelovalnih zadrugah. Pri tem jih je
skih kmetov v kolhozu. Takoj po vojni so nekateri kmetje in zelo majhne skupine začeli ustanavljati take zadruge. Vendar so bili to osamljeni (pojavi. Mnogi so bili mnenja, da bo treba za širši razvoj obdelovalnih zadrug več let
prej »popolnoma« zgraditi industri- stalno in vedno bolj krepi skupna last-
j. — —*-• i----ji - i. - - i-	ni na ter širi proizvodnja, kolikor bolj
se manjša delež, ki odpade na zemljiško rento in podobno, tem bolj se nižji tipi zadrug približujejo pravi zadrugi socialističnega tipa. Torej so vse nižje obdelovalne zadruge, če je zagotovljen njihov pravilen razvoj, na poti, da prerastejo v pravo zadrugo socialističnega tipa.
Po referatu Todoroviča so kmetje zadružniki pripovedovali o uspehih do-
jo, da so naši kmetje tako konservativ ni, navezani na siari način življenja, na individualno gospodarstvo, da bo treba več desetletij, preden se bodo odločiti za novo socialistično življenje. Tako so mislili nepoučeni. O tem so jih prepričevali sovražniki, stvarnost pa kaže popolnoma drugo sliko.
Ob koncu 1945 je bilo 31 kmetijskih
V nedeljo je bilo v Unionski dvorani v Ljubljani veliko zborovanje inženirjev, tehnikov, novatorjiev in racionalizatorjev iz vse Slovenije. Tega zborovanja, na katerem so inženirji in tehniki sprejeti sklepe za čim uspešnejšo izpolnitev'nalog tretjega planskega leta, so se udeležili tudi predsednik vlade tov. Miha Marinko, podpredsednik vlade in minister za industrijo tov. Marjan Brecelj, podpredsednik vlade in minister gradnje tov.^ Matija Maček, predstavnik Zveze društev inženirjev in tehnikov FLRJ tov. Mihajlo Sankovič, delegat D1T LR Srbije in predstavniki množičnih organizacij.
Inženir Božo Košir je v svojem referatu nakazal najvažnejše naloge naših inženirjev, tehnikov, novator-jev in racionalizatorjev v tretjem planskem letu. Poudaril je, da mora biti socialistični inženir in tehnik tesno povezan z delavstvom, kajti to izkušnjo so prinesla razna tekmovanja, ki so rodila velike uspehe le tam, kjer so bila tudi tehnično dobro pripravljena. Tudi njihov odnos do novih kadrov ni več podoben kapitalističnim odnosom, ko so mnogi Ijubo-sumno_ čuvali znanje in pridobljene izkušnje, temveč jih morajo prenašati na mlade kadre.
Za njim je govoril ing. Jože Ferenčak o uspehih in nalogah gradbene operative v Sloveniji. V diskusiji je govoril tudi predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko. Med drugim se je predvsem dotaknil misli, ki jo je omenil referent in sicer o tem, da ima ogromna večina naše tehnične inteligence pravilen odnos do delavcev in do delovnih kolektivov. V zvezi s to ugotovitvijo je dejal:
Ta ugotovitev brez dvoma drži. Mislim pa, da se je treba tega vprašanja lotiti z druge strani. Potrebno je jasneje izraziti, kaj pojmujemo pod pravilnim odnosom tehnične inteligence do naše delovne skupnosti. Hočem opozoriti na to, da se pod izrazom dobrih odnosov pojmuje popustljivost in neki gnili demokratizem v tehničnem in upravnem vodstva podjetij. Mislim, da je teh pojavov še precej. Vi sami boste najlaže ocenili, ker imate vsakodnevne primere pred očmi, v koliko bi naša podjetja lahko dosegla večjo produktivnost, večjo kvaliteto proizvodov, večje znižanje polne lastne cene, če bi bilo več strumne organizacije, več organiziranosti in reda v podjetjih, ki ga lahko dosežemo predvsem z večjo odločnostjo in samozavestjo tehničnih in uprav
sledno ravno zaradi mlačnosti, ki se iz nekih posebnih nagibov odraža pri tehničnem in upravnem vodstvu podjetij. Ta mlačnost ima različne izvore. Spomnili se boste, da so do nedavna v sindikatih bili še močni, nezdravi pojavi, ki smo jih običajno imenovali »uravnilovka«. Te tendence so delale težave pri uveljavljanju enotnosti zapovedovanja in osebne odgovornosti za vodstvo podjetij. To stanje je spočetka lajšalo položaj tistim upravnim voditeljem, ki se niso radi vključili, ki so s skepso gledali na našo stvar, ker na ta način ni bilo moči ugotoviti osebne odgovornosti za pomanjkljivosti in neuspehe v podjetju. Ta nezdrav pojav »uravnilovke« je po eni strani izviral iz dejstva, da je naša osvoboditev pomenila ljudsko revolucijo, da je delavski razred prišel na oblast, kar je rodilo pojmovanje, da je naša tehnična inteligenca . ostanek kapitalističnega razreda, ki jo je treba krotiti in podrejati. Jasno je,^ da je bil tak odnos delavstva do tehnične inteligence v naših razmerah skrajno napačen in škodljiv, čeprav se je to nastrojenje dalo pojasniti s tem, da so bili tu in tam res tudi taki inženirji in tehniki, ki so zaradi svojega položaja in načina dela, ki so ga imeli v starem sistemu kapitalistične proizvodnje, ostali pri delavcih precej nepriljubljeni. Mislim, da ni nobenega vzroka, da ne bi jasno govorili o tem, zakaj je do takih odnosov prišlo. Vsi veste, da smo se po upravni in politični liniji odločno borili proti takemu kvarnemu nastrojenju.
Tehnično inteligenco pa bi se v njenem odnosu do delovnih kolektivov v glavnem dalo deliti v dve kategoriji; katerih ostanki so še danes. Inženirji in tehniki komunisti, levičarji, partizani, dobri frontovci itd. so pojmovali, da je s strani vodstev podjetij potrebna sedaj skrajna tolerantnost, demokratičnost, ki pa se je prevračala v gnili demokratizem, zaradi česar se je izgubljal lik tehničnega upravnega voditelja podjetja. Na drugi strani pa so bili inženirji in tehniki z nepopularno preteklostjo, ki so pod vtisom »uravnilovskih tendenc« v sindikatih smatrali, da se je treba v naši stvarnosti aklimatizirati s popuščanjem, z brezmejno tolerantnostjo tudi glede delovne discipline in pomagati sindikalističnim »uravnilovskim tendencam« do veljave. Taki pojavi so bili, deloma so še, čeprav jih je že mnogo manj, vendar je treba o njih še govoriti. To vprašanje lahko danes celo odločneje postavljamo, ker smo kritično periodo odnosov tehničnega in upravnega vodilnega kadra v delovnih kolektivih že prebredli. Vsi doživljate dejstvo, da se že oblikuje ono pravo vzdušje
imela takrat majhne in zastarele stroje. Dobili smo nove in velike. Prej nisem prav nič znala, zdaj stojim ob stru-
bi so ga zlasti žene na vasi po zaslugi žnici in stružim najfinejše dele za mo-spooednic in zagrizenih, vsemu napred- torje. Udarnica sem postala. Včasih so Mi sovražnih verskih organizacij naj- bile o časopisih slike kraljev in velikih }uje občutile o svojem vsakdanjem zločincev, danes so o časopisih slike na-y-}oljenju, se drobe in naša žena se vsak šili najboljših delavcev. Delo je postalo Qan bolj zaveda širine svojega poslan- veselje, čast in ponos. V tovarni smo kot popolnoma enakopraven člen zgradili otroške jasli, zdaj pa gradimo 'jjloone skupnosti nooe socialistične doj stanovanja za nas, ki delamo. Prvikrat ^ovine. Vsa predkongresna socialistič- o življenju' imam lepo, čisto, sončno fi tekmovanja so zaktioizirala na tiso- sobo in na omari mi iz radioaparata, J žena, ki so s svojim delovmim pole- ki sem ga dobila za nagrado, prepeoajo jMh dokazale, kako je borba za socia- naši delavski pevski zbori. Življenje mi £em postala žioljenjsko vprašanje na- je z vsakim dnem lepše. Postala sem \e delovne žene same in kako globoko kandidat Partije. Lastne oči, lastne ro-® korenini v naši delavki socialistični k e in lastna pamet mi povedo, kako J~n°s do dela, do skupnosti, do progra- smo se že v prvih dveh letih naše pet-Ju Partije, ki ga je naša delovna žena letke približali socializmu. Smo torej na Prejela kot vsebino svoje dejavnosti na pravi poli! če tisti, ki nas obrekujejo, Jvh področjih; kjer koli je že zapo- tega, kar mi vidimo in občutimo, no-
če jo videti, tedaj lažejo! Laž pa ima i Resolucija Informbiroja naših de- kratke noge! Jaz odgovarjam Resolucij j žena ni zbegala. Če trdi resolu- ciji tako, da bom postala te dni že o (a, da socializma pri nas ne bomo mo- šestič udarnica.« zla ^?Taditi, ker nimamo tega in tega, Tako je in nič drugače. Naše deloo-LnStl Pa zato ne, ker imamo tako in ta- ne žene bodo tudi letos na svojih pod-kakDO vD0 Partije, tedaj, poslušajmo, roč jih letošnje planske naloge izvedle ja °pasf delovna žena na to odgovar- in. tudi presegle. Tako kot. misli in čuti km c JZ -i “0brim Jetom sem kot. bivša omenjena udarnica, mislijo in čutijo ose 7. dekla prišla v tovarno. Nič več naše zavedne delovne žene; tako mislijo
zavedne delavke in kmetice, tako mislijo zavedne učiteljice, profesorice, vzgojiteljice in umetnice.
Naj živi 8. marec, praznik oseh napi ednih Žetal
sedanjega zadružnega dela. Govorili so o izkušnjah in problemih svojih obdelovalnih zadrug.
nih voditeljev podjetij. Priznali boste, da s Qa se zc oblikuje ono pravo vzdušje na tem področju še zdaleka nismo izčrpa- Jzaiemnega sodelovanja med sindikalnim li vseh naših proizvodnih kapacitet. Ima- POkticmm vodstvom na eni in upravnim ter tehničnim vodstvom podjetij na
proizvodnih kapacitet, mo nešteto primerov in dokazov, ko se zakoni, uredbe in ostali gospodarski oblastveni predpisi ne izvajajo dovolj do-
zi	m to trt U Itfuaruu. IVIC VCC
ki ml h°ie,a- ^rafi za bogatega kmeta, okoli j- DC-rS‘h cel° z	podil
sem i-n' f0Mrrta > hila takrat, ko in ra Z?1? ’ Se maibna. Dvignili smo jo razširili na vse strani. Tovarna je
NAGRADI NAJBOLJŠIM DELOVNIM KOLEKTIVOM V It. POILETJU 1948
Na predlog Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in resornih ministrov je podelila vlada LRS za dosežene uspehe v izvrševanju planskih nalog v II. polletju 1948 prehodile zastave in denarne nagrade naslednjim delovnim kolektivom:
1.	Rudnik Laško	110.000	din
2.	Gozdno gospodarstvo Celje	120.000	„
3.	Lesnoindustrijsko podjetje Škofja Loka	100.000	„
4.	Tovarna strojil Majšperk	40.000	„
5.	»Gradis«-gradilišče »Litostroj«, Ljubljana	130.000	„
6.	Granitolom Josipdol na Pohorju	75.000	„
7.	Tovarna verig Lesce	120.000	„
8.	Tekstilna tovarna »Tekstilindus«, Kranj	100.000	„
9.	Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik	75.000	„
10.	Tovarna usnja »Standard«, Kranj	45.000	„
11.	Tovarna čevljev, Kranj ,	15.000	„
12.	Triglavska tiskarna, Ljubljana	40.000	„
13.	Pivovarna »Union«, Ljubljana	60.000	„
14.	SAP, Maribor	50.000	„
15.	Državno posestvo Plač pri Mariboru	50.000	„
16.	Gostinsko podjetje zdravilišče Rogaška Slatina 50.000	„
17.	Medicinska fakulteta, Ljubljana	260.000	„
Iz pisarne Generalnega sekretariata vlade LRS.
drugi strani, ker se vse jasneje odreja razmerje, odgovornost in naloge na eni m drugi strani. Med širokimi množicami zavednih delavcev vlada jasno spoznanje 0 pomembnosti vloge strokovnjakov in teh. nične inteligence v naših ustvarjalnih naporih, Zato lahko danes to vprašanje ostreje postavljamo, brez bojazni, da bi nastal nesporazum, češ da hočemo jemati za vzor stara kapitalistična podjetja. Smatral sem, da je potrebno poudariti, da se_ pod uveljavljanjem dobrih odnosov inženerjev in tehnikov do delavstva ne smeta pojmovati popustljivost i n gnili demokratizem. — Ni nevarnosti za dobre odnose z druge strani, ker točno je, da ni nekih množičnih pojavov teroriziranja in šikaniranja v podjetjih. Toda taki »dobri odnosi«, ki prevladujejo še marsikje, kjer ni prave veljave vodstva, imajo kvarne posledice. Zato je take »dobre odnose« treba korigirati. Ni razloga za kako zamero pri delavcih, če to vprašanje tako postavljamo. Vi sami veste, da je ogromna večina delavcev z navdušenjem sprejela plan proizvodnje, norme v proizvodnji, da delavci z navdušenjem pozdravljajo pravilno, dobro, strumno organizacijo in red v podjetjih, in to zaradi njihove politične zavesti in iz razloga, ker v tem vidijo svoj lastni neposredni interes, ker so zadovoljni, da je njihov višji zaslužek v skladu z višjo donosnostjo podjetja. Gnili »dobri odnosi« pa samo nezavednim delavcem omogo-
(Nadaljevanje na 2, strani.j
Sedanji© kmkne meie z Avsiriio so ovira za sklenitev mirovne pogodbe
Jugoslovanske žene zahtevajo izročitev vojnega zločsea Harfa Boatto
Prejšnji četrtek je govoril v Londonu pred svetom namestnikov zunanjih ministrov pomočnik zunanjega ministra vlade FLRJ dr. Aleš Bebler. V svojem govoru je znova poudaril upravičenost teritorialnih in drugih zahtev vlade FLRJ nasproti Avstriji in izrazil željo, da se reši vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo.
Vlada FLRJ bi bila pripravljena proučiti ali sama predložiti kompromisni predlog, katerega osnovne linije bi bile:
1.	Popravek sedanje meje v korist Jugoslavije, ki jo je treba določiti na podlagi kompromisnega predloga.
2.	Politična, gospodarska in kulturna avtonomija za del Slovenske Koroške, ki bi še nadalje ostal v okviru avstrijske republike.
3.	Avstrija naj plača Jugoslaviji sub-stancšonalne reparacije.
4.	Zajamčenje manjšinskih pravic Hrvatom in Slovencem, ki bi ostali izven avtonomnega ozemlja.
Za podkrepitev teh predlogov, zlasti druge točke, je dr. Bebler v svojem govoru prikazal današnji položaj koroških Slovencev. S popravkom meje v korist Jugoslavije je treba napraviti tudi konec sedanjemu režimu ponemčevanja, nasilja in zatiranja, ne samo tistih Slovencev, ki bi bili priključeni, temveč tudi onih, ki bi ostali še nadalje v Avstriij,
Na vse te predloge, ki dajejo vso mož-
nost za sklenitev mirovne pogodbe naše države in Avstrije, pa je avstrijski zunanji minister dr. Gruber odgovoril odklonilno. Odklonil je sleherno spremembo avstrijskih mej, češ, da bi avstrijska vlada in avstrijski porlament nikdar ne ratificirala pogodbe, ki bi ne jamčila nedotakljivosti avstrijskih meja. Zavrnil je zahteve po ustanovitvi avtonomne pokrajine za koroške Slovence, ki bi še ostali v mejah Avstrije in v podkrepilo svoje zavrnitve navedel celo, da ni narodne manjšine v svetu, ki bi uživala take pravice, kakršne uživajo koroški Slovenci. Odklonil je tudi, da bi Avstrija plačala Jugoslaviji pravično vojno odškodnino.
Na Gruberjevo odklanjanje slednje možnosti, ki bi bila pri reševanju mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo sprejemljiva za našo vlado, je dr. Aleš Bebler v svojem odgovoru znova poudaril, da je kot izhodišče za vsaka nadaljnja pogajanja o sklenitvi mirovne pogodbe potrebno v načelu priznati nepravičnost sedanje avstrijsko-jugoslov. meje.
Svoj govor je zaključil z besedami: . »Dokler ne bomo tega dosegli, so razgovori vsekakor nemogočL Napravili smo veliko koncesijo v svojem sedanjem stališču. Besedo imajo zapadne sile, ki morajo povedati ali so ali niso pripravljene opustiti svoje kruto stališče, ki je edina ovira za sklenitev pogodbe z Avstrijo.«
Resolucija o tekočih nalogah inženirjev in tehnikov
Društvo inženirjev in tehnikov LR Slovenije bo v cilju čim večjega prispevka vsega našega tehničnega kadra k izvršitvi planskih nalog in s tem k čimprejšnji izgraditvi socializma razvilo zavestno prostovoljno molibizacijo tehniških strokovnjakov za reševanje tekočih nalog izven službenih dolžnosti. DIT bq začelo intenzivno delati na sledečih sektorjih: organizacija društva, vzgoja članstva, strokovno znanstveno delo, idejnopolitično delo ter tisk in propaganda.
Za čim uspešnejše izpolnjevanje nalog bo DIT vztrajno sledil smernicam Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, krepkeje se bo povezal z Glavnim odborom Zveze sindikatov Slovenije ter. skrbel, da bodo vse sekcije, podružnice in poverjeništva društva povezane z odgovarjajočimi partijskimi, frontnimi in sindikalnimi organizacijami na terenu.
Inženirji in tehniki bodo z aktivnim sodelovanjem v organizacijah Ljudske tehnike prispevali svoj del k uresničenju glavne parole teh organizacij »tehniko ljudstvu«! Za usmerjanje tega sodelovanja se bodo pri vseh organizacijskih oblikah DIT-a ustanovili referati za sodelovanje z Ljudsko tehniko.
(Nadaljevanje s i. strani.) čajo, da se okoriščajo na račun naše socialistične skupnosti. Bij bi čist oportunizem, bili bi na repu"najbolj zavednih delavcev, če bi ne postavili jasno tega vprašanja. Zakoni, uredbe in upravni predpisi za gospodarska podjetja so jasni in veljajo za vse. Dosledno izvajanje teh predpisov pa marsikod šepa predvsem zaradi raznih oportunističnih obzirnosti in gnilega demokratizma tehničnih in upravnih voditeljev. Zato se moramo tudi zaradi tega boriti za vključitev vseh tistih proizvodnih kapacitet, ki se za to mlačnostjo še skrivajo, za povečano produktivnost dela in zlasti za boljšo kvaliteto proizvodov. Mislim, da je večja nevarnost mlačnosti in popustljivosti pri izvajanju oblastvenih predpisov, kakor pa v pretiravanju, šikaniranju in teroriziranju delavcev. Proti tem primerom imajo delavci dovolj sredstev na razpolago, da se jih ubranijo.
DIT bo organiziralo najtesnejše sodelovanje inženirjev in tehnikov z nova-tčrji in racionalizatorji, jih bo strokovno dvigalo in vključevalo v svoje vrste ter skrbelo za razvoj njihovih del.
DIT bo pospešilo usvajanje poznanja nivoja tehnike v svetu s prirejanjem predavanj, s pisanjem lastne ter prevajanjem tuje tehnične literature in s priob-čevanjem opisov tehniških novosti.
Inženirji in tehniki bodo sprejeli osebne obveze, koliko novih srednjih in nižjih strokovnih kadrov bodo vzgojili iz vrst delavstva oziroma praktikantov.
Inženirji in tehniki ter drugi tehniški strokovnjaki bodo sodelovali z Biroji za pospeševanje proizvodnje za dosego čim popolnejše, čim večje in kakovostne proizvodnje s čim cenejšimi surovinami ob uporabi čim manj pomožnih sredstev, energije in delovne sile.
DIT bo organiziralo strokovne sestanke za sistematično proučevanje organizacije dela v podjetjih. Vsi inženirji, tehniki in drugi strokovnjaki pa bodo vsak na svojem področju takoj pričeli delati za čim širšo uvedbo brigadnega sistema dela.
Z uvajanjem kolektivnega dela pri izdelavi večjih projektov bodo inženirji in tehniki dosegli, da bodo projekti smeli in v skladu z najnovejšifi tehnološkimi procesi.
Inženirji in tehniki se zavedajo, da je obstoječi strojni park v naših podjetjih neprecenljive vrednosti, ker nam brez tega ni mogoče izvrševati našega petletnega plana. Zavezujejo se, da bodo z rednim vzdrževanjem ter planskim remontom stroje vzdrževali tako, da bodo lahko trajno obratovali.
Inženirji, tehniki in vsi tehnični strokovnjaki obljubljajo, da bodo omogočili izvenplansko usposabljanje pokvarjenih poljedelskih strojev v delavnicah zveznih, republiških ali lokalnih podjetij.
Ker tehničnega kadra v lokalnem gospodarstvu najbolj primanjkuje, bodo posamezni strokovnjaki pomagali lokalni industriji pri uvedbi proizvodnje novih artiklov široke potrošnje.
Kot lani bodo inženirji in tehniki tudi letos sodelovali pri gradnji zadružnih domov in gospodarskih objektov na vasi.
V	zadnjih treh mesecih so italijanska sodišča izpustila iz zaporov in oprostila vsake krivde nad 150 vojnih zločincev, od katerih je 12 vpisanih v seznam velikih vojnih zločincev.
Med temi, ki so bili pred kratkim izpuščeni na svobodo, je tudi nekdanji vrhovni poveljnik italijanskih čet v Sloveniji in Dalmaciji Mario Roatta, ki je v času okupacije izvršil celo vrsto zločinov na okupiranih področjih. Podpisal je celo vrsto ukazov, na podlagi katerih so odvedli potem prebivalce Slovenije in Dalmacije v koncentracijska taborišča. Na njegovo povelje so njemu podrejene enote streljale talce in mučile zapornike v ječah. V času njegovega nasilja je bilo samo v Sloveniji ustreljenih okoli 1000 Slovencev in 250 partizanskih ujetnikov. Zaradi njegovih odlokov o mučenju slovenskega ljudstva pa je v koncentracijskih taboriščih umrlo več kot 35.000 Slovencev. Samo v taborišču na Rabu ie umrlo 4500 ljudi.
Zaradi vseh teh in številnih drugih zločinov — požigov celih vasi in podobno, je jugoslovanska vlada proglasila generala Roatto za vojnega zločinca. Naša vlada je že večkrat poprej zahtevala njegovo izročitev, italijanska vlada pa se je doslej vselej izgovarjala, da ga ne more izročiti, dokler sama ne izvede preiskave in ugotovi, ali je Roatta res vojni zločinec ali ne.
S tem, ko so italijanske oblasti izpustile Roatto in mu omogočile, da je pobegnil, ne da bi izrekle pravično kazen, ali ga izročile našim oblastem, so dokazale, da ščitijo vojne zločince. S tem pa so tudi dokazale, da s takšno politiko italijanska vlada čedalje bolj brede v vode fašizma.
V	zvezi s tem je Centralni odbor AFŽ Jugoslavije v imenu vseh jugoslovanskih žena poslal protestno pismo predsedniku italijanske vlade, v katerem je rečeno:
»V imenu jugoslovanskih žena najodločneje protestiramo, da je bil izpuščen iz zapora vojni zločinec Mario Roatta, ki je bil zaradi svojih vojnih zločinov že leta 1946 obsojen na dosmrtno ječo. Po njegovih direktivah s'o med prejšnjo vojno naše ljudstvo zverinsko mučili, plenili in množično ubijali. Zato zahtevamo, da prekličete odlok o izpustitvi Maria Roatte in ga v skladu s skupno pogodbo o kaznovanju vojnih zločincev izročite naši državi.«
Francoska vlada prepovedala proslavitev mednarodnega praznika žena
Medtem ko se pri nas in v vseh ostalih demokratičnih državah nemoteno vršijo priprave, da bi na' najbolj dostojen način proslavili mednarodni praznik žena, pa v državah kapitalizma dušijo te priprave. Tako je up_rava pariške policije pred kratkim izdala odlok, s katerim je prepovedala vse manifestacije žena ob priliki njihovega praznika. Francoska federacija žena je namreč izvršila že vse priprave, da jasno manifestira svojo odločenost za mir. V odloku pariške policijske uprave pa so zagrozili, da bodo vse, ki bi pri tem kakor koli sodelovali, postavili pred sodišče. Tudi v Marseilleu in Strasbourgu je francosko ministrstvo za notranje zadeve izdalo slično odredbo.
Narodni komite francoske federacije žena je zoper te odredbe vložil pri vladi oster protest, ker so zaradi takšnih ukrepov okrnjene najosnovnejše pravice svobode in pozval vse organizacije žena, da pošljejo ministrstvu notranjih zadev protestna pisma in brzojavke.
ZAKAJ ZAVIRAJO USPEŠNO PRESKRBOVALE BELAVCEV V »TITANU«
Borba za plan, za uspešno izpolnjevanje nalog, ki jih je pred delovne ljudi naše države postavil V. kongres KPJ, zahteva tudi večjo skrb za življenjske potrebe naših delavcev, posebno v tistih industrijah, ki so za razvoj našega gospodarstva najbolj važne.
Čeprav deloma tudi zaradi posledic Informbiroja ne moremo zadostiti vsem širokim potrebam, krijemo z zajamčeno preskrbo vsaj osnovne potrebe naših delovnih ljudi. Razdeljevanje se vrši po načelu prioritete in zaradi tega moramo potrebe industrijskih krajev kriti prej kot, v ostalih 'krajih.
Toda okrajni in krajevni ljudski odbori ne izpolnjujejo vedno teh obveznosti in ne skrbijo za pravilno razdeljevanje dodeljenih kontingentov ter se zato delovni kolektivi in sindikalne organizacije dostikrat upravičeno pritožujejo nad neodgovornostjo nekaterih okrajnih organov.
Tak primer neodgovornega in slabega preskrbovanja je v okraju Kamnik, kjer ne samo organi trgovine in preskrbe, temveč tudi drugi odgovorni ljudje v ljudskem odboru ne razumejo ali nočejo razumeti važnosti prioritet težkih delavcev, zaposlenih pri težkih delih, nočejo razumeti, da ti delavci v našem planskem gospodarstvu rešujejo odgovorne naloge in da je treba zato storiti vse, da izboljšamo in zagotovimo preskrbo teh ljudi.
Tako se mora uprava podjetja in sindikalne podružnice Tovarne kovinske industrije »Titan« v Kamniku neprestano prerekati z okrajnimi organi za najosnovnejše potrebe kolektiva. Industrijski mi-g.acin »Titana« so na primer v jeseni založili z nekim letnim tekstilnim blagom in trikotažo, ki ga skozi vso zimo še ni bilo mogoče prodati. Zaradi tega jim zimskega tekstilnega blaga niso hoteli dati, češ da imajo še dovolj stare zaloge, in so n o vodo šlo in najboljše blago dodelili večinoma le okrajnemu magaicinu. To se dogaja še danes, čeprav jih je sindikalna podružnica večkrat opozarjala na to napako. ' Ker industrijski magacin ni dobil za delavce tako potrebnega blaga, so ti odhajali in še odhajajo med delovnim časom iz podjetja ter čakajo ure in ure v dolgih vrstah pred okrajnim magaci-nom, medtem ko uslužbenci industrijskega magacina - skoraj nimajo pravega dela..
5	tem škodujejo na eni strani podjetju, ker se dviga odstotek neopravičenih izostankov, na drugi strani pa ustvarjajo nezadovoljstvo in nezaupanje med delavci.
Tudi pri delitvi drv tovarne »Titan« niso upoštevali. V lanskem letu ie delovni kolektiv tovarne opravil 1000 ur prostovoljnega dela pri sečnji drv, vendar jim iz te akcije niso dodelili niti enega metra drv, Istočasno pa so dali uslužbencem 'okrajnega ljudskega odbora od 3 do 6 kub. metrov drv, kljub temu, da se ti akcije za sečnjo drv niso udeležili. Po številnih prošnjah in pritožbah so jim vendarle nakazali drva v zadrugi n,a Tuhinju. Tam so morali skleniti šele pogodbo za sečnjo in so zaradi zakasnitve dobili le nekaj nad 50 odstotkov obljubljenih drv. Talko so lahko dali le poročenim delavcem z večjimi družinami po 2 kub, metra drv. Primer, da je predsednik ljudskega odbora pripeljal domov
6	kub. metrov drv, a devetkratni udarnik Sušnik Franc, ki je njegov sosed in ima 11 člansko družino, pa le 2 kub. metra, je izzval še večje razburjenje med delavci.
Ko je- tajnik sindikalne podružnice opozoril na to, so mu celo zagrozili, naj molči, češ da ga še lahko zaprejo. Predsednik sam pa je pripomnil: »naj se nikar ne briga za tuje ljudi. Če Sušnik ni
imel svojih drv za kurjavo, si je tako prilaščal njegove«. Bolje bi bilo, da bi se namesto tako neumestnih pripomb potrudili in zagotovili delavstvu »Titana« prepotrebna drva. Ker tovarna zaradi pospešene borbe za plan v novembru in decembru ni mogla oskrbeti ves prevoz drv iz Tuhinja, so jim preostali kontingent odvzeli in ga prenesli v kontingent za leto 1949., ki jim. ga pa še doslej niso odobrili. Delavci so zaradi tega danes skoraj brez drv, prav tako pa jih nima tudi tovarniška restavracija ter je celo nevarnost, da nekega dne ne bodo mogli niti več kuhati. Delavsko-narneščensko restavracijo v tovarni so delavci obnovili in preuredili samo s prostovoljnim delom skoraj v dveh mesecih. Z veseljem so prijeli za delo, saj so mislili, da se bo prehrana v restavraciji temeljito izboljšala, posebno ker jim je okraj že takoj v začetku zagrozil z 10.000 din kazni, če restavracija v najkrajšem času ne bo urejena. Toda odkar imajo restavracijo, se hrana v ničemer ni izboljšala. Nedvomno leži tudi nekaj krivde na ljudeh, ki upravljajo restavracijo, vendar pa tudi okraj ni izpolnil svoje obveznosti. Ne do-dobivajo niti zagotovljenega mesa, niti drugih dodatkov, ki so jih prejeli v prvih tednih. V februarju so jim nakazali maš- j čobo šele za en teden, čeprav je MTP določilo za težke in najtežje karte 100-odstottno pokritje že iz kontingenta za januar, ki so ga imeli še na zalogi. Ker pa na oddelku za preskrbo na okraju niso upoštevali važnosti podjetja, so razdelili maščobo povprečno, na vse ljudi za en teden.
Okrajni ljudski odbor bi lahko vedel, da tako izenačevanje v naši socialistični državi, kjer se bije tako velika borba za plan, ni pravilno in škoduje uspešni graditvi socializma. Le globoki zavesti delovnih ljudi »Titana« se je zahvaliti, da kljub temu izpolnjujejo vse naloge, ki jih pred nje postavlja naš petletni plan.
Že v lanskem letu, ob izpolnitvi plana v oktobru, ko so številni najboljši delavci delali tudi po 16 ur, ni kolektiv tovarne »Titan« našel razumevanja pri okrajnih organih. Ko sta uprava podjetja in sindikalna podružnica pripravili proslavo ob izpolnitvi plana, jim niso dovo- • lili niti nakupa iz prostih presežkov. Ker pa so ti kljub vsemu vendar kupili govedo za zakol, so jim ga zaplenili, češ da niso upravičeni do nakupa, ker do-tični krajevni ljudski odbor še ni izpolnil svoje obvezne oddaje. Namesto da bi se najostreje borili proti kmetom-špeiku-lantom, ki svoje obvezne oddaje živine niso izpolnili, so odvzeli kupljeno govedo delovnemu kolektivu, ki ■ ima nedvomno velike zasluge pri izgradnji socializma, saj so letni proizvodni plan izpolnili skoraj 60 dni pred rokom. S takim odnosom, so zaščitili kmeta-špekulanta, istočasno f
prizadeli malega kmeta, ki <so ga prisilili
k obvezni oddaji in odvzeli kolektivu tiste pravice, ki mu pripadajo.
Čeprav je potrebna največja štednja | živilskih fondov, okrajni ljudski odbor ni imel pravice zavirati nakup prostih presežkov, še manj pa ob takih prilikah, kot ' je izpolnitev plana v nekem kolektivu.
Lahko bi našteli še vrsto primerov neodgovornega ravnanja nekaterih ljudi na OLO Kamnik, vendar je tudi to dovolj, da se bodo prizadeti lahko zamislili nad svojim delom in da bodo merodajni posredovali.
Obtoževanje vodilnega sindikalnega in partijskega vodstva v »Titanu« kot kliko oziroma blok, ki vodi borbo proti ljudski oblasti, ni le laž, temveč neumestno obrekovanje, 'saj se iz vseh teh dejstev jasno vidi, da so upravičeni se boriti proti napakam, pa naj• jih zagreši kdor koli. Razumemo tudi, da funkcionarji kolektiva »Titana« zaradi takih primerov upravičeno trdijo, da si ne upajo več pred delavce in da ravnanja odgovornih ljudi na okraju ne morejo več zagovarjati.
O. Osipov:
^Pravice* in,svoboščine* turške žene
(Vtisi iz Carigrada)
Bližamo se Carigradu. Iz teme se vedno bolj jasno zaznavajo obrisi velikega, starodavnega mesta. Kako lep je Bospor, posebno v zgodnjem jutru! Na obeh straneh ožine številne bele stavbe, ki se utapljajo o zelenju; mošeje so in vitki minareti.
Mesto se prebuja. Slišiš glasove raz-našalcev vode, sadja, vzklike čolnarjev, ki veslajo sem in tja na malih »kaj-kah« (čolnih). Počasi plovejo »širketi« (majhni parniki) in prevažajo potnike po Bosporu o raznih smereh. Parnik plove med bregovoma ožine in se počasi bliža pristanišču V/Jati roge. Na desetine »hamaloo« (nosačev) plane k spuščenim ladijskim stopnicam. Po opravljenih carinskih formalnostih se znajdemo v vrtincu carigrajskih ulic. z »Istikljal džadesi« — ^Ulica neodvisnostih. Čuden vtis napravi ta glavna ulica velikega turškega mesta. Kje smo? Ati o Carigradu, ali v Minneapolisu? Povsod srečuješ ogromne letake, ame-rikanske filme, žvečilni gumi, ameri-kanske nogavice in pijačo »Kola«! Ustavil sem se ob izložbi nekega magazina. Skoraj ose blago v izložbi je bilo opremljeno z etiketo »Amerika«. Poleg mene je stal Turek, ki mi je dejal:
»Nikar se ne čudite! Samo da prodajo, nalepijo trgovci na puder ali rdečilo, ki ga izdelujejo doma, »ame-r ihansko- etiketo. Drugače ga carigrajske aristokratske dame sploh ne bi kupile.<
Pri vhodu n hotel prosita miloščino dve jokajoči ženi. Obe sta žrtvi ameriške opomoči«.. Zaposleni sta bili o usnjarskem podjetju• zbnerjkaziski kau-
čuk, s katerim so napolnjena vsa carigrajska skladišča, je nadomestil nepotrebno usnje za podplate in ženi sta ostali brez dela. Podjetja zapirajo, število uslužbencev zmanjšujejo in prve žrtve brezposelnosti so navadno žene. Potem se pa čudijo, da v Carigradu rasle število žena, ki prodajajo sebe! Časopis »Memleket« poroča, da so v teku dveh mesecev aretirati v Carigradu 600 prostitutk, od katerih je bilo 60% bolnih.
Turško časopisje vztrajno prepričuje žene, da je največja sreča za ženo, če najde bogatega moža. Nizkoten in umazan časopis »Abkaba« prinaša cele strani, ki razpravljajo o gornji temi. Najbolj pogosta ilustracija v tem časopisju je nališpano dekle v objemu starca. Druga priljubljena tema turškega tiska je — življenje ameriških kinozvezdnic.
Čim dalje greš po ulicah Carigrada, tem bolj jasna ti postaja stika strahotne bede.
V Galati obiščemo eno izmed delavnic. Tema, vlaga, zatohel zrak! Sto žena, sklonjenih, dela deset do dvanajst ur dnevno.
Drugi mestni rajon se imenuje Juk-sek Kaldirim. Zopet stojimo na sredini kamnitih zidov. Na kamnitih tleh sedijo dečki, stari 13 do 15 let. V rokah sučejo lesene in koščene krogljice živih barv — rdeče, rumene, zelene, modre in črne. Izdelujejo računala. Dečki jih stružijo, vrtajo iti nizajo na vrvice. Strgane srajce in hlače razgaljajo suha in umazana otroška telesa.
Še ena delavnica je tu! Na lesenih,
nizkih odrih so razvrščene odeje, živobarvne, vzorčaste tkanine. Po njih drse po kolenih žene in dekleta, ki z ročnim šivanjem prešioajo odeje. V zraku je polno perja, dlake in prahu.
Pod oboki se razlega ropot desetih šivalnih strojev. Tu je krojaški rajon. Odrasti krojijo in šivajo obleke, otroci pa le rahlo spenjajo krojene dele. Vse to pa delajo o temi, smradu, vlagi in gnilobi. Za deset do dvanajsturno delo prejemajo le borno^ plačilo.
Kot navaja turška statistika, je v industrijskih podjetjih v državi zaposlenih 527.000 moških in . 129.000 žena. Vsa »delavska zakonodaja« v Turčiji zasleduje edinole odvračanje delavcev od borbe za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev. Stavke so prepovedane, svobodnih sindikalnih organizacij ni, kakor tudi ni socialnega zavarovanja.
Navadno so zaposleni osi člani družine, od otrok do odraslih in še težko shajajo s svojimi dohodki. Delavci živijo o bajtah in po kleteh. Na splošno sestoji prehrana delavcev iz kruha in čebule. V Turčiji sploh ni otroških vrtcev in otroških jasli. Nasprotno, že prav majhni otroci morajo opravljati osa domača dela. Otroci delavcev prežive tako vse poletje o mestih, sredi prahu in nečistoče.
Med delavci v tekstilnih in tobačnih tovarnah je zaposlenih 5% otrok v starosti od 8 do 10 let. Prepuščeni so najbolj okrutnemu izkoriščanju.
Ko smo prešli rajon j uk sok Kaldirim, smo se zope znašli v Milici neodvisnosti«. Mimo nas stopa gruča kmetov, ki so zelo siromašno oblečeni. Iščejo si dela. Turški kmetje se ne morejo preživljati od svoje kmetije.. Še vedno jih izkoriščajo veleposestniki in kulaki.
Skoraj dve tretjini svojih majhnih
dohodkov mora kmet oddati za raz-
lične davščine. Posledica tega je, da kmetu primanjkuje denarja in si ga je prisiljen izposoditi pri vaškem kulaku, kateremu pa mora za vsakih izposojenih 100 lir vrniti 300 lir. Kmečki posevki šo že spomladi last kulaka, prodati mu jih morajo še zelene. Zemljo obdelujejo z lesenim plugom — karasa-panom. Orjejo z bivolom, ki vleče kara sapan, često pa se kmet vpreže tudi sam, ati pa vpreže ženo ali hčer.
Pred kratkim sem čital v časopisu »Eni sabah« članek učitelja Kemala Senzema, v katerem piše, kaj mora pri opisovanju šoloobveznih deklic o vaseh slišati na vsakem koraku od roditeljev: »Naša hčerka je naprodaj.«. »V šolo ne bo hodila.« Avtor nadalje opisuje svoje srečanje z nekim fantom iz revne družine. Pritoževal se je, da nima denarja, da bi si kupil ženo, to se pravi, da bi plačal kupnino. Potreboval bi 500 do 1000 tir; da bi pa dobil toliko denarja, bi moral prodati vso svojo zemljo, živino, ali pa se zadolžiti za dobo 15 let.
Turška reakcija si na vse načine prizadeva obdržati ženo v nevednosti in zaostalosti. Reakcionarji odrekajo ženi pravico do višje izobrazbe. 30.000 vasi o Turčiji sploh nima šol. Od sto turških žena jih 92 ne zna citati niti pisati.
V	izmirski višji šoli so razpravljali o temi: »Ali se sime ženo pripustiti k višji izobrazbi?«
* ■
V	zadnjem času se v mnogih turških časopisih pojavljajo članki, ki so posvečeni »ženskemu vprašanju«. Osnovno, kar poudarjajo, je, da se žene ne smejo zanimati za politiko in javna vprašanja. Tako se je v časopisu »Eni sabah« pojavil članek pod naslovom »O naših zaposlenih ženahc.
»Sporočajo nam,« piše članek, »da je izšla uredba, ki prepoveduje sprejemati žene o službo o nekatere državne
ustanove, o mestne samouprave in podobno. To dejstvo bo dalo nedvomno osnovne rezultate na oseh področjih življenja v Turčiji. Takrat, ko v naših ustanovah in organizaci jah ne bodo več nameščati žena in deklet, se bo začela šele država razvijati in procvitati.«
V. Turčiji ne obstojajo ženske demokratične organizacije. Reakcionarji zasledujejo žene, pripadnice demokratičnega tabora.
Znano turško pisateljico Saud Der-viš so obsodili na več let ječe zaradi njenega demokratičnega prepričanja. — Neštetokrat so klicali na zagovor tudi novinarko Sabiho Sertel, ki se je drznila zagovarjati pravice turškega naroda.
V turških ječah trpi na tisoče žena< pobornic demokratičnega gibanja. Pred kratkim so hoteti v neki. vasi izbrati za vaškega starosto človeka, kateremu so vsi zaupali. Orožniki pa so jih za to občutno kaznovati in vrgli v ječo okoli 100 ljudi, med njimi 20 žena, pet od njih z dojenčki.
Oblasti se kot ognja bojijo navezovanja stikov turških žena z Mednarod' no demokratično zvezo žena. Turški vladajoči krogi zelo živčno reagirajo a? vsako opazko o brezpravnem položaju žena o Turčiji. Ko je sovjetska predstavnica na zasedanju ženske komisije Organizacije združenih narodov omenila brezpravno življen je turških žena, je časopis »Ulus« izbruhnil z gromovitim uvodnikom, v katerem je zatrjeval, da imajo žene v Turčiji vse svoboščine in pravice. Žene špekulantov in borznih grabežev iz prestolnice pa so se tako razburile, da so šle na glavno .ulico o Ankaro s transparentom: »Dol komunisti«.	...
Podobne inscenacije pa nikakor n morejo ovreči dejstev, ki govorijo brezpravnem in suženjskem položaj turške žene.
8 GRADITEV SOCIALIZMA SE VEDNO DOLI VRAŠČA NOV ROD DELOVNIH UUDI
Z rastočo industrializacijo 'čedalje bolj »arašča tudi potreba po delovni sili. Tisoči in tisoči novih delavcev prihajajo iz naših vasi v industrijska središča in se vključujejo v plansko proizvodnjo. Vsi ti ljudje postajajo graditelji socializma v naših tovarnah, s svojim vplivom, ki ga Prenašajo v vasi, pa postajajo hkrati in Posredno tudi graditelji .socializma na vasi.
O tem, kaj je graditev socializma, kje ga vidimo, občutimo in srečujemo, to je v, svojem referatu na V, kongresu Komunistične partije Jugoslavije najbolj nazorno prikazal Moša Pijade. Graditev socializma, to so nove tovarne in industrij-ska podjetja, nove električne centrale, nove železnice in ceste, novi industrijski kombinati, zadružni domovi, novi proizvodi, to so delovni kolektivi, brigade in brigade graditeljev mladinskih in frankovskih, to so velikanske ljudske množice, ki prispevajo svojo ustvarjalno silo, ko so množice in množice novih tehničnih in drugih kadrov, to je dviganje življenjske ravni delovnih ljudi, to so nova delavska naselja okrog velikih podjetij, to je plačan letni dopust delalvcev, to pomeni naučiti brati in pisati milijone nepismenih, to so domovi kulture itd. Vse to lahko vidimo v naši državi na vsakem koraku. Ena izmed tisočev in deset-tisočev novih tovarn 'je »Litostroj«, kjer nastajajo novi stroji za našo lahko industrijo. In v tem mogočnem »Litostroju« živijo, delajo, tekmujejo in se vsak dan ■ ' Prav tako kakor ostali borijo za izpol-mtey planskih nalog tudi vsi tisti novi Judje, ki so prišli in še vsak dan priha-Iai)o iz naših vasi in se uvrščajo v vrste zavestnih borcev —- graditeljev socializma;
*
Misel, ki jo je izrekel o teh ljudeh,
. zaposlenih v »Litostroju« livarski mojster Pogačar, češ da je v livarni »Litostroja« že saimiih Škerlakov toliko, da bi lahko ustainovili posebno Škerlakovo delovno brigado, je vsekakor vredna poudarka, n čeprav je ta misel bila izrečena morda J' Pretirani obliki, je vendar značilna za-to’ ker pove, da so prišli in še prihajajo n°vi škerlaki, ki se vključujejo v proizvodnjo. Počasi so prihajali drug za dru-
Dom Škerlak Franca
bila Aleksander in Ludvik m;in, š. otem je prišla za njima še • a je privabila še Marijo.
ml3^0',.So ti ljudje - in od kod so? To so ‘ J... " ljudje, nov rod Škerlakov, ki je p “Stel na Goričkem, okrog Stanjovcev v j fekuiurju. Stanjovci so vas, ki šteje 115 ■ls' komaj dobrih deset kilometrov od Madžarske meje. Na prijazni vzpetini tik Uad železniško progo, od koder se raz-teza pogled tja proti Petrovcem in na «rugo stran Stanjovcev, živi 15 družin Merlakov. Majhne in skromne so njihove n?rnacije. Nizke, okusno- prebeljene, iz jn ilovice zidane hišice se boječe secW.'0 ,dru£a °b drugo. Po štiri, pet do tega a. Plugov merijo njihove kmetije. Od ar0y orne zemlje le nekaj desetin zeu,]'-. ”a, tej borni, na videz močvirni tuiain' j* zlasti primanjkuje • apnenca, nič? zaseian krompir, nekaj fižola, pše-
5vO’lli^fa ^anu — V6eŽa po nekaj. V vj ■ ' hlevih redijo po eno do dve kraka,.111 nekaj kokoši. To pa je tudi vse, Bič Pr®m<,'reio te domačije. Zato ni prav iskat'Ut“10' °a 60 s* morali že od nekdaj Uia? 1 2aslužka drugod, ker jim ga do-hjg^a zemlja ni dajala dovolj. Skoraj ni v tl ne bi imela koga izmed svojcev še ‘mertki,. kamor so odhajali za kruhom ki 6, staii kapitalistični Jugoslaviji. Tisti, z^j0 “stali doma, pa so si morali iskati So . kot sezonski delavci, bodisi da in trajali na delo na Hrvatsko, v Bačko
Np‘5?a,t, pa tudi na Madžarsko in v mc-jo.
M
'etih n°^i izmed njih so v prvih desetih Zašli Prvi svetovni vojni odhajali za Pran Z-'j0:in kot poljski delavci tudi v ^elav1’-0' kjer so dobili zaposlitev kot tališ”a veleposestvih francoskih kapi-tujjj, An,ih mogotcev in tako postali žrtev ki s ^koriščevalcev. Številni med njimi, delr,°	za zaslužkom na sezonsko
»a svs? se potem na zimo zopet vračali tujini °i? domove, drugi pa so ostali v vojne i Tai do začetka druge svetovne kapit^o jih je kriza, ki je zajela ves na dom,- ni svet, pognala zopet nazaj ac° grudo.
hajalo ^So'že in tisoče nas je takrat od-Tudj Pripoveduje Irma Škerlakova, transon^i Sain bila med njimi v prvem }eta sm ut ki je odhajal v Francijo, Prva ioč° Se° ,ae za silo živeli, toda z bližajoč fra ?rug° svetovno vojno je kupna l3°trošn'nka Paid^a- Cene predmetov široke Poveča]^ 50 se skokoma dvigale in se se je' e .za desetkrat, naš zaslužek pa nje je V'Sf, *e največ za enkrat. Življe-jniSilit; J106 a*o neznosno in morali smo ie po.rtn r Vrnjjtev. Kapitalistični svet nas kanje 7^, v hujšo bedo in pomanj-danes s; ° smo se vrnili. Srečni smo, da a ker " Vlmo sPet na svojih domačijah kajaj0 “°. Premajhne naše domačije, od <61 v , tudi sedai, zdaj eden, zdaj >"ali	V?r,ne na delo. Poprej smo mo-
kapitaS1 dela v tujini in garati za tuje Pa je j.6' so nas izkoriščali, danes
ie , ™a dela dovolj, ker delamo se-zasa,-
Kakor so skromne njihove domačije na zunaj, tako je skromna tudi njihova notranja ureditev. Kuhinja in izba, to sta običajno tudi edina prostora, kjer se stiska in živi družim. Kljub skromnosti pa vendar skrbijo za čistočo. Kot ljudje, ki so bili vseskozi izkoriščani in ker žive v neposredni bližini meje, gledajo na tujca, ki pride med nje, sprva z nezaupanjem — ko p.a ga spoznajo in ugotovijo, s kom imajo opravka, so gostoljubni in ne vedo; kako bi izrazili svoje zadovoljstvo in mu posvetili dovolj pozornosti, da bi se počutil čim bolje med njimi.
čeprav je v Stanjovcih večina majhnih kmetov — le trije večji kmetje so, ki imajo do .30 ha zemlje — največ pa je bajtarjev, se tudi ti vključujejo v plansko gospodarstvo in po svojih močeh pomagajo graditi socializem. S prostovoljno oddajo nekaterih svojih pridelkov in z izpolnjevanjem setvenega plana bodo v letošnjem letu poskrbeli; da bo plan oddaje oljnih semen v celoti izpolnjen Lansko leto pa so svoje obveznosti za odkup stoodstotno izpolnili.
Važno vlogo pri vsem tem delu in akcijah na vasi je doslej odigrala krajevna organizacija Osvobodilne fronte, ki vključuje v svojih vrstah nad 100 članov in ki je prav v Stanjovcih v primerjavi z drugimi pokazala . doslej zelo lepe uspehe. Izredna je delavnost zlasti še mladine. To se je izkazalo zlasti "ob podpisovanju ljudskega posojila, pa tudi pri prejšnjih volitvah v odbore OF, ko so se frontovci. Stanjovcev stoodstotno udeležili volitev in se takrat uvrstili med najboljše v okraju. Danes se Fronta Stanjovcev prav tako z vso vnemo z vključevanjem novih članov in s prostovoljnim delom pri graditvi nove ceste pripravlja na volitve v odbore Osvobodilne fronte Ko so na enem izmed zadnjih sestankov izbirali delegate za okrajno konferenco, ki bo izvolila delegate za III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, se je tega sestanka udeležila več kot polovica članov, ki so izvolili iz svoje sredine zares najboljše. Čeprav z zamudo in kljub večerni uri so prišli na sestanek od blizu in daleč žene 'in možje in sodelovali pri izbiri delegatov. In ko je bil pozno zvečer zaključen sestanek, so ti frontovci pokazali, da niso prišli na sestanek le zaradi sestanka, kakor se to tako rado dogaja marsikje drugod, da se čimprej razidejo, ampak so nasprotno posedeli in se v skupinah po štiri in pet še dolgo živo razgovarjiali o problemih, ki jih zanimajo. Dolgo so še kramljali in morda bi še del j, če bi imeli namesto šolskega razreda, kjer je bil sestanek, tudi primemo urejen frontni kotiček. Z napeljavo elektrike, ko si bodo lahko uredili še celo skupno poslušanje radia, zlasti nedeljskih oddaj za podeželje, pa bo delo Fronte še uspešnejše, stiki med njimi pa nedvomno še tesnejši, tu pa bo prilika, da bodo osvojili in prenesli v življenje v svoji vasi še marsikatero novo stvar, ki jo bodo slišali.
Središče kul tu m o -prosv etn e dejavnosti so Petrovci. Dobili so pred kratkim tudi v Stanjovcih prvo knjižnico. Večina ljudi so naročniki »Kmečkega glasu«, do
Titovi zavodi »Litostroj«
Ludvik in Aleksander sta Mia prva škerlaka v »Litostroju"
Bratranca Škerlak Ludvik in Aleksander sta se na. zimo »937. vrnila domov v Prekmurje. Prav za prav sta se takole na zimo vračala domov od svojega 16. leta, z raznih veleposestev na Madžarskem, kjer sta od rane pomladi do jeseni delala skupaj s svojimi rojaki kot sezonska delavca, da sta se s prisluženimi dinarji preživela čez zimo-
To pot pa sta se vrnila od vojakov. In vse drugačnih misli in volje sta bila kot prejšnja leta. Da v novi Jugoslaviji ni treba po košček kruha v tujino, da je dela doma za pridne in dobre delavce dovolj in še preveč, sta slišala že v vojski in brala v časopisih, pa ju ni obdržalo ua borni domačiji več kot 14 dni.
varne trikrat večji od lanskega, je še posebno važno, da vsak delavec izpolni svoje naloge. Pri tem so tudi naloge sindikata velike.«
Glej no, glej1, kdo bi si mislil. Pred minuto je pripovedoval, kako je še pred slabima dvema letoma zaskrbljen in neodločen stal na pragu tovarne, sedaj pa mu je- tako samo po sebi razumljivo, da je on živ del te tovarne, v. polni meri odgovoren, da bo kolektiv izpolnil svoj letošnji plan.
Prav tako kot on, pojmuje petletni plan tudi Ludvik. Dopoldne dela v tovarni in presega norme, popoldne pa hodi v tečaji
»Časa res ne ostane kdo ve kaj,« se smeje, »vsak dan po delu pouk, ob sobotah in nedeljah pa praktično delo v tečaju. A čez tri mesece bom strugar.«
Ljudem, ki imajo danes take načrte, res ne preostaja prostega časa. Pa tudi žal jim tega ni, saj bodo čez nekaj mesecev strugarji, mojstri, kvalificirani delavci naše težke industrije. Takim delavcem tudi delo v tovarni ni težko' in Ludvik s ponosom pove, da od prvega dne, kar dela v tovarni pa do danes, prav tako kot Aleksander še nima niti ene neopravičeno zamujene ure.
Ni čudno, da sta se v pismih domov pohvalila z delom v tovarni, z znanjem, ki ga pridobivajta, in z. zaslužkom ter poklicala iz domačije v Litostroj še sestro in sestrične, ki sedaj kot onadva s ponosom izpolnjujejo .planske naloge Titovih zavodov.
Kako pa sta se odrezala naša udarnika iz Prekmurja pri prostovoljnem delu? Če vprašaš po tem Ludvika, pa je zraven Aleksander, postane Ludviku kar malo nerodno. Aleksander ima zlat znak, Ludviku pa je Im-diirjevo nerodno, ker nima morda nobene ure prostovoljnega dela? Kje neki, kaj takega si ne bi mogel opravičevati niti s preveliko zaposlitvijo. Nerodno mu je le zato, ker ima »samo« bronasto značko!
Kdo bi se sedaj še upal trditi, da je naš plan previsok, Taki delavci, kot sta Škerlakova, bodo plan izpolnili! Takih delavcev pa je mnogo po naših tovarnah in tudi v Prekmurja in drugod na podeželju so še, ki bodo prav talko kot onadva neodločni stopili v tovarne, kjer bodo postali novi ljudje naše nove socialistične Jugoslavije.
Škerlak Ludvik
Prva Prekmurka v »Litostroju*
Škerlak Aleksander
Čeprav vajena le poljskih del, sta se odločila. Glej, država gradi tovarne, industrijo, čemu ne hi šla zidat tudi onadva, oba mlada in polna želje do znanja in volje do dela v novih pogojih. A še preden sta se javila »Gradisu«, da bi pomagala zidat »Litostroj«, so ju privabile delavnice te mogočne tovarne, ki so takrat že obratovale.
Ali so ju sprejeli? Seveda, takoj! Za pomožna delavci.
Pa nista samo sejala pesek, temveč sta se tudi z zanimanjem ozirala po drugem delu v livarni. Le nekaj mesecev je minilo, ko sta že postala mlada fanta z dežele priučena oblikovalca, zavedna člana sindikata in borca za socializem v naši' težki industriji;
Kakor ju je pot skupno vodila iz Prekmurja v Titove zavode — »Lito-tako sta skupaj napredovala
Emilija — Milka Škerlak,' nasmejano dekle, je bila prva Prekmurka v »Litostroju«. Korajžno se je odzvala pismu Ludvika Škerlaka,' ki je .je pisal, naj pride v »Litostroj« na delo. Nekoliko z dvomom v srcu je prišla v Ljubljano, kajti doslej je bila vajena Ie poletnega sezonskega dela na raznih posestvih in marofih. 'Na sezonsko delo ji© hodila od svojega 14. leta dalje, kajti njihova majhna in skopa zemlja v Stanjovcih ni mogla preživljati družine. Sezonsko dela se je jeseni končalo in takrat sta se Milka in njena sestra Gizela z zaslužkom — denarjem in žitom vračali domov. In spomladi sta znova odšli na
...	, stroj«, tako sta
cim prihaja za mlad.no le koma, .po de-, tudi pri delu, od uspeha do uspeha, set izvodov »Cicibana« m »Pionirja«, če- Qba sta „,r,arnl'kn. ki visoko nrasee-a-
prav bi bila potreba še enkrat večja.
Čeprav je zemlja borna, čeprav kljub njihovemu trudu ne daje, kolikor bi dati morala, in čeprav ne morejo s svojo šibko živino zemlje dovolj uspešno obdelovati, so vendarle ti ljudje z vso ljubeznijo priklenjeni na svojo .grudo. Elektrifikacija Stanjovcev bo nedvomno prvi korak k novemu življenju. Ta dogodek bo za Stanjovce pomenil prelom z zaostalostjo, Njemu pa se ho pridružila misel, želja in potreba, dia se te skromne do-
Oba sta udarnika, ki visoko presegata norme, včasih tudi za 100%.
Postrani’ kapa, odločne poteze obraza, smelost v očeh, tak je Aleksander Škerlak. Šele v tovarni je zvedel, da obstaja med delavci sindikalna organizacija in kakšne so njene naloge. Danes je že sam poverjenik skupine, sekretar mladine in vodja najboljše proizvodne brigade, ki je.osvojila, prehodno zastavico.
Škerlak Milka
sezonsko delo. Od jutra do mraka sta delali pod žgočim soncem, na so bili kljub temu rezultati tega garanja zelo slabi. Sezonski delavec ni nikoli ničesar imel, razen svojih delovnih rok. Sezonsko delo je obsojalo delavce na večno revščino.
Zato je bila Milka vsa srečna, ko je dobila delo v »Litostroju«. V začetku se je kot Prekmurka čutila osaml jeno, zato je. pregovorila še svojo sestrično Marijo, da je prišla za njo.
Milka je najprej delala 6 mesecev prj lahkih delih, sedaj' pa izdeluje izključno težka jedra. Ko je tovarna »Litostroj« praznovala izpolnitev plana za leto 1948, je bila med pohvaljene! tudi Škerlakova Milka, kar dokazuje, da je ena najboljših delavk v »Litostroju«.
»Doslej se nisem niti za hip pokesala, da sem šla v tovarno. Nad ničemer se ne morem pritožiti. Tudi svojim domačim sem sporočila, da se mi tako dobro kot se mi danes, še nikoli ni godilo- Pre trem; tedni je prišla v »Litostroj« še ena moja sorodnica iz Stanjovcev.«
Tako se število Škerlakov v »Litostroju« veča, vedno bolj- zapuščajo Stanjovce, od koder bo še lahko ena tretjina ljudi odšla v industrijo. To pa bo takrat, ko bodo opustili posamično in slabo obdelovanje svoje zemlje in se združili v zadrugi.
Milka,, kj je sedaj že leto in pol v »Litostroju«, je srečna in ponosna da je postala jedrarka. šele sedaj, ko živi v boljših in lepših življenjskih pogojih, čuti razliko med življenjem stalnega in sezonskega delavca
Škerlak Marija se je izkazala kot dobra jadrarka
žepa m p™*, ua w	uu-	lJŽko	dornčla^trlelk^'.
matije prej ali slej združijo v zadrugo, *	1 *'	•xfJ> Al A , „ laikove. Majhna je ta domačija in sedem
»..J: '	„ Uli. ram se marsičesa naučiti, ce hočem ,. ..	. ...»	' -	.
kajti tudi prebivalci Stanjovcev, v kolikor se ne bo del teh že prej vključil v našo industrijo, bodo spoznali, da je socialistična preobrazba kmetijstva edina poit in način, da se delovni kmetje naposled rešijo kapitalističnega izkoriščanja teir siramaščine in propadanja in da se jim ustvarijo pogoji za vsestranski materialni in kulturni razvoj.
To spoznanje bo
1 o spoznanje bo pr en es e;l m ednj e eden njihovih najboljših '	'x'
frontovcev Karel Smodiš, ki so ga poslali v zadružni tečaj, z vsakim stikom in svojimi uspehi, ki jih dosega v industriji nov mladi rod Škerlakov, pa bodo prenašali mednje to misel tudi udarnika Aleksander in Ludvik Škerlak, Milka in Marija Škerlak in številni drugi, ki bodo sledili njihovim
vzorom.
biti dober sindikalni funkcionar. Ne gre, da bi delavci izostajali od dela, zamujali ali pa poslušali sovražne parole, čim slabše delaš, tem nižje bodo norme. Še posebno mladino moramo vzgojiti, da bo pojmovala delo, kot je treba. Letos pa. ko je plan naše to-
Domačija Škerlaka Aleksandra v Stanjovcih
ljudi ni bila zmožna preživljati, zato je Marija hodila na sezonsko delo in se priključila prvemu transportu naših delavcev, ki so šli iskat kruha v tujino. Dvanajst let je živela v Franciji kot poljska delavka, in ko se je potem goloroka vrnila domov, je pred dobrim letom prišla v »Litostroj«, kjer sta zaposlena že Aleksander in Ludvik Škerlak in njena sestrična Milka Škerlak. Sprva je delala pri zunanjih delih, pri prevažanju, po dveh mesecih, pa je prišla v livarno, kjer je postala j-eidrarka. Danes sredi velike tovarne skupno z Milko Škerlakovo oblikuje velika jedra in presega postavljene norme kar za 86%. Zato je tudi njen zaslužek lep, ki sega do 4000 din in še več. Zadovoljna je, da je' prelomila s preteklostjo. Zdaj se ne bi mogla več ločiti od tovarne. Livarna in velikanska jedra, ki jih oblikuje, so ji prirasla k srcu. Zato se je tudi z ljubeznijo oklenila teiga dela Za svoje vestno in natančno delo je bila lansko leto celo pohvaljena. To priznanje je pomenilo za Marijo Škerlakovo dogodek, kakršnega poprej v vsem svojem življenju ni nikdar doživela. In ker že skoro dva polna meseca izpolnjuje norme in jih presegla za 86%, se sedaj tako uvršča s svojimi uspehi že v vrste bodočih udarnikov.
Delati težka jedra, zlasti pa delati v »Litostroju«, ni lahka stvar, toda Marija vse to zmaguje z lahkoto, ker ve, da danes dela zase in ne več za izkoriščevalce, ki so jo toliko let izkoriščali v tujini. Zato hoče, da se bo tudi njen sin Evgen, ko doraste, vključil v proizvodnjo, kjer bo imel vse možnosti, da postane mojster-strokovnjak.
*
Tako se v graditev socializma vrašča nov rod delovnih ljudi, ki s svojimi delovnimi zmagami kažejo, kako je treba delati in se boriti, da bomo čimprej zgradili težko in lahko industrijo, elektrificirali naše vasi, dvignili življenjsko raven širokih delovnih množic in tako pokazali vsemu svetu, da bomo kljub vsem klevetam pod vodstvom naše Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu lahko uspešno in zmagovito zgradili socializem.
Letos, ko bomo morali pritegniti nove tisoče delavcev in delavk v našo industri-jo, bo najvažnejša naloga nas vseh, da vsem tem ljudem preskrbimo ustrezna in primerna stanovanja.
Le na ta način bomo hitreje ustvarili pogoje, da se bodo novi delavci s pode-zelja s.še večjo vnemo vključevali v industrijo m da bodo vzgledu mladih Škerlakov in drugih sledili tudi vsi ostali iz stanjovcev, iz vseh delov Prekmurja in tirom vse naše republike.
Žene v službi P. T. T.
KULTURA IN PROSVETA
Vrata v vse poklice in dela so našim ženam široko odprta in jih povsod srečujemo, v industriji, gospodarstvu in prometu. Povsod občudujemo' orid-ne ženske roke, slišimo ženski glas-Kar nekam navadili smo se že tega.
»Prosim medkrajevno Beograd 35671.«
Prijeten ženski glas odgovori: »Zabeleženo.«
»Prosim priporočeno.« Urne ženske roke pišejo in odštejejo drobiž.
Nekdo trka, Odpreš: ženske roke ti predajajo brzojavko.
Zdi se nam, da posebno pri pošti, telegrafu in telefonu prevladujejo žene. Je to res? Poglejmo številke.
V poštni službi je zaposlenih 38% žena, od tega 10% pri fizičnih delih.
V telegrafsko-telefonski službi je zaposlenih 66.36% žena, v manipulantui službi, 5.70% pa jih dela fizično. Skup-, no je v pošti};, telegrafski in telefonski službi od vseh uslužbencev okrog 45% žena, torej nekaj manj od polovice. Ostaja okrog 25% del, ki bi jih lahko opravljale žene, opravljajo pa jih moški. ,
Kako to? Slaba popularizacija te za gospodarstvo tako važne stroke, premalo domov igre in dela ter otroških jasli — to bodo vzroki, da žene še niso zasedle vseh dostopnih postojank v PTT.
PTT manipulacija je za žene najbolj primerna. Pok pazljivejše so od moških iin urnejše. Tudi v dostavni službi bi bile lahko zaposlene, če bi odpadlo utrudljivo'tekanje po stopnicah in bi v vse nove stanovanjske hiše vgradili skupne nabiralnike. Telegrafsko - telefonsko manipulacijo opravljajo večinoma žene, obnesle pa bo se tudi pri lažjih mehaničarskih delih, na terenu in v ojačevalnicah.
S centra brztjo refleksi — pisana in govorjena beseda — po živcih do zadnjega dela telesa — države in nazaj. Kjer se refleksi zaustavijo ali natrpajo, so že ženske roke pr,j delu. Vtikajo vtikalnlke, tipkajo brzojavke, sprejemajo poročila. Skromna armada žena pazi na živčevje gospodarstva.
Centri, v katerih se refleksi zbirajo, so telefonske centrale, tam se ureja in kanalizira ves tok besed. Med najboljšimi telefonskimi centralami v LRS so centrale v Mariboru, Celju in Ljubljani.
*
• Telegrafsko-telefonski center v Mariboru je najboljši TT delovni kolek-
Iz vrst žena rastejo nove borke za hitrejšo izgradnjo . socializma.
Med številnimi delavci, ki prihajajo v Tovarno avtomobilov, zavzema vidno mesto ženska delovna sila, iz bližnje okolice Maribora, Ptuja in Slovenskih goric. V stari Jugoslaviji zatirane žene zavzemajo danes mesta v borbi za izpolnitev planskih nalog. Iz neenakopravnih, izkoriščanih žena rastejo v novi socialistični družbeni ureditvi svetli liki žena — delavk in udarnic.
Delavka Veber Štefka, ki je zaposlena na stroju za varjenje navojev, je pokazala velik napredek, saj redno presega normo za 20 do 30 %.
Kot hči viničarja, je že v zgodnji mladosti okusila vse težlcoče življenja zapostavljenih viničarjev. 12 let stara je morala z doma, kakor so odhajali tisoči njenih sovrstnic. Kot služkinja je garala od 'zore do mraka za borno plačo.
Leta 1947 pa je prišla v Tovarno avtomobilov, kjer je bila v začetku zaposlena kot čistilka pisarniških prostorov. Zelja, da postane kvalificirana delavka, jo je privedla v tečaj, iz katerega je izšla kot priučena strugar-ka. Sediaj je zaposlena na stroju za valjanje navojev. Dela z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Dobro se zaveda važnosti borbe za . dosego in presego postavljenih planskih nalog.
Vodja oddelka je ne more prehvaliti in dostikrat pripomni, da je Ve-berjeva najboljša delavka. Na njenih vzgledih' in požrtvovalnosti pri delu, pa bi se morale učiti vse ostale delavke v oddelku.
Na stroju za zaokroževanje zob, zobnikov avtomobilskega menjalnika pridno dela tov. Beg Marija. Je samoiniciativna in se znajde v vsakem položaju, svoje dela opravlja brez napak in z vidno ljubeznijo do dela. Njena norma je vedno čez 100%.
Med najboljše spada tudi Horvat RozaMja, ki dela v montažnem oddelku. Z veliko spretnostjo sestavlja, privija in pritrjuje razne dele avtomobila. »Pridna je in vestna., odlikuje se poselimo po svoji iznajdljivosti pri delu. V našem oddelku je med najboljšimi,« se glasi strokovna ocena preddelavcev, mojstrov in šefa montaže tov. ing. Jaki ja. Kljub temu, da prihaja v službo vsak dan iz Ptuja, je vedno točna in od dela nikoli ne izostaja.
Prva racionalizatorka v Tovarni avtomobilov je tovarišica Repina Jožica, zaposlena v orodjarni kot priučena rezkarka. V oddelku dela 2 meseca, Pred kratkim je izboljšala operacijo rezkanja stožca na spiralnih svedrih in povrtalih, S svojo racionalizatoirsko zamislijo, je s primitivno napravo uspela skrajšati delovni čas za 10 minut pri komadu, razen lega je razbremenila specialni rezkalni stroj, kateri je redno preobremenjen z delom-Tovarišica Repina je s svojo racionalizacijo dokazala, da lahko tudi žene veliko pripomorejo k dvigu pre-
liv v Sloveniji. Tovarišica Samic Marica pa je najboljša telefonistka tega delovnega kolektiva. Delo v medkrajevni telefonski centrali, kjer je njeno delovno mesto, je normirano. Linija na diagramu deloviiega učinka se pri tovarišici Sarničevj vedno giblje med 170 in 200%; enkrat pa je celo skočila na 206%. Pa nikar ne mislite, da delajo ostale telefonistke pod normo. Dosegajo jih okrog 120%, tudi do 160%, včasih še več. To pomeni, da je treba preračunati vse. kretnje, jih vskladiti, ne izgovoriti niti ene nepotrebne besede in do pikice poznati komplicirani mehanizem centrale. V tem je Marica mojster. Tako delo pomeni skrajni napor živcev, pljuč in grla in izredno potrpežljivost. Tudi v tem je .Marica mojster. In zato ker vztraja, kljub naporom, je sindikalna podružnica poskrbela za njen odmor, ko jo je poslala na oddih v Begunje in leta 1947, v PTT ■dom Kaštel Lukšiču.
*
Razlika med avtomatsko in induk-torsko centralo je razlika med brzostrelko in puško. Telefonska centrala je induktorska, To pomeni' teže vzpostavljanje zvez, časovno zamudo, za
Sarnic Marica je najboljša telefonistu« v Mariboru'
telefonistke pa najtežje delovne pogoje. Enaindvajsetletna Vidmar Matilda, telefonistka medkrajevne telefonske centrale v Celju je med prvimi. Nasmejana in vedra, izkušeno usmerja tok pogovorov tudi na petnajstih progah. Hitre kretnje, odmerjena. beseda in že se dajejo poročila v Ljubljano, že govori Guštanj z Ma-' riborom. Takoj na drugo progo, nova veza je vzpostavljena, govorita Celje in Beograd. Vmes je treba hitro vpisati v formularje potrebne podatke, kontrolirati čas. Na progah Vidmarjeve ni pritožb. Vse kretnje so natančno preračunane, niti en gib ne sme biti zastonj. Talka je Vidmar Matilda v službi.
V	partijski organizaciji, v mladinski organizaciji, kjer je član sekretariata, v sindikalni podružnici, povsod je čutiti njen mladostni elan. V podružnici odgovarja Matilda, za. agitacijo. Podružnica — med najboljšimi sindikalnimi podružnicami v Celju — bi rada ustanovila rdeči kotiček, zakaj bi ga imeli samo tovariši v Mariboru? Celjski KS je sicer podružnici nakazal podporo za opremo kotička, vendar nekam pozno; šele decembra. Podružnica pa je še vedno brez rdečega kotička. To pa Matildo jezi.
In kadar je preveč vsakdanjih težav, pa pogleda naprej in se ozre nazaj. Česa vsega nam je žo .primanjkovalo, pa danes imamo, kaj vse bomo jutri imeli! Saj gradimp. Mlade roke,' kot so Matildine delovne roke, so si priborile že marsikaj.
V	upravni sobi TT centra v Ljubljani visi na zidu skromen grafikon. Črte raznih barv, ki se križasto pre-
pletajo, kažejo planske uspehe posameznih oddelkov. Rdeča črta — črta medkrajevne telefonske centrale — se je začela marca preteklega leta sunkovito dvigati. V enem skoku je prekoračila srednjo horizontalo (100%) in se dvignila do 128% izpolnjenega plana. Konec januarja letos, je rdeči kazalec obstal pri številki 112.3%. Take številke vzbujajo pozornost. Kakšen je kolektiv s takimi uspehi', kdo ga vodi?.
V veliki dvorani medkrajevne telefonske centrale v Ljubljani stoji centralica do centralice. Lučke — signali svetijo in ugašajo. Pred centralami sedijo mladinke, ki s kretnjami in besedami urejujejo ves kaos besed, šumov in znakov- V ozadju se stiska miza popularne številke devet — informacije, do nje pa miza z aparatom, kjer potrpežljive kontrolorke sprejemajo pritožbe vseh vrst od nekaterih nervoznih Ljubljančanov. Pritožbe so na vse mogoče načine uglašene in večinoma izdajajo nekulturnost nekaterih koristnikov ali pa popolno neznanje najosnovnejših principov telefonije. So pa tudi upravičene pritožbe, saj centrala ne zmore silno naraslega prometa. Gospodarstvo se hitro dviga, kapaciteta central pa je še vedno ista. Edino zdravilo je skrajna telefonska disciplina koristnikov.
Ves ta orkester šumov, tonov, signalov in nervoznih glasov dirigira žena. Se je kje zataknilo, znak s taktirko ih toni so usmerjeni drugam. Dirigent orkestra nima potrebne Šolske kvalifikacije. Kaj? Politična pro-tekcija? Ne, bratci! Vztrajno delo do izčrpanosti, stalen študij strokovne in politične literature in zavest, zakaj delaš, to so lastnosti, ki so tovarišico Krečič Margo dvignile na odgovorno mesto šefa medkrajevne telefonske centrale. V njeni domači vasi v Ustju pri. Ajdovščini, ki jo je okupator požgal, tovarišica Krečič ni imela priložnosti, da bi hodila v dobro šolo. Sedem let šolanja pod Italijo ji ni dosti koristilo. Z novo Jugoslavijo je šele začela rasti tudi Marga. Študij marksizma - leninizma,. strokovni študij pozno v noč, zanimanje za vse, organizacijske izkušnje v mladinski in parti jski organizaciji ter sindikatu, so Margo kmalu dvignile na vodilno mesto. Strokovni tečaj z odlično oceno,'delo V medkrajevni centrali, najprej telefonistka, nato Kontroiorka, danes pa šef, taka je strokovna pot tovarišice Krečič Marge. Marga pa se zaveda, da brez povezave političnega dela s strokovnim ni pravih uspehov. Šele politična zavest pripelje do strokovne zavesti. To zavest je tovarišica Krečič s. pravilnim odnosom do svojih sovrstnic in mladih moči znala
tudj v njih vzbuditi.' Da je odnos do dela v kolektivu pravilen, pa potrjuje številka 128% In dejstvo, da ie takih delavk, kot je Marga v tem kolektivu še nekaj.
*
Taka je večina žena v delovnih kolektivih PTT zvez.
Tiho in skromno je delo Maric, Matild, Mairg dtn drugih. Nimajo pravice, da nosijo častni naziv udarnic. Toda zavest, da so za socializem dragocene, da hi bila brez njih pot v socializem težka, je vse. Vse drugo pa bo prišlo samo po sebi.
Bolest, da PTT stroka še ne uživa zasluženega ugleda, bo izginila, Socializem ceni vsako delo.
Naš tisk bo razumel, da mora PTT zveze popularizirati med ženami, da bo tako sproščena moška delovna sila za industrijo.
Naši arhitekti bodo za vse nove stanovanjske hiše planirali skupne nabiralnike, da bo odpadlo utrudljivo tekanje po stopnicah.
Telegrafsko - telefonska, uprava bo poskrbela, da bodo telefonistke večkrat izmenjane in da bo vpeljan potrebni odmor med delom. PTT uprava pa se bo še bolj pozanimala za problem domov igre in dela in otroških jasli.	S.
Eetefetie .Izvori nafie’ Dolnja Lendava napoveduje ieteovanie za iim višin proizvodnja nafte
Na občnem zboru 27. februarja je sindikalna podružnica »Izvori nafte« Dolnja Lendava napovedala v čast II. kongresu rudarjev Jugoslavije in II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije tekmovanje kolektivu »Proizvodnja nafte« Gojilo. Najvažnejše točke tekmovanja so:
1.	Katero podjetje bo v času tekmovanja z najboljšim načinom dela izpolnilo mesečne plane vrtanja in proizvodnje nafte?
2.	Katero izmed podjetij bo imelo najmanj neopravičenih izostankov in najmanj obratnih nezgod?
4.	Kje bodo najbolje izvedli tehnično-higiensko zaščito dela?
5.	Katero izmed podjetij bo najbolj znižalo odstotek proizvodnih stroškov, imelo največ ur prostovoljnega dela in kateri podružnici bo uspelo pritegniti največ članstva na študijske krožke in k točnemu plačevanju sindikalne članarine?
Da bi bilo delo podjetja »Izvori nafte« Dolnia Lendava čim bolj uspešno ter bi kolektiv dosegel v tekmovanju najboljše uspehe, so na občnem zboru na podlagi lanskih izkušenj sprejeli sklepe za bodoče delo.
izvodnie. Uspeh tovarišice Repinove Upravni odbor podružnice bo poma-naj bo pobuda tudi drugim tovariši- gal komisijam m pododborom ter stalno
J	-	-•	-----±-~±- kontroliral izvajanje sklepov m zadanih
g tega bc
Naše gledališče OGENJ IN PEPEL
Mira Pucova, ki jo poznamo poleg njenih del v prozi, tudi pfo njeni prvi drami »Svet brez sovraštva«, katero smo tudi videli v našem gledališču, je doživela letos za jubilej Franceta Prešerna krstno predstavo svoje nove drame, ki nosi naslov »Ogenj in pepel«, s čimer je dan letošnji sezoni ljubljanskega gledališča prav poseben poudarek; od desetih del našega repertoarja so kar štiri domača slovenska dela (Kreftovi »Kranjski komedijanti«, Cankarjevi »Hlapci«, Pucove »Ogenj in pepel« ter Potrčeva drama »Lacko in Kreili«), To je razveseljivo dejstvo, ki nam dokazuje na eni strani tvornost naše dramatike, na drugi pa pravilno politiko našega gledališkega vodstva, ki omogoča današnjemu dramatiku veselje do dela in notranji razvoj, ki ga bo nesel v čimbolj dognane in popolne ustvaritve.
Drama Mire Pugove se godi v nekem mestu Slovenije za časa 'italijanske okupacije in je postavljena v pomlad 1943. Prikazuje nam slovensko buržoazno poli-tikarstvo v tistih težkih dneh, ko so se namišljeni voditelji ljudstva ne glede na svoj svetovni nazor strnili okrog ene misli: rešiti svoj družbeni položaj, pa četudi za ceno slovenskega ljudstva — ki pa je šlo preko njih.
Avtorica sama pravi; »Sovražili so se in vendar niso mogli biti drug brez drugega. Zgodovina sama jih je obsodila na pogin, njih, ki so se z vsemi sredstvi poizkušali rešiti.« To je avtc» rica oživela z dejanjem v drami: neki senator, ki ima hčer Tanjo in nečaka Savo ter nečakinjo Iris, čaka, kako se bodo razvijali svetovni dogodki, ko bodo zapadite sile s pomočjo klerikalnih in liberalnih veljakov postavile spet monarhijo in ljudske »voditelje«. Toda življenje gre preko njega. Tanja spozna ob smrti aktivista Martela, ki je prišel v družbo teh veljakov, in se izdal za kurirja iz Londona, kje je njeno mesto in kaj je njena dolžnost — ko javi svojega bratranca, člana črne roke, ki ga narodnoosvobodilno gibanje obsodi na smrt in kazen tudi izvrši. Senatorja vse to tako zadene, da umre. Tanja pa gre na pravo pot, kajti spoznala je, da brez vere v nekaj velikega ni življenja. Meščanskemu okolju v drami sta postavljena nasproti: sluga senatorja, stari Rob, ki mu je okupator ubil sina, in partizan-aktivist Martel, ki pade kot žrtev svojega poslanstva. Ta dva etično dvigneta Tanjo do novega življenja.
Drama je pisana živo, napeto. Nekatere osebe so bolj, druge manj izdelane, a vendar prepričevalne. Tu in tam je dialog dolgovezen, razvlečen, ponavljan, mnogo je tudi zunanjih, celo nepotreb-nik efektov (spoznanje Martela in Tanje zaradi žepne ure, streljanje itd.), toda v celoti je drama dokaz talenta avtorice, saj je že ta drama velik korak naprej od njene prejšnje. Režiser in igralci so delo postavili z vso ljubeznijo in s tem dokazali, kako jim je pri srcu vsako novo slovensko dramatsko delo. Svojo dolžnost so izpolnili do podrobnosti in s tem dramo še bolj približali, poglobili in oživeli.	K.
Naši novi filmski obzorniki
Gledali smo jih že in sedaj tudi predvajajo naslednje naše »Obzornike«; »Obzornik« št. 29 je posvečen naši industriji in gospodarstvu. V njem vidimo najprej razvoj lesne industrije v naši republiki in borbo naših gozdnih delavcev za plan (Jelovica, Pokljuka in Kamniška Bistrica), nato našo granitno industrijo na Pohorju in izdelavo materiala za nove ceste, na koncu pa naše agronome, ki pridobivajo teoretično in praktično znanje za svoje bodoče delo.
»Obzornik« štev. 30 prikazuje industrijo čevljev v Žireh, nato pa vse delo, ki je potrebno, da pride »Ljudska pravica« v roke naročnika — nazadnje pa še izdelavo in distribucijo igrač. »Obzornik« štev. 31 je ves posvečen II. kongresu KPS.
»Obzornik« štev, 32 je sestavljen iz treh točk: prva je posvečena 30. obletnici smrti našega pisatelja Ivana Cankarja, druga nosi naslov: »Novoletna jelka«, kjer je posnet pionirski praznik: prihod strička Mraza s spremstvom, obdarovanje pionirjev po tovarnah itd., v tretji točki pa je zajeto predkongresno tekmovanje organizacije ArŽ po mestih in vaseh in delo tega kongresa.
Dva naša nova dokumentarna filma
Kmalu bomo gledali na platnu dva ne-va slovenska dokumentarna filma: »Med zagorskimi rudarji« in »Jesen med trtami«. Prvi kaže delo zagorskih rudarjev, potek tega dela in uspehe tekmovanja — in dokazuje, da so bivši borci-partizani danes borci za plan. V filmu je zajeto tudi njihovo kulturno življenje, življenje doma, veselje na oddihu in zabavi itd. Scenarij je napisal Ernest Adamič, ki je film tudi režiral.
Drugi film, ki ima podnaslov »Gorice so naše«, je film o vinogradniški obdelovalni zadrugi v Železnih dvereh pri Ljutomeru. Prikazuje nam nekdaj izkoriščane viničarje, ki danes delajo v svoji zadrugi in uživajo sami plodove svojega dela. Scenarij sta napisala Anton Ingolič in France Kosmač, ta je pa tudi film režiral. Snemala sta: prvi film Rudi Vavpotič, drugi pa Metod Badjura.
Mlada garda	1
Te dni se vrti pri nas prvi del sovjetskega filma »Mlada garda«, ki mu
J. Šostakovič, snov je zajeta iz romana mariega sovjetskega pisatelja Fadejeva, ki ga imamo tudi mi že v prevodu. Scenarist pa je v filmu upošteval tudi vso kritiko o romanu, odpravil je vse napake, ki so kazile Fadejev roman, in tako imamo pred seboj veličastno sliko sovjetske mladine, ki se pod vodstvom Partije tn v zaupanju do svoje KdeCc ««- j made bori proti okupatorju z vso pre- i danostjo, samozavestjo, strastjo in globoko idejnostjo. Film je poveličanje plemenitosti sovjetske madine in bo živ vzgled vsem naprednim ljudem sveta, kaj zmore človek, ki pusti svoje drobne, osebne interese na "korist človečanstvu, pravičnosti, domoljubnosti in sovraštvu do zlega. Film je izdelal Moskovski kino-studio umetniških filmov »Gorki«.	>
sec okvirni plan sindikalnega dela v podružnici. Prav tako, kot upravni odbor podružnice, bodo tudi pododbori in komisije imeli redne mesečne sestanke. Delavci in nameščenci si bodo za čim boljši izid tekmovanja postavljali individualne obveznosti, kar bo v največji meri poživilo tekmovanje.
Sindikat bo tudi pomagal upravi podjetja, da skupno dosežejo uspehe pri normiranju del, kajti kolektiv si je zadal nalogo, da v letošnjem letu normira 65 odstotkov vseh del. Predloge novatorjev in racionalizatorjev bodo v podjetju sproti reševali, uvajali nov način dela, delavci pa bodo sprejeli tudi notranji plan.
Navedeni in še ostali sklepi zlasti v kulturno-prosvetnem in političnem delu, ki si jih je zadal kolektiv, nam jamčijo za uspeh v tekmovanju.
čara pri. delu na polju, novatorstva in racionalizacij,	R- J*
tVUllll Vlil Ul	OIUVJJU« ***
nalog. Poleg tega bo izdelal za vsak me-
ČIM VEČ KNJIG DELOVNEMU LJUDSTVU
Sindikalna podružnica »Zidar« Trbovlje je novembra lanskega leta nabavila večje število knjig, ki naj bi služile za razvedrilo in izobrazbo delavcem po težkem delu. Vest, da bo imela podružnica svojo knjižnico, je šla od ust do ust. Vse je nestrpno čakalo dneva, ko bo začela knjižnica poslovati.
Na večkratna vprašanja pri upravnem odboru, kdaj se bodo knjige lahko dobile, smo dobili prav kratek odgovor: »Morate še počakati. Knjige še niso urejene.« Ko je delavstvo januarja letos na študijskih in sindikalnih sestankih zahtevalo knjige za čitanje, je bil isti odgovor, češ saj nimamo časa.
Ta izgovor je bil prav gotovo neutemeljen, kajti tovarišice iz pisarn, ki so tudi članice sindikata, bi gotovo prav rade priskočile na pomoč pri urejanju knjižnice.
Največja krivda, da knjižnica ni urejena, pa še danes leži predvsem na članu upravnega odbora podružnice tov. Kre-žetu. Jožetu, ki je knjige pustil ležati tako kot so prišle in jih ni izročil tovarišici, ki ima knjižničarski tečaj, da bi jih uredila, pri čemer bi ji ostale tovarišice ra-devolje pomagale. Tovariš Kreže se ni zavedal, kakšno vrednost predstavlja danes knjiga za delovnega človeka in kako zelo je potrebna za izgradnjo posameznika. Zato čim več knjig delovnemu ljudstvu, ne pa jih skrivati pred njim
——	°- V-
Deseta obletnica smrti N. K. Knapske
27. februarja 1939 je umrla Nadeida Konstantinovna Kninska, življenjska tovarišica V, I. Lenina in pomočnica pri njegovem delu. N, K, Krupska, ki je bila rojena L 1869., je vse svoje življenje in delo posvetila borbi za komunizem. Lenina je spremljala v pregnanstvo v Sibirijo, stala mu je ob strani vsa tista dolga leta, ko je moral živeti v emigraciji, pomagala mu je pri vzgoji kadrov in se leta 1917. tudi z njim vrnila v Rusijo, kjer je do zadnjega dpe svojega življenja pomagala pri gradnji socializma. Bila je sprva članica Kolegija narodnega komisariata prosvete, nato pa je postala namestnica narodnega komisarja prosvete in je na tem mestu ostala do svoje smrti. Zapustila je celo vrsto razprav in člankov o vzgoji, ljudski prosveti in pedagoškem delu. Zelo važni so tudi njeni podatki o V, L Leninu.
V Celju so odprli ljudsko čitalnico
Ob zaključku Prešernovega tedna so odprli nove prostore knjižnice, združene z veliko ljudsko čitalnico. Da je bila potreba po ustanovitvi take knjižnice in ljudske čitalnice, nam dokazuje, da je bilo samo v prvih dneh po otvoritvi vpisanih v čitalnico nad 100 bralcev.
V	čitalnici, ki je vedno toplo zakurjena, je na razpolago nad devetdeset raznih revij in časopisov, ki nudijo vsakemu zaželjeno gradivo za študij ali šolo. Vsekakor pa je pravilna zamisel čitalnice, da ima tudi nekaj šahovnic, ki so dobrodošle posebno dijakom, ki morajo p o več ur čakati na vlak. Zato so ti tudi stalni gosti v čitalnici.
Prostor sam, v katerem je knjižnici in čitalnica, je razdeljen na dva deli' Desno polovico zavzema knjižnica-izpo-sojevalnica, ki jo krasi prehodna zastavi' ca, podeljena knjižnici v trajno last. Povprečni obisk se giblje od 80 do 10° obiskovalcev, ki si izposodijo dnevno d° 300 knjig. Na levi strani pa je igralnic3 za šah, prostor za čitatenje časopis0v> knjig ali revij. Vsekakor pa to še ni do' končna ureditev prostorov.
V	načrtu imajo, da v poletnih dnet
prestavijo čitalnico na bivši kavarni^ vrt.	S. V-
»SKUD ANGEL BESEDNJAK« V MARIBORU sklicuje dne 12. marca 1949 ob 19. uri v društvenem prostoru heroja Zidanška ul. (bivši otroški vrtec v Železniški koloniji)
redne !@1no skupščino
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev.
2.	Volitev delovnega predsedstvi
zapisnikarja jn dveh overovate-
liev zapisnika.
3.	Poročila predsednika, tajnik3' blagajnika in gospodarja.. . -
4.	Predlog plana, proračuna m 0D" veznosti za 1. 1949.
5.	Diskusija.
6.	Poročilo nadzornega odbora, razrešnica stari upravi. '
7.	Volitve nove društvene uprav • Delegati naj prinesejo vabda s
Delegati naj prinesejo vabila s seboj.
Uprava SKUD-a Angel
Besednjak v Mariboru.
Železarna Store je prejela prehodno zastavo od vlade FLRJ
V soboto, 26. iebruarja, so v Železarni Štore proslavljali pomemben praznik; delovni kolektiv je prejel zastavo zvezne vlade FLRJ, pohvalo in nagrado. Tega Praznika se je veselil slednji štorski kovinar, sleherni delavec je razumel priznanje Zvezne vlade, ki bo dalo nadaljnjega poleta v vseh sektorjih dela tretjega planskega leta.
Zastopnik ministrstva za težko industrijo tov. Perko Vencelj je v pozdravnem govoru poudaril, da je za izpolnjen Proizvodni plan, plan znižanja polne lastne cene in za vse ostalo pozitivno prizadevanje zvezna vlada podelila kolektivu prehodno zastavo ,pohvalo in nagrado. Prehodno zastavo je prejel iz rok zastopnika ministrstva eden najboljših delavcev, večkratni udarnik in odlikovanec, "tanko Razinger, tovariš Spolenak, udarnik, pa je prejel pohvalo za ves kolek-
tiv. Predsednik sindikalne podružnice Novak se je v imenu vsega kolektiva Železarne zahvalil za visoko priznanje zvezne vlade in poudaril, da bo borba štorskega delovnega kolektiva v tretjem planskem letu še večja. Že sama napoved tekmovanja vsem železarnam v Jugoslaviji govori, da bo borba za prehodno zastavo ostra.
Delavci izjavljajo, da bo prehodna zastava ostala v Železarni Štore, ker se bodo zanjo borili na vseh področjih proizvodnje in sindikalnega dela ter s tem dokazali svojo predanost Partiji in tovarišu Titu.
S samega zborovanja so poslali pozdravne resolucije CK KPJ, tov. Titu, CK KPS, ministru težke industrije tov. Leskošku, svojemu operativnemu vodstvu in ostalim.
OBČNI ZBOR JESENIŠKIH KOVINARJEV JE BIL ZARADI DOBRIH ORGANIZACIJSKIH PRIPRAV USPEŠEN
Kolektiv tovarne »Impol« je dobil prehodno zastavo zvezne vlade
28. februarja je delovni kolektiv tovarne metalnih polizdelkov »Impol« v Slov. Bistrici prejel prehodno zastavo zvezne vlade FLRJ, denarno nagrado v znesku 200.000 din in pohvalno diplo-Mo. Delavci in delavke so se zbrali na slavnostnem prostoru, da prejmejo od zastopnikov to visoko odlikovanje.
, Tov. Perko Vencelj kot zastopnik Ministrstva za težko industrijo je poudaril, da je tovarna »Impol« presegla v lanskem letu planske naloge za 9%. Dosegli so tudi plan znižanja polne jastne cene. V borbi za dosego lanskoletnega plana se je posebno odlikoval žični oddelek in je prejel zato sedemkrat prehodno zastavico v medobrat-nem tekmovanju. V tem oddelku je najboljši delavec štirikratni udarnik Kru-dar Matija, za njim pa ne zaostajajo ostali. Ta delovni polet se prenaša tudi na ostale oddelke tovarne, kar je pripomoglo k visoki presegi plana tovarno. Delovodja pločevinskega oddelka je fooljšal organizacijo dela pri izdelavi * P.ronza, katerega smo prej uvažali. Ve-*e izboljšave je opravil tudi inž. Ja-s * Hodnik, ki je s svojo zamislijo in .P°6iočjo ostalih pripravil maso za ob-v dava peči. Ta domača masa je pr-mo zdržala 60—80 litij, dočim ta no-a> izboljšana masa vzdrži v vrtljivih Pečeh dp 180 litij. Take izboljšave in racionalizacije so pripomogle, da je Podjetje doseglo plan znižanja polne 1 lastne cene.
Kruder Matija štirikratni udarnik iz žične valjarne je sprejel kot najboljši delavec v imenu celotnega kolektiva prehodno zastavo ter izjavil, da bo ves
kolektiv na vsak način skušal s še povečanim delovnim poletom obdržati zastavo. Tov. Ojcinger, predsednik sindikalne organizacije, pa je v imenu delovnega kolektiva sprejel pohvalno diplomo.
Direktor podjetja je razdelil med najboljše delavce lepe nagrade od dobljene vsote, kar bo gotovo dalo nadaljnjega poleta .najboljšim delavcem kolektiva.
Delovnemu kolektivu je izrekel čestitke k doseženim uspehom zastopnik Centralne uprave sindikata kovinarjev za Jugoslavijo, nakar so sledile obveznosti in napoved tekmovanja med posameznimi oddelki. Kmetec Ivan, valjar pločevinskega oddelka, je napovedal tekmovanje vsem ostalim oddelkom, kakor tudi žičnemu oddelku. Obveznosti so prediskutirali na svojem oddelku, .tako da so realne in na to je takoj odgovoril žični oddelek. Mlinar Ferdo je z obveznostmi žičnega oddelka nakazal, da se bo moral pločevinski obrat zelo potruditi, če bo hotel kot napovedovalec tekmovanja doseči boljše uspehe kot žični oddelek. Žični oddelek je sprejel tudi obveznost, da bo zboljšal delovno disciplino v svojem oddelku.
Planska naloga tovarne »Impol« je letos za precejšen odstotek višja, kar je delovni kolektiv pravilno razumel: postavili so si notranji plan, ki je 12% višji od proizvodnega plana. Prav to dejstvo daje možnost, da bo delovni kolektiv tovarne metalnih polizdelkov svojo obljubo, da prehodna Zastava ne bo šla iz podjetja, držal.
Uspehi, katere je jeseniški delovni kolektiv do sedaj dosegel, so ogromni Svoj lanskoletni proizvodni plan so dosegli s 107 odstotki in to sedem dni pred rokom, kar je odraz volje in vztrajnosti kolektiva za dosego čim večjih uspehov v tekmovanju. Kolektiv »Železarne« je bil v prvi polovici lanskega leta najboljši v črni metalurgiji Jugoslavije iri je zato tudi prejel zastavo zvezne vlade in 1,000.000 din kot priznanje za uspešno izpolnitev nalog, katere so postavljene pred jeseniške kovinarje v izgradnji socializma.
Na občnem zboru sindikalne podružnice ki je bila v nedeljo, 27. februarja, ob veliki udeležbi delegatov, izvoljenih po pododborih, so pregledali dosedanje uspehe, kakor tudi neuspehe in napake. Obč. zbor no pa niso obiskali samo delegati, temveč je bilo mnogo zanimanja o delu sindikalne podružnice tudi med članstvom, Iti je poleg delegatov napolnilo lepo pripravljeno in okrašeno, z gesli izpopolnjeno dvorano Titovega doma. Kot gostje pa so se udeležili obč. zbora tega važnega kolektiva v naši težki industriji tudi član sekretariata Centralne uprave kovinarjev Jugoslavije tovariš _T a 1 e r in član R. O. kovinarjev Slovenije tovariš Kvas ter predstavniki kolektiva »Železarne« Sisak, Titovih zavodov »Litostroja« Ljubljana, član okrajnega komiteja KPS Jesenice in dva predstavnika Jugoslovanske armade iz garnizona Mojstrane, ki je najtesneje povezan s kolektivom ter v raznih delovnih akcijah nudi vsestransko pomoč, za kar so jim jeseniški kovinarji v tem svečanem dnevu izročili darilo kot priznanje za sodelovanje pri skupni graditvi boljše bodočnosti delovnih ljudi, in sider umetniško izdelano sliko pod geslom »V borbi za plan«.
Referati upravnega odbora podružnice so pokazali velik napredek in organizacijsko sposobnost ter trdnost sindikalne organizacije, ki se je med letom borila z različnimi težavami. Pri organizaciji bri-gadnega sistema dela so jim delali zapreke nekateri posamezniki in to inženirji, delovodje, mojstri, pa tudi preddelavci niso imeli dovolj razumevanja, da bi jim nudili pomoč pri utrditvi brigad-nega sistema. Ti ljudje so smatrali, da je to stvar izključno sindikalne organizacije. Zaradi vztrajnosti in trdnosti posameznih tarifnih referentov, komisij, v katerih je bilo večje število mladincev, jim je uspelo, da so z mladinskimi brigadami uspeli prebiti led, in tako so že v začetku druge polovice minulega leta organizirali 255 delovnih brigad. Do konca leta pa se je brigadni sistem dela razvil že na 387 delovnih brigad. Tako je sindikalni organizaciji z načrtnim delom ter pravilnim političnim pojasnjevanjem in agitacijo uspelo prodreti v globino brigadnega
Dobro uspeti občni zbor sindikalne Podružnice Medicinske iakuttete
r, ^ nedeljo 20. februarja je bil v sindikatov na Miklošičevi cesti redni letni občni zbor sindikalne podružnice Medicinske fakultete. Razen delegatov so bili navzoči tudi minister ^a ljudsko zdravstvo tov. dr. Marjan Ahčin, predsednik GO ZSS tovariš ttndolf Janko in zastopniki ostalih sindikalnih forumov. s J6. bil<> izvoljeno delovno pred-dstvo, je govoril tov. minister, ki je lektiv',em ^?voru Pohvalil delovni ko-
valr za njegovo uspešno in požrtvo-tičn ? delo, posebno v težkih in kri-iz ki- Jrenutkih, ko je bil odstranjen dm, . J?‘čnih bolnic reakcionarni re-element. Delovni kolektiv je j. sazal svoje zdrave sile ob kirivič-L:	ki e ve turški resoluciji Inform-
in °ta 6 tem, da se je še bolj strnil ka Povečal delovni polet. Ta dva tež-sta ^Mmenta, drugi težji od drugega dpi Pomenila preizkusni kamen vsega k danega kolektiva, ki je trdo in *to preizkušnjo sijajno prestal, se Host vL '‘H z d6'0111 pokazal predala j? KP z maršalom Titom na čelu-Slavne naloge medicinske tarn ete:	vzgoja novih kadrov, ne
UpT0 v šolah, ampak tudi v praktič-teto ®tažu, izboljšanje kvalitete dela odnosa do pacientov in dviganje 6ed°ne MTes4*'. Nato je povzel be-uj dekan medicinske fakultete tov. D dt. dr. Lavrič Božidar in govoril o L em duhu. ki veje med Člani de-
lovtt ddhu, ki veje med člani detet j1®83 kolektiva medicinske fakul-t®’ na mestu tako zvanega demo-r.i lenega individualizma, ki je izoli-
ij'Posameznika v ozki delokrog brez Monta, ker se je danes uveljavil to^ , delavca, ki išče novih načr-z ^ P|odne povezanosti med sodelavci Vn, VŽM vrednotenjem dela v kolekti-zdr,iv . Moremo zabeležiti to novo, da in plodno miselnost, gre seve-bo j hvala sindikalni organizaciji, ki tej poti morala nadaljevati s PrivJ? delom. Tudi naš kolektiv je Za	dobršen del v slavni bitki
hi nfl Otni plan. Naši dosedanji uspe-nje bodo v vzpodbudo za nadalj-
taŽhetar komiteta KP medicinske govori?*6 tov' Pr°f- dr. Milčinski je ka]n o sodelovanju Partije s sindi-no-r,^podružnico- tz poročila kultur-Yidne Letnega referenta pa so raztopin , , °kpče in napake v tem srkni ce _	,• lz tega izhajajo tudi smer-
tdejnJ3 ® v.1?? za dvig in večji razmah »oC-^^Mnega vzgajanja. Kultur-MaihenVetneJmu depl ’e Lil podan prešo Lip" .Poudarek tekom leta. vendar na nr;J0sezeni Precejšnji uspehi, kot kjer '™er na študjskih sestankih, ljito	"katera vprašanja teme-
in Prevuelala predvsem kongres KPJ n®Pr?d^a?JP tnformbiroja. Dobro je P^edoval tudi pevski zbor pod vod-
stvom tov. Kristana. Izpopolnila se je-knjižnica, katerih imamo sedaj 17.
Poročilo tekmovalnega referenta je pokazalo vsestranske napore in skrb kolektiva za dvig kvalitete dela na posameznih ustanovah. Kljub temu, da zaradi razsežnosti dela poročilo ni moglo objeti vsega, kar se je naredilo in kljub temu, da evidenca v preteklem letu še n] bila popolna, smo videli, da se je ogromno naredilo in, da so bili doseženi veliki uspehi. Če bi' hoteli analizirati to delo, bi morali reči, da uslužbenci medicinske fakultete ne delajo to, kar morajo, marveč to. kar morejo v delovnem času in preko delovnega časa, ne glede na pomanjkanje delovne sile. Iz poročila je videti, kako vel-ik je bil strokovni napredek tekom leta, kar nam priča veliko število najmodernejših metod zdravljenja in diagnostike, ki so jih klinike in instituti uvedli Z uvajanjem, novih načinov se je registracija izboljšala, ter se je s .tem dosegel bolj točen statističen pregled, kar je pri zdravstvu zelo velike važnosti. Organiziral se je sanatorij za kostno in sklepno tbc v Rovinju itd. Glavni delež pri kongresu zdravnikov LIJ£> so prispevali zdravniki medicinske fakultete.
Poleg novega kadra, ki ga dobivamo iz različnih šol, se ja tekom’ leta na _ prekvalifiikaoijskem tečaju uspo--šobilo 42 bolničarjev in bolničark iz nekvalificiranega osebja. Prekvalifi-kaci.jski tečaj za otroške negovalke pa bo V kratkem usposobil 59 novih kvalificiranih moči. Poleg teh dveh tečajev smo imeli še 22 vzgojno-izpo-polnjevalnih tečajev za uslužbence medicinske fakultete iz različnih specialnih strok. Organiziranih je bilo tudi 7 vzgojno izpopolnjevalnih tečajev za osebje izven, naše podružnice-
Tehnične edinice so izdelale več predmetov, ki smo jih nujno rabili, pa jih nismo mogli nabaviti. Izven ustanove _ je bilo izvršenih 27.150 ur prostovoljnega dela. Ob tej priliki moramo omeniti, da je prof. dr, Tavčar PaPi®al nove knjige o interni medicini in bil nagrajen s Prešernovo nagrado. Zaradi konstrukcije novega aparata (encefalografa), ki je po svojih kvalitetah edinstven v naši državi, je ing. Strojnik dobil naziv novator-ja. Ti uspehi sa bili doseženi, ker so se iskale vedno nove organizacijske oblike dela.
Iz posameznih referatov kakor tudi iz diskusije, ki je bila zelo živa in pestra, je razvidno, da večina članstva živi zelo intenzivno življenje, da je z duhom in srcem vzrastlo v problematiko ustanove, in da je življenje v večini posameznih pododborov zelo razgibano in žiro. To vidimo po uspehih' dela. Zavest, disciplina in
resnost pristopan ja k del n je omogočila vzoren potek občnega zbora. Volitve same so potekale brezhibno. Iz besed diskutantov se jasno posnema, da se je upravni odbor uživel v svoje obsežno delo in da je globoko razumel potrebe članstva. Najkasneje meseca maja se bo začelo graditi stanovanjsko poslopje, za katero je že odobren kredit 6 milijonov dinarjev. S tem bo ogromno doprinešeno k ureditvi stanovanjskega vprašanja in bo rešen problem jasli, ker so tudi te v novi zgradbi predvidene,* v kolikor bi se poslednji problem vsaj začasno že ne rešil prej. Članstvo prav tako mma_ primernih prostorov, kjer bi se sestajalo za družabno in kulturno udejstvovanje, ki bi povečalo tako potrebno medsebojno povezanost tako velikega kolektiva. Zaradi stiske s prostori niti podružnica, niti pododbori' nimajo rdečih kotičkov, razen enega. V diskusiji je tudi podčrtana potreba, da se čuva narodna imovina in poostri delovna disciplina. Osvetljeni so bili tudi napori' kuhinje za izboljšanje hrane. Storjeni so bili sklepi, da se odnos do pacientov še izboljša in da se zato organizira komisija, ki bo kontrolirala čistočo, odnos do pacientov in sprejemala pritožbe. Potrebno je, da deiovni elan objame vse in tud; tiste, ki še stojijo ob strani. Dane so bile smernice za pravilno nagrajevanje po socialističnih principih.
Občni zbor je pokazal, da je sindikalna podružnica medicinske fakultete važen in upoštevan čin it el j, pri vsem dogajanju na naši ustanovi in da je bil odnos med sindikalno podružnico in vodstvom večinoma pravilen, kar je pozitivno vplivalo na delo samo in na ugled, ki' ga uživa podružnica pri njenem vodstvu. Vsakdo se je lahko prepričal, da je bil občni zbor dobro pripravljen že od pododborov navzgor.
Občni zbor je pokazal, da je upravni odbuor razumel vse važne naloge, ki se danes postavljajo pred sindikalno organizacijo. Članstvo je v večini' razumelo :n se razen majhnih izjem u živel o v današnjo borbo za ekonomsko osamosvojitev jn mobiliziralo vse sile, da po svojih močeh pripomore k uresničitvi petletnega plana. Doseženi rezultati pričajo, da se je polagala potrebna skrb in dal poseben poudarek vsestranski vzgoji novih kvalificiranih kadrov in izpopolnitvi starih kadrov. Temu problemu, bo sindikalna podružnica posvečala tudi nadalje vso pozornost .posebno pa še glede idejno-političnega dela.
Višji sindikalni funkcionarji' so lahko ugotovili dosežene uspehe in dali smernice za še bolj intenzivno delo. Tov. predsednik GO Rudolf Janko je osvetlil položaj, v katerem se nahajamo in pozdravil velik elan narodov Jugoslavije, ki kljub vsemu, z varnimi koraki stopajo v socializem-	Dr. B. R.
načina dela. Tisti, ki pa so stali ob strani, so v veliki meri uvideli, da je nov način dela kot stalni način dela, najbolj učinkovit brigadni sistem za dviganje proizvodnje, izboljšanje delovnega procesa, boljše organizacije dela kakor tudi za izboljšanje kakovosti. Z novimi organizacijskimi metodami tekmovanja med brigadami, oddelki in posamezniki jun je uspelo izboljšati tudi evidenco ter nazorno agitacijo, s katero so razgibali med brigadno tekmovanje do posameznikov, ki so z dviganjem in preseganjem obstoječih norm mnogo pripomogli k predčasni izpolnitvi proizvodnega plana v letu 1948. Da bo novatorstvo in racionalizacija dobilo še širši razmah kakor v preteklem" letu, bodo v tem letu organizirali posebno delavnico. Z organizacijo te delavnice bo dana možnost strokovnim delavcem, katerih stalež v jeseniškem kolektivu ni majhen, realizirati svoje ideje. V preteklem letu so samo novatorji in racAonall-zatorji z večjimi in manjšimi predlogi in racionalizacijami doprinesli za znižanje polne lastne cene okoli 15,000.000 din. Poseben primer — reparatura naprave za kisik, katero so izvršili racionalizatorji s tovarišem Lojzom Mrakom na čelu. Reparatura take vrste se je prvikrat izvršila v naši državi ter se je s tem z ene strani prihranilo 78,000.000 din, z druge strani pa smo se osamosvojili od inozemstva,
V referatu kakor tudi v diskusiji so ugotovili vrsto pomanjkljivosti, katere bi se dale odpraviti s skupnim reševanjem vprašanj. Ugotovili so, da posamezni obratovodje ne spoštujejo naših uredb in zakonov in nimajo čuta odgovornosti, ko brezvestno in nenačrtno dodeljujejo posameznim delavcem neplačane dvodnevne ali tridnevne dopuste, katerih pa ne vštejejo v redni letni dopust. Tudi posamezni plavi in tridnevni namišljeni bolniki vplivajo na proizvodnjo. Nadalje je diskusija ugotovila, da v »Železarni« še niso delovna mesta pravilno normirana, zato trdijo, da primanjkuje delovne sile. Sprejeli so sklep- da bodo izvedli najostrejšo borbo za normiranje delovnih mest in na ta način prihranili mnogo delovne sile za izpolnjevanje gospodarskih nalog Titovega plana.
Tudi tovariš direktor je v diskusiji o planu izrazil željo za tesnejšim sodelo-" vanjem z močno sindikalno organizacijo, pri čemer je ugotovil, da tega sodelovanja do .sedaj ni bilo v dovoljni meri predvsem od strani odgovornih činiteljev v podjetju, zaradi česar je trpelo samo izpolnjevanje plana, če bi to sodelovanje bilo tesnejše, bi bili uspehi mnogo večji. Obljubil je, da bo v bodoče sodelovanje s sindikatom resnično tako, kakršno v borbi za izgradnjo socializma v naši državi mora biti.
Tovariš sekretar tovarniškega komiteta KPS je v diskusiji analiziral in konkretiziral slabo ideološko politično delo v kolektivu ter prikazal vzroke te slabosti, ki so v glavnem slaba izbira referentov za kultumo-prosvetno delo, nedelavnost komisij in ker nimajo aktiva agitatorjev. Nadalje je govoril o izbolj-
šanju kakovosti izdelkov, čuvanju in racionalnem izkoriščanju materiala in surovin ter večji skrbi za delavstvo. Sklenili so, da bodo v tem letu posvetili vso skrb kulturno-prosvetnemu in ideološkemu dvigu članstva s študijem, predavanji v oddelkih, pododborih in skupinah. Tudi v preskrbi in prehrani so btie napake. Posamezni referenti niso imeli dovolj čuta odgovornosti pri določanju prioritetnih nakaznic in pri razdeljevanju izrednih kontingentov.
Tudi vzgoji kadra niso posvečali dovolj pozornosti, čeprav so v tečajih vzgojili zadovoljivo število kvalificiranih in polkvaliiiciranih delavcev. So primeri, da delavcem, ki so prvič stopili v industrijo, niso posvečali zadostne skrbi, pa najsi bo v proizvodnji ali pa v stanovanjih. Posamezni mojstri ne poučujejo in ne vzgajajo novodošlih delavcev tako, kakor bi jih morali, temveč še krčevito skrivajo svoje znanje. V bodoče bodo organizirali še večje število tečajev za vse tiste panoge, katere so potrebne za razvoj naše težke industrije.
Govorili so tudi o iizkulturi, ki je imela v preteklem letu precejšnje uspehe, niso pa še zajeli v množično sodelovanje vse mladine, predvsem tiste, ki je v IKŠ, in mladine v gospodarstvu. Tudi to mladino bodo v tem letu vključili aktivno v fizkulturo, pri čemer bosta uprava podjetja in sindikalna organizacija storili vse za uspešni razvoj in napredek fizkulturnega gibanja na Jesenicah.
Glede na rekonstrukcijo našega poljedelstva in vzporedno socializacijo naše vasi bo kolektiv posvečal predvsem malim kmetom vso pozornost in jim nudil ■potrebno pomoč pri organizaciji kmečkih obdelovalnih zadrug višjega in nižjega tipa. Tako bo naše podeželje čimprej zadostilo potrebam delavstva v proizvodnji.
Diskusija na skupščini jeseniških kovinarjev je pokazala visoko razgibanost sindikalne organizacije, njeno moč in organizacijsko sposobnost. Na tej skupščini so v referatih in diskusiji razčistiti vse probleme, napake in pomanjkljivosti, katere bodo s plodonosnimi zaključki v tekmovanju za leto 1949. ki ga je napovedal delovni kolektiv Železarne štore, odpravili. Jeseniški kovinarji pa so se zavezali, da ne bodo v tem letu izgubili več zastave vlade FLRJ, ki so jo prejeli v drugi polovici preteklega leta, S tem hočejo dokazati, da so iz dneva v dan trdnejši borci za socializem.
Ob zaključku obč. zbora so z navdušenjem sprejeli pozdravne resolucije, ki so jih poslali CK KPJ, CK KPS, Centralnemu odboru ZSJ, CO sindikata kovinarjev Jugoslavije in ministru težke industrije tov, Leskošku.
Nov upravni odbor pa bo moral v tem letu napeti vse sile, da bodo uspešno uresničili sklepe, katere je sprejel občni zbor za tekočj? tretje leto Titove petletke, ter s tem izpolnili obljubo skupščine, da bodo jeseniški kovinarji letos v tekmovanju dosegli tak uspeh, kakršen jim po sposobnosti pripada.
Krajevni odbor sindikata tekstilcev o Ljohliaoi je prvi jzoršil svoj redni letni občni zbor
Občni zbor Krajevnega odbora sindikata tekstilcev v Ljubljani je v poročilih referentov kritično Ocenil delo sindikalnih podružnic.
Tekmovanje je bilo v vseh podružnicah precej razgibano.. Največji polet se je pokazal prav v počastitev Kongresov naše Partije, Za Kongres ES J pa je tekmovanje zajelo 90 odstotkov vsega članstva in je bil kolektiv tovarne zaves med prvimi v Sloveniji, Sprejeli so 123 individualnih obveznosti in s tem dvignili proizvodnjo za 15 odstotkov, delovno disciplino pa so izboljšali za 24 odst. V času kongresnih tekmovanj je bilo v merilu Krajevnega odbora organiziranih 9 novih proizvodnih brigad. Tovarna Hribernik pa je na podlagi pridobljenih izkušenj pozneje organizirala še 16 brigad, kar je znatno pripomoglo k predčasni izpolnitvi plana. Razen tovarne Angora, ČIT - Tacen in Tovarne dekorativnih tkanin, so vse podružnice predčasno izpolnile svoj plan. Prva med njimi je bila Tovarna nogavic -Savlje, ki. je tudi prva sprejela notranji plan, ki je imel zadovoljiv uspeh. Podružnice tekstilne industrije so prve, ki 60 v Ljubljani pristopile k sprejemanju notranjega plam, kar je brez dvoma tudi zasluga Krajevnega odbora sindikata.
V območju Krajevnega odbora je bilo proglašenih 112 udarnikov, katerih šte-
vilo pa se bo dvignilo, če bodo skrbeli za pravilno izvajanje tehničnih norm in točno evidenco. Tudi k pravilnemu tolmačenju novih uredb o plačah bo treba pristopiti temeljiteje.
Zaščiti dela se je posvečalo premalo važnosti. Samo če pogledamo stanje v Tovarni dekorativnih tkanin, kjer so v barvami delali izpostavljeni vremenskim neprilikam; pri strojih samih pa je delavke zaradi nezadostne izolacije stalno stresal električni tok, kar je bil poleg . nepravilno uvedenih tehničnih norm glav-ni vzrok fluktuacije delovne sile, ki je tukaj bila naj višja.
K organiziranju obratnih magacinov, ekonomij in menz bo treba odločneje pristopiti. Tako n. pr. Tovarna pletenin še do danes nima obratnega magacina, kljub temu, da ima za to dane vse pogoje.
Zanimivo je bilo poročilo blagajni-čark?, ki kaže, da večkrat štetilke niso suhoparne. Iz njenega poročila je razviden točen pregled plačevanja članarine tako v odstotkih kakor v povprečju in izkazuje končno bilanco, da so posamezni blagajniki članarino pobirali premalo točno, kar bo v bodoče treba popraviti.
Ob zaključku je občni zbor Krajevnega odbora sindikata tekstilne industrije sprejel še nekaj sklepov.
POKOVKA ZMAGA DELOVNEGA KOLEKTIVA TAM
Z uspešnim organiziranjem delovnih brigad na vseh delovnih mestih v tovarni avtomobilov v Mariboru je ta delovni kolektiv že drugič ne le dosegel, ampak tudi presegel plan v letošnjem letu. Z razvrstitvijo notranjega plana na oddelke in posamezne delavce je prišla do izraza storilnost dela pri posameznikih.
Sedem tednov neprekinjenega dela so opravile brigade pri kritičnem delu na glavni gredi avtomobila. Pet brigad je stalno tekmovalo med seboj za čim hitrejšo izpolnitev februarskega plana, ki so ga tudi izpolnili 25. februarja.
Njihovi zmagi so se pridružile brigade montaže; Brigade na montaži motorja so se po zaslugah požrtvovalnih brigadirjev in članov brigad, kot so Horvat Alojz, Beger Helmut, Polakovski Štefan, Adam Jože in Stotin Vaclav, dosegle komadni plan že 21. februarja. Brigade končne montaže so izvršile svoje planske naloge za mesec februar 25. februarja zjutraj.
Uspehi, ki so jih pokazale brigade pri svojem delu, naj služijo kot dokaz v storilnosti brigadnega dela vsem onim, ki hočejo z raznimi izmišljotinami omalovaževati brigadni način dela.
Delovne brigade TAM s ponosom zrejo na svoje delo in stopajo, oborožene z izkušnjami v tretji mesec planskega leta s trdno voljo, da tudi v tem mesecu izidejo kot zmagovalci, čeprav jih čakajo še težje naloge.	R, J.
Razdeljevanje obveznic ljudskega posojila
\ najkrajšem času se bodo začele razdeljevati obveznice ljudskega posojila. Sindikalne podružnice naj pri najbližnji podružnici Narodne banke poizvedo, kdaj bodo dobili za svoje članstvo obveznice.
Ob priliki razdelitve obveznic naj se vrše v podružnicah sestanki in poudari pomen ljudskega posojila ter razglasi končni uspeh vpisa dotične-»a kolektiva. V večjih kolektivih se lahko vršijio sestanki po oddelkih. — Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije.
h
Uspehi državnega posestva Beltinci
Na državnem posestvu Beltinci v Prekmurju, kjer je bila v stari Jugoslaviji v sklopu veleposestva grofice Zichy, semenogojska postaja, tudi danes proizvajajo semenska žita in gojijo tudi druge najboljše kulture. Tu je neke vrste selekcijska postaja in poskusna polja; del teh polj zasejejo z različnimi žiti, okopavi-nami in drugimi vrstami kultur, ki v Prekmurju najbolje uspevajo. Sedaj, ko še nimajo novih poslopij in laboratorija, je državno posestvo Beltinci ekspozitura ljubljanske Semenarne. Pozneje pa ga bodo izpopolnili in postalo bo semenarna zveznega značaja. Izmed krompirjevih vrst sta se dobro pokazali vrsti »bintje« in »jubel«, ki dojeta za 22 odstotkov višji hektarski donos. »Bintje« se je po treh letih izrodi, ker je podvržen raznim virusnim boleznim. Na državnem posestvu v Beltincih gojijo tudi seme heterozne koruze.
Zelo pereče vprašanje prekmurskega kmetijstva predstavlja pomanjkanje apnenca v zemlji, zaradi česar je zemlja kisla, kar slabo vpliva na rastline (kisla trava). Apnenec je ključ, da ostala gnojila pravilno in v dovoljni meri učinkujejo, apnenec popravlja strukturo zemlje in čuva vsa druga hranila. Zato je kalci-fikacija (peskanje) prekmurske zemlje osnovni pogoj za zboljšanje kakovosti in dvig rodovitnosti zemlje. Letos so že začeli izboljševati zemljo s saturacijskim
muljem, apnencem, ki ga dobivamo iz Bosne. Peskanju zemlje je treba posvetiti največjo pazljivost, da ne bi pri tem zašli v skrajnost, kar bi utegnilo več škoditi kot koristiti. Da bo prekmurski kmet pravilno dojel važnost peskanja, bo treba še veliko agitacijskega in propagandnega dela po vaseh.
Druga slabost prekmurske zemlje je nezadostna zrahljanost, kar pride v poštev zlasti pri majhnih kmetih, ki s svojimi kravami ne morejo preorati zemlje dovolj globoko. To povzroča sušo, čeprav je prekmurska zemlja na videz močvirna. Položaj bi zboljšali z dotočnimi in odtočnimi prekopi.
To vprašanje bi najlaže rešili na ta način, da bi se kmetje združili v kme-tijsko-obdelovalni zadrugi, kjer bi imeli možnost, da bolje obdelajo zemljo in s tem dvignejo pridelek.
Zlasti dobre uspehe je doseglo državno posestvo Beltinci v prašičjereji.
Po razdelilniku ministrstva za kmetijstvo pošiljajo plemenske merjasce v mariborski in iiirskobistriški okraj, največ pa seveda murskosoboškemu, ljutomerskemu in lendavskemu okraju. V Beltincih gojijo tudi tako imenovane bekone, to so prašički, ki pri starosti 6 mesecev dosežejo ob primerni, z ječmenom mešani hrani, 100 kg teže in so dragoceno izvozno blago.
Kmetijsko obdelovalna zadruga Omm k pri Ptuiu se povoSino razvija
Kmetijska obdelovalna zadruga Osojnik pri Ptuju obstaja že tretje leto in uspešno rešuje zadane ji naloge. Njena breskvina plantaža se iz leta v leto veča. Brezplodna, z grmičjem in redkim drevjem zarasla planjava se je umaknila lepo izravnanim njivam, kjer so lansko leto posejali koruzo. O prejšnji bosti pričajo samo še korenine, zložene na spodnjem koncu njive. Lansko leto so splanirali 30 hektarjev zemljišča. Na vsej površini bodo nekoč zasajene breskve. Breskev bo glavna kultura kmetijske obdelovalne zadruge Osojnik. Tu so zato začeli gojiti breskve, ker je dokazano, da uspeva v Slovenskih goricah kakovostno sadje, dobrega okusa in je zelo cenjeno tudi v zunanjem svetu. Sadike, katere so zasadili, imajo 40 cm visoka debla, kar je primerno za obiranje sadu, lajša strojno obdelavo in škropljenje. Lega zemljišča, kjer so zasajene breskve, je zelo ugodna. Drevesca, ki jih goje v ploščatem sistemu, so izpostavljena jutranjemu in popoldanskemu soncu. Da se bodo drevesa čim bolj okrepila, letos še ne bodo rodila. Polni rod bodo dali ti nasadi leta 1951 in predvidevajo, da bodo pridelali do 2 vagona breskev na hektar. Na plantaži
si sami vzgajajo drevesa in skrbijo, da so zdrava in lepo raščena, da bodo čim dalje vzdržala.
Kot lansko leto, tako bodo tudi letos posejali med drevesca koruzo, od katere imajo dvojno korist. Kjer raste koruza, se ne zadržuje voluhar, vrh tega pa bodo lahko koruzna stebla uporabili za oporo sekundarnih — stranskih vej.
Delovne sile ima zadruga Osojnik dovolj. Pač pa ima velike težave zaradi pomanjkanja strojev za mehanizirano obdelovanje. Vsa dela so normirana in zadružniki živijo v dobrih medsebojnih odnosih. Zadruga ima v načrtu, da bo do konca petletke zasadila z breskvinimi sadikami še 30 hektarjev, izvedli bodo elektrifikacijo svoje zadruge, zgradili hlev za 120 glav goveje živine in gospodarsko poslopje. Ob koncu petletke bodo že stale spodaj ob cesti delavske stanovanjske hiše za zadružnike.
Načrtno in organizirano delo zadruge, vzorna živinoreja in višji hektarski donos bo okoliškim kmetom najlepši dokaz, da prav z zadrugami in socialističnim sektorjem kmetijstva ustvarjamo pogoje za premagovanje njegove zaostalosti.
iene-udamee tr kolektivu Delavnice državnih železnic iariler
8. marec je predvsem posvečen našim ženam-materam, posebej pa ženam, ki so se tako junaško vključile v proizvodnjo. Vključile so se zato, ker so čutile dolžnost in spoznale pereče vprašanje v proizvodnji — vprašanje po delovni sili.
Tako pot je izbrala tudi delavka Ančka Zaveršnik iz Grosuplja. Doma je iz revne druine, oče je bil zidar, doma pa je bilo osem otrok, talko da so komaj za silo živeli, Kaj je preostalo mladi Ančki? Z dvajsetim letom je morala služit, in sicer k teti v Ljubljano. Nekaj časa je ostala tam, pozneje se ji je nudila prilika in šla je v kuharsko šolo. Mnogo bridkih ur je imela v tej dobi, vendar je svoj poklic vestno izvrševala, dasiravno so v kapitalističnem sistemu človeka vedno podcenjevali in mu niso nikoli dali priznanja. Pri svojem delu je vztrajala polnih 18 let, nato je bolehala, prestala je okupacijo, zgubila moža, ki ga je okupator ubil kot talca. Da bi si utešila bol, je pustila svoj poklic in se vključila v proizvodnjo. — Ančka je prišla v naš kolektiv pred letom dni, kjer se je specializirala v montažnem oddelku, in to pri struženju lež-nifa sedežev ter izoliranju kotlov s stekleno volno.
Pokazala se je že takoj v prvih dneh nastopa službe vestno, požrtvovalno in .disciplinirano, kar pa so ji tovarišice v montaži zavidale ter so bile odkrito nevoščljive spričo njenih vsakdanjih uspehov. Vendar se Ančka za to ni zmenila oziroma jezila, nasprotno skušala je tovarišicam s pravo tovariško besedo pojasniti in obrazložiti, da je treba delati in se dieiu stoodstotno posvetiti. Zakaj Ančka tako pravilno pristopa k svojim sodelavkam? Zato, ker se sama zgrajuje v pravem socialističnem duhu, individualno študira, zasleduje potek vseh dogodkov, mnogo čita, saj je tudi članica sindikalne knjižnice ter stalna naročnica Prešernove knjižnice.
Ker je tov. Ančka pokazala toliko uspehov, je za svoje požrtvovalno delo prejela lansko leto 29. novembra časten naziv udarnica. Naša Ančka se je s tem trenutkom s še večjim poletom posvetila svojemu delu ter tako dnevno presegala normo za 32% ter s tem dokazala, da tudi žena lahko doseže mnogo, v številnih primerih še več kakor moški. Ančka je zelo disciplinirana, ona začne ob signalu in konča ob signalu z delom; še več — kadar je potrebno čezurno delo, je Ančka takoj pripravljena ter opravlja delo brez godrnjanja, zato jo lahko vzamejo za zgled tovarišice, ki so okoli v montažnem oddelku.
Nje ni manjkalo pri nobenem prostovoljnem delu, pri nobeni akciji, najsi bo na obratni ekonomiji pri okopavanju krompirja in podobno, ali v sami delavnici, posebej pa vsako nedeljo, kadar je sindikat organiziral prostovoljno delo pri spravljanju drv s hribov. Smelo lahko trdimo, da ima Ančka največ prostovoljnih ur od vseh žena v montažnem oddelku — nekaj čez 120 ur. Nikoli ni vprašala, koliko je ura, kadar je bilo treba delati. Ančka dobro ve, za koga dela — tudi ne vpraša, ali bo kedaj uživala to, kar ona sama gradi, ampak odgovori »če ne bom jaz, bodo pa drugi, mene delo veseli«.
Ančka tudi trdi, da je danes 100% bolj zadovoljna kakor nekdaj. V oddelku odgovarja za AFŽ in prostovoljno delo.
S tem je pokazala Ančka pravi lik socialistične žene, V znak priznanja jo je pododbor predlagal med najboljše za 8, marec — za pohvalo.
Drugi lik udarnice v delovnem kolektivu železniških delavnic je tov. Elizabeta Fnangeš. To je mlado dekle-mladinka, doma iz Sp. Jablane, ki se je prav tako vključila v petletni plan. Doma je bilo pet otrok, ona je ena izmed mlajših. Preživljali so se težko in zato so se vsi napotili v mesto in začeli delati. Tudi Lizika je prišla k nam leta 1947. ter bila zaposlena v skladišču, kjer prevaža razni material po oddelkih. Je prikupno in priljubljeno dekle pri svojih tovariših in tovarišicah. Normno dnevno presega za 32% in je bila lani 29 novembra prvič proglašena za udarnico. Ima naporno službo, ker mora prevažati težek material v vagončkih, poleg tega se vozi dnevno z vlakom. Vendar daje Lizika vse od sebe pri svojem delu. Za njeno delo jo podružnica priznava na dan 8. marca drugič za udarnico.
V Tovarni hlačevine so sprejeli notranji plan
Delovni kolektiv Tkalnice hlačevine v Celju je pred kratkim sprejel notranji plan. Kljub temu, da je osnovni plan podjetja letos za 12.5 odstotka višji od lanskega, so delavci sami ta plan povišali še za 10.6 odstotka. Posamezni oddelki so sprejeli sledeče obveznosti; Predilnica bo povečala osnovni plan za 23.2 odstotka, tkalnica B za 13.5 odst., tkalnic A za 9.07 odst., sukalnica za 8.6 odst. Razen tega se je cplemenjevalnica obvezala, da bo vse blago oplemenila v 36 urah po prihodu iz tkalnice. Defektno blago bodo znižali za 0.02 odstotka in kvaliteto proizvodov zvišali do 50 odstotkov.
Delovni kolektiv je v minulem letu dosegel velike uspehe in jih hoče letos še preseči, kar je v glavnem zasluga delovnih brigad, ki delajo pod vodstvom izkušenega mojstra. Preden je kolektiv sprejel celotni notranji plan, je ne samo
Frangeš Elizabeta
TOTHE AVTOMOBILOV 1 MARIBORU SE ZAVEDA SVOJIH HALOG, KI JO ČAKAJO ¥ LETOŠNJEM LETU
:7;J I

M;:pM
_ Šest tednov že nepretrgoma delajo brigade na liniji glavne gredi avtomobilskega motorjev naši tovarni avtomobilov v Mariboru. Na koncu linije se odlagajo gotove gredi, pripravljene za montažo, Pridno se sklanjajo glave in roke nad brnečimi stroji.
»Tekmovanje, naš stalen način dela«, se glase parole, izobešene na stebrih, kateri drže svod velike dvorane. Brigade tekmujejo, tekmujejo, da zagotove montažnemu oddelku zadostno število potrebnih delov za sklop motorja. Do dne
nudi dovolj pomoči. Sindikalna organizacija bo morala v bodoče posvečati več pozornosti požrtvovalnemu delu mladih monterjev. V montaži so v glavnem zaposleni le mladinci. Oddaljenost njihovih stanovanj jih ne ovira, da ne bi redno prihajali na delo.
Delovne brigade tekmujejo med seboj. Na steni v montaži je velika deska,, ki prikazuje delo in uspehe posameznih brigad in posameznikov. Z nje lahko raz-bereš rezultate tekmovanja v disciplini, izpolnjevanju norme, neopravičenih iz-
Montaža avtomobilskih motorjev
25. februarja, se glasi njihova obveznost konferenci, na kateri so sprejemali notranji plan po oddelkih. Delo se bliža kraju, obveznost bo izpolnjena. Po planu predvideni rok je 28. februar.
Mojster na liniji in racionalizator tov. Kekler je dobro pripravil sestanek. Po sprejeti obveznosti neutrudljivo teka med stroji, popravlja, daje nasvete. Neumorno stoje za stroji Podlesnik, Benk, Domine in strokovnjak Vogler, ne odhajajo z dela, dokler ne izvršijo svojih dnevnih obveznosti, Preddelavec Unuk si silno prizadeva, da bi dosegel in presegel plan.
Pri razdelitvi plana na oddelke in brigade so sodelovale številne brigade v oddelkih. Več brigad je doseglo svoj mesečni plan. V ključavničarskem oddelku, ki ga vodi tov. Kavčič Ivan, so že izpolnili plan za februar, pri čemer imata veliko zaslug neumorna ključavničarja Pivec in Povh. V oddelku zaposlena elek-tro varile a Sodič in Sabolek redno presegata normo za 25 do 30 odstotkov.
Kljub temu, da nekatere delavke neredno prihajajo na delo, montažni oddelek izpolnjuje svoje obveznosti. Končna montaža pod Vodstvom tov. Mehle Ivana uspešno vrši dela na zadnjih delih za izvršitev plana v mesecu februarju, kar je v glavnem zasluga uspešnega vodstva tov. Mehleta in Marina Draga. Brigade v montaži si nesebično pomagajo pri morebitnih trenutnih zastojih, pribite na pomoč druga drugi in skupno odpravljajo vse težkoče. V požrtvovalnem delu v montaži se predvsem odlikuje brigada tovariša Kranjca Zlatana.
Pri vsem tem poletu in volji, da bi dosegli plan, pa sindikalna orgnizacija ne
ostankih, bolovanju, zamudah in brigad-nih sestankih. Ne vidiš pa rubrike za vpis obiska ideološko-študijskih krožkov.
Plan v letu 1949. je v primeri z lanskim letom povečan za 280 odstotkov. Z dopolnitvijo potrebnega kadra na posameznih delovnih mestih bo delovni kolektiv TAM laže izpolnjeval svoj letošnji plan. Kljub zaviranju pri dostavah raznih delov surovcev iz inozemstva delovne brigade kovačnice osvajajo del za delom, livarna pa jim sledi.
Letos moramo izdelovati kamione iz domačega materiala — je naše geslo .
Z rednim in vedno močnejšim dotokom delovne sile v podjetje raste tudi potreba po stanovanjskih prostorih. Zaradi tega gradi uprava v bližini tovarne veliko naselje z modernimi bloki. Lepa zračna stanovanja nudijo po napornem delu potreben oddih delavcem. Za ureditev perečega stanovanjskega vprašanja je v oktobru 1947 ustanovila uprava v
podjetju stanovanjski oddelek, ki se j« v začetku boril z velikimi težavami. Sta' novanj ni bilo na razpolago. Prošnje so se vrstile vsak dan v večjem številu. Stanovanjska vprašanja je reševal stanovanjski oddelek MLO Maribor-mesto do januarja 1948. Od takrat pa rešuje te prošnje tovarniški stanovanjski urad sam-V ta namen sta bili ustanovljeni stanovanjski komisiji I, in II. stopnje. Komisiji sta se sestajali enkrat mesečno. V izrednem primeru pa tudi večkrat. Komisija je do danes nakazala 238 družinskih stanovanj in 129 samskih sob.
Kljub dograditvi treh stanovanjskih blokov se zaradi stalnega dotoka delavcev stanje še ni izboljšalo. V surovem stanju dograjena dva bloka bosta pripravljena za vselitev v avgustu, dočim bo že dograjeni blok v marcu pripravljen za vselitev. S tem bo rešeno vprašanje 130 prošenj za stanovanje, vendar pa bo ostalo kljub gradnji novih blokov še okrog 300 nerešenih prošenj. V letošnjem planskem letu 1949 bosta morala podjetje in sindikalna podružnica napeti vse sile za izboljšanje stanja. Uprava podjetja in sindikalna podružnica bosta morala posvečati vso pozornost ne samo gradnji novih blokov, ampak jo bosta morala posvetiti tudi izboljšanju stanja stanovanj in prenočišč v že obstoječih barakah. V taborišču, postavljenem v gozdiču, stojijo barake v zelo slabem stanju, ker imajo pomanjkljivo opremo, slabe odeje, skozi razpoke pa piha veter in sili mraz. Stanovanjski oddelek razpolaga še s praznimi prostori, za katere mu primanjkuje opreme. Uprava tovarne se bo morala pobrigati, da zadosti tem potrebam naših delovnih ljudi, ki dnevne izvršujejo planske naloge,
V okviru letošnjih gradenj se predvideva tudi 24 zgradb za okrog 1200 samcev. Stanovanja bodo lepo opremljena-Najvažnejša naloga novega sindikalnega odbora TAM bo v letošnjem letu, da bo sodeloval z upravo pri reševanju stanovanjskih problemov, ki se večajo z dotokom nove delovne sile iz naših vasi v tovarno. Z ureditvijo stanovanjskega problema in vprašanja prehrane, ki se je v zadnjih mesecih občutno popravila v splošno zadovoljstvo vseh abonentov de-lavsko-nameščenske restavracije, bomo novodošlim tovarišem z našega podeželja lahko nudili lepše in boljše življenje, kot so ga imeli doma. Z ureditvijo teh problemov bo odstranjeno sezonsko delo naših Prekmurcev in Haložanov. In iz njihovih vrst bodo vstajali novi racionali-zatorji, novatorji in udarniki, ki so porok za uspešno in predčasno izvršitev naše Titove petletke.
Novi tovarniški stanovanjski bloki Tovarne avtomobilov
Delo sindikatov bo v letošnjem letu čim bolj sistematično
1, marca je Predsedstvo Glavnega odbora ZSS sklicalo konferenco predsednikov in tajnikov okrajnih in krajevnih svetov, plačanih sindikalnih funkcionarjev po podružnicah in drugih sindikalnih forumov, funkcionarjev republiških odborov sindikatov Slovenije in ves profesionalni sindikalni aktiv mesta Ljubljane, da se pogovore o sistematičnem delu naših sindikalnih organizacij v tretjem planskem letu, ki je še posebno pomembno in odločujoče v našem petletnem planu. Konference v veliki dvorani Doma sindikatov so se udeležili tudi člani Centralnega odbora ZSJ in zastopniki ministrstev in direkcij.
O planskih nalogah, organizaciji tekmovanja in problemih tarifne politike je podal referat član Predsedstva Glavnega odbora ZSS tov. Bore Mavrici). Referat o organizacijskih vprašanjih sindikalnih organizacij, predvsem o napakah, ki so jih delali sindikalni forumi v preteklem letu ter o nalogah,, ki jih bodo morali izpolniti letošnje leto, pa je imel tajnik Glavnega odbora tov. Roman Pezdir.
Po obeh referatih je bila živahna diskusija, v kateri so zlasti diskutanti terena poudarili važnost izkušenj lanskoletnega dela ter letošnje uspehe in težave pri svojem delu. Govorili so o načinih, kako se sindikalne_ organizacije borijo v posameznih kolektivih za čim boljše uspehe pri izpolnjevanju letošnjega plana in kaj vse bodo morale sindikalne organizacije še storiti, da bodo ti uspehi kar največji.
vsaka brigada in oddelek zase, temveč vsak posameznik sprejel individualne obveznosti. Da so delavci lahko sprejemali obveznosti posamezno, je zasluga pravilno postavljenih norm, določenih po tehnični storilnosti posameznega stroja, pri katerem delajo delavci. — Preden so pristopili k samim obveznostim, so imeli proizvodne konference in sestanke, na katerih so se natančno razgovorili o vseh problemih v zvezi z notranjim planom.
Razen teh obveznosti so sprejeli tudi obveznost za prostovoljno delo. Celotni kolektiv bo izvršil v 1949. letu 12.424 ur prostovoljnega dela.	Š. D.
VZTRAJNO USPOSABLJANJE KADROV JE VAŽNA HALOGA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Da bi sindikalne organizacije lahko izpolnile naloge, ki jih pred nje postavlja petletni plan, je treba imeti dovoljno število sposobnih ljudi v sindikalnih organizacijah.
Že na IV. plenumu CO je bilo sklenjeno, da moramo vztrajno usposabljati, vzgajati in dvigati kadre. Ti sklepi, ki so za naše sindikalne organizacije tako velike važnosti, pa se na terenu dostikrat slabo uresničujejo.
Vsi okrajni in krajevni sveti sindikatov so dobili za to posebna navodila, ki se pa še vedno ne izvajajo.
Vzgoja in usposabljanje kadrov ne sme biti več ena izmed postranskih nalog, temveč je to naloga, ki jo moramo nenehno sistematično reševati. Sindikalne .organizacije so dolžne načrtno pristopiti k reševanju kadrovskega vprašanja.
V raznih odborih in komisijah pri sindikalnih forumih delajo na primer sposobni tovariši, katerim je treba posvetiti vso pozornost, jih vzgajati in jim nuditi pomoč ter jim dati vse pogoje za uspešen razvoj. Pravilno in pravočasno jih je treba dvigati na razne funkcije, kjer bodo najbolj odgovarjali in uspešno izvrševali naloge.
Vsi okrajni in krajevni sveti sindikatov morajo voditi evidenco za člane krajevnih odborov sindikatov in upravnih odborov podružnic kraja ali okraja, kot tudi za člane plenumov. K izvedbi teh nalog so pristopili le krajevni sveti v Mariboru in Kranju.
Malomaren odnos do kadrovskih vprašanj ima okrajni svet Celje, ki še do danes ninm kadrovske komisije. Slabo delo se odraža tudi v tem, da niso poslali niti enega predloga za sprejem članov v sindikalno šolo pri Glavnem odboru kljub temu, da je v njihovem območju veliko tovarišev, ki se želijo usposobiti in postati sindikalni voditelji.
Ce bodo tudi vse sindikalne podružnice stalno in vestno spremljale delo svojih članov in aktivistov v pododborih in komisijah, bodo brez težav lahko veliko pripomogle k dvigu potrebnih kadrov.
Kadrovski oddelki pri OS-ih in KS-ih morajo skrbeti za pravilno izbiro kadra za^ večerne sindikalne tečaje, za dvomesečne tečaje kot sta v Mariboru in Ljubljani in posvečati posebno skrb kandidatom, ki jih predlagajo v sindikalno šolo pri GO, CU ali Q0.
Dogajalo se je, da so sindikalni svet) poslali v tečaje tovariše, ki so jih f>rl delu najlažje pogrešali, niso pa upošte-vali, če ima kandidat dovolj pogojev za razvoj in koliko bo po končanem tečaj]1 sindikalnim organizacijam lahko koristi]-V tečaj so pošiljali tudi tovariše, ki n1' majo pravega^ veselja do sindikalnega dela, in’ tovariše, ki zelo težko, ali splov ne morejo dojemati snovi, ki se v šol* ali tečaju podaja.
Zato je treba v bodoče predlaga*! boljši kader in predvsem tovariše, 7' imajo veselje do sindikalnega dela. SiF dikalne organizacije morajo začeti iška1' tudi rezervni kader, saj so potrebe vsa* dan večje ne le v sindikatih, temveč tud' v organih ljudske oblasti.
Naša glavna naloga pri vzgoji sin^e kalnih aktivistov pa mora biti pojačai)! dela v izbiri in komunistični vzgoji a’11 dikalnih kadrov.	C-
Prsd štirimi dnevi dosežen državni rekord v jadralne?!, letenju sta tolkla pilota Bra6lC
Mariboru na jedrilnici tipa Ždral pol®1 pilota Bračič in Tretjak, člana Letal* ^ ga društva »Žarko Majcen« Marib°r' ^ zraku sla ostala vso noč in v četrtek 10,44 tolkla državni rekord, ki so g® Prf9 štirimi dnevi postavili jadralci ▼ s časom 20,44 minut. Oba nova re 0 derja sta bila v četrtek popoldne še * dno na letalu in čas novega rekorda mo objavili v prihodnji številki.
■BasEBBaBaBaanaBBaaBaaiBBanaaaaaB«
Urejuje uredniški odbor. Glavni ure^j] T. Seliškar. - Uredništvo (telefon 4S-* Miklošičeva 22-11, in uprava (telefon Masarykova 14-11 v Ljubljani. — Id1* vsak petek. — Mesečna naročnina 12 — Štev. ček. položnice 6-90603-9. — J1 tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubil