103. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
V Ljubljani, nedelja 1. maja 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
IV. leto.
ielo itfe pol leta . tetri leta ta mcstc
K 3S0' — „ 180 — n »0--
30-
Z.a inozemstvo:
«1« leto	.	k	480‘—
P01 le<a.	. . . „	240-—
žetr' leta	.	„	120 —
ta mesec	.	40•_
Za Ameriko:
celoletno 'Mno ,
8 dolar. 4 dolaijt 2 dolaiia
,f'<v
%
//v
0»
porabile..
1 mm visok	*■	.m
širok prostoi za ena.. 2 K za vetkrai popust
Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —~'	štev.	8.	Teleion	štev.
44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Fosamezna številka v^lja 160 K.
“■'Vl
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. —   Rokopisi se ne vračajo. ■ ■	  ~
Živčna bolezen ali —?!
Revizor Relcher se sedaj izgovarja, da je hudo živčno bolan, in da je še pred revizijo »Jug. kred, zavoda« opozoril g. Peska na to. Res ie! A da je g. Reieher tako hudo živčno
bolan. g. Pesek prej ni vedel. — Živčno bolan človek »revidira« ter napravi poročilo in takemu poročilu nasede »Jutro« ter ga Izrabi za politično podlost brez primere.
Kriza v socijalno-demokratski stranki.
Sinoči se je po Ljubljani raznesla vest. da hoče vseh pet izvoljenih so-cijalno - demokratskih ljubljanskih občinskih svetovalcev odložiti svo-^ Je mandate. Med njimi in socialnodemokratskim vodstvom je nastal
spor, ker hoče vodstvo za vsako ceno pomagati JDSariji zopet na konja v magistratnJ hiši. Pritisk Jadranske banke, obeh Kristanov in dr. Koruna je velikanski.
Vpad bolgarskih komitašev v naše
ozemlfe.
Beograd. 30. apr. (Izv.) Današnji »Agramer Tagblatt« poroča iz zanesljivega vira, da je v okolici Kumanova vdrla na naše ozemlje četa bolgarskih komitadžijev. Vojaška poveljstva in orožništvo je ukrenilo ,vse potrebno, da četaše zajame.
»Pravda« zahteva od naše vlade, da napravi energične korake pri bolgarski vladi, ker se sumi. da ta podpira komitadžije. Karakteristično je, da se je ta vpad izvršil ravno ob sedmi obletnici velikega bolgarskega napada pri Valendovu.
Nemčija v zagati.
Položaj napet. — Seja vrhovnega sveta. — Anglija pričakuje novih nemških predlogov. — Na Dunaju presojajo položaj optimistično.
London, 30. aprila. Kakor poročaj« londonski listi, želi angleška vlada poslati Nemčiji ultimatisra, preden se začne Izvaia-tl prisilne odredbe. Komite angleškega kabineta se posvetuje o tem In o drugih diferencah. Kakor doznava »Mornltig Post«« priporoča Italija milo postopanje. Italija so n« noben način ne bj udeležila zasedbe Pornhrja. Predsednik Iiardiiig bi nadaljnje -prisilne odredbe proti Nemčiji obžaloval že v Interesu Amerike In zato upa, da bo Cii-tenta, ako tudi smatra nemške predloge za nesprejemljive, vendar sprejela te predloge kot podlago za pogajanja. Amerika pa sv o- ' Jega vpliva ne bo uporabljala v Škodo an-tente, ako tudi zahtevajo njeni interesi skorajšnjo rešitev.
London, 30. aprila. Kakor se uradno po«, roča, bo imel vrhovni svet danes ob 16. v Dovu Street svojo prvo sejo. Ministrski predsednik I-!oyd George se bo prejkone pred sejo posvetoval z ministrskim predsednikom Orlandom. — Zastopnik! Franclje ln Belgije so dospeli nocoj semkaj; italijanske zastopnike pričakujejo danes dopoldne.
Londona. 30. apr. (Izv.) Semkaj so dospeli vsi zastopniki vrhovnega sveta, katerega se udeleži tudi maršal Joffre. Angleška vlada ie nemške reparacijske predloge definitivno odklonila, ter ni pripravljena pogajati se . na podlagi washingtonske note. 'Angleška vlada pričakuje novih predlogov iz Berlina, ker je dosedanje izjave nemške vlade nikakor niso zadovoljile.
London, 30. aprila. Ministrski predsednik Briand je v spremstvu maršala Focha. generala Weyganda in Berthelota danes zvečer dospel semkaj.
Berlin. 30. apr. (Izv.) »Telegra-phen Union« razširja vest. da je nocoj iz Zedinjenih držav prispel od-
govor na nemške pogoje. Odgovor odklanja dosedanje nemške ponudbe. Iz merodajnih krogov se potrditev teh vesti ni mogla dobiti. Po vesteh, ki so zadnji dni prispele Jz Waching-tona, se možnost odklanjajočega stališča ameriške vlade drži za verjetno.
Rim. 30. apr. (Izv.) Po londonskih poročilih je Lloyd George pripravljen. v slučaju, da so nemški predlogi nedostatni, izpolniti Brian-, du dano obljubo, da pripusti pohod francoskih čet na Nemško. V tem slučaju ne bo mogel tudi ameriški zastopnik proti temu koraku ničesar ukreniti.
Pariz, 30. apr. (Izv.) Glasom iz Londona prihajajočih poročil nameniva Lloyd George staviti Nemčiji ultimatum, v katerem bo zahteval, da sprejme Nemčija pariške sklepe tekom enega tedna. Po vesteh iz Pariza namerava Francija stroške nameravane zasedbe pokriti z davki, ki se bodo naložili mestom zasedenega ozemlja. Ti stroški bodo znašali v prvem mesecu 100 milijonov frankov, v nadaljnih mesecih pa po SO milijonov frankov.
Pariz, 30. apr. Po vesteh iz Ko-blenza je porenska komisija stavila porenske železnice pod nadzorstvo, delavstvo im pod vojni zakon. Povod ternu so dali Nemci s svojim poskusom, da otežkoijo železniški promet, ker upajo na ta način preprečiti Izvoz premoga Iz ruhrskega ozemlja.
Dunaj, 30. apr. (Izv.) V diplomatskih krogih je razširjena vest, da pride med Nemčijo ter aliiranci vendar do sporazuma tako, da ne bo treba francoskim četam zasesti nemškega ozemlja.
Kriza v nemški vladi.
Državni kancelar in zunanji minister odstopila.
Berlin, 30. aprila. Dr. Simons je v nedeljo Izročil iz zdravstvenih ozirov prošnjo za odstop. Državni kancelar pa je naprosil dr. Simonsa, naj počaka na rešitev svoje prošnje za odstop tako dolgo, da dospe odločilni odgovor Iz Washingtona. Ker je državni kancelar Fehrenbach Iz-Ktvll, da je solidaren z dr. Simon-som. je, kakor doznava list iz informiranih parlamentarnih krogov, pričakovati odstop ministra za zunanje Posle obenem z odstopom državnega ktmeelarja Fehrenbacha in dveh drugih ministrov. Tc izpremembe pa bi se nanašale samo na osebe, ne *iia na sestavo vladne koalicije.
Berlin, 30. apr. (Izv.) Vesti ministra za zunanje zadeve dr. Simonsa , in dr/avnega kancelarja Fehrenbah-ha so resnične. Oba sta že pred več časom izjavila svojo namero, da odstopita Znano je tudi, da se bo pfe-memba vlade izvršila le glede oseb', a ne glede sistema*, ker novo vlado bodo tvorile iste stranke kot doseda;i. Za bodočega šefa vlade se imenuje dosedanji poslanik v Parizu, dr. Mayer.
Pošljite naročnino
t DR. ALOJZ FRANKO.
Gorica, 30. aprila. (Izvirno poročilo.) Sinoči ob pol 11. url Je umrl znani prvobo-rltel} gorlških Slovencev g. dr. Alojz Franko, odvetnik v Gorici.
BEGUNCI Z REKE V JUGOSLAVIJI. NA GLAVO ZANELLE SO* RAZPISALI FAŠISTI NAGRADO.
Bakar, 30. aprila. V Bakar je prišlo. kakih 130 uglednih članov Zanel-love reške avtonomistične stranke, med katerimi je tudi veliko število poslancev, ki so bili izvoljeni v rc-ško konstituauto. Ptvi je došel v Bakar uradnik reške kvesture Be-nusi. Kakor se doznava, je bil tudi Zancila prisiljen pobegniti v Jugoslavijo. lcer so razpisali fašisti za njegovo glavo 20.000 lir nagrade. Glede nadaljnjih namer Zanelle do-znavajo, da namerava v Bakru dalje delovati za osvobojenje in za ukinjenje nasilnega režima na Reki.
TRŽAŠKI FAŠISTI ODIDEJO Z REKE.
Milan. 29. aprila. »Corriere della .Sera« javlja z Reke:	Provizorična
vlada fašistov je izročila oblast generalnemu komisarju Belasicfm, ki ga je priznala italijanska vladti in ki nudi resna jamstva za ohranitev ita-lijanstva na Reki. Tržaški fašisti za-puste Reko v petek.
POGAJANJA GLEDE EVAKUACIJE DALMACIJE POTEKAJO PO-VOLJNO.
Split, 29. aprila. !z Rima poročajo. da potekajo pogajanja med italijanskim delegatom Salato in jugo-slovenskima delegatoma Antotiijevl-čem in dr. RybaFem glede evakuacije drugega pasu Dalmacije povolj-no. Po vesteh iz Šibenika, se italijanske čete pripravljajo na odhod. Evakuacija sc bo izvršila po nekaj dneh.
SANKCIJE PROTI BOLGARIJI.
Beograd, 29. aprila. Presblro poroča Iz Pariza: »Teinps« javlja Iz SoHJe, da namerava jugoslovanska vlada po uplivu grške vlade, posiužiti se vzgleda, ki ga nudi Fran. elja v vprašanju reparacij napram Nemčiji In da hoče uporabiti sankcije proti Bolgarski. Diplomatski krogi v SoZijl poudarjalo, .da se ne more Bolgarska meriti z Istim merilom kakor Nemčija. Nemčija sistematično odklanja, zadostiti svojim obveznostim, medtem ko ie Bolgarska vsaj dosedaj storila vse. da zadosti svojim dolžnostim.
ZRINJSKO - FRANKOPANSKA SLAVNOST V ZAGREBU.
Zagreb, 30. aprila. Danes se Je v Zagrebu vriila Zrhijsko-Frankopanska slavnost, ki se je pričela že ob devetih dopoldne. Slavnostnega izprevoda so se udeležili šolski otroci, gimnazijci, Sokoli, akademska omladlna, vojska z godbo, mnogo društev In korporacij ter množica občinstva. Ob 9.30 Je nadškof dr. Ante Bauer z veliko asistenco opravil slovesno službo božjo, katere so se udeležili ban dr. Tomljenovič s poverjeniki In vodji deželnih uradov, poveljnik armlje general Hadžič s častniškim zborom, župan z mestnimi svetovalci, mno-gobrojna društva In kulturne Institucije. Po službi božji je Imel Milan Marjanovič slavnostno predavanje v dvorani Sokola. Predsedniku konstlfnante Je bjla ob tej priliki odposlana brzojavka, v kateri se energično zahteva, naj zastopniki naroda delujejo na to, da se proti vsakemu, k| še danes zatira na? narod, energično nastopi, pa najsi bi to bila tudi »aša zaveznica Italija.
ROMUNIJA SE JE ODLOČILA ZA PRISTOP K MALI ANTANTI.
Pariz, 30. aprila. V/olitov urad poroča: Kakor javlja »Chicago Tribune« Iz Beograda, se Je romunska vlada končnovellav-no odločila, pristopiti k mali antanti.
HIŠNE POTREBŠČINE PRISELJENCEV V
NAŠO DRŽAVO CARINE PROSTE.
Beograd, 29. aprila. Gospodarsko 11-nančnl odbor ministrov Je sklenil, da se oprosti plačevanja carine translt stvari onih osob, ki se naseljujejo in prinašajo s seboj svoje hišne potrebščine, ako so dobile dovoljenje, da se smejo naselit) v najl državi,
Čast delu!
»Krajevne organizacije naj Izdelajo natančen kataster o vseli, ki so volili našo stranko — nobena volitev ni tako tajna, da bi se tega vsaj približno ne dalo izračmnti
—	in o vseh, ki so ostali doma. Dotični imenik je predložiti našim poslancem, našim ministrom in drugim predstaviteljem. Kadar jim potem prkle trkat na vrata prosilec proseč intervencije in usluge, tedaj naj predivsem iz imenika konstattrnjo, jeli vreden, da se zanj stori le korak. (Slovenski Narod od 1. maja 1921.)
Tc besede sl Je drznil zapisat) »vodilni« slovenski dnevnik, glasilo slovenskih kapitalistov JDS. S terorjem In pollcljdemo-kratstvom si hoče ta stranka podaljšati živ. ljenje, Kj se po vsej krivici Imenuje demokratsko.
JDS proslavlja I. maj s tem, da razglaša nasilje ,grozi z bičem, da zapoveduje svojim krajevnim ornanlzacljam vohunstvo nad volilcl ter naznanja najhuišl, najgršl strankarski terorizem.
A ml?
Ml proslavljamo danes prvi maj! Naše edino geslo je s čast delul
Proslavljamo prvj maj, proslavljamo naš delavski praznik v dobi, ko se zgrinjajo nad Evropo težki oblaki reakcije. Črna In zlata Internacijonala, ojačena po needl-nostl v socialističnih vrstah in neopravičljivimi pustolovstvl komunistov, dviga svojo glavo.
Ml kličemo na delo, na boj proti reak. clli, kulturni ln kapitalistični reakciji vse jugoslovansko delavno ljudstvo. Na dan prvega mala, ki je naš praznik, k) Je dau našega gesla; čast delul — vas svarimo, vas, bogate ln mogočne, ne pojdite predaleč 1
Ne razdražite nas delavnega ljudstva, ki bo Slo preko morja trpljenja, odrekanja In žrtev do skrajnosti! Svarimo vasi Kor, nesite*.] svetlobe in svobode Je bil vedno f« človek dela!
Problem naše domovine, resnične de* mokraclje in napredka, našega Jugoslovan* skega soeijallzma se bo rešil samo na en načini Ljudstvo za državo, država za liud-stvo! Svoboden i:i srečen dom za vse vr* ste naroda!
Ta cilj dosežemo le z resnično demokratizacijo vsega našega življenja — Javne.« ga in privatnega. In predvsem Javnega! Demokratizacijo naših poslancev, ministrov, hi vseh naših predstav lteljev.
Ponavljamo tukaj besede prezidenta Masaryka: »Demokratizem ne pozna le politično enakopravnost, temveč gospodarsko* rocialno, nravno, religiozno In duševno sploh J« In temu idealu se ne bomo izneve« rili niti za trenotek!
Prvi maj slavimo danes. In dane^ bratje in sestre naj bo naše srce polno prh sage — samo ene: Čast delu!
Ne nasilje, ne špiceljstvo, ne policajd#> mokratstvo ne bo spasilo naroda tem v«# delo, edino le delo, delo rok in delo umft, Zato pa je bodočnost naša, kajti spas narok da je delo, delo, delo.	*
V	tem znamenju smo šli v volilni boj, ter zmagali, ln to bo naše gesto tudi v bo« doče.
I11 bodočnost Je naša kijnb grožnjam* kljub nasiilu laž! - naprednjakov, ki bi radi s terorjem zastavili tok časa, a zmagali ba» mo na celi črti.
lu hoc siguo vinccs, v tem znamenj« je zmaga:
Čast delu.
Mezdno gibanje državnega uredništva
- v Italiji.
Rim, 29. aprila. Nameščenci finančnega In zakladnega ministrstva so pričeli lz gospodarskih razlogov pasivno r asistenco. Popoldne pa so našli poslopje ministrstva zasedeno po redarjih, ki so dovolili vstop samo onim, k| se gibanju niso pridružili. Nato so šli nameščenci k ministrstvu za javna dola ter za pošto In brzojav in pozvali svoje tovariše, naj zapusto službe.
Policija le razgnala skupno manilestantOTf Rim, 30, aprila. (Izvirno poročilo.) Mezdno gibanje Italijanskega državnega uradništva se vedno bolj širi Štifl ministrstva so popolnoma ustavila posovanje tet so zaprta, v ostalih se zbira uradništvo ni sestanke ter uprizarja burne demonstracija* Uradništvo zahteva takojšnjo Izplačanje 2* dolgo časa obljubljenih draginjskih doklad^
NOV SPOPAD MED FAŠISTI IN SOC1JA-LISTT V MILANU.
Milan, 29. aprila. Kakor javljajo list), se je ponoči od četrtka na petek dogodil nov spopad, ki se ie razvil pravcato bitko. Poročajo, da je pet mrtvih In sedem ranjenih. Kakih 40 oseb, pri katerih so našli orožje, je bilo aretiranih.
ODMEVI FAŠISTOVSKIH IZGREDOV V BOZNU.
Innsbruck, 29. aprila. Kakor poročajo listi, Je odposlanstvo v Boznu bivajočih Italijanov višjemu komisarju Credaru Izjavilo, da obžaluje nedeljske dogodke. V Meranu so fašisti od centralnega komlsarljata kategorično zahtevali, naj postavi poleg nemških napisov tudi Italijanske. Baje se Je njihovi zahtevi ustreglo. »Alp eni and« doznava lz Bozna: Policija Je pr] bozenšklh fašistih Izvršila hišno preiskavo In našla mnogo ob-teževalnega materiala.
REPARACIJSKA KO?A!SlJA V PARIZU.
Pariz, 30. aprila. Reparacijska komisija objavlja to noto: Kakor se je poročalo dne 2. aprila, se avstrijska sekcija reparacijske komisije preseli z Dunaja in bo imela v pre-osnovani obliki izza 1. maja svoj sedež v Parizu. Komisija je danes ofi-cielno sklepala o novi sestavi sekcije. Nadomestni delegati Velike Britanije, Francije, Italije Jn Jugoslavije in prisedniki Grške, Poljske. Romunske in Češkoslovaške so bili imenovani za zastopnike v sekciji, pii čemer obdrže pooblastila, ki jim pri-stoje v zadevah, nanašajoč se na versaillesko pogobo. Oddelkom komisije v Parizu bodo poverjena vsa tehnična dela, katerih ni treba izdelati v Avstriji. Na Dunaju ostane zatorej le jako omejen del osebja prej-Snie. organizacije. ‘ ^	......
NOVE PROMETNE ZVEZE.
Dunaj, 29. aprlia. Po sporočilu misilstft. stva za promet namerava avstrijska želeč« niška uprava tekom prihodnjega mesec* uvesti nastopno Izboljšanje železniškega prometa. Skaro vsi pari vlakov Izven 1<J« kalnega prometa, ki so doslej vozili le no* kaj dni v tednu, bodo od 1. junija dalje v o* zlil po možnosti vsak dan. Sem spadaj® predvsem D-vlakl v Švico ln Pariz, z Du* naja preko Trbiža v Trst, Meran In Rim, ^ Dunaja preko Lundcnburga in Bogumina H Varšavo ter D-vlak Dunaj - Ostcnde Po* leg tega bo vozil trikrat v tednu Orient* ekspres, ln sicer najprej iz Calalsa v Bitka* rešto, kasneje z odcepitvami v Sofijo in Ca* rlgrad. V smeri Dunaj - Praga se upeljfll nov brzovlak, k) bo odhajal z Dunaja D Prago popoldne, a v obratni smeri dopot* dne. Dalje se uvede direktni vlak med Inna* bruckom preko Arlberga ln Stuttgarta ti. Amsterdam In drugi Iz Gradca preko Leob*j na In Sehtala v Salzburg z odcepitvijo nat Salzburg, Innsbruck In Gastein, Tud) zboli* šanjo prometa na Južni železnici so name* rava, vendar pa zavisl od trpežnosti seme* rlnške proge. Upati Je, da se še tekom te* ga poletja, mogoče že 1. julija vpelje brzo* vlak md Dunajem In Gradcem, ozirom« Bruckom ob Muri.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA!,1
30. aprila.
Valute in devize.
Praga: Valute: Marke 112, švlcarikl Iranki 1296, Italijanske lire 350, francoski Iranki S72.50, angleški funti 291.50, dolarji 73.50, dinarji 199, avstriiske krone 10.57 tn pol, poljske marke 8.20.
C u r l h :	Berlin	8.65,	Newyofk	Mij
London 2255, Pari* 4425, Milan 2715, Praga 7.70, Budimpešta 2.52 In pol, Zagreb 4, j Varšava 0.88, Dunal 1-47 In pol, avstri|»k«
1	krone 0.94,
j Dunaj: Borza je zaprta,
Člena o drž«, imenu in o svobodi tiska.
Beograd. 29. aprila.
V	Sloveniji. Dalmaciji in Hrvat-ski sc je v zadnjem času razvilo med prebivalstvom razpoloženje, naj se naša država imenuje Jugoslavija. Predsednik konstituante je prejel mnogoštevilne brzojavke v tern zmi-slu, zlasti iz Dalmacije, kjer je to razpoloženje zlasti močno. Ker pa vlada medtem v Vojvodini. Sremu, v enem delu Slavonije in Bosne popolnoma nasprotno razpoloženje, se bo to vprašanje v ustavnem odseku nanovo .pretresalo.
istotako se bo v ustavnem odse-. kn nanovo razpravljal člen 13. o svobodi tiska. Ustavni odsek je prejel od mnogoštevilnih poslancev predloge za izpremembo tega člena. Resolucije sarajevskega novinarskega kongresa glede te zadeve so bile poslane vsem klubom v pretres ter obstoji upanje, da bodo nekateri klubi sprejeli predloge novinarskega kongresa ter skušali uplivati na to, da se ta člen ustave izpremeni tako, kakor predlaga novinarski kongres. Dosedaj se je v teni zmislu zavzel vsled posredovanja posl. Korkuta zlasti muslimanski klub.
Ko prične po pravoslavnih velikonočnih praznikih poslovati ustavni odsek, se bodo izpremenili posamezni členi ustave na podlagi vloženih predlogov. Seja ustavnega odseka bo bržkone 7. maja. Zdi se. da je večina članov ustavnega odseka pripravljena popustiti opoziciji, tako da bi za ustavo glasovali zemljoradniki in socijalisti.
Govor posl. Deržiča.
(Konec.)
Moj predgovornik, spoštovani gospod dr. Trumbič Vam je tukaj navajal precej primerov. Mislim, da se skupština s temi njegvimi izvajanji. ki. so bila res zelo stvarna, strinja. da prizna njegova stvarna izvajanja in da je razkril ono rano. ki tako skeli in ki dobiva vedno večji obseg na našem narodnem telesu. Prepričan sem. da bi se bilo delo v ustavnem odboru oziroma načrt ustave izvršil vse drugače, ko bi ne bili predvsem merodajni gotovi interesi. interesi posameznih strank, in da se ne . bi pri kompromisih gledalo samo na to. kaj bomo dobili, ne pa tudi na to, kaj bomo dali. Načrt, ki ga imamo tu. je tako centralističen, da pod današnjimi razmerami ne bo dober za razvoj naše jugoslovanske države
Podpredsednik dr. Hrasnlca: Go-atpodine poslaniče molim Vas lepo, 'da savršite svoj govor, pošto imate još samo pet minuta vremena.
Poslanec Ivan Deržič nadaljuje:
Jaz sem že poprej povdarjal. da jugoslovanska inteligenca ni bila pripravljena na prevrat in to trdim ponovno. če je bila ta jugoslovanska Inteligenca res pripravljena na ta prevrat, potem ne bi imeli tega načrta ustave pred seboj, kakor ga Imamo, potem bi imeli zadovoljno ljudstvo v naši bogati državi, ne pa raznih separatističnih aH kakor se govori od gotovih strank celo protl-jdržavnih elementov. Jaz bi želel, da se ustavni načrt pospne res na ono stališče, na katerem mora biti. da se
ta načrt ustave vrne ustavnemu odboru. da ga še enkrat preštudira in potem prinese ustavo, ki bo zadovoljila vsa tri plemena našega naroda.
Gospodje! Vi ste poprej rekli, da je neobhodno potrebno, da moramo to ustavo dobiti,, čim najhitreje, ker to zahtevajp interesi naše države. Toda gespodje, res pa je tudi, kakor sem povdarjal poprej, da ste Vi dve leti to državo v narodnem predstavništvu sabotirali, da niste pripravili niti ene stvari, niti pičice, da nimate ničesar od Narodnega Predstavništva. Kakšno je dejansko stanje v naši državi? Kje je vjzrok onega separatizma, kje je vzrok, da je konservativni del hrvaškega naroda, hrvaški kmet šel med takozva-ne buntovnike? Gospodje, če ste Vi imeli časa dve leti in pol. če ste ves ta čas vladali samo potom naredb, morate imeti tudi časa. da sedaj še potrpite dva ali tri mesece in prinesete tako ustavo, ki bo odgovarjala ne interesom posameznih strank, ne interesom priviligiranega stanu velekapitalistov. ampak, ki bo odgovarjala interesom celokupnega jugoslovanskega ljudstva. Mislim, da Je bil ta moj glas glas vpijočega v puščavi. Kajti vsa Vaša glasila, vse Vaše takozvano javno mnenje se edino strinja v enem klicu:	Oni,
kdor ne glasuje za ta ustav, ki ste ga predložili, je državo razdirajoč element, je protidržaven element, proti kateremu bomo nagnali gospoda ministra policije Draškoviča. ki bo postopal proti njemu s svojimi Obznanami.
Jaz sem pa drugega mišljenja. Če je jugoslovansko ljudstvo tako v Srbiji kakor »preko« živelo sto In stoletja pod tujim robstvom. pa le to tuje robstvo strlo, bo to jugoslovansko ljudstvo strlo tudi to Vaše nasilje. Minister dr. Kukovec: »Ti si velik demagog, prijatelj!«) Gospod minister. demagogi so oni, ki delajo potom uredb, da mečejo pesek v oči ljudstvu, ne delajo pa v njegov dobrobit!
Radi tega. gospodje, izjavljam v imenu narodnega jugoslovanskega proletarijata. v imenu narodnih jugoslovanskih socijalistov, da oni ne morejo biti soodgovorni za tako ustavo, ki bo nesreča za naše Jugoslovansko ljudstvo. Ml ne moremo prevzeti soodgovornosti za delo bur-žoaziiskih kapitalističnih strank, ki so imele samo to pred očmi. da oh-drže moč v svojih rokah, da obdrže ljudstvo še vedno pokorno, ampak ml moramo proti temu demonstrirati in bomo glasovali proti načrtu tega ustava.
 ★—
Trgovinska pogajanja z Italijo in evakuacija Daimacije.
Beograd, 29. aprila.
Današnji »Beograjski Dnevnik« piše: Prihod italijanske delegacije v Beograd v sv-rho sklepanja trgovinske pogodbe med Italijo in našo kraljevino je bil od vsega tiska sprejet z gotovo skepso. Vzrok temu je bilo nezaupanje' ker službena Italija še ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi rapallske pogodbe, po katerih bi morala dva meseca po ratifikaciji izprazniti južno Dalmacijo in vse otoke. Medtem pa drži Italija zase-
Vešala ob Piavi.
(Ivan Matičič.)
Ob Piavi je razsajal orkan v juniju 1918. Vsa oborožena avstro-ogrska sila je udarjala v združene antantne armade. Sila je butala ob silo. razbijala, podirala, treskala, da se je stresala zemlja, da je vršalo prav v oblake. Piava je naraščala srdita in razpenjena ob silnem tresku in nalivu, izstopala čez bregove, rušila mostove, razbijala, požirala in odnašala cele gore mrličev... Strah in trepet je prešinjal razbite armade, na razpenjenem obrežju pa se je prikazal zakleti ribič in se za-krohotal: »Halia, kdor le podira, ne bojim se ga. le kdor ustvarja, zida, iunak je ta kaj prida!« —
Prignali so par sto čeških legionarjev, ki so se borili proti Avstriji onstran Piave. Bili so stari in mladi, mrki. trdovratni, samozavestni, drzni ...
General Wurm je stopil pred nje, ošaben in razjarjen, in siknil trdo skozi stisnjene zobe:
»Sofort aufhangen die Saubaga-ge! Brez vsakega procesa! Izdajalci so domovine naše, ničvredni psi! Naj se razdelijo na vse divizije moje armade, vešala naj se raztegnejo na vso fronto, našemu moštvu v. sva-
deno vso severno Dalmacjio z najvažnejšimi in največjimi mesti Šibenikom, Kninom, Biogradom. Stradl-nom, Bukovcem itd.
Naša vlada je pričela trgovinska pogajanja z Italijo v nadi. da bo Italija med pogajanji nadaljevala evakuacijo. Italija je radi nepričakovanih razlogov ustavila evakuacijo.
Odgovor na to postopanje je mogel biti le ta. da se z naše strani prekinejo pogajanja. Mi ne moremo dovoliti otvoritev novih računov Italiji, dokler ne uredi poslednjih računov. podpisanih v Rapallu. Predsednik italijanske misije Lucioli je odpotoval v Rim in bo imel priliko, opisati italijanski vladi razpoloženje našega naroda. Pričakujemo, da bo njegova navzočnost v Rimu vplivala. da bo Italija evakuirala naše ozemlje, nakar bomo rade volje nadaljevali z Italijo pričeta pogajanja.
Beležke.
Demokracija — koritarija.
»Da te stranka ne more pripoz-nati za svojega, zlasti ne takrat, kadar apeliraš nanjo in zahtevaš od nje pomoči.« — »V tem slučaju si mora pač stranka dobro in od vseh strani ogledati takega svojega »pristaša« in mu dati jasno vedeti, da ga ne pozna.« Tako piše včerajšnji »Slov. Naroda. Lepo, res lepo pojmovanje demokracije. Po domače bi rekli: teror koritarjev!
Razgalili so se.
Sinočnji »Slov. Narod« biča v članku »Abstinenca« svoje pristaše ter je zapisal sledečo policajdemo-kratično grožnjo:
»Krajevne organizacije (JDS) naj Izdelajo natančen kataster o vseh, ki so volili našo stranko — nobena volitev ni tako tajna, da bi se tega vsaj približno ne dalo izračunati. {Čujte. čujte! — Opomba ured.) — in o vseh, ki so ostali doma. Dotlčni imenik je predložiti našim poslancem. našim ministrstvom in drugim predstaviteljem. Kadar jim pride'trkat na vrata prosilec, proseč intervencije in usluge, tedaj naj predvsem iz imenika konstatirajo. jeli je vreden da se stori zanj ta korak.« — Prokleto jim mora huda presti — da si kaj takega upa obelodaniti list ki hoče biti dostojen. Ali so ministrstva tukaj za vse državljane ali le za pristaše JDS? Ali je korupcija že res dospela tako daleč, da se Jo lahko javno razglaša?! —
Zopet imamo nov dokaz, da so iedeesarji zmožni vsake lumparije, le da bi ohranili svojo moč. Če se upajo javno groziti s takim terorizmom poštenim volilcem, potem je razumljivo, da se ne strašijo nobene še take podlosti, da bi spravili spota človeka (n. pr. Peska) ki ga smatrajo za njih stranko nevarnega. Gospodje: vsaka sila do vremena!
Dela ni treba.
»Priznali je, da je bila zadnja volilna borba v Ljubljani mlačna ter da naša (t. j. JDS) stranka ni vodila Intenzivne agitacije, zlasti ne od moža do moža----------« tako piše sino-
čnji »Slov. Narod«. Za delo so gospodje bili prekpmodni ter so se zanašali edino le na »bombo« zoper g. Peska in NSS, ki so jo pripravljali udobno sedeč doma za pečjo. Kaj
rilo, sovražniku pa v strah in trepet!«
In zrasla so vešala na vsej fronti ob Piavi tja do Tlrola. In pričelo se je ogabno delo. Nemški in madžarski krvniki so mrcvarili obsojene nesrečnike, suvali jih. klofutali, pljuvali jim v obraz, zasmehovali, zasramovali, in vse onemogle in izmučene pehali na lestve ...
Na tirolski strani so prignali pod vešala inteligentnega akadcmika-Ie-gijonarja. Preden so ga pahnili na lestvo. se je ta ozrl okrog sebe in drzno vprašal blizu stoječe oficirje:
»Po vašem avstrijskem zakonu mi je dovoljeno izraziti pred smrtjo poslednjo željo, izpregovoriti poslednje besede. Ali ne?«
Oficirji so prikimali in mladenič se je visoko in ponosno vzravnal in pričel govoriti glasno in trdo:
»Ne mislite, da vas prosim milosti! Ne, ne! Radevolje sem šel v boj proti vam in radevolje grom v smrt, saj vem, da bo moja kri rodila stoteren sad. Naše delo še ni končano; za menoj gre na pohod še stotisoč, še milijon čeških sinov-hajdukov, mladih in silnih, trdih, jeklenih. Po vsem svetu se zbirajo v armade, tz vseh dežel hitijo pod prapore čeho-siovaške in slovanske, da udarijo in ugonobijo svoiega naivečjega so-.
vražnika, veliko mačeho Avstrijo, ki jo čutijo že od tedaj, ko jih je še na svojih strupenih prsih dojila, jih kri-_ ve vere Učila, jih vzgajala v hlapce
i	in sužnje, jim vcepljala v srcu gnev in sovraštvo do sester in bratov, do očetov in mater. Oj, kako mrzim to ničvredno mačeho! Razširjale so se ji nozdrvi, zahotelo se ji je slovanskega mesa, naše krvi. ob našem mozgu se je hotela rediti in širiti, ob naših žuljih razkošno živeti in nas onemogle, izmozgaue. izžete pahniti v večno propast. Vojsko je napovedalo to skrpucalo deveterih narodov našim slovanskim bratom in menila je ta nesramna mačeha, da bomo mi sinovi Slave, ki nas je le ustrahovala, zaničevala in zasramovala. prelivali zanjo kri proti našim bratom kot zadnji brezčastni hlapci in sužnji!«
»Maul halten! Dovoli ie te drzne nesramnosti!« je zakričal starejši oficir.
»Ne. ne! Ne bom še molčal! Avstrija. država ošabnih trinogov in nasilnikov0 dežela zatiranja, sužen-stva, krivice in nasilja, domovina laži in prevar, gnezdo večnih prepirov in pretepov, ta zloglasna država je obsojena na smrti« —
»Oenug! Hinrichten den Kerl!«
(Konec orihj
delo za ljudstvo in med ljudstvom, to ni za fine gospode, to prepuščajo oni velikodušno — malkontentom.
Res lepa svoboda.
»Za našo stranko so bile volitve res svobodne, vsakomur je pustila svobodno voljo, se li volitev udeleži ali ne in v kateri smeri.« Tako piše
| »Slov. Narod«, ne pove pa. da se Je pred volitvami vplivalo z vsemi sredstvi, na volilce, da so jih na dan volitve vlačili iz postelj, gonili lz kavaren in pisarn ter jih vozili z iz-voščki in avtomobili na volišče. Se* daj po volitvah pa grozijo z največjim terorizmom in to imenujejo oni: demokratizem in svobodo.
Razna poročila.
Minister Draškovlfi nadomestuje začasno vojnega ministra. Na soji članov kraljevske vlade je bilo sklenjeno, da naj vodi minister za notranje stvari Draškovič začasno posle vojnega ministra.
češkoslovaška in sankcije. »Venkov« poroča, da je češkoslovaški ministrski svet 28. aprila ves dan razpravljal o najaktualnejših vprašanjih, ki se tičejo zunanje politike in je drugi dan razgovore nadaljeval. List »28. oktober* pripominja, da se vprašanje udeležbe na sankcijah nikakor nc srne zavlačevati. Al! naj se Češkoslovaška skupno z Nemčijo podvrže katastrofi ati pa na! stopi na stran zaveznikov. Nemo/no pa ;e, da se izolira,
Nemčija popušča? Presbiro poroča iz Pariza: Po brzojavki iz Bazla bo nemški zunanji minister poslal v soboto vrhovnemu svetu v Londonu nove predloge, v katerih bo priznal vsoto 206 milijard ter ponudil nove zaloge dohodkov od železnic, cafin in gotovih davkov. Ako je ta vest resnična, potem pomenja, da je Nemčija spoznala odločnost zaveznikov, da ne popuste.
Angleški poslanik v Berlinu je dospel v London. Tu čaka, da mu bo možno, izjaviti se glede nemških predlogov. Prejkone ostane v Londonu, dn se udeleži seje vrhovnega sveta leot izvedenec.
Rudarska stavka v Angliji. Predsednik trgovinskega urada sir Robert Horne je izjavil, da so se pogajanja z rudarji navzlic velikodušni ponudbi vlade Izjalovila. — Ne more upati, da začno delavci zopet delati, ker je stvar, kakor se je sedaj dognalo, v zvezi s političnimi cilji.
Italija podpira Turčijo. Presbiro poroča Iz Pariza: Kakor poroča »Journalov* dopisnik iz Rima, izgleda, da se je Italija obvezala naprani Kemalovi vladi, da bo podpirala turške aspiracije v Smirni in Tracijl. Kot kompenzacijo dobi Italija ugodnosti v Anatollji, zlasti v pasu Herakieje. Lz tega bi se moglo sklepati, da smatra sevreškd mirovno pogodbo za neveljavno.
Odmevi Karlove pustolovščine. Kakor poroča »Journal de Geneve«, preiskava doslej še ni dognala, na kak način Je bivši cesar Karel zapustil Švico. Na vsak način ni imel ponarejenega potnega lista, tako, da je ta očitek brezpredmeten. Odločitev, ali ostane bi' šl cesar še nadalje v ŠvicL pade v junijskem z-asedanju zvezne skupščine.
Ljudsko Štetje v Indiil kaže, dorastek samo 4 milijonov tzza poslednjega ljudskega Štetja leta 1911. Število prebivalcev znaša zatorej 319 milijonov.
Gospodarstvo,
BOGASTVO ZEDINJENIH DRŽAV.
Premoženje Zedinjenih držav se je pomnožilo v zadnjih dveh desetletjih (od 1900. do 1920.) neizmerno. Pred dvajsetimi leti je znašalo narodno premoženje, računano povprečno na vsako glavo 1.165 dolarjev. danes pa znaša po 4700 dolarjev .
Pred vojno so dolgovale Zedinjene države Inozemstvu 5 milijard dolarjev. danes ne dolgujejo nič več,
pač pa jim dolgujejo druge države okoli 10 milijard dolarjev. Dočim šteje prebivalstvo Zedinjenih držav 6% vsega prebivalstva in njihova zemlja 7% vsega sveta, znaša njihova poljedelska produkcija 25%. rudarska 33% in industrijska produkcija 33% vse svetovne produkcije.
Celotno premoženje v dolarjih Je naraslo v zadnjih dvajsetih letih od 88.517,306.775 na 500 milijard. Zlato v prometu je naraslo v isti dobi od 610,806.472 na 2150 milijard dolarjev; se je torej skoraj početvorilo. Hranilne vloge v bankah in v hranilnicah znašajo 6 milijard dolarjev.
izvoz blaga, ki je znašal pred 20. leti 1-394,483.082 dolarjev, je znašal lansko leto 8.111,039.733 dolarjev, a uvez 849,941.184 dolarjev oziroma 5.238,621.678 dolarjev.
Dolgost železniških mrež se je povečala v isti dobi od 198.964 na 260.014 milj. Vrednost živine se je povišala od 2.328,123.134 na 8.566,313.000 dolarjev.
Od svetovne produkcije žita, ki znaša 2.267,074.000 bušelov (en bu-šel, t. j. približno 36.29 kg) spada na Zedinjene države 794,147.000 bušelov.
Najbogaiejša država v Zedinjenih državah je Kalifornija, katere prebivalci so najbogatejši v Ameriki in na celem svetu sploh.
Ko' si predocujetno gornje številke, vidimo, kaki reveži smo še mi. In vendar je pisala pred kakimi 10 meseci »Ziiricher Zeimng« o naši državi. da ima ta vsled svojega naravnega bogastva vse pogoje, da postane srednje-evropska Amerika. Bomo 11 znali izkoristiti ta naša bogastva? Se bodo li kdaj dani pogoji spremenili v dejstvo?
’+' Ljubljanski trg je bU pretečeni teden založen z najboljšim govejim mesom. Cena 28 in 32 K se je mogla samo deloma vzdrževati, ker so prišli voli najboljše kvalitete lz Hrvatskega vsled dragih transportnih sredstev predrago. Eksportne firme Fredovič in Popovič bodo vzdrževale v lastni režiji, vsaka po eno dobro zaJoženo stojnico za volovsko meso po 28 in 32 K. Firme: Jesih, Marčan, Toni in Košenina bodo skupno vzdrževale tudi eno enako stolnico. Na ta način bo krit velik del uporabe govejega mesa po nizki ceni. Glede drugih mesarjev se bo določila v sredo, dne 4. maje komisijouelna" podlaga za maksimiranje cen. Ostalega mesa vseh vrst je na trjrtl
dovolj. Moka po 17.50 K kg št. 0. Zadnje čase se pojavlja v prometu zopet sumljiva krušna moka in sicer je navadno primešana ječmenova moka in moka stročnic. Stranke se prosi, naj vsak nakup količkaj) slabe tnoke takoj javijo. Preskrba Ljubljane z mlekom so bo v priiiodnjih mesecih preuredila, ker dosedanji sistem v higijeničnem In kakovostnem oziru absolutno ne odgovarja in je uspešna kontrola silno otežko-čena.
+ Zadruge gostilničarjev h. cele Štajerske so Imele minulo nedeljo 24. t. m. V hotelu »Balkan* v Celju zborovanje, na katerem so enoglasno sklenile resolucijo, v katerj protestirajo proti nameravanemu za< konu o pobijanju alkoholizma Resolucija se Je poslala na pristojno mesto.
+ Čebelarski tečaj v Vojniku priredi 5. in 6. maja tamošnja podružnica čebelarskega društva Predaval bo potovalni učitelj Vraučič.
+ Izložbena okna. Urad zo pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št 22, trna v svojih lokalih lepa Izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne Izdelke. Ako žeti kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih svoje izdelke, naj se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše Informacije.
-L Ilirija, lesna trgovska iu Industrijska družba z o. z, se je vpisala v trgovski register. Obratni predmet družbe bo predvsem izvrševanje trgovine z lesom, izvrševanje industrije lesa 'm trgovina z vsakovrstnimi lesnimi izdelki. Družba Ima svo! sedež v Ljubljani, industrijski obrat pa se nahaja na Rodici pri DomžaJah. Družabniki podjetja so gg.: Fran Šmon, Fran Uran in Fran Skerlep.
+ Za ruske begunce polovična uvozna carina. Oospodarsko-finančni odbor ministrov je sklenil, da se vlača za potrebščine, ki se uvažajo za preskrbo ruskih beguncev, polovična carina.
+ Prometne omejitve na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Ker brzovlakj Diinaj-Trst, odnosno Dunaj-Zagreb in Praga-Trst odnosno Pra-ga-Zagreb utrpijo v Mariboru radi carinske revizije večurne zamude, je Avstrija ukinila promet teh brzovlakov. Zadnjikrat vozi vlak štev. 3 z Dunaja odnosno vlak št. 7/505 iz Prage v nedeljo dne 1. maja. V obratnJ smeri vozi vlak št. 4 iz Ljubljane odnosna vlak št. 506'8 iz Zagreba v torek dne 3, maja.
+ Vozne olajšave po železnicah za državne uradnike. Vlada bo sklenila, da naj minister za promet dovoli državnim uradnikom gotove olajšave za potovanje po že*' leznicah. Po nekem predlogu bi imeli uradniki pravico, potovati trikrat na leto za polovično ceno.
+ Bilanca poljedelske banke v Zagreble Poljedelska banka v Zagrebu, ki financira hrvatsko . zadrugarstvo, je imelo preteklo leto čistega dobička 2,902.127 kron in izplača letos lOodstotno dividendo. Banka prevzame zagrebško železo-livarno in tvornico za izdelovanje strojev,
’+’ Ponarejen) dolarski bankovci. Narodna banka SHS opozarja, da so se pojavili v prometu potvorjeni dolarski bankovci po 1, 2 in 20 dolarjev. Bankovci so lak® spretno potvorjeni
Dnevne vesti.
— Ker |e »Jutra« vendar le sram
njegove ostudne gonje zoper g. Peska in »Jugosl. kred. zavod« in ker vidi. da se mu namen ni posrečil, se skuša sedaj opravičevati ter je priobčilo »Nekoliko pojasnil o aferi g. Peska.« Kakor obdolžitve tako so tudi »Jutrova« t.pojasnila«, neresnična. ker slone na neresničnem poročilu dičnega revizorja Reicherja. — 1-C pojasnujte gospodje svoje grdobije, le perite se. operete se pa nikdar. kajti madež vam ostane.
— Izmišljotine. Ker piše »Jutro« da se vrše pogajanja med klerikalci in »takozvanimi« nar. socijalisti. pribijemo. da so vse take vesti zlobno izmišljene in da imajo namen begati Javnost. Nar. socijalistična stranka je šla v volilni boj samostojno ter se ni vezala z nobeno stranko, sc ne veže ter se tudi ne bo.
— Včeraj je preteklo 250 let, ko so avstrijski rablji odsekali glave Zrinjskemu. Frankopanu in groTu latten-baclm, ki so organizirali zaroto za odcepitev hrvatskih in slovenskih pokrajin od Avstrije. V Zagrebu in drugih mestih so se vršile spominske svečanosti.
— Zvišane poštne pristojbine stopijo v veljavo z današnjim dnem. Za navadna pisma je treba znamko za
2	K, za dopisnice pa 1 K 20 vin. Včeraj so imele pošte izredno mnogo pisemske odprave, ker je vsakdor hotel izkoristiti stare pristojbine.
— Železnico se no podražijo. Med občinstvom se je raznesla vest, da se s 1. majem podražijo vožnje na železnicah za 25%. Govorica je nastala vsled tega, kor sc je tako zvišanje določilo za luksus-vlake, t. j. za Simplon orijent-ekspres.
— Kočevarji na Dunaju Imajo tiruštvo »Verein der Deutschen aus Gottschee«, ki je imelo nedavno občni zbor. Pri tem se je sklenilo, podpreti propagando za nemštvo na Kočevskem, posebno zbirati knjige *a nemški »Leseverein« v Kočevju. Nihče ne bo branil Kočevarjem nemškega beriva, toda preprečiti bo treba. da se ne natepe protidržavno, zastrupljajoče nemško - nacijonalno berivo.
— Izpopolnitev v deželni vladi. Gospod Štefan Dobnik je imenovan za podpredsednika, ne pa za predsednika deželne vlade, kakor je bilo Včeraj napačno postavljeno.
— Lo?a!no popravljamo. V št. 97. dne 25. t. m. smo poročali o zapori imovine Narodnega sveta. Na-5a informacija je bilo toliko netočna, ker se je šlo za neki spor Vseslovenskega narodnega sveta, ki je pa že pod prvo Narodno vlado likvidiral in katere zadeve so se ob likvidaciji Nar. sveta uredile. Ne gre torej za Narodni svet za zasedeno ozemlje.
— Zdravilišče za bolne na i»l!iiči!i To-
polšica. Z dovoljenjem ministrstva za narodno zdravje sc oskrbovalralna v, zdravilišču ©d 1. junija 1921 dalje zviša v I. razredu na 150 K in v II. razredu na 120 K na dan. V zdravilišče se sprejemajo edino le pacljenti z lahko in začetno tuberkulozo, ki so sposobni za klimatično zdravljenje v sredmjegorskem podnebju. Vsak pacijent mora prinesti vsaj dvoje garnitur telesnega perila s seboj. Oskrbovalnim) je plačati vsem pacijentom brez izjeme 14 dnevna naprej. Z vstopom v zdravilišče se vsik .paicljent obveže, da se bo ravnal po pred-plsUi zdraviliškega hišnega reda in posebnih zdravnikovih navodil. V nasprotnem slučaju se pacijent brezpogojno odpusti iz zdravilišča. Prošnje za sprejem Je nasloviti na »Upraviteljstvo zdravilišča za bolne na pljučih Topolšica pri Šoštanju«. Prošnji je pritožiti zdravniško spričevalo po vzorcu, ki ga je dobiti pri upraviteljstvu zdravilišča ali pa pri zdravstvenem odselen za Slovenijo v Ljubljani. Pacljenti, ki žele, da se Jim oskrbovalnina zniža, morajo svoji prošnji priložiti tudi natančen, uradno potrjen Izkaz o svojih premoženjskih in prl-dobninskih razmerah. Na podlagi prošen] obvesti upraviteljstvo zdravilišča pacljenta, al! le sprejet ali ne in kdaj naj se zglasi v zdravilišču. Radi občutnega pomanjkanja prostora se nesprejeti, oziroma nepozvanl pacljenti načeloma ne morejo sprejemati v zdravilišče.
— Kaznovane banke. Na podlagi uredbo o prometu z devizami in valutami je bilo radi nepravilnega poslovanja z devizami in valutami kaznovanih več bank z globami po 100.000 dinarjev. Skupna vsota kazni znaša ofcnli 1 milijona dinarjev. Največ ie kaznovanih zagrebških in sarajevskih bank. Mcm kaznovanimi bankami ni nit! ene beograjske banke.
— Prošnja obrtnikovi in trgovcem. Da utrdiim narodnost^mlačncga naroda v Mežiški dolini, prosim vse zavedne obrtnike In trgovec, da sprejmejo tukajšnjo mladino kot obrtne in trgovske učence z vso oskrbo. Mladina je nadarjena, a ker je po večini iz delavskih kr ozd v. revna, tar ie tu-
di še deloma pod vplivom nemčujev, ki skrbijo, da ta deca prid« v nemška učna mesta. Vsi, ki se zanimajo za mok> prošnjo, naj blagovolijo dati svoje pogoje na naslov: Rajko Kotnik, uradnik, Guštanj, Koroška Slovenija.
— Razpisano je mesto uradnega žlvlno-zdravnika in vet. poročevalca v Murski Soboti. Natančnejše določbe so razvidne la razpisa v Uradnem listu.
— O tovarni »Petovia« v Ptuju smo dobili še nadaljnje pritožbe, ki vse potrjujejo naša prva razkritja, da je to podjetje res nemškonacijonalno. Neprestano importlrajo delavce s celimi družinami iz Nemčije, slovenske prosilce pa Hofman kratko odklanja. In tako podjetje dobiva milijonska državna naročila, dočim morajo domače čevljarne delavce odstavljati, ker nimajo dela vsled nemške, italijanske in francoske konkurence. Naš minister in poverjenik za so-cijalrro politiko naj posvetita resno pozornost tem nezdravim razmeram.
— Ali so Domžale na Tirolskem? Tako vsaj miislijo tam naseljeni Tirolci, ki Še vedno poslujejo izključno v nemškem jeziku. Krivda pa zadene tudi naše trgovce in sploh odjemalce njihovih slamnatih izdel kov, ker sprejemajo nemške dopise ter naprej naročajo tirolsko blago, d asi imamo v Domžalah dovolj domačih tvornic V roke nam je prišel popolnoma nemški račun tvrdke Stefan Teg-isclier, Strohhutfabrik in Domschale, a ne morda iz teta 1S>14, tem-ver doposlan v Ljubljano pred par dnevi.
— Medvedi in divje svinje na Kočevskem. V gozdu pri Skril ju je nedavno zgodaj zjutraj srečal kmet Hutter velikega medveda. Kmet je v temi mislil, da mu gre nasproti človek ter je prijazno voščil >gu-ten Morgen«. Medved je nekaj zagodrnjal In odšel v gozd. — Blizu Hcmcka ae gozdar Lackner naletel na čredo divjih svinj, med katerimi je bilo 10 mladičev. Gozdar ]e ustrelil srednjeveškega mrjasca.
— Ob priliki godovanja g. postajena-Celnika v Vižniarjih Antona Hlebca se Je darovalo za Gosposvetski Zvon potem uprave »Jugoslavije« 250 K.
— Razkrit zločin. Oktobra L 1919 je izginila v Št'. Pavlu pr! Malem Lipoglavu kmečko dekle Marija Smrekar. Te dni je posestnikov' sin Miha Garbajs delal v gn-zdu ter zagledal tnnleil iz zemlje človeško nogo. Kopal e naprej in izkopal celo žensko truplo, ki je identično s pogrešano deklico. Dekle Je bilo brezdvomno umorjeno Ln plitvo zakopano. Državno pravdništvo zasleduje morilca.
— Vojni ubežnik. Od 45. p. p. v Mari-b -rii je pooognM narednik Jankj Ciluvin rojen leta 1018 v Gabrju v Vipavski dolini Nahaja se najbrž v Ljubljani v ci-.l!ni obleki.
Uubliana.
= K poglavju mesnih cen. Pri zasledovanju vseh okolnosti. ki bi mogle biti v zvezi z vratolomnimi skoki. ki jih delajo cene govejega mesa, se je ugotovilo sledeče skoraj ne-verujetno dejstvo: Kakor znano, so se mesarji vedno potegovali za dobavo mesa vojaštvu, to pa radi tega, ker je bilo vojaštvo zanesljiv odjemalec. ki je priznal in plačal ugodno ceno. Torej so cene. ki jih plačuje vojaštvo za meso ugodne — za mesarje. Vojaštvo ljubljanske garnizije pa dobiva in plačuje še danes goveje meso po 23 K 80 vin. za kilogram, pri tem pa ne dobiva morda meso zadnje. temveč prve kakovosti. Kdo more pojasniti, zakaj ne more civilno prebivalstvo po tej ali vsaj po približno isti ceni dobiti govedine?
— Deželni muzej je s 1. majem zopet brezplačno pristopen občinstvu vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne.
Stavka slavbluskega delavstva. Stav-binsko delavstvo je 28. aprila stopilo v stavko. Po dolgem brezuspešnem moledovanju so se morali ti trpini poslužlti zadnjega sredstva, stavke. Da bi delodajalci sami sebe v lepi luči prikazati, so potom svojega glasila »Jutro«, objaviii tendenciozno vest, da je stavka popolnoma nepričakovano izbruhnila, ter da delavstvo zahteva 200% poviška. Da ta trditev »Jutra'! ne odgovarja resnici, vemo, ln tudi smo prepričaui, da »Jutro« ne sme drugače pisati kakor pa zahtevajo interesi njegovih gospodarjev. Da te laži konsta tiramo, hočemo v kratkem podati pregled zgodovine mezdnega gibanja. Ze marca meseca so ‘Podjetniki na svojem zborovanju brez delavskih zaupnikov sklenili tarifo za letošnje leto z malim poviškom plač. Ko je delavstvo potom svoje organizacije začetkom aprila zahtevalo podajanja na podla*i predložene statistične tabele o dravinjskih razmerah, so podjetniki odgovorili, da le delavstvo s temi plačami zadovoljno in da se oni t. j. podjetniki sploh ne pregovarjajo o povišici za to leto. Navzlic poznejšem prizadevanju delavstva da se pride do sporazuma, so podjetniki ostali gluhi in nfco sploJi ničesar odgovorili. Delavstvu ni ostalo drugega, kakor da jc stopilo v stavko. Ce danes »Jutro« skuša prikazati mezdno fji&vie cta vbtas3aw d/davstv« W poliMč-
no, dokazuje, da je v službi bankokraclje, ki bi rada videla da mu delavstvo gara kit živina, zato, da bi oni živeli udobno. Ker smo prepričani, da je stavka stavbinskega delavstva zgolj gospodarskega značaja, zato jo bodemo podpirali in zagovarjali, pa če to kapitalistom všeč ali ne. Delavstvo, ki mu je ta boj bil vsiljen, naj vstraja naprej, ker smo prepričani, da so simpatije vse poštene javnosti na njegovi strar.i.
— JDS Eelektrična zadruga v Sp. Šiški. Na zadnjem občnem zboru Električne zadruge v Sp. Šiški je načelnik nadzorstvenega sveta g. Orehek poročal o pomanjkljivosti bilance. Občni zbor je sklenil, da se bilanca revidira. Da bi se to preprečilo Je načelstvo zadruge v svoji prvi seji nato izključilo gosp. Orehka Iz društva zadruge, vsled česar bi moral tudi kot član nadzorstva Izstopiti. Proti temu nepravilnemu sklepu se je gospod Orehek pritožil na sodišče in zahteval, da sodišče uvede revizijo šišenske Električne zadruge. Sodišče je pritožb! načelnika nadzorstvenega sveta ugodilo ter je poverilo revizijo bilance Zvezi slov. zadrug. Nato se je vršila revizija 27 aprila po ravno istemu uradniku, ki je prvotno sestavil pomanjkljivo bilanco. Povabljeni so bili k reviziji vsi člani načelstva in nadzorstva. Ko se ie pokazal v pisarn! g. Orehek, načelnik nadzorstva, da bi sledil reviziji, jc gospod revizor z revizijo prekinil, češ, da v navzočnosti g. Orehka bilance ne bo revidiral. Vse to Dostopanje kaže dovolj jasno, da pri šišenski Električni zadrugi n! vse v redu. Da se omogoči natančna revizija šišenske Električne zadruge, zahtevamo zadružni člani, da ostane g. Orehek toliko časa v svoji funkciji, dokler se zadeva ne uredi in dokler ne dobe člani na izrednem občnem zboru jasnosti, kako je sedanji odbor gospodaril z zadružnim Imetjem.
»Predenica«. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju prj-dcnice, ki jc nabit po mestu.
— Danes ob 11 uri vsj na promenadni koncert v Tivoli, katerega priredi godba Zveze jugoslovanskih železničarjev.
— Društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani sklicuj«, vse tovariše, in člane na važni sestanek, ki se vrši v torek 3. maja ob 20. v Mestni posvetoval nicl.
— Umrla le predsinočnjein gospa Alojzija Podreberšek, soproga revirnega nadzornika Pogreb je danes ob pol 5. pop. N. v m. P-i
— Sokol H v Ljublaul ponovno opozar-
ia članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo na javili nastop društvenega naraščaja ki se vrši v nedeljo dne 1. maia, ob 3. popoldne na dvorišču realke. Na sporedu sc letošnje župne proste vaje za vse oddelke naiaščaju, skupine moškega naraščaja,
■ orodna telovadba itd. Vstopnina 1 dinar je tako nizka, da k) zmore vsakdo. Pridite in podprite naš naraščaj, v katerem leži bodočnost društva ih Sokolstva.
— Tatvine. Drvarju Iv. Habiču je nekdo ukradel vijak pri stroju za žaganje drv, nadalje 10 metrov dolgo vrv za obešanje perila in žensko srajco. — Strojniku pri baronu čodplliju je bila iz suknje v delavnici ukradena usnjata listnica z 273 K In raznimi slikami in vizitkami, ^bema tatovoma so že na sledu.
Maribor.
Drugi koroški večer za koroške dijake bevnucc v Mariboru je definitivno preložen na soboto dne 21. maja.
Celle.
Posvetovanja o bodoči taktikj NSS ir» JSDS v novoizvoljenih občinskih odborih v slovenskih mestih so se vršila v Celin minuli petek. Zvečer istega dne pa so imeli v Ista zadevi tudi celjski demokrati sejo.
Očesna epidemija v Celju. Pri nas se je pojavila očesna bolezen »conimictlvllis« in sicer v velikem obsegu. Okuženih je že šest rodbin. Mestni fizikat je izdal obsežne varnostne odredbe, da prepreči razširjenji
Diskusijske večere uvede za svoje č'aTj tike Kolo jugoslovanskih sester v Celju.
Celjski Sokol je prejel društvene znake in legitimacije. Izdajale se bodo v ponedeljek 2,, torek 3. in sredo 4. maja vsakokrat ob pol 6. do 7. ure popoldne v društveni pisarni.
Nemški »Athletik Sportklub« v Vojniku pri Celju je v sl od svojega hujskaškega delovanja razpuščen.
Za kozami so v minulem tednu na novo zbolele 4 osebe v celj. pol. okr. in sicer
2	v občini Ljubno in 2 v Kalobju. Vsega skupaj se nahaja v evidenci 33 oseb za kozami bolnih. — Umrla jc 1 oseba. •
V	bolnici aretiran tat. Celjsko okrožno sodišče je zaradi hudodelstva tatvine preganjalo rudarja Karla Brinarja. Policija ga je sedaj aretirala v ljubljanski deželni bolnici.
Radi potepužtva je bil aretiran v Celju Vanglel Kovačevič iz Banjaluke. Svoječasno Je izvršil tatvine pri železničarju Šibeniku na Bregu pri Celju.
Koroško«,
Nasilnosti avstrijskih orožnikov.
Odličen koroški Slovenec nam piše: Minulo je že pol leta po plebiscitu. Nemški orožniki se še vedno zanimajo in poizvedujejo, kdo je bil pri »Prligelgardi«. Oorje temu! Tako so
preteklo nedeljo, 24. t. m., v Žvabeku
tia meni izvrševali to njihovo taktiko. Od nernčurjev podkupljeni in naščuvani orožniki so zahtevali od mene potni list. Pokazal sem ga takoj. Bil je izdan od okrajnega glavarstva v Velikovcu, od deželne vlade v Celovcu vidiran ter veljaven za potovanje v Jugoslavijo do 30. t. m. Stražni poveljnik Pizoler ga prečita trikrat, ne najde nobenega zadržka ter mi ga vrne. Uro pozneje, ko sem i se iz cerkve vračal domov, me je 1 Pizoler že čakal in m6 pozval v svojo pisarno. Tam mi je očital, da sem bil pri »Priigelgardi« in da on mojega potnega lista ne pripozna. češ, moral bi imeti jugoslovanskega, ker bivam v Jugoslaviji, če tudi sem pristojen v Žvabek. Na moje ugovore in pojasnila se nič ni ozirati ter spisal ovadbo. Oddati sem moral ves denar. Tik pred 12. uro sem moral odkorakati v spremstvu orožnika v Pliberk. Mojo prošnjo, naj bi me orožnik peljal k mojim staršem, da bi zavžil kosilo in se poslovil, kar bi povzročilo četrt ure zamude, mi je odbil. V Pliberku me je neki uradnik pri politični ekspozituri kratkomalo obsodil na denarno kazen v višini 1000 kron. Imel sem pa pri sebi le 200 K avstrijskih in 25 dinarjev. 10 dinarjev mi je vrnil drugo pa obdržal, četudi sem se pritoževal, da denar težko-zaslužim. Odvzel mi je tudi ix>tm list ter me izročil orožnikom, ki so me spremljali do meje. Vkljub dolgi poti, katero sem moral vsled tega nasilja prehoditi, sem se zelo razveselil, ko mi je pokazal nemški orožnik državo »balkansko«.
Nar. soc stranka.
Dramatični odsek »Bratstva« vab! vse, ki imajo veselje do dramatike, da se zgla-se pri tajniku odseka In slcr vsaki dan od 5—6 ure popoldne v Narodnem domu I. nadstropje.
Gledališče in glasba.
Operni basist Narodnega gledališča R. Hugo Zathey nastopi danes v nedeljo kot Kecal v operi »Prodana nevesta«. O. Za-they se je tekom dveletnega službovanja med nami izkazal kot zelo nadarjenega umetnika In vestnega člana našega gledališča.
V	operi študirajo Puccinijevo »Boheune« in slovito muzikalno dramo »Vaška šola*, delo dunajskega skladatelja Feliksa Wein-gartnerja. Kaj natn še dalje novega prinese konoc sezone, rri znano. —
Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v nedeljo, cine I. maja t. I. ob štirih popoldne v sokolskem domu na Viču. — Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 K v trgovini Uran na Olincah. Vičani ln Glinčanl, pose-tite Ljncert v mnogobrojnem številu! K
Znanost in umetnost.
Številka »Male pesmarice« izide v kratkem. Prinaša priljubljeni moški zbor »Na planine« p. Husolina Sattlerja. Pevski zbori, ki Vam lahkih pesnil manjka, naročajte in prepevajte! Zvezna knjigarna, Marijin trg, Ljubljana.
V tisku Je 10 moških Is mešanih zborov Emila Adamiča zloženih na narodna besedila. Založila je to lepo zbirko pesmi, izmed katerih je šest z uspehom izvajali) pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na pomladanskem koncertu, Zvezna tiskarna v Ljubljani
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« naloži ženske dvospeve s klavirjem Emila Adamiča na besedila Cvetka Golarja. (Iz bosanskega perfvoja).
Nove skladbe. Trije moški zbori. Cena 10 K. Pet veselih pesmi Emila Adamiča. — Cena 20 K. Založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izdaji se naročate pri založniku, ki dovoli naročilom nad deset »vodov precejšen popust. Dobe se pa tudi te skladbe v vseh ljubljanskih knjigarnah. Ne dvomimo, da bodo naši pevski zbori radi segli po omenjen* lepih, ne težkih, pa efektnih pesmih.
Glasbena Matica v Ljubljani Pri natančni reviziji arhiva se je našlo mnogo potrdil od posameznih društev in glasbenikov sprejetih ln še ne vrnjenih skladb. Vsa društva in glasbeniki, ki so si za časa vojne In po preobratu z in brez potrdil obdržali notni materijal, ki je lastnina Glasbene Matice v Ljubljani; se naprošado, da ga najkasneje do konca meseca maia t, 1 vrnejo arhivarju, ki je na razpolago vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 5—7 ure pop. v sobi štev. 2, poslopje Glasbene Matice, Vegova ulica štev. 7. Zopetna Izposodi v je mogoča le proti novemu potrdilu.
Malt! „1011“
Mali oglasi.
Proda se:
ZLOŽLJIV OTROČJI VOZIČEK
popolnoma nov, z gumijastimi obroči, temnozelene barve, se proda. Cena 1600 K. — Ogleda se lahko vsak dan. Mesarska cesta štev. 1, pritličje, desno, II. vrata. 746
HIŠA NA GORENJSKEM
z vsem gospodarskim poslopjem in velikim lokalom pripravnim za vsako trgovino ali obrt se takoj proda. Ponudbe pod »Hiša« na upravo lista.	749
PRODA SE NEKAJ DAMSKE OBLEKE.
Poizve se Beethovnova ulica 15./III., desna. ..
PRODAM VOZ
popolnoma v dobrem stanju z diro za enegj ali dva konja po nizki ceni. Jos. Škerlj Cerknica.	755
NOVA SIVA OBLEKA za dečka od 10 let se proda. Vprašanja i. upravi lista.	757
HIŠA V MARIBORU lepa, dvonadstropna s 15 stanovanji s« proda vsled smrti lastnika zelo poceni. — Pojasnila daje dr. Kcmavli, odvetnik v Mariboru, Prešernova ulica it. 4. II.
EN BREK,. NOV, NA PERESIH, prodani. Andrej Zgonc, gostilna, Cerknici pri Rakeku.	754
POZOR! BEGUNCI, AMERIKANCI IN UMIROVLJENI, POZORI Proda se takoj hiša s trgovino, nekolika zemljišča in hribom na glavni cesti Celje-Laško. Poizve se Retje 57 pri Trbovljah. •-< Cena 60.000 K.
DVE NOVI KOMPLETNi PLOŠČI IN EN UMIVALNIK S KAMENITO PLOŠČO se proda. Naslov pove upravništvo Jugo. slavije.	764
POSESTVO 64 oralov zemlje, grajščiuico ter Fundusotn
I,800.000 K, posestva od 4 do 400 oralovk vila z 10 sobami takojšnja usclitev, potem hiša, krasno zidana gostilna, hotel, mlin, trgovska hiša se prodajo potom "pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	721
SVILEN IN KREP PAPIR VSEH VRST. Žice za rože ln cvetlice vse številke. Per-Je za rože vse vrste. Vence ln šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vse barve ln širine. Cigaretni papir: Olleschau z vojakom in tičem z vodenim tiskom Aba-die, Golub, Altesse Itd. Stročnice št. 2 in 3 Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana, Mestni trg 11.	725
KOMPLETEN KINO-APARAT (PATTE)
I aparat z železno mizo z navijal no napravo, 5 kosjv fllmove špulje, 2 napravi za obrano ognja, ločna svetilka, potem ustav-ljalec, (potem Schalttafel Lichtkammer 1 kondenzatorjem 150 ntm). Cena 250 dinar-Jev. — J. Semerl Budina 52 p. Ptuj. 731
ELEGANTEN ENOVPREŽNI VOZIČEK najtlnejše izdelan, ie {tet nov, ie po ugodni cer.l proda pri Rudolf Anderilč, Ormož.
HARMONIKE VSAKE VRSTE
Izdelujem in popravljam ter Izdelujem umetne kromatične harmonike. — Janko Zupanc, Izdelovalec harmonik v Brodnicah p. Sv. Miklavž pri Laškem.	745
IMAM V ZALOGI PRIMA
domačo svinjsko mast, kakor tudi prekajeno Manino in trebuino meso (Kalserilelsch), Razpošiljam po najnižjih dnevnih cenah. Jt Princ, mesar ln prekajevale-:. Ljubljana. 719
ICupS
TOVORNI AVTOMOBIL In priklopni voz se kupi. Ponudbe z navedbo ce«e na upravo lista pod »Tovorni auto«	744
SS&ažbe:
KONCJPIJENTA IN STENOGRAFA sprejme takoj dr. Komadi!, odvetnik, Maribor.	760
VAJENCii ZA PEKOVSKO OBRT
sprejmem takoj. Prednost ima oni, ki st je obrta že učil. — Josip Pretnar, Radeče pri Zidanem mostu.	,	754
STENOGRAFA IN STROJEPISCA sprejme takoj odvetniška pisarna dr. Josip* ta dr. Gvidona Serneca v Celju, crventucltHi izurjeno stenografijo ali strojepisko.
TRGOVINO AU GOSTILNO
na deželi vzame takoj v najem; kdo pov« uprava lista.	743
CENA KAND1TOV OD 52—58 KRON. Planinšek in Jančič, tovarna, Tkalska ulica
II, Maribor.	701
POSOJILA
prosi saliden, podjeten mlad tngovcc prati dob run obrestim In vknjižbi na posestvo* Ponudbe pod »Svota K 80.000.—« poštna ležeče Radovljica, Gorenjsko.	752
Zenitne
VERZIRAN TRGOVEC
pri 40 letih, Inteligenten, zna več jezikov,
ki je že veliko prepotoval- se z sospo-diGno ali vdovo polne postave od 30--- 40 let staro, najraje dobro posestnico oziroma trgovko ali tudi samo s premoženjem v svrho povečanja trgovine poročiti. -Ponudbe pod »Slikarski mojster« na upravo Jugo sHavtje.	762
JUGOSLAVIJA, dne l.maja 1921
Zobotehnlčni ategfe
'al ŠTAMPILJB
g
fcsl ant.černe\ &
\\ LJUBLJANA )}
x*>	***
SMtčsg	.~— franke
najmodernejše opiemljen (električna, plinova in vodovodna napeljava) na zeio prometnem kraju, obstoječ od leta 1906, z ali tudi brez oprava za stanovanje se takoj proda. Vprašanja pod »Zobozdravnik", Anončna pisarna Ga’sser, Maribor.
Nabava drv ya kurjavo.
Ker so pounjene cene za drva prve ofertalne licitacije previsoke, se bo na podlagi naredbe Komandanta Dravsko Divizijske Oblasti E. br. 5802 z dr.e 26. aprila 1.1. vršila dne 4. maja 1.1. pri Celjski pukovski okružni komandi druga ofertalna licitacija za nabavo in oddajo drv za garnizone Celje, Ptuj in Slov. Bistrica.
Ta ofertalna licitacija za nabavo iu oddajo 6802 m3 suhih drv za kurjavo se bo vršila na podstavi predpisanih pogojev, ki so vsak delavnik na vpogled v pisarni intendantskega slagališta v Celju,
Drva se morajo oddajati v določenih količinah ob odrejenih in predpisanih terminih, kakor je to označeno v pogojih, in sicer postavljen«} franko slagalište.
V	Celju skupaj 6802 m3 drv (od katerih odpade na okružuo komando v Celju 4362m3, po posebni ponudbi pa za garnizijo v Ptuju 1710 m3 in zn garnizijo v Slov. Bistrici 730 m3 drv).
Pravico do te ofertalne licitacije imajo v prvi vrsti državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki morajo položiti za kavcijo 10°/o vrednosti celokupnega zneska; drugi, tuji državljani pa morajo položiti za kavcijo 20 °/o skupnega oferialnega zneska v gotovini, v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih ali v garantnem pismu kateregakoli denarnega zavoda v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencov, ki ga je po predpisu registriralo mi-nistarstvo za finance, generalna direkcija državnega računovodstva,
Ponudbe se morajo poslati do navedenega dne ob 11. uri določeni komisiji celjske pukovske okružne komande, katera jih sprejema samo do navedenega roka, biti morajo v zapečntenem pismu in opremljene a predpisano kolkovino 10 dinarjev. V vsaki ponudbi mora ponudnik izjaviti, da so mu znani.
Za vsako garnizijo je treba vložili posebno ponudbo.
Na vsaki ponudbi mora biti označeno: Ponudba za nabavo in oddajo drv za ono garnizijo, za katero ponudnik oferira.
Ponudnik ostane v obveznosti z dolično komando takoj, komanda pa z njim Sele potem, ko pogodbo odobri gospod minister za vojno In mornarico.
Vsi interesenti se vabijo, naj 6e udeleže te ofertalne licitacije.
Iz pisarne celjske pukovske okružne komande
dne 27. aprila 1921, br. 10173.
je najbolj čvrsto slovensko leposlovno
delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 1-3 kron pri
vsako množino k&spti
,Drava‘
lesna Mestnika delniška liruILa
Maribor,
JUekfantirova c. 51.
Prvovrstna
Zahtevajte »Jugoslavijo« v vseh gostilnah, havarnah in brivnicah!
Za birmance «■
useh vrst obleke v zalogi
velika izbira modnih in
Birmanska darila.
Tvrdka Danijel Zupanc, zlatar, se priporoča za nakup raznih birmanskih daril.
Danijel Zupanc Ljubljana,
Volfova ulica štev. 6.
kolesa
športnih oblek za gospode lastnega izdelka
Angleško sukno — Lister. Znižane cenel
Zahtevajte vz ©rcel
'ajClnejSe predvojno i kvalitet, blago
cementa \	5?
\ * tračnic \ g
traverz V
V	Skorij \ \ štedilnikov okovov pri
Coloniale Olandese, Trst
oddaja 20.000 kg
Zalta	&Žili«
LJU8IJH!, Gosposvetska cesla šlev. 10.
1. kranjska razpešiljalna
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Gosposvetska c. 14,
v vrečah brutto per netto franko zacarinjeno od skla-disča Ljubljana po
Zdravnik
med. dr. F. Groyer
Pri prevzemu najmanj 1000 kg po
Lit. 4"8Q za kg.
Vpraša se pri
JADRANSKI BANKI, podružnici
LJUBLJANA, Komisijski oddelek.
se je iz svojega znanstvenega potovanja na Dunaj itd. vrnil ter zopet redno ordinira vsaki dan popoludne
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
za sledeče bolezni:
notrunjc (klinika prof. Neusscr, Orlner, Ch vos tek).
klrnrgllne (klinika prof. Eiselsberg, Hochenegg).
ženske (klinika prof. Chrobak, Schanto, Weibel, Fran*).
ušesne (klinika prof Pollitzer, AIexander).
očesne (klinika prof. Selimibel, Fuchs).
nosne in vratne (klinika prof. Chiari, Hnjek).
kožne In spolne (klinika prof. Kaposi, Neumann, Finger, Rielil).
otroški (klinika proi. Monti, Frflhwald, Escherich, Pirquet).
Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi
Oslih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.	Zavod	je	neposredno	pod	državnim	nadzorstvom
Tiska »UCiteljska tiskarna« v Ljubljani
(Jdeovnmi urednik Anton Pesek.