ptacans V Leto XVH, St, 237 u pravuifitVOi ^juoijtuiis ajiaujeve Ulica b. — reieion st. 4122, 312S. 3124. 1125, 812»" itiseratnj oddeleK: Ljubljana, Selen* Durgova ol - Tel 339*. Podružnica Maribor: Ooeposto oUca SL 11. — Telefon 9t 2466. podružnica Celje: Kocenova ulica St a. — felefon St. 180 TtaCum prt pošt eea. za vodili: Ljubljana St U 842. Praga «slo 78.180 Wten 9t 105.241. Ljubljana, torek <3. oktobra 1936 Cena t Pin iak dan, razen ponedeljka. »♦««» znaša mesečno Da 26.— Za hr""1«1"" Din 40-— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uuca 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3128. 3128. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. Telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo. Likvidacija hajmvera Energična gesta, s katero je avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg v soboto razpustil fašistično organizacijo »Heimvvehr«, je nedvomno mocno pre senetila, dasi je bilo po ^jihraprU iah v vodstvu te organizacije pricako vati odločnega vladnega ki ni bil več samo notranja organiza cijska zadeva Starhembergovih cet SchSchniggova skrajna odločitev paje le logična posledica njegove davne tez Starhember- SSSS3S " « nji- vnri da se končno odkriza obeh, z nji S?"* 5* »*» organa* taje Tjre^stavliaia v Avstriji nep-ljetea •h notranjih zapletljajev. Kakor rec* no je zunanji povod za razpust hajm vera našel dr. Schuschnigg v razkroju, H se Tv tej organizaciji pojavil naj- - o^Ldi silnega antagonizma med Er sjsZR pogosto ni poznalo nobenih meja- Ven af so dr Schuschnigga gotovo tud dru0^ nagibi silili k izrabi tega zanj tak uglednega položaja, da Je končno t prepiru dveh svojih nasprotnikov .sam odnesel glavni dobiček Vprašanje pa je- ali bo ta dooicek^zares tako trajen, kakor bi se to morda zdelo ob prvem vtisu, ki ga zapušča kancelar jeva energična poteza. Tu se komaj razvozlani vozel znova zapleta 'Dejstvo da so v Schuschiuggovi vlad! ?Jvedno ostali nekateri Starhembergo-vi zaupniki, o katerih se je pred dnevd govorilo, da bodo s hajmverom vred odslovljeni. sili k previdnosti glede prognoz O popolnem Schuschniggovem uspehu. Tudi Starhembergovo zadržanje krije v sebi polno negotovosti. Niti Starhemberg niti njegov rivaj Fey nista sicer v pogledu odločnosti dorasla kancelar ju Schuschniggu, vendar za nadaljnji razvoj avstrijskega notranjepolitičnega življenja gotovo ni brez pomena dejstvo, da se številnim dosedanjim ilegalnim proti vladnim akcijam pridružuje v zadnjem času še — hajm-ver. V kolikor pa upoštevamo verjetnost da so pri Schuschniggovem koraku igrali pomembno vlogo tudi zunanjepolitični vplivi — stara razdvojenost Dunaja, ali naj se odloči za Rim ali Berlin! — postavljajo ti pred bodoči notranjepolitični razvoj Avstrije še hujše vprašanje, na katero trenutno še ni mogoče točno odgovoriti. Objektivna presoja položaja sili k ugotovitvi, da je kancelar Schuschnigg z likvidacijo hajmvera storil indirektno veliko uslugo Hitlerjevi Nemčiji, kateri hajmverovski pokret ni bil nikdar simpatičen, ker ga je smatrala za oporo tujega vpliva v Avstriji. Znano je. da je hajmvar idejno in organizacijsko nastal pod vplivom italijanskega fašizma, od katerega je bil dejansko tudi stalno podpiran. Ali pomeni tedaj njegov razpust zlom italijanskega vpliva v Avstriji? Taika. trditev bi bila nedvomno pretirana, ni pa izključeno, da si hoče Schuschnigg tndi v zunanjepolitičnem pogledu zagotoviti čim večjo neodvisnost od hajmverovske enostranske linije in ubrati pot, M bi pomenila ohranitev nekakšnega ravnotežja med italijanskim in nemškim vplivom v državi, obenem pa zaščitila avstrijsko neodvisnost. V notranji politiki bi seveda ta težnja predstavljala znatno približanje nackmalno-socialistični opoziciji. Trenutno se ne da oporekati, da je kancelar Schuschnigg gospodar položaja. Priznati mu je tudi treba, da je znal nastopiti z vso odločnostjo in izrabiti vse momente za svojo akcijo Vprašanje reakcije pa ostane navzlic temu slej ko prej odprto in bo zato šele nadaljnji razvoj" komaj začete borbe pokazal, ali bo dr. Schuschnigg svojo sedanjo zmago nad obema sprtima »voditeljema« hajmvera v celoti izkoristil in utrdil pozicijo svoje domovinske fronte, ki ima odslej edina pravico zbirati prostovoljne oborožene oddelke. Če se mu bo tudi to posrečilo, potem bo v Avstriji vsaj prehodno nastopila doba njegove ■osebne diktature, ki bo seveda povečala njegove dosedanje odgovornosti in tir1 odgovorila na vprašanje, ali je sedanji avstrijski kancelar zares kos notranjepolitičnim homatijam, kise jih Avstrija od ukinitve parlamentarizma ne more več iznebiti. NOVA MADŽARSKA VLADA jo je Daranyi in sta od dosedanjih ministrov izpadla vojni in trgovinski minister Budimpešta, 12. oktobra, o. Opoldne je službeni list objavil ukaz o imenovanju nove vlade. Daranyi je izvršil v vladi pokojnega generala Gombosa le majhne, zato pa tem bolj značilne izpremembe. Iz vlade so izročili dosedanjega vojnega ministra Jožefa Somkuthyja, ki mu je ta resor poveril Gombos sam. Opozicija tn centrum vladne stranke sta bila namreč zelo nezadovoljna zaradi ukrepov ob priliki pogreba pokojnega Gombčsai ki so ga na zahtevo dosedanjega vojnega ministra pokopali z vojaškimi častmi, kakršne se običajno izkažejo samo šefom držav. Za novega vojnega ministra je bil imenovan pehotni general Viljem Roder, ki je bil pred leti šef generalnega štaba madžarske vojske pa ga je Gombos upokojil. Ministrstvi za trgovino in industrijo sta sedaj združeni in je resor novega mini- strstva prevzel dosedanji industrijski minister dr. Bornemissa. Dosedanji trgovinski minister dr. VVinkler se bo zopet vrnil v diplomatsko službo in bo bržkone imenovan za madžarskega poslanika na Dunaju. Kmetijsko ministrstvo je predsednik vlade Daranyi pridržal zase. Regent Horthy je nocoj ob 17.30 sprejel člane nove vlade ter jih zaprisegel. Takoj nato je imela vlada svojo prvo sejo, jutri pa se bo predstavila parlamentarnemu klubu vdalne večine. Centrum vladne st-anke, kakor tudi meščanske opozicijske stranke, se sedaj intenzivno pripravljajo za sSrpski kralj« kjer so bili zanj pripravljeni posebni prostori. Tu je sprejel novinarje in jim izrazil svoje zadovoljstvo, ker je mogel priti za en dan'v Beograd, da ga preživi v krogu starih in dobrih prijateljev v bratski Jugoslaviji, na katero ga vežejo prisrčni s(pomini iz časov, ko sta vladarja obeh držav pokazala obema narodoma nova pota za iskreno prijateljsko ln bratsko sporazum-ljenje in sodelovanje. V Beograd je prišel, da se predvsem po razgovori s prijateljem dr. Stojadinovičem. Na vprašanje, ali bo tudi bolgarski lev devalviran, je Kjuseivanov izjavi^ da je stanje bolgarske valute trenutno tako, da devalvacija ni potrebna. Do devalvacije bo prišle samo v primeru, če bi nastale j kakšne posebne potrebe in če bi bolgar-! ske finančne razmere zahtevale znižanje I vrednosti bolgarske valute. Ob 11. se je predsednik bolgarske vlade vpisal v dvorno knjigo, nato pa je odSel na konferenco s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Ob 13.30 je predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Kjuseivanova sprejel v avdienci Nj. Vil. knez-namestnik Pavle, ki ga je pridržal na obedu, katerega so se udeležili tudi kneginja Olga, predsednik min. sveta in zunanji minister j dr. Stojadinovič, bolgarski poslanik dr. Karadžov in civilni in vojaški dom NJ. Vel. kralja- Razgovori so se nadaljevali zvečer od 18. do 19., ko sta Kjuseivanov in dr. Stojadinovič v kabinetu zunanjega ministrstva sprejela poročevalce večjih jugoslovanskih listov. Ministrski predsednik dr. Kjuseivanov je izjavil med drugim: Prihajajoč iz Ženeve mi je bito zelo prijetno, da sem se mogel ustaviti za nekaj časa v Beogradu. Tako mi je bila dana srečna prilika in izkazana velika čast, da me je sprejel tudi Nj. Vas. knez namestnik. Topli sprejem, ki mi ga je priredil Nj. Vis. knez namestnik Pavle me je globoko ganil in sem mu zato zelo hvaležen. Z dr. Stojadinovičem sva poleg občih vprašanj razpravljala tudi o vprašanjih, ki se tičejo neposredno naših dveh držav. Ugotovila sva skladnost naziranj glede vseh teh vprašanj, pa tudi glede vsega, kar bo mogoče še storMi za konsolidacijo miru na Balkanu. Zato zapuščam vašo lepo prestolnico s pTav posebnim zadovoljstvom. Zvečer je predsednik vlade dr. Stojadinovič priredil odličnemu gostu intrnno večerjo, ki so se je poleg drugih udeležili predsednik narodne skušoine Stevan čirič, ministra Letica in dr. Vrbanič ter nekaj senatorjev in narodnih poslancev. Dr. Kjuseivanov se je s ponovim ekspresom odpeljal proti Sofiji. Tudi Ruidi Aras pride v Beograd Beograd, 12. oktobra, p. »Pravda« poroča iz ženeve, da so tamkajšnji mednarodni krogi postali zelo pozorni na obiske državnikov Male antante in Balkanske zveze. Napovedan je tudi obisk turškega zunanjega ministra dr. Arasa. Listi poudarjajo, da kažejo ti obiski solidarnost Balkanske zveze in Male antante, ki sta se v ženevi pokazali kot izredno važen faktor v vseh mednarodnih političnih vprašanjih. je imel danes ministrski predsednik Da-ranyi z grofom Bethlenom in voditeljem stranke malih posestnikov dr. Eckhardtom konferenco, ki je trajala dve uri. Pozneje so prišli na sestanek tudi voditelj centroma v vladni stranki Pavel Pesty, vodja krščansko-socialne stranke prelat Emst in šef meščanskih liberalcev Karel Ras-say. Politični krogi naglašajo, da se mora smatrati sedanja Daranyijeva vlada kot začasna in da ji bo prej ah slej sledila vlada grofa Bethlena in dr. 1-Vjkhardta. Ves ta »mirni« notranjepolitični preobrat na Madžarskem bi pomenil prav za prav zmago politike Horthyjevega brata, konjeniškega generala Jurija Horthyja, ki je veljal ves čas, odkar je na Madžarskem vladal pokojni Gombos, za njegovega najhujšega nasprotnika. Predsednik nove madžarske vlade dr. Koloman Daranyi je bil rojen v Budimpešti 1. 1886. kot sin uradnika. Svojo kar riero je začel kot županijski uradnik, po svetovni vojni je bil imenovan za velikega župana. Za poslanca je bil prvič izvoljen L 1927. in je ostal do danes «an madžarskega parlamenta. L 1928. ga je predsednik tedanje vlade grof Bethlen imenoval za državnega tajnika v predsedstvu vlade je ostal tudi v vladi grofa Karolyija in Gombosa. Pri rekonstrukciji vlade 1. 1935. je stopil v Oomfoosovo vlado kot kmetijski minister, od aprila pa je nadomeščal obolelega predsednika vlade Gombsa. >MagyarsagStand Organisatie« v katoliški stranki, po kateri razpada v štiri ločene skupine: konservativno meščanstvo, srednje sloje, poljedelce in delavce. Večina valonskih katoličanov se tem flamskim zahtevam upira, vendar so flamski katoliški krogi prepričani, da bodo s svojo akcijo uspeli, ker se zanašajo na številčno premoč svojih poslancev, ki jih je 50, dočim priipada valonskemu krilu (Je 13 zastopnikov. Flamski list »Standaard« je mnenja, da bo do ustanovitve samo- stojne flamske katoliške stranke prišlo §e tekom tega meseca. Delo obeh strank bo potem na terenu popolnoma ločeno, v parlamentu pa se bo sodelovanje omejilo le na nekatera skupna vprašanja. Koncentracija vseh flamskih elementov pod vodstvom flamske katoliške stranke bi utegnila imeti velik odmev ne samo v belgijski politiki, temveč tudi v vojaški in civilni upravi. Zelo verjetno je, da bodo Flamci že v bližnjih vojaških diskusijah postavili zahtevo po ločitvi armade v flamske in valonske regimente, na upravnem področju pa zahteval najširšo decentralizacijo. Vse to pa utegne vplivati tudi na zunanjo politiko, kakor se je to deloma pokazalo že dosedaj. Flamci proti zvezi s Francijo Bruselj, 12. oktobra, b. Flamski katoliški poslanec Sap, bivši minister, je na shodu flamskih katoličanov v Roulersu ostro nastopil proti vojaškim načrtom vlade in se izrekel proti politiki sodelovanja s Francijo. Poudaril je, da vojaško vprašanje ni niti flamsko, niti valonsko, temveč izrazito belgijsko vprašanje. Vsi Belgijci soglašajo v tem, da je treba braniti državo, toda po njegovem mnenju predstavlja komunizem za Belgijo večjo nevarnost kot Nemčija, dasi ne zanika tudi nemške nevarnosti. Francosko-ruska pogodba je ustvarila nov položaj. V primeru nemško-ruskega spopada bi bila nevarnost za Belgijo mnogo večja na francoski kakor pa na nemški meji. Vsi belgijski Flamci se lahko združijo proti skupni nevarnosti, tudi proti skupni nevarnosti, tudi proti nemški, v kolikor obstoja, toda v glavnem se hočejo združiti proti komunistični in še posebej ruski nevarnosti. V političnih krogih so te izjave bivSega ministra zbudile veliko pozornost, ker se v splošnem sodi, da izražajo mnenje vseh Flamcev. Seveda se belgijska zunanja in tudi notranja politika spričo takega zadržanja katoliških Flamcev čedalje bolj kom-plicira. Poljska je nasprotna »verskim vojnam" Značilen članek „Gazete Polske" — Proti vmešavanju Nemčije v zadeve Gdanska Varšava, li\ oktobra, b. Prvič po obisku francoskega generalisima Gamelina zavzema znano glasilo poljskega zunanjega ministra Becka »Gazeta Polska« svoje stališče glede poljske zunanje politike. Pod značilnim naslovom »Evropa, noče verske vojne« piše med drugim, da je poljski zunanji minister Beck že v januarju izjavil pred sejmom, da ne morejo simpatije ali antipatije do notranjepolitičnih sistemov posameznih držav imeti nobenega vpliva na zunanjo politiko, če se hočemo izogniti »verskim vojnam«, sedaj pa, ko so isto stališče poudarili v svojih znanih ekspozejih tudi Blum, Eden, Delbos in Neville Cham-berlain, je vsakemu lahko razumljivo, »kako aktualne in temeljite so bile preroške izjave Becka, za katere je poljska javnost svojemu ministru v sedanjem položaju še posebno hvaležna, saj je izvor morebitnih pretresov v neposredni bližini Poljske, ki ga Poljska lahko stalno kontrolira. V zvezi s tem značilnim pisanjem poljskega oficioznega organa dobiva še posebno vrednost današnji demanti poljskega zunanjega ministrstva, da ni tu ničesar znanega o kakem prihodu generala Gorin-ga v Varšavo, še najmanj pa o kaki njegovi nameri, da bi porabil svoje bivanje v Varšavi za razgovore . o gdanskem problemu. Poljska vlada stoji na stališču, da nima Nemčija nobenega pravnega naslova za vmešavanje v gdanske razmere. Zato bo Poljska mednarodni mandat, ki ga je prejela od sveta DN za ureditev gdanskega vprašanja, izvajala tako, da bo razpravljala o gdanskem problemu samo z gdansko vlado in z nobenim drugim. Ta zatrdila iz uradnih krogov so danes zbudila v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost, ker pomenijo, če bo zares prišlo do njihove realizacije, popoln preokret v dosedanji poljski politiki v Komunistični izgredi v Angliji London, 12. oktobra, o. Tudi včeraj je prišlo v Londonu in nekaterih drugih krajih do novih incidentov in spopadov med fašisti, komunisti in policijo. Obračunavanja med komunisti in fašisti postajajo z vsakim tednom večja in so bili včeraj zlasti v vzhodnih londonskih okrajih zelo oškodovani židovski trgovci, ki so po večini v konservativnih vrstah. V nekem ■vzhodnem londonskem okraju 60 komunisti po političnem zborovanju pričeli demonstrirati in napadati trgovine. Prevrgli so tudi več avtomobilov in jih zažgali. Ko je nastopila policija, so se naglo razbežali. Komunistične demonstracije so bile to nedeljo zelo dobro organizirane in je policijskim organom uspelo kljub temu, da so bili včerajšnji izgredi mnogo hujši kakor prejšnjo nedeljo, aretirati le 9 de- monstrantov, dočim so jih pred tednom dni kar 84. Do demonstracij in spopadov je prišlo tudi v Liverpoolu, kjer so zborovali fašisti in so komunisti skušali razbiti s-hod. Na fašističnem zborovanju v Liverpoolu je govoril tudi Mosley. Policija je imela silno mnogo opravka, da je preprečila hujše incidente. Mir so vzpostavili šele sredi snoči, ko je intervenirala policija na konjih. V Edinburgu, kjer so prav tako zborovali fašisti. so komunisti njihov shod zelo ogrožali. Fašisti so bili že povsem obkoljeni od nasprotnikov in je policija le s težavo posredovala. V Betfordu so komunisti na fašističnem zborovanju pregnali tri govornike z govorniškega odra. V Tunbridgeu so napadli fašistični lokal in ga precej poškodovali. Zastopnice ženskega kongresa v Beogradu Beograd, 12. oktobra. AA. Snoči ob 20.20 so prispele semkaj udeleženke mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku, med njimi predsednice vseh največjih svetovnih ženskih organizacij. Tovarišice v prestolnici so jim priredile najlepši sprejem. Nocoj jim je priredila beograjska občina banket v hotelu »Srpski kralj«, jutri odpotujejo na Oplenac. v sredo pa se gostje odpeljejo iz Beograda, Knez Starhemberg poide na Madžarsko Dunaj, 12. oktobra- AA. Knez Starhem« berg bo baje odpotoval na Madžarsko na posestvo grofa Esterhazyja in bo nekaj ča» sa ostal na njegoveml gradu. Strahovit taJSuif na Filipinih Manila, 12. oktobra, g. Otok Locon, ki pripada Filipinom, je opustošil strahovit tajfun. Doslej so našli 50 trupel, več sto ljudi pa pogrešajo ter domnevajo, da so bili tudi ubiti. Skoraj 20.000 ljudi je ostalo brez strehe. Viharji so divjali tri dni in jih je spremljalo močno deževje. Reke so prestopile bregove ter uničile vse, kar so pustili viharji. Manila sama zaradi viharjev ni trpela. Najbolj je trpela provinca Pa-lambango, kjer ni ostal kamen na kamnu. Več mest je popolnoma uničenih. Zelo so poškodovane plantaže riža, tako da grozi nevarnost lakote. i i ■ ■ i ■ i Parketne deščice, trst je za strope, as€altno strešno lepenko, bitumen-juto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak 1 razna izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pri tvrdki JOS. PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13 ! ■■■i Kupujte domače blago! Beležke Volitve v vrbaski banovini V nedeljo so bile, kakor znano, občinske volitve v vrbaski banovini Volilo je 159 občin, to je vse občine v banovini, razen onih, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah. Volilna udeležba je bila slabša, kakor se je napovedovalo in pričakovalo. Kot vzrok se navajata razsežnost občin in zelo slabo vreme, ker je v nedeljo tudi v Bosni deževalo in ponekod celo snežilo. Glasova-nje se je izvršilo v 158 občinah, v eni občini v derventskem srezu pa se bodo volitve prihodnjo nedeljo ponovile, ker je prišlo to nedeljo do spopada med volilci, tako da se glasovanje ni tcosIo v redu končati. Po službenem poročilu, ki ga je sinoči objavila Agencija Avala, je pri volitvah dobila JRZ 102. opozicija pa 56 občin. Seja banovinskega odbora JNS v Splitu V soboto je bila v Splitu seja banovin-skega odbora JNS za primorsko banovino. Predsedoval je seji senator dr Andjelino-vič ob navzočnosti senatorjev Banjanina, dr. Uroša Desnice in dr. Majstroviča. Po seji je bil izdan komunike, da bo JNS v primorski banovini pri občinskih volitvah sodelovala na neodvisnih in gospodarskih listah. Kjer ne bo takih sporazumnih list, bo postavila JNS svoje čiste kandidatne liste. Končno je bilo sklenjeno, da sc skliče-jo večje konference JNS v Splitu. Trogiru, Sibeniku in Mostarju. L^spch sestankov, ki so jih priredili senatorji Andjelovid. Banja-nin in Desnica v gornji Dalmaciji, zlasti v dalmatinskem Zagorju, je bil odličen. Sama čista resnica Nedeljski »Slovenec« objavlja uvodnik o bližnjih občinskih volitvah, ki bodo »plebiscit za demokracijo.« V uvodu izvemo čudovito zgodovinsko odkritje, »da je bilo eno prvih nasilij, ki jih je diktatura izvedla, samovoljna odstranitev od ljudstva izvoljenih županov in nastavitev občinskih komisarjev, ki niso predstavljali ljudstva. Tako so si pripravili teren za zloglasne občinske volitve 1. 1933.« Pri »Slovencu« so strašno pozabljivi in se mora pred njihovo pozabljivostjo prislovična profesorska daleč umakniti. Svetujemo jim, da pogledajo v svoj letnik iz 1. 1929. če ga niso zaradi neljubih spominov morda sežgali, in se prepričajo, katera vlada je takrat postavila v vseh občinah komisarje in kateri Slovenci so bili v njej. Toda vse to ni tako zanimivo, ker odgovarja duhu današnjega razpoloženja pri »Slovencu«. Bolj zanimiv je naslednji odstavek istega članka: »Letos se Slovencem zopet nudi prilika, da odločajo o vodstvu in upravi svojih občin. Prišla je politična svoboda, ko vas nihče več ne bo klical na odgovor, ako volite po svojem prepričanju. Zopet je dana možnost, da si izberete najboljše može v občini, ki bodo tako upravljali občino, da bo občanom v korist. Ni se več treba skrivati pred žandarji in vohuni, vsakdo lahko agitira svobodno za listo, ki odgovarja njegovim političnim nazorom.« Ker je »Slovenec« list, ki piše v duhu Katoliške akcije, katere glavna osnova je spoštovanje resnice, verujemo, da je resnično vse, kar je napisal. Zahteve kmetov JRZ Prošli teden smo v »Jutru« objavili vsebino zahtev, ki so bile postavljene na shodu Kmečke zveze v Brezovici pri Ljubljani. Napisali smo, da predstavlja resolucija zahteve kmetov JRZ. Kmečka iveza nam pošilja sedaj popravek, v katerem pravi: »Ni res, da so bile na kmečkem taboru na Brezovici izražene zahteve kmetov JRZ pač pa je res, da so bile to zahteve kmetov organiziranih v Kmečki zvezi, ki je — kakor so poudarjali vsi štirje govorniki — nepolitična organizacija, katere namen je kmečki stan organizirati &tanovsko, strokovno in kulturno ter mu priboriti vse pravice na vseh področjih javnega, zlasti gospodarskega življenja. Ni res, da so danes pravi voditelji Kmečke zveze tudi gospodarji v ljubljanski občini, pač pa je res. da Kmečka zveza nima v svojih vrstah niti enega člana ali odbornika, ki bi bil udeležen pri vodstvu ljubljanske občine.« Iz popravka torej sledi, da zahteve Kmečke zveze niso zahteve JRZ, maiveč lo želje stanovske organizacije, ki zatrjuje o sebi. da je nepolitična organizacija. Nepolitični značaj Kmečke zveze je še posebno poudarjen v njenem predsedniku g. Janezu Brod ar ju, odličnem članu vodstva JRZ. Gospodarska sloga »Gospodarska sloga« glasilo istoimenske dr. Mačkove gospodarske organizacije, objavlja članek »Kaj pomeni delo Gospodarske sloge«. V članku pravi med drugim: Mnogi naši zadrugarji napačno pojmujejo delo in cilje Gospodarske sloge. Nekateri med njimi mislijo, da predstavlja Gospodarska sloga neke vrste oblast, ki ima svoja posebna sredstva. Gospodarska sloga je še mlada ustanova in ni govora o tem, da bi mogla že danes računati z milijonskim premoženjem. Njeni dohodki so skromni. Cilj Gosnodarske sloge niti ni zbiranje milijonskih kapitalov, ker niso danes niti gospodarske, niti socialne razmere prikladne za kaj takega. Gospodarska sloga sploh ne posluje z denarjem, nego se zadovoljuje s tem, da organizira kmetski narod, da sam s svojo močjo izbojuje zase bolj«e življenjske pogoje. Centrala Gospodarske sloge ni nič drugega, kakor organizator in voditelj organizacije.« Dalje javlja list, da bo dan 25 oktobra v vseh hrvatskih krajih posvečen propagandi za cilje Gospodarske sloge, dne 1. novembra pa bo v Zagrebu prva glavna skupščina Gospodarske sloge, ki bo izvolila poverjenike za vse kraje, kjer žive Hrvati, in postavila novo vodstvo centrale. Povratek Radičevega sina iz emigracije Beograjsko »Vreme« poroča iz Pariza, da je te dni izstavilo jugoslovensko poslaništvo potni list za povratek v domovino g Vla-dimirju Radiču in njegovi ženi. Vladimir Radič je sin pokojnega Stepana Radiča in se je nahajal zadnja leta v emigraciji, kjer i pa se politično ni udejstvoval. J »Slovenec" o zapostavljanju slovenščine V avofi «obotai Številki je »Slovenec« priobčil članek, v katerem 6e pritožuje zaradi zapostavljanja slovenščine po državnih uradih. Članek našteva, kako ao premnoge državne tiskovine sestavljene samo v ®rbohr vaškem ali aamo v erti^kem jeziku; kako so brez slovenščine tudi mnogi napisi, ki v«e» bujejo važna opozorila za prebivalstvo, kar velja zlasti za železnico; kako so bile znamke za Rdeči križ samo s srbohrvatskim na* pisom v cirilici in latinici ter v francoskem jeziku ter brez slovenščine, čeprav so bile tudi v naših krajih obvezne itd. Po teh ugotovitvah prihaja »Slovenec« do naslednjega zakljuSka: »Kai nam Slovencem pomaga, ako nas ob slavnostnih prili» kali hvalijo, da smo najbolj izobražen, najbolj kulturen, najbolj discipliniran in ne ve« mo kako odličen narod še, ako ob vsakdanjih prilikah vidimo, da ie ta narod ob vsa* ki delitvi dejanskih priznanj in dnevnih dobrot državne organizacije zapostavljen. Za naš položaj ni važno, kaj nam govore, kako nas tolažijo in kako nas med štirimi očmi hvalijo; važno je le to. kako se mi počutimo. Mi pa občutimo, da Brno službeno in javno večkrat zapostavljeni in nepoznani«. Članek končno zahteva, naj bodo vse službene tiskovine in vsi službeni razglasi in napi&i ali v srbohrvaščini in slovenščini, ali pa v srbskih pokrajinah v srbskem, v hrvatskih v hrvatskem ia v slovenskih v slovenskem jeziku. Tako »Slovenec«. Je to eden redkih primerov, kjer se tudi mi popolnoma strinjamo z njim iu njegova izvajanja z obema roka» ma iKKlpišemo. Upravičene pritožbe nad za* postavljanjem in omalovaževanjem slovenj ščine s strani centralnih državnih uradov niso nove. ludi v >Jutrut smo že večkrat pisali v njih in enako jih je »Slovenec« objavljal že poprej, ko je bil Že v opoziciji. Takrat pa je namigoval, in ljudje iz njego= vega tabora 6o naravnost govorili, da so tega krivi jugoslovensko orientirani Slovenci. ki eo sodelovali v vladi ali se &icer priznavali k jugoslovenskemu programu. In ljudie izpod »Slovenčeve« zastave so takrat govorili in še sedaj govore o narodnih izdajalcih, o plačancih, o ix)i«k!i» dušah »n kar je še sličnih psovk. Kadar smo se mi postavili prot: izrastkom birokratičnega centrali/ma. mnogokrat stoječega v službi hegemonizina, pa so nas napodili e hinavcu Omenjeni »Siovenčev« članek priznava, da danes, po poldrugem letu spremenjene« ga .režima, tudi v pogledu pravic slovenskega jezika položaj ni nič izboljšan. Ob enem pa je ta članek priznanje, da so delali grdo krivico oni. ki so skušali naprtili odgovor« nost za tako nezdravno stanje naprednim Slovencem. Zato smo prepričani, da bodo poslej iz >S!ovenčevih< predalov izginile }>sovke o narodnih izdajalcih, «aj bi po vsem tem »Slovenčevem« pisanju lo4-'«-nazaj na njegove lastne ljudi. Nekaj nedeljskih izjav o sporazumu V Kumanovu je bil shod prijateljev Ljube Davidoviča, ki pa se osebno shoda ni udeležil, ker je bolehen. V njegovem imenu je govoril g. Boka Vlajič, ki je posebno obširno razpravljal o akciji za sporazum s Hrvati. V Srbiji sc često čuje vprašanje, zakaj se Davidovič toliko trudi doseči sporazum s Hrvati. Mnogi trdijo, da je to literarna in gosposka politika. To pa je zelo pogrešno. Davidovič gleda v rešitvi hrvatskega vprašanja predpogoj za rešitev vseh ostalih vprašanj, ki tarejo danes našo državo in narod. Kot eden od tistih, ki sodelujejo pri razgovorih za rešitev hrvatskega vprašanja, vam moram reči, da to vprašanje še ni rešeno. Sporazum s Hrvati ne zavisi samo od dobre volje Ljube Davidoviča in dr. Vladka Mačka, nego od celokupnega našega naroda. Kadar bo nastopilo med Beogradom in Zagrebom iskreno zaupanje, bo tudi vprašanje sporazuma z lahkoto rešeno.« G. Vlajič je še dejal, da Davidovič pri delu za sporazum s Hrvati ne ba ostal na pol pota. Žal pa ni povedal, kdaj bo nastopilo »iskreno zaupanje med Beogradom m Zagrebom«, niti kako daleč je g. Davidovič na svojem potu do definitivnega sporazuma že dospel. Po govoru dr. Suteja v Sarajevu izgleda, da smo šele na pričetku tega pota, ali še bolje, da še ni niti prav trasiran. V Sarajevu je bila namreč v nedeljo konferenca pristašev dr. Mačka in je bil glavni govornik nar. posl. dr. Sutej. Poveličeval je dr. Mačka kot moža in junaka, pod katerega vodstvom je hrvatski narod lahko miren glede svoje bodočnosti. Hrvatski narod je dospel v svoji narodni in politični zavesti že tako daleč, da morajo danes poedinci podrediti brez drugega svoje posebne koristi interesom celote. To dejstvo je največja pridobitev za vse Hrvate, ki smatrajo za prvi pogoj političnega delovanja svobodo človeka. Samo svobodni ljudje morejo politizirati. Hrvati verujejo, da je pravica večna in neumrljiva. Mi zahtevamo priznanje naše narodne individualnosti. To je aksiom, od katerega ni mogoče v nobeni smeri odstopiti. Tega se mora zavedati sleherni, kdor vodi to državo in govori v njenem imenu. In če enkrat pozna ta aksiom, potem je. odveč vprašanje, kaj hočejo Hrvati.« Nato je ugotovil dr. Šutej, da do dane« še ni rešeno hrvatsko vprašanje. Po njegovem mnenju je »narodno edinstvo fikci-ja, ako ne odgovarja čuvstvom narodne duše. Edinstvo jezika še ni dovoljno. Zato so najboljši dokaz Angleži in Američani, ki govore isti jezik, pa tvorijo dva samostojna naroda. Toda, če je danes narodno edinstvo fikcija, še ni rečeno, da ne bi moglo postati stvarnost. Za nas je danes najvišja oblast vodstvo dr. Mačkove fronte. O političnih vprašanjih ne odločujem niti ja-z, niti katerikoli od naših narodnih poslancev. Mi vsi smo samo veliko uho, usta pa ima dr. Maček. Naša politika se nahaja v zanesljivih rokah. Mi nimamo niti trohice razloga za kak pesimizem. Prepričani smo, da bo naš narod zmagal. Tudi nasprotniki so danes že prepričani, da nas ni mogoče zlomiti.« Velika konferenca mačkovcev je bila tudi v Dubrovniku, kjer so govorili razni voditelju Glavno besedo je imel nar. posl. Smoljan, ki je odločno demantiral vse vesti o nekih pogajanjih med dr. Mačkom in raznimi strankami. Vse, kar se je vršilo v tej smeri do sedaj, so bili samo pogovori med politiko. Hrvati pa so pokazali da so voljni sporazumeti se. Ako do sporazuma ne bo prišlo, potem tega ne bodo krivi Hrvati. Prisilni odkup domačega bombaža Uvedba posebne takse na uvoz bombaža in bombažnih izdelkov Beogradt 12. oktobra. AA. Na podlagi § 98 finančnega zakona za 1936/37 je ministrski svet na predlog kmetijskega ministra v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo izdal uredbo o odkupu domačega bombaža, ki določa v glavnem nasled-nje: Uvozniki bombažnega vlakna, nadalje industrije, ki predelujejo bombaž in obrtniške zadruge, ki uporabljajo bombaž, so dolžni odkupiti od domačih pridelovalcev ves za industrijsko predelavo primerni bombaž po ceni, ki se bo vsako leto določila. Uvozniki bombaža ne bodo smeli uvažati tujega bembaža, dokler ne odkupijo onih količin domačega bombaža, ki jim bodo dodeljene pri zadrugah pridelovalcev bombaža. Uvozniki bombaža in industrije so dolžni prijaviti trgovinskemu ministrstvu najkasneje do konca meseca septembra količino bombaža, ki jo nameravajo uvoziti ali predelati v prihodnjem koledarskem letu. Isto morajo storiti obrtniške zadruge, ki hočejo biti deležne ugodnosti čl. 8. Na podlagi prijav o potrebnih količinah bombaža za predelavo in o pridelanih količinah bombaža pri nas bo trgovinsko ministrstvo v skladu s kmetijskim ministrom najdalje do 15. oktobra vsakega leta razdelilo domači bombaž, ki ga je treba odkupiti najkasneje do konca septembra vsakega leta. Na podlagi potrdil o odkupljenih količinah bo trgovinsko ministrstvo izdajalo uvoznikom dovoljenja za uvoz bombaža. Brez teh dovoljenj carinarnice ne bodo dovolile uvoza tujC ga bombaža. 'Vsako leto najkasneje do meseca marca bo « bolj izpopolnjenega Odola, ?ig»r aatlAeptifdi afiuki «o izredno Irf&eni. klinični poizkusi »o znanstveno dokazali, da Odol iniiuj« bakterije. Bakteriološki ta za katere niso bile plačane takse in carine, drugi pa so spet imeli na zalogi nekatere diskretne medicinske predmete. Najbolj za-merja oblastvo krošnjarjem pač dejstvo, da se tako radi lotevajo trgovine z onimi vrstami blaga, ki so pridržane monopolu. Ta-ko je nekoč policija pri enem izmed njih našla okrog 8 kg tihotapljenega tobaka, širši javnosti najbrž ne utegne biti znano, da tudi Bosanci, ki po hišah kupujejo odloženo obleko in podobno starino, poslujejo takorekoč izven zakona, ker je te vrste tr- govina vezana na koncesijo s stalnim po-6loval:ščem. Policija, ki je nekaj let Bero tolerirala te kupčije s Bosanci, se je zdaj odločila, da tudi te posle zatre, ker no se jim le prepogostokrat pridruževale aferice čisto kriminalnega značaja. Nenadna racija je med ljubljanskimi krošnjarji povzročila pravo paniko, in ko so nekateri Dalmatinci in Bosanci čuli o tem, da so njihove tovariše pobrali policaji, so se kar Bami podvizali na policijsko upravo, da si dajo pregledati krošnje in papirja Velika afera z belo kugo v Celju Odpravljanje plodu je stalo mnogo žensk življenje Celje, 12. oktobra. Celjska policija je odkrila veliko afero odpravljanja telesnega plodu, v ikatero je zapletenih mnogo oseb. Agilni kriminalni oddelek celjske policije je v soboto izvedel, da so prepeljal; v celjsko bolnišnico 26-letno po-sestnikovo hčerko Anico H. iz okolice Žalca, ki ji je bil nekdo odpravil telesni plod. Dekletovo stanje je bilo brezupno. Anica je v soboto zvečer izdihnila. Pred smrtjo je izpovedala, da je v času odpravljanja telesnega plodu stanovala pri neki ženski v Novi vasi v celjski občini, ni pa izdala one ženske ki ji je odpravila plod. Policija je že pred Aničino smrtjo ugotovila, da je storilka 36-letna Pepca Filipičeva, roj. Rebernakova v Novi vasi, ki je bila policiji že dobro znana, a ji niso mogli doslej ničesar dokazati. Filipičeva se je že več let bavila z odpravljanjem telesnega plodu. Ta »poklic« ji je omogočal uprav razkošno življenje. V zadnjih mesecih so našli v Celju več telesnih plodov, med drugimi enega za neko tovarno blizu Nove vasi, drugega pa v potoku Koprivnici- Vsi ti plodovi so izvirali najbrž iz »delavnice« Pepce Filipičeve. Policija je ugotovila, da je opravljala Filipičeva svoj zločinski posel na veliko v Celju in okolici, škofji vasi. Vojniku in okolici ter v Konjicah. Ker je v teh krajih umrlo mnogo žensk, ki so bile v blagoslovljenem stanju, sumijo, da so bili mnogi smrtni primeri posledica »delo- vanja« Filipičeve. Ta ženska je imela , žrtev. v Novi vasi nekak »sanatorij«. Doma je samo sprejemala svoje žrtve in ugodila samo onim, ki so plačale »honorar« v naprej, potem pa jih je namestila pri nekaterih sosedah in tam ordinira-la, da bi tako zabrisala sledove. Policija je poleg Filipičeve aretirala še več oseb. Dočim Filipičeva vse trdovratno taji. pa je njen mož, ki je star šele 19 let, doslej priznal, da je njegova žena odpravila 20 ženskam telesni plod. Prar vo število teh »operacij« pa je mnogo višje. Pokojna Anica H. je bila pri Filipi-čevi od 20. septembra do 8. t. m. v »ordinaciji«- Čeprav je bila Anica že v osmem mesecu nosečnosti, ji je Filipičeva kljub temu odpravila telesni plod. Skoraj popolnoma razviti plod je nesla soseda, pri kateri je Anica ležala, na okoliško pokopališče rn ga tam zagrebla z rokami. Ko je bila Anica že popolnoma izčrpana, so jo spravili domov v žalsko okolico. Poklicali so zdravnika, ki je takoj odredil njen prevoz v celjsko bolnišnico, kjer je Anica nekaj ur pozneje izdihnila. Odpravljeni telesni plod so v nedeljo dopoldne na okoliškem pokopališču izkopali in ga danes dopoldne v bolnišnici obenem z Aničinim truplom obducirali Ugotovili so, da je umrla Anica za zastrupljenem krvi in da je bil njen telesni plod pri splavu najbrž že mrtev. Policija z vso vnemo nadaljuje preiskavo, ki naglo napreduje in razkriva strahotno sliko zločinskega delovanja Pepce Filipičeve ter tragiko njenih Brata je ustrelil v glavo Pravi vzroki družinske tragedije v Podgradu Ljubljana, 12. oktobra. Zgodbi o krvavi družinski žaloigri v Podgradu pri Zalogu, o kateri je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, naj dodamo še naslednje podrobnosti: - Med Nalarjevimi fanti je bil že delj časa precej hud prepir o tem, kdo bo prevzel posestvo. Pred dobrim tednom se je France, brat pokojnega Jerneja in Lojzeta, ki je Jerneja ubil in ki precej nevarno ranjen leži na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, poročil. V soboto dopoldne je prišel France k materi na obisk in mati mu je pri tej priliki poklonila skodelico smetane. Opoldne je prišel domov 32-letni Jernej, ki je bil že nekje spotoma izvedel tisto o smetani. Zaradi te malenkosti se je takoj hudo razburil in začel mater zmerjati, njo pa je zgovorno branil pred njim 23-letni I/ojze. Prepir je bil precej dolg, nato pa je Jernej odšel na vas. Zvečer se je družina precej zgodaj odpravila k počitku, okrog 22.30 pa se je vrnil tudi Jernej, ki se mu je bila jeza medtem le še bolj razvnela. S trdo besedo je priklical mater in zahteval večerjo, a ko je mati nazadnje postavila krožnik pre-denj. ga je Jernej togoten zgrabil in treščil ob tJa. Tisti hip pa je že segel tudi po kuhinjskem nožu in začel materi groziti, da jo zakolje, če mu posestva ne preda. Na vik in krik se je zbudil Lojze, ki je spal v čum-nati pod streho. A ko je stopil na prag. mu je 6topnicah že prihitela naproti njegova mati, ki je zbežala iz teme. ko je Jernej v begu svetilko razbil. Naprosila je Lojzeta, naj prižge luč in naj pride doli, da pomiri pobesnelega brata. Za vsak slučaj je Lojze pripravil samokres. Medtem je Jernej spodaj zaklenil hišna vrata in divjal po sobah, češ da bo vse pobil. Planil je po stopnicah, se zakadil naravnost v Lojzeta in ga sunil z nožem v levo stran prsi. Na ] bratov krik je za trenutek odnehal, nato pa je znovič navalil vanj, a z materino pomočjo ga je Lojze odbiL Obema se je posrečilo zbežati iz hiše ln na begu se jima je priključil še brat Viktor, ki je spal na skednju, a ga je zdramil vik in krik domačih. Vsi trije so se zatekli v kemično tovarno univ. prof. dr. inž. Kanskvga, ki se nahaja v neposredni bližini. Tam jih je sprejel nočni čuvaj, ki je varno zapahnil vrata za njimi, tik preden je Jernej pridivjal. Spotoma je bil pobral debel kol, s katerim je zdaj pričel razbijati po vratih. Kričal je na pragu in izzival brata, naj ga kar ustreli. Lojze je nazadnje v resnici potegnil samokres in sprožil skozi ključavnico, a Jernej, ki se je bH tedaj pravkar sklonil pod kljuko, je samo kliknil in se zgrudil. Ko so odprli vrata, so ga našli v zadnjih vzdibljajih, zadetega naravnost v glavo. Lojze, ki je bD medtem £e izgubil precej krvi. je izgubil zavest Iz tovarne so brž telefonirali po reševalni avto, da ga je prepeljal v Ljubljano, k Jerneju, ki je bil medtem že mrtev, pa so pozvali vevško orožnike, da poskrbe za običajne formalnosti in za prevoz trupla v mrtvašnico v Dolu, ker se je danes vršila sodna obdukcija. Jernejeva smrt je kljub vsem okoliščinam, ki mečejo nanj kako senco, toliko bolj tragična, ker se je bil lani v znanem Flerino-vem kamnolomu v Dolu, kjer je bil zaposlen. pri neki predčasni eksploziji hudo ponesrečil in je od takrat prijemal po 600 Din mesečne rente. Ta kapitalček ee mu je zdel dovolj velik, da se oženi in »rečno zaživi, če mu le mati izroči posestveoe. Orož-niški in sodni preiskavi je zdaj naloženo, da tajno bratomora razjasni do kraja. 80 letnica nadzornika Frana Gabrška Rodil se je na Homcu pri Kamnik«. Svoj rojstni kraj srčno rad obiskuje. Tu Je dobil prvi šolski pouk) izpopolnjeval se Je nato v Domžalah in v Kamniku, nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nato še učiteljišče, ki ga je z najboljšim u?pehom dokonfSal leta 1876. Tako obhaja letos poleg 80 letnice rojstva tudi 601etnico mature. Kot učitelj je na svojem prvem mestu v Braslovčah ostal le kratko dobo. Prišel je na Zidani most, odtod v Radeče, a že 1. 1885. je bil premeščen v Krško, kjer je ostal 10 let kot nadučitelj in okrajni šolski nadzornik, z veliko lastno izobrazbo Je razvil v Krškem široko pedagoško delovanje. Ustanovil je učiteljsko pedagoško društvo za krški okraj, vodil ga je z vso vnemo 10 let, pisal zanj publikacije, skratka, vse delo urednika in založnika spisov za Pedagoški letnik Je slonelo na njegovih ramah. Zastopal je učiteljstvo ▼ raznih šolskih korporacij ah. Leta 1895. Je bil kot strokovnjak prkie-ljen ženskemu učiteljišču v Ljubljani. T« je ostal le tri leta, v tem času pa je položil v Mariboru z najboljšim uspehom izpit lz zgodovinsko-jezikovne skupine za meščanske šole. Po lastni volji je spet zamenjal pouk na učiteljišču s poukom na ljudski šoli in je prišel za voditelja na TJ. mestno deško šolo v Ljubljani, katero je vodil v vzornem redu in z najboljšimi uspehi. Tudi v Ljubljani je zastopal uči-teljstvo v mestnem šolskem svetu, bil je predsednik Učiteljskega društva, dokler ni postal 1908. okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico in kamniški okraj. To funkcijo je opravljal 11 let. Leta 1919. je postal višji nadzornik za mariborsko oblast in Prekmurje. Podrejenemu učiteljetovu je bil natančen, toda dobrohoten oče, najboljši svetovalec in zago-vorniK upravičenih zahtefi}, pospeševalec naprednega šolstva in posebno vnet za zboljšanje in zgradbo šoL Kakor v uradu skrajno vesten, tako je bil skrben pri vsem svojem delu izven gole. Vsaki zaupani funkciji se je posvetil z vsemi močmi. Bil je soustanovitelj Slovenske šolske matice in njen dolgoletni marljivi tajnik, odbornik pa je še danes. Sestavljal je razne učne knjige za osnovno šolstvo. Dopisoval je dolga leta »Učiteljskemu tovarišu« Sa ^Popotniku«, v katerem Je objavljal posebno aktualne pedagoške in metodične prispevke. Prevajal je iz drugih, zlasti iz slovanskih jezikov zanimive šolske razprave. še danes ne počiva. Ko je stopil po 481etnem službovanju v pokoj, je prevzel vodstvo podmladka RK in ga je skrbno vodil deset let. Njegove sposobnosti v vsakem pogledu so bile splošno priznane in je prejel brez Števila pohval, pa tudi odlikovanja z najvišjih mest. V javno politično življenje se nI podajal, bil pa je vedno zaveden rodoljub, iskren Jugiisloven. Kot vnet stanovski tovariš in blag družabnik si je znal pridobiti splošne simpatije. Kljub lepim položajem, ki jih je zavzemal, se je vedno čutil le učitelj med učitelji. Kot dobrega vzornika si je starejše upokojeno učiteljstvo njega izbralo za predsednika svojega društva v Ljubljani. Tu se počuti najbolj srečno; z živahno besedo in dobrim spominom pripoveduje zanimivosti iz svojega življenja in uradovanja; saj je doživel mnogo dogodkov, lepih pa tudi neprijetnih. Ob dvojnem jubileju mu pa najlakreneje čestitamo in želimo, da bi še dolgo užival srečna leta pokoja! Domače vesti * Zborovanje junakov, odliKovanih 8 Karadjordjevo zvezdo. V Oficirskem domu v Beogradu so imeli v nedeljo svojo drugo letno skupščino člani združenja od-likovancev s Karadjordjevo zvezdo z meči. Združenje ima okrog 900 članov, na skupščini pa jih je bik) preko 200. Skupščino je otvoril predsednik združenja upokojeni divizijski general Stojišič. Iz njegovega ter iz poročil ostalih članov odbora. združenja je razvidno. da so odlikovan-ci s Karadjordjevo zvezdo z meči dosegli s pomočjo svoje organizacije doslej to, da jim je bila na železnicah priznana četrtin-ska voznina in dt jim je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odobrilo posebne popuste v državnih zdraviliščih. Delegati združenja so poročali, kako bivši bojevniki, odlikovani z najvišjimi odlikovanjem, s svojimi rodbinami stradajo, ter zahtevali, naj bi bila v vsakoletnem državnem proračunu določena primerna vsota za podpiranje teh siromakov, zakaj bila bi velika sramota, če bi morali prosjačiti. V resoluciji je tudi zahteva, naj bi bili upokojeni in rezervni oficrji, kj so bili odlikovani s Karadjordjevo zvezdo z meči oproščeni polaganja izpita za rezervne majorje, podoficirjem, ki so bili odlikovani 3 tem odlikovanjem, pa naj bi bil priznan podporočniški čin. ZOFJtLTl JNOVUSTi ZA DAMO IN GOSPODA MANTTFAKTURA tsrUV^^' * Goriški nadškof v Ljubljani. V Ljubljani se že nekaj dni mudi goriški nadškof dr. Margotti. Prispel je v spremstvu svojega tajnika in se nastavi! v hotelu Union. Kakor nam poročajo, njegovo bivanie v Ljubljani nima oficielnega značaja, temveč se je pri* peljal iz Italije samo, da obišče nekega bo-goslovca iz svoje škofije, ki se leči v zdra> vilišču na Golniku. Škofijskega dvorca v Ljubljani nadškof dr. Margotti doslej še ni posetil. ker ie škof dr. Rožman odsoten. Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vo-začev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču. Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. 4 Novi grobovi. V TurnotfTajski ulici v Ljubljani je umrl g. Anton Črnivec, ravnatelj drž. učiteljske šole in vladni svetnik v pokoju. Ugledni pokojnik je bil odličen vzgojitelj, čigar sposobnosrti so bile sploš.no znane. Odlikovan je bil z redom sv. Save. K večnemu počitku ga bodo spremili diaines ob pol 15. — V Soteski št. 10 v Ljubljani je podlegel jetiki g. Bruno Vatovec, abs. pravnik, star šele 23 let. Bil je iskren nacionalist in srilno priljubljen tovariš. Pogreb bo danes ob 16. — V Cirkovcih je umrl orožniški upokojenec g-Andrej Debenak. Pogreb bo jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 V torek, sredo in četrtek ob 8. uri glasbeni ruski film PETROGRAJSKE RELE NOČI gl. vloge: Tarasova, Dobronravov, Orlova. Pride: VALČEK ZA TEBE * Diplomiran je bil včeraj na pravni fakulteti zagrebške univerze g. abs. iur. Bojan Ribnikar, sin predsednika konsorcija »Jutra«. Čestitamo! * Idrijčani in prijatelji. Pripravljalni odbor letošnijh prireditev izreka vsem roja* kom in prijateljem, ki so sodelovali, vsem. ki so prihitela od blizu in daleč na prireditve. kakor tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da so vse prireditve tako lepo uspele, Svojo najiskrene.jšo zahvaio. Letos so bili postavljeni temelji na katerih bomo gradili dalje. Prav pri&rčna hvala in kmalu na »videnje! Vi preprečite postanek zobnega kamna, če negujete svoja usta redno z Doramod radioaktivno zobno kremo. Zobm kamen v ustni votlini z zdravo sluznico ni mogoč. Dajte zobem torej zdravo podlago, skrbite za zdravo zobno meso! Rabite Qoramad radioaktivno zobno kremo! Njeni Diagi žarki radija, ki učinkujejo cele štiri ure, se enakomerno porazdele v ustni votlini, masirajo zobno meso, pospešujejo krvni obtok in hitreje dovajajo redilne snovi. Tako ostanejo zobje zdravi in dobe snežno belino Dobite jo povsod! * l'o umoru poslanca Milinžica. \ vasi Stublu v župstkem srezu je bil pred tedni iz zajede ustreljen narodni |>os|anec Bogdan Iviilinuič, ki je prišel v skupščino kot namestnik sreskega poslanca po njegovi suirti. Prej je Milinčič služboval pri domači ob* čims-ki upravi, pri vodstvu jadruge in ukvarjal se je tudi z raznimi trgovskimi posli. Preiskava še do danes ni mogla dognati motivov zavratnega napada. Zaprli So štirje osumljencj in domnevajo, da sta bila dva idejna, ostala dva pa najeta dejanska povzs ročitelja zločina. Zagovorniki osumljencev z vso odločnostjo zatrjujejo, da je postal Mi-linčič žrtev osebnega maščevanja in da domneve o motivih zločina iz politične mržnje ali pa iz trgovske konkurence po* polnoma neosnovane. bkrivnostni zločin drži v največji napetosti ves župski srez. Ko pridejo časopisi v Aleksandrovac, s0 prodajal--ne oblegane od velikih množ:c. Beograjske IMe, ki poročajo o poteku preiskave, čitajo ljudje tudi na njivah med svojim delom. Oni dan so neznani storilci vlomili v neko prodajalno časopisov, ker so domnevali, da se je tam nakopičilo dosti denarja- Vlomili so vrata in celo skozi streho so vdrli v lokal. Oblasti so izvedle preiskave po v«em srezu, preiskale nad 1000 hiš ter zaplenile več karabink. Ni pa se dalo ugotoviti, da bi bili iz zaplenjenega orožja oddani streli, ki so usmrtili Milinčiea. Preiskovalni sodnik je bil obveščen, da je Milinčic v zadnjem času dobival razna grozilna pisma. Ko so njegovo stanovanje preiskali, pa takih pisem med velikim kupom korespondence ni s o našli. Njegov oče. star nepismen kmet, sicer ve podati, da mu je sjn o grožnjah pripovedoval, zatrjuje pa. da se ni nikdar brigal za njegove zadeve. Podobno govori tudi pokojnikova žena. Ne vem, kakšne opravke ie imel. nepismena ®eni in samo to sem storila, kar mi je ukazoval. * Tovarna JOS. RILICH sprejema mehk" in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. * Za masažo DIANA. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna Franz-Josefova grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. Franz-Josefova voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogl reg a te. !548V» Iz Ljubljane n_Lep vojaški pogreb je imel včeraj po* poldne topniški narednik Viktor Ribič, ki je umrl v vojaški bolnišnici. Tovariši podčastniki 16. art. polka, ki so Viktorja srčno ljubili, »o nam poslali naslednjo osmrtnico: V dno srca pretre®eni, v nemi žalosti 6toji» mo ob Tvojem grobu Viktor. Tvoj vedno nes-mejani obraz nam lebdi pred očmi. Šele 29 let star, ko si si ustvaril mirno domače gnezdo, ko Ti je ljubljena soproga Ljudmila poklonil*, sinka, nebogljenega Viktoroka, Tvojo nado in očetovsko srečo, sj nas moral zapustiti. Kakor mi, sj mlad izbral pot v življenje, ki je polna odgovornosti in trus da, a je zato pot časti in ponosa. Komaj 18-leten fantič &i zapustil Slovenske gorice in prostovoljno oblekel uniformo jugoslo« venskega topničaria. Od gojenca artilerijske podčastniške šole si se prebil skozi številne dolžnosti topniškega podčastnika. Pot te je vodila daleč po Jugoslaviji, a povsod s; žel ljubezen in priznanje, sam Vitešk kralj te je odlikoval s srebrno me. daljo. Radosten si naposled nastopil službo K alf nr nI Komedija s ftorentinskiir slamnikom Po treh resnih, težkih igrah, ki so uvedle sezono, nam je repertoar s staro Labichevo komedijo »Florentinski slamnik« prinesel majhen izlet v svet veselja in smeha. Motiv, ki je v svojem jedru in razpletu sicer precej neverjeten, je z vidi'a veseloigre vendar tudi danes še dovolj zanimiv — saj tvori smešnost v slovstvu in gledališču tisto komponento v odnosu me?r< tnimo Sva- tov z.- —o, na lov j>o Parizu^ K^er- .,oli iztakne florentin,~ki slamni- in reši čast mlade, svojega soproga varajoče gospe — ima brez dvoma že v svojem jedru nakazanih dovolj situacij in konfliktov, da bi razgibala tudi današnjega gledalca, le da bi bilo treba v smislu sodobne dramaturgije poiskati besedilu nekaj globljih osnov. Režija je dala igri z ureditvijo prostora, z uvrstitvijo šušterši-čeve glasbe ter prešerno jasnim oblikovanjem tipov in sceu sicer domiselno lep, veder zunanji okvir, igra sama pa je v svojem poslednjem dognanju ostala o r-njena, razbita, dasi je bila še na premieri deležna mnogo hvaležnega smeha. Namesto v grotesko je uprizoritev zrasla v burko in skoraj sama burka je ostala do leprize. Naši iepertoarni načrti, zlasti še posebni način delitve dela. ki vlada v naši drarni, so brez dvoma v največji meri zakrivili neuspeh. Vsaj približno zdravega razmerja med tragedijo in veseloigro nismo doživeli že nekaj sezon, delovne sile in talenti, ki jih predstavlja ansambel, se pogostokrat razmetujejo brez ekonomije. Nekega dne utegnemo spoznati, da naše gledališče globlji, umetniško i vredni Komediji ni več doraslo, pa čeprav | smo imeli in imamo me^ igralci za to 4 vrsto na kujpe dragocenih moči. Saj tudi v našem polku v Ljubljani Nesreča je hotela. da si moral zaradi slepiča na opera« | caj&ko mizo in od tam v prerani grob. tilo-boko žalujemo za Telioj, osupli nad bridko usodo, ki je zadela Tebe in Tvoje. Zvesti kakor v življenju Ti ostanemo zvesti tudi po smrti Tvoii tovariši. u— Dr Valter Bohinec je imenovan za docenta za geografijo na ljubljanski univerzi u— Znameniti srbohrvaTsKi kriti1* Ko^ta Strajnič, dubrovniški konzervator, se je mudil nekaj dni v Ljubljani. V soboto dopoldne je obiskal razstavo Umetniške skupine G- A. Kosa. Mibe Maleša in Franceta Goršeta ter češkega gosta iz Prage, Jana Slavička, ki je v Jakopičevem paviljonu. G- kritik se je nadvse pohvalno izrazil nad visokim nivojem razstave. Zato naj je nikdo ne zamudi in Si jo ogleda. Razstavni prostori so kurjeni. Vstopnina 5 Din, dijaki 3 Din. u— Vojne dobr&viiljce opozarjamo na mesečni sestanek ljubljanske organizacije vojnih dobrovoljcev, ki se bo vršil danes 13- t. ni. ob 20. v restavraciji Briški (Zvezda) v običajnem lokalu. Na dnevnem redu 1k> poleg ostalega f>oročilo tovariša dr. Meršo* !a o romanju vojnih dobrovoljcev v Dobrudzo. Pridite v-sj! _ Odbor. u— Tečaj češkega jezika v Šiški. Opozar. jamo vse, ki se nameravaio udeležiti brezplačnega tečaja /a češki jezik, da pridejo da^es ob 19. v upravno sobo Sokolskega doma in ne v šišensko šolo, kakor je bilo prvotno javi i eno. u_ Društvo slušateljev pravne fakultete poziva vse svoie člane, da se danes udeleži pogreba tragično preminulega Uroša Va-lovca. Zberemo se ob pol IG- pred univerzo. u_ Pevski zbor Glasebne Matice ima drevi ob 20. prvo vajo za mešani zbor z novim programom. Redne vaje se bodo vršile vsak torek in četrtek ob 20. uri Odbor. u— Javna dela morejo uspešno zatreti najhujšo današnjo gospodarsko bolezen: brezposelnost. Vsakdo ima pravico do dela. Zato nam je treba javnih del. Mestna občina bi takih del vršila čim več, kajti potreba je velika. More jih pa izvrševati le toliko, kolikor ima denarja za nje. Ako jo podpre vse prebivalstvo, bo mogla mnogo storiti. Njen odposlanec se bo v teh ali prihodnjih dneh oglasil na stanovanju vsakogar in ga povabil na pristop k prostovoljni socialni davščini, ki se bo porabila za zaposlitev brezposelnih. Davščina znaša 1 Din od stanovanjske, odnosno poslovne sobe in 4 Din od vsakega uslužbenca, ter traja do 1. aprila 1937. To naj bi dal vsakdo. Kdor pa more, naj plača več. Združimo sile in odvrnili bomo nesrečo tolikih: brezposelnost. Danes ob 20.30 premiera kriminalnega velefilma sezije 36/37 »HELIOTROP« Pozabljeni obrazi Globoko znižane cene Din 2.50 — 4.50 u— Gg. slušatelje tehnike vabi tvrdka Bonač, šelenburgova 5, da obiščejo njen veliki, na novo preurejeni posebni tehnični oddelek, ki je najbolje sortiran. Poleg najnižje mogočih cen, pri najfinejši kakovosti in veliki izberi< dobe gg. tehniki še zelo znaten popust. če boste Se neka] časa odlašali z nakupom, zimskega plašča se boste prehladili! Zato izberite Stof pri „ManufaktnraM k. d. trgovina, ki Vas žeii boljSe postreči Mestni trg 17. u_ Soča=Matica nam je poklala k poročilu v pouedelic»kem »Jutru« o šestnajsti žalni proslavi koroškega plebiscita vsebino brzojavke, ki se glasi: ,Z vami v duhu pre» roka in pesnika S. Gregorčiča — skupščina Kluba koroških Slovencev. Celje<. Pri tej priliki prii>oročanio, da bi prirejale &voje komemoracije o koroškem plebiscitu Ln rapailski [>020dbi ne le naše emigrantske organizacije po Jugoslaviji temveč tudi ostala naša prosvetna društva, ki povdanajo svoje enunentno narodno delovanje med našimi ljudmi. S tem izkažemo vse svoje simpatije bratom onkraj mej na severu in zapadu. k,er se ninože naši nacionalni mu« ceniki, ki kličejo resen memento vsej naši javnosti. u— Drevj jn reak torek nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. V četrtek novi začetniški tečaj. Posel»ne ure in informacije dnevuo. Dijaki^akademiki popust. u— Dmžabni vefer Jadranske straže Jutri, v sredo ob 20. uri priredi oblastni odbor JS. skupno s krajevnim odborom v sa« Ionu pni Slamiču družabni večer, ki bo obenem slovo več odbornikom, premeščenim iz Ljubljane. Večer bo polepšal s 6vojo pesmi« jo priznani solist in odbornik JS g. Joža Likovič. Ker bo to prvi večji družabna sestanek jadranskih stražarjev, so poleg gg. od. bornikov najvljudneje vabljeni ved člani JS in po njih vpeljani gostje. DR. ŠAVNIK zopet redno ordinira Vpisovanje v 12-urni praktični tečaj z vajami na živem otroku o negi in prehrani ter vzgoji dojenca za odraslo ženstvo pod vodstvom dr. Dragaša se prične 26. t. m. Tečaji bodo 2-krat tedensko po 2 uri in sicer eden ob ponedeljkih in četrtkih, drugi ob torkih in petkih od 16. do 18. Zatem bodo večerni tečaji od 20. do pol 22. Vsi tečaji so v zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije. Prijave se sprejemajo vsak dan v dopoldanskih urah tudi po telefonu. n— Večerni trgovski tečaj na Chri6tofo-vem učnem zavodu. Domohranska 15, se prične 19. t. m. Pouk vseh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgo-vinstva, stenografije, strojepisja, nemlčine. i. t. d. Šolnina 100 Din za v«e predmete. Pojasnila, vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. ure. Iz Celja ©_ lz škofje vasj pri Celju nam poročajo; Po dolgem in nestrpnem čakanju »mo končno dobili pšenico in rž za jesensko se. tev. Zal niso na merodajnih mestih dovolj upoštevali, da nam ie toča letos uničila vse poljske pridelke in pokosila žitna polja. Ta. OD 6. t. m. ZNI2ANE CENE! Odgoia in prehrana sta ozko povezani. Zdravo in pravilno hranjeno dete je bolj poslušno in se rajši uči. Ovomaltine za predjužnek ali malico dela telo sposobno za posebne napore kakor so izpiti in športna tekmovanja. Čuvajte se, če vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna, koncentrirana krepilna hrana, ki je po posebnem znanstvenem postopku pripravljena samo iz najžlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao mu je pridjan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino dosežete Ovomaltinske uspehe! Zavojčki: ljudski Din 6.50, mali Din 10.50, srednji Din 24.—, veliki Din 43.—, stekleni Din t , _ 47.—, rodbinski Din 76.- v »Florentinskem slamniku« ne manjka resno veselih, iz srca zajetih, dasi morda nekje sredi pota izgubljenih figur, kakršne so dali Cesar, Kralj ln Daneš ali pa kakršna sta vedro svetla lika Nablocke in Danilove. Prav tako so uvaževanja vredne kreacije ostalih, zlasti še Bratine, ki je v dobrodušnem knjigovodji Tardi-veauju ustvaril pač eno najlepših, najvese-lejših podob vsega dela. V celoti pa je dojem veselega dogodka izostal. Propaganda knjige — kulturna naloga Praski časopis »Rozhledv«, ki ga izdaja Zveza knjigarnarjev in založnikov Češkoslovaške republike, jc priobčil v zadnjih številkah več člankov o letošnjem mednarodnem kongresu založnikov v Londonu. S tem v zvezi je tudi članek v 25 številki »Propaganda knjige — kulturna naloga«, ki iz njega posnemamo: Za nas je knjiga še vedno v prvi vrsti trgovski predmet, ki je pred%sem v interesu založnika, a založniki so bolj ali manj lažnivi trgovci, ki se skrivajo za tančico kulture. Toda v tujini je drugače, namreč v državah, ki bi nam bile lahko vzgled. Tam dobro razumejo splošni in javni pomen knjižne produkcije; propagandne in distribucijske metode se ravnavajo po tem načelu. Naj opozorimo samo na tip knjižne propagande v deželi visoke kulture, na organizaciji »Societv of Bookmen« in »National Book Council« v Angliji. V tej deželi so posebno jasno razumeli, da knjiga kot trgovinski produkt in objekt ni samo v prid založniku. marveč da sq na nji udeležene in za- interesirane tudi industrijske panoge, kakor na pr. tiskarne, papirnice, knjigarne, črko-livarne i. t. d. Poleg tega upoštevajo neposredni interes, ki ga imajo na knjigi in na organizaciji nje prodaje pisatelji in z njimi vsa kulturna javnost. Na to osnovo je naslonjena obsežna propagandna in informativna delavnost, ki je osredotočena v enotni organizaciji Je to National Book Council (Narodni knjižni svet), ki mu stoji na čelu pisatelj, L č. Sir Ch. G. Robertson. Svet je sestavljen iz zastopnikov, založnikov, knjigarnarjev, antik-varjev, knjižničarjev, reklamnega kluba in čitateljev. Predloge in sklepe Narodnega književnega sveta sprejema javnost z največjo resnostjo. Svet si prizadeva, z mnogimi učinkovitimi sredstvi, vzbujati in razširjati zanimanje za knjigo in nje nakup, izmišlja nove metode, organizira sodelovanje z javnimi institucijami, med drugim tudi s šolami. Vzdržuje se s članskimi prispevki (članov je okrog 1000) in z lastnimi, zlasti tiskarskimi podjetji. Izrazito idejni značaj ima »Society of Bookmen«, ki jo tvori 50 članov, izbranih iz vrst pisateljev, založnikov, knjigarnarjev, grafikov in iz organizacij, ki so kakorkoli udeležene na življenju knjige. Na Norveškem deluje »Knjižna informacijska pisarna«, ki jo vodi pisateljica. Le-ta ima na razpolago tri posvetovalne eksperte: reklamnega strokovnjaka, knjižničarja in žurnalista. Ima podoben namen kakor angleški Narodni knjižni svet Tako skrbe drugod za razširjanje knjig. Sjdelujejo pisatelji, izdajatelji, žumalisti. Pri nas, kjer ima knjiga šc večjo narodno in kulturno nalogo, je kaj takega komaj mogoče, ko je bfla količina semenskega fita za našo potrebe nezadostna. Na drugi strani pa je poslano žito za seme bilo tako slabo in no« čieto, da ne zasluži imena semensko žito. Kaj pomagajo potem vsi lepi članki kmetijskih strokovnjakov in njih predavanja in strokovni nasveti, ako se kmetovalca v nesreči pošlje za setev tako žito. e_ Društvo »Soča«. V sredo ob 20- bo ▼ društvenih prostorih važen sestanek vsega Članstva. Na sestanku bodo poročali dele. gati o našem kongresu, ki je bil v nedeljo 4. t. m. v Zagrebu. Obhajali bomo obletnico koroškega plebiscita s primernim predavanjem. Predavanje je obvezno. V kratkem bo v Slovenski Bistrici sestanek vseh emigrantskih društev, ki bo združen z idej« nimi predavanji naših najboljših predavateljev iz Ljubljane in Maribora. »SENCE PRETEKLOSTI« K E L E NA Luise Ullrich — Gustav Diessl GRAD HUBERTUS Po istoimenskem Ganghoferjevem romana d LW1 27'30 IDOL OPERE Poje slavni tenorist NINO MARTINI • -1 9."iti W e— Benovirane celjske porodnišnice. Dno 26. t m. ob 11. bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani prva pismena ponudbena licitacija za kleparska m krovska dela na porodnišnic-, a v ne bolnišnico v Ceiju. Proračun znaša 154.212.60 Din. e_ V poročilo e i bor oranj« Korošcev r Celja sta »e pri telefonskem prenosu vrini« li dve napaki. V zadnjem odstavku se mora v 8. vrsti glasiti pravilno; »Opozarjal je na zglede Cehov, Poljakov in Ircev —< rtd. Za predsednika pododbora na Jesenicah je bil izvoljen g. Josip Javor»ki in ne Jakob Ja-vornik. o_ Ljcbljan«ka orpera bo vprizorila jutii ob 20. v celjskem gledališču Puccinijevo opero »Madame Butterfly« Glavni dve par« tiji bosta pela ga. Gjungjenčeva in g. Gostič. Predstava je za abonma, neabonenti dobijo vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi. e— Dijaki.rekruti, ki so za prihodnje dni. pozvani v kad reko služba, naj zaradi mraza, ki je nastopil, vzamejo s seboj primerno toplo perilo. c— Kino Union. Dane« ob 16.30 in 20.30 velefilm »Klic pragozda« s Clarkom Ga b lom In dve predigri e— Usoden padec na pošti. V soboto je padel 67detni posetHnik Ivan Gorišek ix Globoč pri Vojniku na pošti v Vojniku tako nesrečno, da si je zlomil de&no roki. Zdravi se v celjski bolnišnici. KINO METROPOL. Danes — »MEDENI TEDNI« (Flittervvochen). V glavni vlogi ženski CHAPLIN : ANNY ONDRA ia najnovejši Foxov zvočni tednik. Iz Maribora a— K spomeniku kralja Uedinitelja n« Pohorju se je podala na obletnico mar&ej-ske tragedije posebna delegacija Narodne odbrane, ki je položila na spomenik spominski vemec. Ob tej priliki je imel g. Golčer primeren spominski in žalni govor. a— Dr. Rostohar predava. Na povabilo Pedagoške centrale je predaval naš rojak, univerzitetni profesor v Brnu dr. Rostohar v prostorih državne učiteljske šole o pu« berteti in vzgojnih nalogah v tej dobi Predavanj se je udeležilo mnogo mariborskih profesorjev in učiteljev, ki so priznanega psihologa in pedagoga nagradili s toplim aplavzom. a_ Prisrčna odhod ni ca }e bila v eoboto zvečer v Sokol&kem domu v Limbušu, kjer so ®e Limbušani poslovili od priljubljenega šolskega upravitelja Alfonza Zeilhoferja, ki je premeščen v Cven pri Ljutomeru, V te* ku svojega večletnega delovanja si je g. Zeilhofer pridobil v Limbušu mnogo 8im-patij, posebno agilen pa je bil v sokol&kem delu. Govori na časi odhajajočemu priljub« ljenemu vzgojitelju 60 izzveneli v obljubo, da ne bo Limbuš nEkoli pozabil nanj in njegovo delo. a— Razveseljivo kulturno bilanco je iz. kazal sobotni občni zbor Ipavčeve župe. Poročali eo predsednik prof. Mirk, tajnik L. Gračner, blagajnik JoSko Lukša, zborovodja Albin Horvat in g. Janko Arnuš v imenu nadzornega odbora. Ipavčeva župa vzdržuje 23 pevskih društev na področju bivše ma< riborske oblasti. Blagainišiki promet izkazuje 11.796.34 Din dohodkov in 10-260.24 Din izdatkov. Pri volitvah »o bili izvoli eni: predsednik prof. Vasilij Mirk, podpredsednik Vinko Zivko (Slovenska Bistrica), tajnik L. Gračneu-, njegov namestnik F. Mordej, bla. gajnik J. Lukša. njegov namestnik Angel Gombač, arhivar Anton Jagodič, namestnica 'Marija Rozmanova, zborovodja Albin Horvat, namestnik J. Gašparič. Odborniki: Martin Dugovič (Celje), Vinko šerona (Ptuj) in F. Hrastelj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni; Janko Arnuš. Jože Vokač in Fra. njo Babič. a— Odlaganje smeti. Na podlagi odredbe banske uprave je doslej v-sako odlaganje smeti ob levem bregu Drave nižje broia v Meliu prepovedano. Kot začasno odlagališče smeti je določena za področje mesta na levem bregu Drave opuščena mestna gra. moznica desno tik Koroške ceste, pred odcepom pešpoti proti Mariborskemu otoku. B— KINO IDEAL B DANES! Premieri! DANES! I „NEW Y©HK I PONOČI" I Constance Cummings Sj Predstave ob 16., 19., in 21.15 uri a_ Gledališke novice. Pri nocojšnji predstavi Puccinijeve opere »Madame Butterfly< nastopijo v glavnih partijah: priniadona Zl. Gjungjenčeva poje naslovno vlogo, «voje* časna članica mariborskega gledališča al-tistka Kogejeva Suzuki, Pinkertona Go©tič in konzula SharpleSea Janko, nadalje špa= nova, škrjančeva, StrnLševa, Simončič, Ko-lacio, Petroveič, Bekš. Sekula, Skabar. Diru gent in režioer ie Niko štritof. — Prva opereta v letošnji sezoni bo Kalmanov >Cigan = ski primaš« v Harastovičevi režiji. V partiji Juliške se predstavi nova pevka Jelka iglu čeva. Prihodnja dramska premiera pa bo »Ukročena trmoglavka«. a— Davčne zadeve. Po pojasnilu ministr-. stva za finance morajo v emielu razglasa davčne up;ave nabaviti davčno karto za bi^no »lužinrad tudi delodajalci, ki zaposlujejo postrežnice za hišna dela vsakodnevno po nekaj ur za dogovorjeno plačo, četudi brez hrane in stanovanja Delodajalec, ki se ne bo mogel pri kontroli izkazati z davčno karto, bo plačal kazen 250 Din. a— Svatje v potoku. V nedeljo dopoldne bi se bila murala vršiii v Laporju pri Slovenski Bistrici poroka posestnika Ivana Rahneta s poses>!nikovo hčerko Marijo Rakovčevo iz Zgornjega Loga. Svatje so se peljali iz Slovenske Bistrice z avtomobilom proti Laporju. Ko je avtomobil pa-siral mostiček preko potoka Lobnice v bližini Cigoncev mu je prišel nasproti neki avstrijski osebni avtomobil. Šofer Štefan Kmetic se je hotel izogniti, zaradi mokre ceste pa je zavoz:il na rob. tako da se je avtomobil prekucnil in padel v 2 m globok potok. Šoferju se je posrečilo, da se je osvobodil iz neprijetnega položaja, nevesta in njena priča sodni uradnik Ignacij Tkavc pa se nista mogla rešiti iz zaprtega avtomobila, ki je bit skoraj popolnoma pod vodo. Šole pasanti, ki so prihiteli na p moč, so jih izvlekli iz vode. Pri padcu sta se nevesta in priča precej poškodovala. Pa tudi avkmobil se je pobil. Zaradi nezgode so morali poroko odgoditi. a— Poškodovana umetnina. Na Grajskem stopnjišču je neznanec poškodoval dragocen stopnjiščni kip iz baročne dobe, ki mu je odtrgal roko. a— Ventilator pognal konja, v nedeljo zvečer ee je pred Veliko kavarno eplasil konj izvoščka Ozvaldiča v trenutku, ko ie v Veliki kavarni zabrnel ventilator. Koni se je zaradi tega tako preplašil, da je zdirjal proti Koroški ulici, kjer so ga ustavili. Iz Trbovelj t— Slovo ravnatelja inž. Frana Loskata. V četrtek zvečer so se zbrali v dvorani rudniške restavracije rudniški nameščenci, zastopniki Sokola, Jadranske straže. Kola jugoslovenskih sester in lovcev, da se pošlo* ve od bivšega rudniškega ravnatelja g. Loskota in njegove go^pe soproge. Številna udeležba je pokazala, kako sta bila ugledna zakonca pri nas priljubljena. Poslovilni večer je otvoril obratovodja g. inž. Vrbie-Nato je govoril rudniški nameščenec g. Vol« čanšek, ki je poudaril složno sodelovanje g. ravnatelja s podrejenimi uslužbenci, kar je absolutno potrebno za prospeh podjetja. V imenu prosvetnih in nacionalnih društev se je poslovil starešina Sokola narodni poslanec br. Pleskovič, prikazal je naklonjenost, ki jo je izkazoval g. ravnatelj Lo&kot vsem prosvetnim in nacionalnim društvom. V imenu KJS se je poslovila od gospe ravna-teljeve predsednica društva šolska upravi* teljica ga. Lapornikova. v imenu zelene bratovščine g. Letnik Jože, v imenu Jadran* ske straže pa njen podpredsednik učitelj g. Mirko Šumnik. Globoko gin jen se je zahvalil g ravnatelj Loskot vsem govornikom za iskrene poslovilne besede, zagotavljajoč, da mu bodo ostale Trbovlje vedno v najlepšem spominu. Vr«to govorov je zaključil inž. Vrbič z željo, da bi se g. ravnatelj kmalu spet vrnil v aktivno rudarsko službo, v kateri se je izkazal kot izboren strokovnjak. Ves večer je potekel v najlepšem razpelo? ženju. katerega je poživil še nastop pevcev rudniškega okteta in jazz-kvarteta. I Franeek čuš je umrl Ljubljana, 12. oktobra. Danes popoldne 90 v Mariboru položili k večnemu počitku upokojenega višjega poštnega kontrolorja Franca Čuša. Umrl je, kakor je »Jutro« že kratko beležilo, po do'gem trpljenju v 64. letu starosti. Bil je pristna prleška korenina in dobričina. V Mariboru je bil zelo priljubljen in znan v vseh krogih prebivalstva, dokler ga ni bolezen priklenila na posteljo. Vest o njegovi smrti pa bo gotovo tudi med starejšimi Ljubljančani vzbudila pestre spomine. Kot poštni uradnik je Franček Čuš dolga leta deloval v Ljubljani in vedno je pred-njačil med onimi, ki so dosledno očitovali svojo narodno zavednost. Pri tem je mnoge s svojo originalnostjo in dovtipnostjo bodril in razveseljeval, da so ga vsi. ki so bil: kdaj v njegovi družbi, ohranili v lepem. trajnem spominu. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ptuju, višjo pa pred 42 leti v Celju. Potem je nekaj let služboval kot stenograf v raznih odvetniških pisarnah. Najdalje časa je bi! pri znanem odvetniku, pokojnem dr. Haasu v Mariboru. Dr-Haas se je močno razlikoval od svojih nemških poklicnih tovarišev. Bil je velik nasprotnik šovinizma, vnet esperantist in čuša je menda baš zaradi tega tako cenil. ker je bil tako izrazita nacionalna individualnost- Nekoč je Franček z velikim ključem hišnih vrat naklestil celo tropo nemškutarjev in pri sodišču ga je zagovarjal in izreza! njegov šef dr. Haas. Oba sla o tem prav rada pripovedovala. V poštni službi je bil pokojni čuš vzoren uradnik in stanovski tovariš. K ;■ -nikoli je prišel, povsod si je pridobival iskrene prijatelje in vsem je dobro dela njegova dobrodušnost. Ohranjen bo v blagem spominu. Naše gledališče DRAMA Torek 13.: Zaprto. Sreda 14.: Florentinski slamnik. Red. Sre* da. Četrtek 15.; Konjeniška patrola. Premier* ®ki abonma. Petek 16.: ob 15. Prva legija. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. OPERA Torek 13.: Dvojno knjigovodstvo. -K-ed B. (Gostovanje v Mariboru; Madame Butter- fly) Sreda l4,: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Madame Butterflv). Četrtek 15-: Pod to goro zeleno. Red Cetr* tek. ospodarstvo dinarja Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Nadaljevanje) * 0 priliki raznih \odarske in finančne politike napravi primerne korake, da se čim bolj zmanjšajo težkoče, ki bi lahko nastale zaradi spremenjenega ravnotežja mednarodne valutne situacije. Čudna politika Nar. banke Glede na gornjo izjavo finančnega ministra se nam zdi potrebno, osvetliti nekoliko nejasno politiko Narodne banke. Ko je v začetku preteklega tedna Narodna banka stabilizirala tečaj funta na svobodnem trgu odnosno v privatnem kliringu na višini 250 Din za funt. je ta korak Narodne banke v gospodarskih krogih napravil najboljši vtis in smo ga vsi razumeli tako. da bo naša Narodna banka odslej varovala ta tečaj, tako da s© funt ne bo mogel dvigniti preko te meje in da tudi ne bo mogel pasti pod to mejo. Prav to dejstvo je vplivalo zelo pomirjevalno. Zato je povzročilo tem večje presenečenje, ko je včeraj Narodna banka na mah spremenila to svojo politiko in je nepričakovano znižala tečaj funta na 240. kar je imelo za posledico, da tudi pri nižjem tečaju 248 Din ni bilo kupcev za funt. Ze se čuje. da hoče Narodna banka tečaj funta pritisniti navzdol na 240 in morda celo na 234. Pri naših izvoznikih, ki se morajo sedaj na inozemskih tržiščih boriti s podvojenimi težkočami. je ta nedoslednost politike Narodne banke vzbudila precejšnje vznemirjenje, posebno ker ta politika nI v Bkla-du s politiko stabilnosti dinarja in tudi ne z izjavo finančnega ministra, ki poudarja, da mora dinar v bodoče ohraniti svojo neokrnjeno dosedanjo vrednost in da mora iti naša valutna politika za tem, da se na tej dosedanji vrednosti ohrani stabilnost dinarja. Naši izvozniki in uvozniki si v resnici žele predvsem to, da bi imel dinar v razmerju z drugimi valutami trajno stabilno. f n je-nespremenljivo vrednost. Narodna banka. ki je poklicana, da skrbi za to stabilnost. pa te svoje naloge menda ne razume pravilno. Ne more biti njena skrb samo to. da prepreči dviganje deviznih tečajev. zlasti v svobodnem prometu, preko trotove meje. kadar je ponudba premajhna, temveč mora prnv tako skrbeti za to, da onemogoči padanje teh tečajev, kadar jo ponudba prevelika ali je povpraševanje premajhno. Docela v nasprotju s principi vzdrževanja stabilne valute je vsa letošnja politika Narodne banke, ki je v začetku leta nekaj mesecev držala funt na višini 2fi0 potem pa je, ko je nastopila večja ponudba, potisnila tečaj navzdol na 234, zadnje tedne pa je te funt«, ki jih je kupovala pred meseci po 234. lahko zopet prodajala po 250 Din rn je pri tem zaslužila pri vsakem funtu po 16 Din. Ne moremo ie ubraniti vti«a. da ima ta politika izvor predvsem ▼ tem. da slruSa Narodna banka čim več zaslužiti na tečajni razliki, to j«, kupovati funte, kadar jih je preveč, čim ceneje, da jih potem lahko dražje proda. Ta dooela napačna politika povzroča zlasti našim izvoznikom nepregledne težave, saj izvoznik nikoli ne more vedeti, po kakšnem tečaju bo lahko prodal devize, dobljene od izvoza, v trenotku. ko bo dobil plačilo za izvoženo blago. Vprašamo se samo, ali nima danes izvoznik že dovolj rizika pri izvoznem poslu samem- da mora še brez potrebe računati z znatnim valutnim rizikom, ki pogosto prevrne vso kalkulacijo. Pri takih znatnih fluktuacijah tečajev dosežejo tečajne diference že prav znatne vsote, ki gredo v žep Narodne banke. Če pomislimo, da je Narodna banka v zadnjem tednu prodala 50.000 funtov po 250 Din in da je te funte prej kupila po 234 Din. tedaj vidimo, da je samo v tem tednu realizirala pri tečaju funta dobiček v višini 800.000 Din na škodo onih izvoznikov, ki so bili pred meseci primorani prodati funte po 234. Danes je situacija taka. da izvoznik nima več poguma skleniti izvozno kupčijo, čeprav bi mu pri tečaju 250 Din za funt prinesla skromen dobiček, ker mora računati z eventuelnim padcem tečaja, ki mu lahko prinese končno izgubo. Ne more biti dvoma, da ima interes našega izvoza prvenstvo pred interesom tečajnih dobičkov Narodne banke. Zato je dolžnost Narodne banke, da v resnici skrbi za stabilnost deviznih tečajev, ne samo oficiei-nih tečajev, ki praktično v izvozni trgovini nimajo mnogo pomena, temveč v prvi vrsti tečajev na svobodnem trgu. Ta dolžnost Narodne banke, ki bi bila drugje sama po sebi razumljiva, izvira tudi iz najnovejše izjave finančnega ministra. ki poudarja potrebo politike vzdrževanja stabilnosti dinarja na njegovi dosedanji vrednosti. Stabilnost valute »e namreč ne izraža samo v tem. da je praktično preprečen dvig tečajev preko gotove meje. temveč je bistvo stabilnosti tudi v tem. da je onemogočen padec, pod to mejo. Dosedanja politika Narodne banke pa ne gre samo v škodo našim izvoznikom, temveč je tudi v nasprotju 7. interesi naše valute, kajti trajna stabilnost dinarja bo zajamčena 9amo pri zadostnem izvozu, ki prinaša v državo devize in krepi naše devizne rezerve. Zato pomeni vsak ukrep na škodo izvoza oslabitev tehnične situacije naše valute. Naša Narodna banka naj si vzame za vzor Anglijo, ki je bila zadnja leta pri-inorana na trgu pokupiti tujih deviz za ogTomno vsoto preko 300 milijonov funtov, samo da prepreči dvig funta. Prav ta politika pa je Angliji omogočila, da je z oddajo deviz vedno lahko onemogočila vsak padec funta. Dosledno izvajanje te politike je povsod v svetu izzvalo zaupanje v funt in se pretežni del svetovne trgovine ravna baš po funtu. Po nedeljski izjavi finančnega ministra pričakujejo sedaj naši izvozniki, da bo Narodna banka prenehala 1 dosedanjo nedosledno politiko, ki pomeni v resnici nestabilnost dinarja, in se bo končno odločila braniti sedanjo bazo 250 Din za funt tako navzgor kakor tudi navzdol. Če bo tako zajamčena stabilnost tečaja funta, bodo avtomatično stabilne tudi druge proste deviz«. Taka stabilnost pa je tndi pogoj, če hočemo brez škode za vse naše gospodarstvo prehroditi sedanjo težko dobo v naši izvozni trgovini. Veliko zanimanje za ljubljansko obligacijsko posojilo V dveh dneh je bila samo pri Mestni hranilnici vpisana že V, sknpne vsote Čeprav je rok za vpis 20 milijonskega obligacijskega posojila ljubljanske občine pričel teči fiele v soboto in je predvideno trajanje vpisovanja do 10. novembra, lahko že danes rečemo, da bo vsota 20 milijonov mnogo prej vpisana, saj je bila v dveh dneh samo prt Mestni hranilnici vpisana že ena tretjina skupne vsote. V nedeljski številki smo poročali, da je bilo prvi dan pri Mestni hranilnici vpisano 2,282.000 Din; včeraj pa Je bil naval strank še večji in je bilo vpisanih samo ta dan 3,874.000, tako da znaša skupni rezultat vpisovanja pri Mestni hranilnici v prvih dveh dneh 6.756.000 Din, kar predstavlja eno tretjin® skupnega dovolienega zneska 20 milijonov. Pri tem pa še niso upoštevani vpis iz ostalih vpisnih mest, to je pri drugih denarnih zavodih v Ljubljani in v ostali dravski banovini. Dejanski znesek dosedanjega vpisa Je torej še precej večji. Kakor se zdi bo celotna vsota 20 milijonov v kratkem dosežena, nakar bo najbrž nadaljnje vpisovanje ustavljeno. Doslej je bilo pri Mestni hranilnici vpisanih 241 obveznic po 1000 Din. 137 obveznic po 5000 Din in 583 obveznic po 10.000 Din. Prevladujejo torej vpisi velikih komadov po 10.000. Od tega je tudi precej vpisov v gotovini. Kakor čujemo, bodo imeli pri končni dodelitvi obveznic gotovinski vpisi prednost pred vpisi s starimi vlogami pri Mestni hranilnici in je verjetno, da bo predčasno za.ključeno vpisovanje s starimi vloeami, tako da se bodo prijave za vpis v gotovini sprejemale tudi še do konca vpisnega roka. Gospodarske vest? = Kazni zaradi kršitve deviznih predpisov. Finančni minister je kaznoval z denarno globo zaradi kršitve deviznih predpisov tele tvrdke in osebe: 1. Tekstilin, tvomica trikotaže v Zemunu 3.000 Din; 2. Laboratorij Tarma in Velbla v Beogradu 7.000 Din; 3. Stare Simon, Bohinjska Bistrica 20.000 Din; 4. Gospodarsko društvo, d. z o. z. Maribor 5.000 Din; 5. Osjak VI-dar, Zemun 5.000 Din; 6. Kores d. d., tvor-nica kemičnih papirjev, Zagreb 5.000 Din; 7. dr. Leon Neuman, trgovec z zdravili v Zagrebu 50.000 Din; 8. Tanln d. d. za kemične izdelke v Zagrebu 200.000 Din; 9. Weiss, trgovec z elektrosanitetnlm materi jalom v Beogradu 2.000 Din; 10. Cerea-lija d. d. za trgovino s poljskimi pridelki v Beogradu 100.000 Dtn; 11. Alfred Nemzi, zastopstvo tekstilnih tvornic v Zagrebu 8.000 Din; 12. Jovan T. Markovič, tvorni-čar v Beograda 5-000 Din. Kako kmet odplačuje dolgove Po predpisih uredbe znižane dolgove, ki jih prevzame Privilegirana agrarna banka od denarnih zavodov, odplačuje je dolžniki Privilegirani agrarni banki s 4.5 odstotnimi obrestmi v 12 letih v enakih letnih obrokih (anuitetah). Prvi anuiteti dospe rok 1. novembra 1936, vsaki naslednji pa 1. novembra prihodnjih let. Dokler nc napravi Privilegirana agrarna banka dokončnega izračuna odplačilnih obrokov, opravlja dolžnik plačila po začasnem izračunu. Ta začasni izračun napravi banka po seznamih in listinah, ki jih banki izroče denarni zavodi. Ce so obtoki, pobrani od dolžnikov po začasnem izračunu, višji od obrokov, dolžnih po končnem izračunu, vrne banka dolžniku ves pobrani presežek, ali pa ga porabi za poplačilo naslednjih obrokov. Pr| dolgovih preko 25.000 Din, ki se zmanjšajo le na prošnjo za največ 30%, ne vpliva vložitev prošnje za znižanje na redni potek pobiranja dotgovanih obrokov. Privilegirana agrarna banka pobere od teh dolžnikov, tudi če vlože take prošnje, tiste obroke, ki ustrezajo velikosti neznižanega dolga; če pa sodišče zahtevano zn;žanje naknadno dovoli, mora napraviti Privilegirana agrarna banka nov izračun za odplačila in vrniti dolžnikom vse preveč pobrane znosite, ali pa jih porabiti za poravnavo naslednjih obrokov. Denarni zavodi morajo izročiti Privilegirani agrarni bank; ob izročitvi seznamov kmečkih dolžnikov tudi napravljen izračun enoletne anuitete, in sicer glede dolgov izpod 25.000 Din za polovico zneska dolga, glede ostalih dolgov pa za neznižani znesek dolga. Privilegirana agiarna banka bo v mejah pobranih obrokov dajala denarnim zavodom predujme na račun prve anuitete. Kje se odplačujejo dolgovi L^tne odplačilne obroke (anuitete plačajo dolžniki Privilegirani agrarni banki preko pristojnih davčnih uprav. Po seznamih, ki jih pošlje Privilegirana agrarna banka v ta narn^n davčnim oblastvom, obremene davčne uprave dotične dolžnike z letnimi obroki in jih izterjajo, če jih dolžnik ne položi ob roku takoj z Izvršbo, pri čemer zaračunajo ustrezajoče Izvršilne stroške po zakonu o neposrednih davkih. Davčna oblastva knjižijo obroke, pobrane od dolžnikov po seznamih Privilegirane agrarne banke ter pošljejo tej banki pobrane vsote po Poštni hranilnici. Obroke morajo pobrati davčne uprave v popolnem letnem zneeku in jih v ce'oti izročiti Poštni hranilnici najkasneje do 20. decembra vsakega leta. Privilegirana aerrama banka obremeni v svojih knjigah vsako davčno upravo za znesek vsote letnih obrokov po poslanem sezanmu. V vseh teh poslih dopisuje banka s pristojnimi davčnimi oblastmi neposredno. Olajšave za dolžnike Privilegirane agrarne banke in Državno hipotekarne banke četrto in peto poglavje vsebujeta olajšave za dolžnike Privilegirane agrarne banke in Državne hipotekarne banke. Kakor dosedanje uredbe, tako določa tudi nova uredba, da njeni predpisi ne veljajo za terjatve Privilegirane agrarne banke in Glej »Jutro« št. 228, 230, 235 in 23C Državne hipotekarne banke. Zato pa določa IV. poglavje, da bo Privilegirana agrarna banka navzlic temu dajala zadruznikom in ostalim svojim dolžnikom, na katere bi se sicer nanašali predpisi te uredbe, olajšave. Dolgove (po obveznicah) dolžnikov-zadružnikov ali dolžnikov krajevnih zadrug za kmetijski kredit bo znižala za 25% in bodo ti dožniki odplačevali te dolgove v 12 letihz obrestmi 4.5%. Prav tako lahko Privilegirana agrarna banka svojim dolžnikom iz dolgoročnih hi-potekarnih posojil zniža dolg za največ 25%, to pa individualno v razmerju z vrednostjo celotne dolžnikove imovine. Tako znižan dolg bodo hipotekami dolžniki odplačali v 15 letih s 5% obrestmi. Za kritje teh odpisov se ustanovi poseben ! sklad za ureditev kmečkih dolgov, in sicer v breme deleža države in razredna loterije pri glavnici Privilegirane agrarne 1 banke. V ta sklad se steka državna dota-1 cija 5 milijonov Din letno ter poleg divi-1 dende, ki gre državi na razredni loteriji po ! zakonu Privilegirani agrarni banki še presežek dividende. ki bi jo mogla Privilegirana agrarna banka izplačati preko 3% (doslej je banka plačala delničarjem po državi zajamčeno 6% dividendo). Obenem se garancija države po členu 50 zakona o Privilegirani agrarni banki določa na 3%, pričenži s poslovnim letom 1936. Zato pa se delničarji oproščajo plačevanja vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad in taks kakršnekoli vrste na dividendo, kar velja prav tako. začenši z dividendo za poslovno leto 1936. Za vsa hipotekama dolgoročna posojila pri Državni hipotekami banki, dovoljena kmeto mod konca vojne do 20. aprila 1932, se zniža obrestna mera na 4.5% in se podaljša rok odplačila na 32 let od dne prvotne zadolžitve. Dolžnik mora s potrdilom, predpisanem s to uredbo, dokazati, da izpolnjuje pogoje za zaščito iz te uredbe. Pri tem se neplačane obresti in zadolžitve po osebnem računu kapitalizirajo po dosedanji obrestni meri. Ti dolžnik5 se morajo zaradi teh olaišav obrniti na Državno hf-potekarno barko do 1. januarja 1937. Ce se izkaže, da zadolžitev r>o opra\Tlieni kapitalizaciji dolžnifi obresti in zadolžitev po osebnem računu presega 50% vrednosti zastavljenega posestva, opravi banka naknadno cenitev posestva. Ce tudi taka cenitev pokaže, da preseda zadolžitev 50% sedanje vrednosti posestva, odpiš» Državna hipotekama banka presežek nad 50% vrednosti posestva na breme posebnega računa. ki ga amortizira najkasneje v petih letih. Vse izvršbe za prodajo kmečke nepremičnine. zastavljene pri Državni hipotekami banki, ki še tečejo ali pa še niso postale pravo^očne. se morajo ustaviti in se tudi na t^ke dolgove uporabiio zgornje olajšave. Te olajšave pa ne veljajo za kmečke dolgove iz meničnih hipotekarnih posojil. za medvojne dolgove, za dolgove no 20. anrilu 193? in zs dolgove kmetov, ki so postali riolžn:ki banke z nakupom zastavljenega posestva. Gornje posebne določbe za stare dolžnike Priv. agrarne banke in Drž. hip. banke za kmečke dolžnike v dravski banovini nima praktičnega pomena, ker je pri nas zelo malo takih dolgov. (Se bo nadaljevalo) Borze 12. oktebra Na ljubljanski borzi so danes v splošnem nekoliko popustili oficielni tečaji razen devize Curih. V privatnem kliringu je angleški funt popustil in se je nudil po 249, avstrijski šilingi pa so se trgovali po 8.55. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 248.7150, v avstrijskih šilingih po 8.4650 in v grških bonih po 30.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.45, v Beogradu 14.1113 in v Zagrebu 11.3650 odnosno za konec novembra 13.97. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih neenotna. Vojna škoda se je ponovno nekoliko okrepila in se je trgovala po 375 in 376 (v Beogradu po 372.50 do 377, ob zaključku pa se je nudil denar le po 373). Dolarski papirji, ki so bili v zadnjem času zelo čvrsti, so v početku prometa popuščali potem pa so se zopet okrepili ter je bil promet v 7% Blairovem posoj-ilu po 77, 75 in 78 (v Beogradu po 77) in v 8% Blairovem posojilu po 85 in 87. ItfVlIf Ljubljana. Amsterdam 2307.66—2322.26, Berlin 1735.53—1749.41, Bruselj 727.45— 732.51, Curih 996.45—1003.52, London 218.55—220.60, Newyork 4288.50—43.24.82 Pariz 201.66—203.10. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2450, London 21.2850, Newyork 433.75, Bruselj 73, Milan 22.85, Amsterdam 231.50, Berlin 174, Dunaj 72.50, Stoc holm 109.75, Oslo 106.95, Kobenhavn 95, Praga 15.25,' Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 375—376, za nov. 374—377, za dec. 372— 376, 4% agrarne 48.50 den., 6% begluške 68.50—70, 6% dalm. agrarne 76 bi., 7% invest. 83 den.( 7% Blair 75—77, 8% Blair 85—86. delnice: PAB 205—210, Trboveljska 170—180, šečerana Osijek 140—k50, is is 15—25. Beograd. Vojna škoda 373—374 (372.50 —377), za okt. — (377), za dec. 376 bL (377), 4% agrarne 49—50 (50), 6% be-gl-uile 68-50—69-50 (69.50—70), 7% stabiliz. — (83), 7% Blair 77—77.50 (77), 8% Blair 87.50—87, Narodna banka 7000—7100 ( 7100), PAB 200.50—202.50 sržisča 2ito + Novoeadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (vse 78 kg): baška, sremska in slavonska 160 — 16250; ba-natsika 158 — 162.50; baška ladja Tisa, Be-gej 172.50 — 175; sremska ladja Sava 169 — 171. Ječmen: baški sremski, 64 kg 102 — 105. Oves: baški. sremski in sLavooaki 90 — 91 Rž: baška 110 — 112. Koruza: baška (in sremska 103 — 105, banateka 101 — 105. Moka: baška. sremska, slav., ba-natska »Og« in »Ogg« 240 — 260, »2« 220 — 240: »5« 200 — 220; »6« 180 — 200, »8« 150 — 160; »8« 105 — 110. Otrobi: baSki, sremski 78 — 82.50. Fižol: baški in sremski brez vreče 160.50 — 1«?. b*5ki beli * vrečami 170 — 172-50. Radio Torek, is. oktobra Ljubljana 11: fiolska ura: Ob obletnici smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra L Na Oplencu L 1921. in 1936. (g. Josip Lapajne). — 12: Po slovanskem severu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Reprodu-ciran koncert na wurliških orglah. — 14; Vreme, borza — 18: Koncert radio orkestra. — 18.40; O islamu (g. Fr. Terseglav). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Slovanska starina kot motiv ▼ naši mladinski književnosti (dr. Marija Dič-Agapov iz Beograda). — 19.50; Zabavna ura: Poxl-mukitom-novasti. — 20; Prenos iz zagrebške opere: V odmorih glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napoved časa, vreme, spored, poročila Beograd 17.20: Koncert orkestra bala-lajk. — 20; Simfoničen koncert. — 22.20: Lahka in plesna muzika--Zagreb 17.15; Lahka godba orkestra — 20; Prenos opere iz Nar. gledališča — Praga 19.10: Skladbe za violino, orgle in klavir. — 19.55: Pesmi — 20.15: Orkestralen Icon-m Zvočna igna — 22.20; Kan• cert godalnega kvarteta. — Varšava 19.20: Koncert finskih pesmi — 20.15: Ork estralen koncert — 21.30: Violinske skladbe — 22: Plošče — 22.45: Pestra j glasbena ura. — Dunaj 12; Ploš&e. — 14: 1 Bachovi Brandenburški koncerti — 15.20: Otroški koncert — 16.06; Lahka glasba na ploščah — 17.15: Komorna glasba — 20: Koncert orkestra in solistov — 2220: Regerjeve komorne skladbe — 23.30: Nočni koncert orkestra. — Berlin 19.15: Violina, čelo in klavir — 20.10: Koncert godalnega kvarteta. — 21; Lahka godba orkestra-- 22.30: Nočni koncert iz Ham burga. — Miinchen 19.35: Zvočne slike. 20: Prenos Rossinijeve opere >Seviljski brivec«. — 23: Plesni orkester. — Stut*-gart 19: Narodna glasba — 20.10: Spevoigra — 21; Odlomki iz opere »Sluga dveh gospodov«. _ 22.40: Pevsfri in klavirski koncert — 24: Nočni koncert. Sokol Sokolsko dmStro Jesenice priredi jutri v sredo 14. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje Ob slovenski obali s slikami. Pre« dava! bo predavatelj ZKD. Rokol«k» drnitv« Nova mesto priredi da« nes ob 20- ▼ svojem domu predavanje so vtisfh iz Bolgarije * slik'm • Predaval bo daval bo predavatelj ZKD &. dr. Čermelj Larvoalu. itfUTR.0« St. 2*7 B « Odkritje spomenika kraljema Petru In Aleksandra ¥ Parizu V bližini prijaznega Boulogneskega gozdiča v 16. pariškem okrajn, kjer so nekoč stali močni zidovi stare pariške trdnjave, so konec prošlega tedna odkrili na bivšem trgu Muotte, sedaj Trgu jugoslovenskega kralja Aleksandra I. spomenik dvema velikima vladarjema naše krvi: Petru I. Osvoboditelju In Aleksandru I. Uedinitelju. Slavnostnemu odkritju spomenika so prisostvovali poleg francoskega državnega prezidenta Lebruna še maršal in vojvoda jugoslovenske vojske Franchet d' E s p e r e y, maršal P e t a i n in člani diplomatskega zbora pri pariški vladi, pariški župan Raymond L a u r e n t z mestnimi svetniki, mnogo prijateljev naše države iz vseh krajev Francije ter delegati beograjske vlade: vojni minister Ljubomir M a r i č, general M i š i č in polk. J e v r e m o v i č, naš pariški poslanik dr. P u r i č z odpravnikov poslov Simičem, osebje jugoslovenskega poslaništva v Parizu, župan Beograda dr. Vlada 11 i č in številni zastopnika jugoslovenskih kolonij na francoskem ozemlju. — Trg so zasedli jezdeci republikanske garde, na desni strani spomenika je zavzel mesto odred naše vojske, na levi so stali vogalih spomenika so stali kot častna straža naši častniki z razporedili predstavniki bivših francoskih jem z jugoslovensko in francosko zastavo. gojenci vojaške šole St. Cy»re, vsi z zastavami. Na štirih golimi sabljami. Na desni strani naše kraljeve garde so so bojevnikov (Poilus cTOrient) z razvitimi prapori. Spomenik je bil ovit pred odkrlt-Spomenik počiva na visokem podstavku iz rdečkastega granita ter predstavlja skupino iz brona. Kralj Aleksander Ucdinitelj jaha na konju. Na desni strani spodaj podaja svojemu sinu meč Peter I. Osvoboditelj, na levi strani stoji maršal d'Espcrey. Za likom kralja Petra in maršala stoje skupine srbskih vojakov in kmetov. Med njimi je tudi kmetica, ki drži pred Aleksandrom svojega sina. — Na granitnem podstavku so vklesane besede: Srbskemu kralju Petru I. Osvoboditelju in jugosJovenskemu kralju Aleksandru I. Uediratelju — v počastitev velikih prijateljev mesto Pariz in Francija. Spomenik je delo francoskega vojnega invalida, kiparja >Iaxima Beala del Sarteja. — Na naši sliki levo zgoraj: Spomenik, postavljen na trgu Muotte, ki je dobil zdaj naziv Trga Aleksandra L; desno zgoraj: Mimohod oddelka naše kraljeve garde; levo spodaj: Prihod naše kr. garde v Pariz; v ovalu: ga. 11 i č e v a pariški župan Raymoud Laurent in beograjski župan Vlada Ilič; desno spodaj: Trenutek, ko so dvignili s spomenika francosko in našo trobojko; odličniki pri odkritveni ceremoniji. em kotu: prezident L o b r u n in mnogi drugi Nov uspeh prizadevnosti angleških živilskih kemikov Po dveh letih neštetih poskusov je angleškim živilskim kemikom uspelo konzervirati kruh. Odslej bo mogoče hraniti Ikruh vseh vrst in sestav v ozkih pločevinastih valjih dolgo časa kakor običajne ikcnserve in ob poljubnem času uživati. Okus se baje ne bo nič spremenil. Treba je le, da bo potem, ko se konserva cdpre, ležal pol ure, da se iz ozračja nasrka potrebne vlage. Krušna komserva je zamišljena v prvi vrsti kot železna rezerva in jo bodo uporabljale odprave, pa tudi gospodinjstva v primeru, ko jim bo zmanjkalo svežega kruha. Angleški živilski kemiki so našli tudi način za konzerviranje angleške narodne jedi, slovitega porridgea, ki ga bodo Angleži nosili v konservnih škatlah s seboj kamor koli, kjer bi sicer te jedi ne dobili. Vojaške odprave v Palestini so se zalo- žile s konserviranimi jest vin ami za tri mesece. Pri izdelavi teh konserv so upoštevali palestinsko podnebje. Vse sestoje iz angleških proizvodov, sadja, zelenjave, mleka in mesa v podcbi hlebov. Televizija pri kronanju Iz Londona poročajo, da bodo slavnostni sprevod ob priliki kronanja kralja Edvarda VIII. prenašali s televizijo. Snemali ga bodo s posebnim, velikim vozom, ki je opremljen za ta namen in ki so ga izdelali nalašč za to. Voz je veljal 20.000 funtov šterlingov in je prvi svoje vrste na svetu. Velika pižmarka Blizu Hagenaua na Predarlskem je neki lovec ustrelil pižmarko, nenavadno veliko žival. Tehtala je sedem kilogramov. Bilo je to obenem prvič, da so pižmarko ustrelili ob Bodenskem jezeru. Letalci na koralni čeri Zasilni pristanek v Timorskem morju Štiri angleške letalce, ki so startali prejšnji torek v Portu Darwinu (Avstralija), da polete v Anglijo in ki so se potem izgubili, so sedaj v dramatičnih okoliščinah našli na nekem koralniku v Timorskem morju. Po neki brzojavki, ki je dospela na Angleško, so letalci kmalu po svojem odletu zašli v napačno smer. V sredo so opazili, da jim začenja zmanjkovati kuriva, pa so se spustiil na Scottovi koralni čeri. Domačini so jih rešili z ribiškim čolnom, nekoliko dni pozneje jih je vzel na krov parnik »Nimrod«, ki pluje proti Južni Afriki. Letalo je popolnoma nepoškodovano, kakor veli brzojavka, vendar ga ne bo mogoče spraviti s koralnika. Trije član! posadke, ki se je rešila v Timorskem morju. Od leve proti desni: mehanik JL Dawies, (poleg njega lord Sempill, ki je ostal doma), Harold Wood ter Bgiotelegrafist L. Gilroy Ni prišel na cilj Mačka, orodje usode Zverižena življenjska zgodba iz Italije Švedski pilot KurtBjorkwallje prošli teden odletel iz New Yorka proti Stock-holmu. Hotela se mu je pridružiti tudi baronica Blexeu-Finecke, ki pa je v zadnjem trenutku odstopila. Bjorkwall ni dosegel cilja, pobrali so ga na morju pri otoku Valencija blizu Irske V neki vasi pri Bergamu v Italiji se je zgodila čudna zgodba. Neki deček je napodil is stanovanja mačko. Mačka je na begu prekucnila cvetlični lonec na balkonu, lonec je panec je padel mlademu dekletu na glavo, ki je šla tedaj po cesti, in jo ubiL Poletje v Sibiriji Med tein ko govorimo pri nas že o zimi, javljajo, da vlada po vsej zapadni Sibiriji za ta čas izredno toplo in 6ončno vreme. Povprečne temperature so 20 stopinj Celzija. Tudi v uralskem ozemlju vlada vreme, kakršnega ne pomnijo že desetletja. V Sverdlovsku je termometer kazal te dni 23 6topinj v senci Nova šoštakovičeva opera Dimitrij Šostakovič, avtor proslule »Katarine Izmajlove«, ki smo jo videli tudi v Ljubljani, dovršuje novo opero z motivi iz državljanske vojne v Uralu. Tekst je napisal V&evolod Ivanov, ki je v Moskvi pravkar 6lavil 201etnico svojega pisateljskega delovanja. Deček — detektiv Po naključju izsledena ponarejevalska tolpa Na neobičajen način so v Budimpešti izsledili družbo ponarejevalcev denarja. Neka trafikantka je dejala neki ženski, ki je kupovala cigarete, da je novec za 2 penga, s katerim je bila ta plačala, ponarejen. Kupovalka je novec nato vzela takoj nazaj. prosila za oproščenje in ga nadomestila. z dobrim novcem. V trafiki je bil tedaj tudi mali tekač Kiss, ki se mu je videlo vedenje ženske sumljivo. Neopazno ji je sledil, pa je opazil, kako se Je kmalu sestala z nekim moškim in kako sta s tem šla v šest nadaljnjih trgovin nakupovat. Deček je tedaj opozoril najbližjega polici- Dvigalo se je utrgalo • • • V bližini Mulana v ameriški državi Idaho se je utrgala vrv nekega rudniškega dvi» gala. Dvigalo je treščilo na dno 250 m globokega rova. Devet rudarjev, ki so bili v njem je na mestu ubilo. sta na sumljivo dvojico, ki so jo prijeli. Pri zaslišanju so ugotovili, da so zadeli na družbo ponarejevalcev denarja. Mož je bil 321etni agent Jožef SaLomon. ženska pa 261etna Koc&arjeva, ki je živela z njim v skupnem gospodinjstvu. Dvojica je še 7. nekim drugim moškim in dvema ženskama izdelovala in razpečevala ponarejen denar. Vso družbo so prijeli. NEKAJ ZA VSE Človek umre v splošnem, če izgubi tretjino svoje krvi in mu nc vbrizgajo takoj zadostne količine tuje krvi ali vsaj fiziološke solne raztopine. Običajno je bolje, da jemo kruh iz oluščenega žita in damo otrobe živini, ki ima v svojem črevesju vse boljše pogoje nego mi, da predela rcdilne snovi v teh otrobih. Za odraščajočo mladino pa je dobro, da je kruh iz celega zrna, ker ga mora dobro žvečiti in je to razvoju zobovja koristno.. Njen zaročenec si je iz žalosti nad tem vjiet'-življenje. Nekoliko ur po njegovi smrti je njegovai srečka zadela 45.000 lir, ki so pripadle sedaj njegovemu starejšemu bratu. Ta je ži-< vel dotlej v revščini in dolgovih. Eksekun. torji 60 ga neprestano obiskovali. Sedaj; je poplačal vse dolgove in se je odpravil na potovanje. Toda na poti ga je napadel, in ubil neki razbojnik, ki je pobegnil z avtomobilom. Ni bežal daleč, kajti ven je treščil v neko drevo in razbojnika je težko poškodovalo. Šele ko so ga zaslišali, ee hAo treba ozirati na stanje pred 8. decembrom odn. na ta dan sam, vendar je letos prišlo tlo nekaterih bistvenih sprememb, ki so tudi bile povod deloma zelo burni debati, kjer so se mnenja številnih govornikov tudi močno razhajala. Dosedanja zvezna uprava se je siccr pritožila na državni svet, vendar rešitev še ni znana in je bila sedaj prisiljena se povsem podrediti odločbi ministrstva. O podrobnem poteku zadnje skupščine je važno omeniti iz uvodnega dela predvsem borbo za priznanje glasovalne pravice nekaterih klubov, ker je bila od te odločitve odvisna skoro da vsa nadaljnja usoda in potek skupščine. Predvsem sta bili sporni polnomočji »Bačke« iz Subotice in *Sloge« iz Ljubljane, ki jo je zastopal g. Savo Sancin. Prva ni bila lani po nobenem delegatu zastopana, druga pa je letos prenehala obstojati, ker jc prešla v 2SK Hermes, ta pa sc še ni pravilno včlanil v Zvezo. Po mestoma burni debati, ali naj fmrtvi« glasujejo ali ne, se je sprejel sklep za priznanje glasu »Slogi«, »Bački« pa so po dvakratnem glasovanju, ki je prvič že izpadlo zanjo ugodno, končno odvzeli to pravico. S tem je bila za opozicijo situacija povsem dobljena Osmim, od ministrstva priznanim glasovom klubov od katerih so bili za opozicijo Hašk in Zašk (oba Zagreb), Rapid (Maribor), BSK (Beograd) in Jugoslavija (Celje), za vlado pa oba Maratona (Zagreb in Maribor) m Železničar (Maribor) se je sedaj pridruži'a še Sloga (Ljubljana), tako, da je imela opozicija sedaj absolutno večino in so se skoro vsa ostala glasovanja končala soglasno za predlog opozicije, ki so jo vodih predvsem gg. Sancini iz Ljubljane in Zaškovci ter Haš-kovci iz Zagreba. S to večino je bilo potem izglasovano še črtanje kazni Primorju zaradi lani znane zadeve z Bolgari sprejeta so bila tudi vsa poročila in izglasovana zaupnica za dobo do 8. dec. 1936. — Dosedanje vodstvo je zaenkrat bitko izgubilo, saj je komaj četrtina v zvezi včlanjenih klubov s koristjo nekaterih formalnih predpisov imela na tej skupščini v njenem drugem delu izključno besedo. Ko je bil tako odpor dosedanje vlade premagan, je šlo delo hitro in še precej gladko od rok, kolikor se niso pričela že takoj v začetku nove »vlade« nekatera mnenja deliti. O sestavi novega odbora s predsednikom dr. Fritschem na čelu smo že poročali. Takoj po zaključku skupščine je nova opozicija predložila pismeno zahtevo 22 klubov za sklicanje nove izredne skupščine v 14 dneh. Po vsem tem je torej novi upravi že v naprej določeno le kratko življenje in bo mogla uresničiti le skromen del svojega novega programa, ki mu seveda ne gre oporekati vse dobre volje za sanacijo našega lahkoatletskega športa. Vsekakor bi bilo za razvoj naše lahko-atletike še vse bolj koristno, če bi se sile ne cepile, ker sicer atleti, ki jim prav za prav velja prva skrb, ne bodo mogli ▼ svojem razmahu navzgor, če jih bodo pri njihovem prizadevanju motile sportno-politične zadeve. Najbolj koristno za lahkoatletski šport in njegovo upravljanje bi bilo, če bi se vanj ne vnašale tako ozke in skoraj že osebne tendence, ki so v sorodnih organizacijah povzročile že mnogo škode. Naši lahki atletiki želimo Iskreno, da se čim prej krepko opomore in preboli to krizo, ki je sicer nenavadna, toda za ozdravljenje in izboljšanje razmer vendar-« le potrebna. Upajmo, da novi upravi ne bo prenaglo zmanjkalo dobre volje in ne bo prehitro začela hirati složnost tudi v njenih lastnih vrstah. Mariborski II. razred Preteklo nedeljo se je prvenstveno tekmovanje za prvenstvo mariborskega drugega razreda nadaljevalo s tremi tekmami in fco bili rezultati naslednji: SK Drava : SK Ptuj 3 : 2 Ptujski nogometni derbv je prinesel SK Dravi pičlo, toda zasluženo zmago. Tekma ie bila vseskozi napeta ter ostra, toda vedno v mejah dovoljene igre. Sodil je objektivno g. Kljippstatter iz Maribora. SK Mura : SK Lendava 7 ; 4 (5 : 1) V Murski Soboti je Mura prepričevalno odpravila nasprotnika iz Dolnje Lendave. ■Mura je predvajala lep in koristen nogomet in je imela v napadalni vrsti svoje najboljše orožje. Obramba tokrat ni bila na običajni višini. Lendava je igrala zelo požrtvovalno, toda pred nasprotnim golom so bili napadalci premalo od-očni. Sodil je dobro g. Kipič iz Maribora. SK Gradjanski : SK Slavija 2 : 2 (2 : 0) Ta tekma se je vršila v Mariboru in se je pod vodstvom g. Kasperja končala z delitvijo točk. Igra je bila precej ostra, tako da je moral sodnik izključiti po enega igralca. Stanje v prvenstveni tabeli je 6edaj takole: stroški za opremo, propagando in še razne priprave. Glavna skupščina JOO bo 24. t. m. v Zagrebu. V nedeljo 18. t. m. se bodo nadaljevale ligagke tekme po temle sporedu: v Beogradu Jugoslavija—Hajduk, v Ljubljani Ljubljana—BSK) v Zagrebu Gradjanski— BASK, v Sarajevu Slavija—Hašk ter v Osijeku Slavija—Concordia. Gradjanski Mura Slavija Drava Lendava Ptuj 3 2 3 2 3 1 3 1 0 3 0 2 3 0 1 1 0 2 0 10 : 5 1 14 : 7 0 14 2 6 1 9 2 4 7 16 12 5 4 4 2 2 10 1 Priključujemo še tabeli I. mariborskega in II. ljubljanskega razreda: Železničar 2 2 0 0 7.V 4 Celje J 2 0 1 8:2 4 ČSK 3 1 1 1 6:9 3 Maribor 2 1 0 1 4:4 2 Rapid 3 0 1 2 3:11 1 Atletiki 1 0 0 1 0:2 0 Mars Jadran Korotan Svoboda Grafika Miadika Slavi j a 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 1 1 1 1 0 14:6 1 8:6 5 4 0 1 6:6 4 1 1 7:6 3 Službeno iz sekcije zbora plavalnih sodnikov. V nedeljo, 18. t m. ob 8.30 bo v restavraciji Štrukelj redna letna skupščina. Ako ob navedeni uri skupščina ne bi bila sklepčna, bo pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Pravico glasovanja imajo le stalni sodniki. Tajnik. Ljubljanski bazenski podsa\'ez: Redna seja uprav, odbora bo drevi ob 18.30 v posebni sobi kavarne Evrope. Radi važnosti dnevnega reda je nujno potrebna navzočnost vseh članov odbora. SK Ilirija. Redna seja klubovega načel-stva bo drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Točno in polnoštevilno! SK Reka (smučarska sekcija) namerava v letošnji zimski sezoni reorganizirati sekcijo ter povzdigniti smuški šport na višino tudi v tem delu mesta. Zatorej vabi vse smučarje, začetnike in tekmovalce iz mesta kakor z Viča in Brda, na sestanek, ki bo v četrtek 15. t m. ob 20 v gostilni Kon-zum na Tržaški cesti Na sestanek se vabijo tudi zimsko-sportni organizatorji, ki bi želeli sodelovati. Istočasno sprejemanje novih članov! SK Slovan. (Boks-sekcija). S treningi bomo pričeli šele prihodnji teden. Natančnejša objava bo na Marijinem trgu. 1 5:5 3 1 9:12 3 2 4:7 2 V i :aj vrstah Preteklo soboio je bila v Zagrebu plenarna seja JOO, na kateri so bile v obravnavi priprave in nastop naših tekmovalcev v letošnjem olimpijskem letu. Delegati vseh savezov so izrekli vodstvu olimpijskih priprav v Garpaischu in Berlinu popolno priznanje in zahvalo. Iz blagajniškega poročila so razvidne zanimive številke o dohodkih in izdatkih tega odborf-Za vse priprave je ta odbor prejel 575.230 Din, med katerimi je samo ministrstvo za telesno vzgojo prispevalo 430.000 Din. To je dokaz, da bd brez te podpore naša udeležba na olimpiadi sploh ne bila mogoča. Stroškov je imel JOO 519.257 Din. Ker je bilo naših tekmovalcev ln delegatov na obeh olimpijadah okoli 200, se da izračunati, da se je za vsakega porabilo okoli 2500 Din. Seveda pri tem nišo upoštevani Nadučitelju Kavčiču v čast D. M. v polju, 12. oktobra. V torek zvečer, preden je od vseh občanov oboževani atek, nadučitelj v pokoju Fran Kavčič dosegel 90. leto starosti, so se zbrali pevci in nekateri bivši njegovi učenci, da ga počastijo. Zaradi njegove visoke starosti in rahlega zdravja so morali spored počastitve skrajšati na najnižjo stopnjo, da slavljenca ne bi vznemirjali. V svoji postelji ležeč je prisluhnil lepi slovenski pesmi, ki je zadonela iz predsobe. Solze hvaležnosti in ljubezni so blagemu starčku polzele po licih in lepa pesem ga je zazibala v noč, ki mu je dala dočakati visoko starost 90 let. V sobo, kjer je bila zbrana vsa Kavčičeva družina, so stopili pevci in njegovi bivši učenci in eden izmed njih je v kratkih besedah izrazil slavljencu zahvalo in priznanje ter naglasil, da si je s svojim delovanjem postavil najlepši spomenik, ki se kaže v tem, da ga vse občanstvo ljubi in spoštuje ter se trajno zaveda dolžnosti velike hvaležnosti. Mirno in srečno je atek zaspal in dovolj krepak je mogel zjutraj sprejeti lepo deputacijo učiteljev in šolarjev. , Pri peči je sedel, zunaj je naletaval sneg. ko je v predsobi zapel mladinski pevski zbor. Potem so prišle v njegovo sobo deklice, simbolične predstavnice štirih letnih časov, Id Bo Reklamirale ter mu poklonile cvetja, klasja in sadja. Ginjen do solza je slavljenec sprejemal darove in prisrčne čestitke. Preden je obiskala dom častitljivega slavjenca pa se je vsa poljska mladina zbrala pod vodstvom učiteljskega zbora v šolski dvorani, kjer je učitelj g. Cibic orisal življensko pot in zasluge slavljenca. Bila je srčna želja učiteljev in mladine, da bi slavljenec prisostvoval šolski proslavi, toda skrb za njegovo zdravje je zahtevala v tem nezdravem vremenu vso previdnost. Vse, ki so se proslav udeležili, in sploh vse prebivalce tolaži zavest, da atek-nadučitelj Kavčič itak ve, da ga vsi iskreno ljubijo in spoštujejo. Utripi hvaležnosti in ljubečih src tudi brez slavnosti segajo do njega. Danski dirigent Jans Schroeder Ljubljana, 12. oktobra Naši širSi glasbeni javnosti je ime dirigenta danskega državnega radia, artističnega vodje in dirigenta od danske države subvencioniranih koncertov za univerzitetno mladino ter predsednika odbora za izbiro skladb v mednarodnem društvu moderne glasbe za dansko državo g. Janša Schroederja še skoraj neznano, čeprav tekom zadnjih let posveča prav posebno pozornost slovanski glasbi. Skupno z dirigentom naše radijske postaje g. Dragom Mariom šijancem, s katerim je istega leta absolviral praški konservatorij, je že 1932. priredil v Kopenhagenu koncert češke glasbe, ki so mu sledili še nekateri drugi koncerti slovanske glasbe, predvsem češke in ruske. G. Jans Schroeder, ki je agilen član Dansko-jugoslovenske lige, je že večkrat pokazal za našo državo veliko iskrenega zanimanja in se je na povabilo dirigenta Šijanca odzval iskreno rad in sam obiskal tudi naše jugoslovenske kraje, da prouči možnost seznaniti v čim večji meri našo glasbeno javnost s finsko, šved- sko, norveško in dansko glasbo, hkrati pa tudi, da čim globlje spozna našo glasbeno kulturo. Ob priliki bivanja dirigenta g. Schroederja med nami se je tudi vodstvo naše radiofonske postaje odločilo, da v sredo zvečer priredi koncert nordijske glasbe, ki ga bo dirigiral g. Schroeder, izvajal pa naš radijski orkester z izjemo solističnih violinskih točk, ki jih bo izvajal profesor g. Karlo Rupel. Koncert nordijske glasbe v našem radiu bo obsegal vse najvažnejše glasbene avtorje evropskega severa. Finsko bo zastopal Jan Sibelius z zvočnim epo-som »Finlandija«, švedsko Hugo Alfvčn z znano >švedsko rapsodijo«, Norveško Jo-hann Svendsen z »Romanco« za violino solo s spremljevanjem orkestra in Edvard Grieg s skladbo »Jutrnje razpoloženje«, Dansko pa bodo zastopali N. N. W. Gade z »Zvoki po Ossianu«, Danijel Kulilau s predigro k danski narodni operi »Erlen-hiigel« in končno danski »Strauss« H. Z Lumbye z nekaterimi skladbami. G. Schroederju, ki se je o lepotah naših pokrajin in zlasti naše Ljubljane izrazil izredno laskavo, želimo prijetno bivanje med nami, hkrati pa smo prepričani, da se bo z novimi impresijami vrnil v svojo dansko domovino in s prav tako ljubeznijo nadaljeval propagando za slovansko glasbo kakor je to delal tekom zadnjih let. Prepričani smo. da bo tudi naša slovenska in ju-goslovenska glasba našla svojo pot v Ko-penhagen, prav tako pa želimo, da bi še večkrat imeli priložnost seznaniti se z lepo in visoko kulturno glasbo nordijskih narodov. Dr. Frlan in banska uprava Glede na članek v dnevniku »Jutro« z dne 4. t. m. — »Dr. Franjo Frlan v domači zemlji« nas je naprosila kr. banska uprava, da priobčimo tele pojasnilo: Pokojni dr. Frlan je bil res na kr. ban-ski upravi, in sicer pri načelniku VI. oddelka zaradi stalnega službenega mesta v občni državni bolnišnici v Ljubljani. Na njegovo vprašanje se mu je prijazno pojasnilo. da so v občni državni bolnišnici za^ enkrat vsa mesta uradniških pripravnikov in sekundarijev zasedena, da pa kot volon-ter lahko vsak čas vstopi v bolnišnico. Nasvetovalo se mu je, naj dovrši svoj specialistični študij, ker bo kot specialist za bolezni ušes. nosa in grla najlažje dobil mesto na oddelku za te bolezni, ker bi ga drugače pred doseženo specializacijo upravnik bolnišnice lahko zaposlil na katerem drugem oddelku. Pri tem razgovoru ni bilo niti malo go- OPRANI LASJE so obenem tudi negovani — to je prednost SORELA shampoo paste. Z redno uporabo SORELA izgine prhljaj in preneha izpadanje las. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v tubi po Din 7.—, 12.— in 25.—. Tora o kaki »eoeta!ni tnd&acf]!« ta je torej tozadevno namiga vanje absolutno neutemeljeno. Na svoječasno stavko ▼olonterjerr T ljubljanskih bolnišnicah pa danes gotovo nihče več ne misli, saj je bila večina volon-terjev, ki so se svojčas stavke udeleževali, že nastavljena po raznih bolnicah, kjer so bila prazna mesta. Franc Pire t Tržič, 12. oktobra. Danes Je umri po dolgi mučni bolezni v Tržiču ugledni uradnik predilnice Franc Pire. 43 let je z ljubeznijo in vestnostjo služboval svojim šefom, ki jih je vse življenje nad vse spoštoval. Rodil se je 1. 1868. v Kropi kot sin znanega tovarnarja Franca Pirca. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, po očetovi smrti pa je vodil domače podjetje. Prva njegova služba je bila v bivšem Majdičevem valjčnem mlinu v Kranju, nato pa je od 1. 1893. služboval kot uradnik firme Glanzmann- Oassner ▼ TržEn. Tu se >e poro® • soprogo Antonijo. Iz srečnega zakona se je rodila h češka Tonica, ki ee je lani poročila • prof. Francem Bajdom. Svoje življenje in vso svojo akifc je posvetil svoji družini in službL Bil je spoštovan od delavcev in uradništva. Zato so ga volili v odbore strokovnih organizacij, ker so poznali nesebičnost in aktivnost. Kot predsednik Društva deJovodskih mojstrov ir« blagajnik Podpornega društva se je udejstvoval v javnem življenju in užival vse spoštovanje. Do svoje bolezni je dolgo vrsto let vodil tržisko posojilnico. Skratka, bil je mož dela. Sedaj, ko bi moral vsaj mak) uživati sadove svojega truda, ko bi se moral od počiti r srečnem krogu svoje družine truden od dela, ga jc poklical Bog k 6ebi. Toda do zadnjega je bil s svojimi mislimi v pisarni t tovarni, do zadnjega je govoril o svojih dobrih predstojnikih. Ko mu potnladi umrl svak veleposestnik ta lesni trgovec Ivan J al en, se ni mogel več udeležiti njegovega pogreba t Ratečah. Trdno pa je bil prepričan, da bo jeseni mogel prisostvovati prenosu njegovega trupla v grobnico. Zdaj pa se bosta srečala na drugem, boljšem svetu. Za njim žalujejo soproga Antonija, hčerka Totlica, sestre Kristina, Sabina in Antonija, zet prof. Bajd in vnuček Tikec, ki se mu je kljub hudim bolečinam tolikokrat nasmehniL Lahka mu bodi zemlja! Točno plačui »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino QQ00QQQQ0QQS^xO Trgovski pomočnik marrufakturne ln modne stroke, ki je obenem dober izložbeni aranžer, ne nad 25 let 6tar, s prima referencami se takoj sprejme. Ponudbe podružnici »Jutra« v Celju poti: »Dober prodajalec«. \m** £ '-^msm t vr n i .v--V" • ■ i'."4-- F! Umrl nam Je danes, dne 11. t. m. ob 12. uri opoldne naš srčnoljubljeni sin edinec, gospod BRUNO VATOVEC ABS. JLRLST v cvetju svoje mladosti 23 let, po dolgi mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 13. oktobra 1936, ob 4. url popoldne od doma žalosti, Soteska št. 10 (Gregom čičeva 4), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Trst, Gornje Vreme pri Postojni, 11. X. 1936. Globoko žalujoči: FANTKA roj. POŽAR — mati, FRANC — oče, ter vse ostalo sorodstvo. • -S 1 f Strta po kruti usodi nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mami, gospa MARTA MRAK, roj. GRADIŠAR, UČITELJICA. Nepozabno pokojnlco prepeljemo v sredo, dne 14. oktobra Iz Starega trga na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani, od koder se bo vršil pogreb iz pokopališke kapele ob 16. uri. Ljubljana — Stari trg, dne 12. oktobra 1936. JOŽE, soprog; MARKO ln JANEZEK, sinova ter ostalo sorodstvo. ■•»•' j .v V •. \ v - • •- •" • v . ■'.•.V : 113 Javljamo tužno vest, da je naš sotrudnlk, gospod FRANC PIRC danes po dolgi mukepolni bolezni preminul. Pokojnik je v našem podjetju polnih 43 let vestno In marljivo sodeloval. Dragega pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. TRŽIČ, dne 12. oktobra 1936. Bombažna predilnica In tkalnica Tržič. ED. GLANZMANN & AND. GASSNER. Vsemogočni Bog je po dolgi mučni bolezni poklical včeraj k sebi našega predobrega soproga, zlatega očeta, edinega brata in srečnega starega očeta, gospoda FRANCA PIRCA URADNIKA PREDILNICE V TRŽIČU. Pogreb nepozabnega se bo vršil v sredo 14. oktobra ob 4. popoldne na tukajšnje pokopališče. TRŽIČ, dne 12. oktobra 1936. ANTONIJA, soproga; TONICA por. BAJD, hčerka; KRISTINA JALEN, SABINA ROŽIC, ANTONIJ \ PETRIČ, sestre; prof. FRANC BAJD, zet; TIKEC, vnuk. A. Poltzer: 17 Pot brez cilja Roman Odgriznil Ji je konček in ga izpljunil. Nekajkrat j s molče potegnil dim. In zdajci so iz višnjevega oblaka, ki ga je obdajal, planile besede: »Torej ljubite Milico?« Napad je bil res nepričakovan. Sam sem se čudil, kako miren je bil moj odgovor: »In če bi bik) tako, gospod Lawrence? Priznam, da sem ubog, in vi kot stric gospodične Borgholmove imate pravico...« Delj nisem prišel, zakatj Lawrence mi je segel v besedo: »Ali sem Mi ličen stric ali ne, je v tej reči zeio nevažno. Sicer pa niti nisem a;en stric. Najino sorodstvo je dokaj bolj oddaljeno: Miličin oče je bi! v tretjem ali četrtem kolenu bratranec moje pokojne žene. Po tem takem sem. kakor vidite. Milici ko_ manj še sorodnik. To samo mimogrede. A preDO-vem vam, da bi v tem času, ki vam ga je še prebiti na ladji, skušati zmešati Milici glavo!« Vstal sem bil. Menda je tudi Lawrence čutil, da se je bil zaletel, kajti nekoliko prit:azneje je dodal: »V dolžnost sem si štel. da vam to povem!« j »Ker ste pravkar sami rekli, da niste z gospodič" I no Borgholmovo skoraj v nobenem sorodstvu, in ker1 je, kolikor vem, gospodična Borgholmova polnoletna, res ne vidim, kaj bi vas upravičevato. da se vtikate v njeno in mooo povsem osebno zadevo,« sem napeto odvrnil. Lawrence je žvečil svojo mogočno smotko. Njegove temne, zmerom nekoliko zaripie oči so me zlobno merile. Videl sem, kako se je šiloma br z dal. da ne bi vzrojil. »Kaj me upravičuje...?« je zarenčal. »Hm. mladi človek! Za kavalirja se postavi ate. Osebna stvar takega gospoda mi je seveda figo mar! Človek ljubimka z dekletom, se okorišča s prikladno okolico — s šumečim morjem — z zvezdnatim nebom — z romantičnimi izprehodi po temni palubi — nekaj kozarcev šampanjca ie morda že prej prijetno razburilo kri — in zdaj še pomemben stisk roke, nekaj plehkih, priliznjenih besed, tiho na uho — in plen nam pade kakor zrel sad v naročje . . . Kaj je gospodu mar. da pod!o zlorablja gostoljubje? Namen posvečuj-e sredstva!« Ta mah mi je padla koprena z oč;. Debeli, sta-rikavi mož je bil ljubosumen! Ljubil je Milico. Ne kot stric, kar sploh ni bil, ampak kot mož. V meni je vide! tekmeca, nevarnega tekmeca vkliub siromaštvu! Jaz sem bil še mlad, on je pa stal na robu tistih let. ko tudi moža napade »strah pred zadnjim poglavjem«. Nekakšno sočutje se ie oglasilo v meni. »Gospod Lawrence,« sem rekel, »ne bom se branil zoper vašo sodbo o meni, ker me ne poznate in ker ste v tem trenutku razburjeni. Upam le. da nimate tudi o gospodični Borgholmovi tako slabega mnenja ...?« Lavrence si je bil z negotovo roko natočil kozarec. Na dušek je izlil vsebino vase. A tudi zdaj je še hudobno bolščal vame. ko je rekel: »In razen tega se prekleto motite, če mislite, da je Milica bogata! Tisto bore denarja, kar ji ga je oče zapustil, je zdravnaj porabljeno. Milica ima vse od mene! To vam je novo. kaj?« Zadovoljno se je zasmejal.- videč, da njegovo razodetje ni ostalo popolnoma brez učinka name. Mojo osuplost je imel za razočaranje lovca na doto. Da, razočaran sem bil — čeprav iz drugega razloga. Kai mi je bilo mar. da je bila M lica siromašna! Narobe, v drutjačnih okolnostih bi me bilo to celo razveselilo! Milica, ki je bila revna kakor jaz, n; mogla biti zame več nedosegljiva. A kaj sem si mogel misliti o dekletu, ki ie na vse roke razsipalo denar moža. ki ji ni bil bližnji sorodnik, pač pa zal.iublien vanjo? Kol i kanj sem bil razočaran! Eno upanje mi ie še ostalo. Morda ni Milica niti vedela o tem. da jo Lawrence l ubi. Konec koncev ie bila njegova sorodnica. čeprav le daljna; utegnila je spreml;ati Lawrencea na njegovih potovanjih kot tajnica, družabnica ali ka.i vem. kai. Lišpa nisem bil na Milici nikoli opazil, in da je hodila elegantno oblečena, ie bilo pač samoumevno. Lavvrence je ni mogel plačevati tako. kakor pla' čuješ katero si bodi uslužbenko. Toda že v naslednjem trenutku je šel moj up po vodi. Lawrence. ki si je bil zdaj v svesti zmage, je bahavo vprašal: »Kap menite, koliko potrebuje na leto gospoifiS" na, kakršna je Milica?« Nisem mu mogel odgovoriti, in Lawrence tudi vat pričakoval odgovora, ker je nadaljeval: »Samo majhen primer! Zadnje tri tedne je dobila Milica od mene dvajset tisoč švicarskih frankov. Na verjamem. da bi imela ta hip še bogvekaj drobiža...« Kam je meril Lawrence s svojim bahanjem, je bilo iasno. A jaz sem mislil samo na nekaj: tudi tisti usodni bankovec za pet sto mark je bil po tem takem iz Lawrenceovega žepa! V vsakem oziru sem se čutni prevarjenega. Le> kako sem se mogel o Milici tako zmotiti? Bila ie računajoče, mrzlosrčno bitje, ki se je samo igralo z menoj. Kaj je kanila s to igro. si kakopak nisem mogel razložiti. Morda je hotela samo za" brisati grdobijo. ki mi jo ie bila napravila. Rekel sem Lawrenceu: »Ce vam ie to v Domirie-nje, se bom ogibal govoriti z gospodično Borgholmovo drugače kakor v vaši navzočnosti. Zdelo se mi je. kakor da bi bile spravile moie besede milijonarja nekoliko v zadrego. S posilijeno prijaznostjo je deial: »Ne zamer te mi, če sem bil morda prevročekrven. Vsekako bi mi bilo ljubo, da svojega veden a proti Milici ne bi preoč^tno izpremenili...« Osuplo sem g;> pogledal. Najprej mi r'e bil prepovedal dvoriti MMici. zda; me je pa spet prosi1, nai se moie vederne proti njej ne izpremeni... »Ni treba, da b: Milica kai vedela o najinem pogovoru,« je rekel Lavvrence. še vedno v zadregi. CCNE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostaH oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nSM * _ _ , ...1r„h odgovor, priložite UlU ▼ ZnamkaIX Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se milili oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana. Sluibo dobi Beaeda 1 Din, davek 3 Dia H tttto sli dajanje naslova B Din. Najmanj« znesek 17 Din Manufakturista trrežbanega tudi v ostali aneč-ani stroki, prvovrstno moč, z daljšo prakso. — »možnega ara.nžiranja izložb. sprejmem. — Jurej Vinica pri Črnomlju, štork. Bela Krajina. 34225-1 Trgov, praktikanta u dobo 10 mesecev, sprejme manufakturna trgovina t Mariboru. Hrana in sta- j novanje prosto. V poštev! pridejo oni, ki so se že ne- | kaj časa učili. Ponudbe na: ! F rame Francekcvič. trgov. j potnik v Mariboru, Nova i va*. 34611-1 ' fsaka besed« SO par. lavek S Dia. » lajanj* naslova B Din. najmanj*' cnesek IS Din. Učiteljska abiturientka z dežele, i odičn;m uspehom, vajena dela, išče službe kot vzgojiteljica ali kaj primernega. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Delati hoče«. 24434-2 Šivilja Šivilja za fino in navadno delo, išče dela po hišah. Naslov v vs-ei poslovalnicah Jutra. 24608-2 Krojaško pomočnico samostojno v vsem d3im-skem poslu, po možnost; z znanjem nemškega jezika, etaro do 30 let, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krojaška pomočnica«. 243904 Čevljarski pomočnik Arroi službo kot družabnik. Rihar jeva ii. Mirje. 34584-1 5 soboslikarskih pomočnikov sprejetem taioj. — Alojzij Karmelj, soboslikar, Jesenice, Fužine. 34374-1 Natakarice Slovenke, {vrste, sprejmem takoj za kavarno. v kateri j« jjodba. Kafanar »7m-perteJ«. Sr. Mitrovica. 24582-1 Več orodni čar je v in str. ključavničarjev potrebujemo ta izdelavo rezin in popravilo strojev. Stalna slnžba. Ponudbe s prepisi spriievaJ na ogl. odd. Jutra pod »Orodni-6ar«. Ponudbe brez kopij spričeval se ne bodo vzele r poštev. Organizatorja l obširnim znanstvene med p^Jobitmmi sloji, iSčem. Ponudb« pod šifro »Novo« mi «gl. odd. Jutra. it592Jl Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Brivski pomočnik in prvovrsten bubištucer, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 2-44777-2 Postrežnica vajena vsega hišnega dela, kuhe in dobra kolesark«, želi mesto za čerc dan. Naslov v vseh posloval. Jutra. 34579-3 Mlada gospodična želi kakršnekoli zaposlitve za 6 ur popoldne. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo potrebna«. 34072-2 Brivski pomočnik išče nameščenje. Nastopi takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Soliden bri-vec«. 24573-? Dekle pridno in pošteno, ki zna tudi šivati in ljubi otroke, išče slu-žbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna in marljiva-«. 24002-2 Prodam Boseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova j Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 železna nosilca stebra, loto želeso) na,pro-daj. Poizve se: Ljubljana, Stari trg 32. 34614-6 Pohištvi* Lepo pohištvo za samsko sobo prodam po zmern; ceni. — Ogleda se Einspilerjfva 9, pritličje. 34603-13 G. Tli. Rothman: Gospod Kozamuraik gre na letovanje Čevljarski šivalni stroj cilinder, za šivanje in krpanje čevljev, kupim. Stroj je lahko rabljen, samo da je v redu in da dobro dela. Javiti na naslov: Janko Dolenc, šuster, Valj^vo, Takovska br. 12, Srbija. 346(7-28 Kožuhovino vseb vrst, najugodneje ku pite fn Vam strokovno iz-1ela Josip Dolenc. — Ljubljana, Sv. Petra c. 19. Telefon 22-82. 333-30 Kupim sledeče le:nike »Slov. Pravnika« III. XII. XIX, ln XXI Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pravnik«. 24383 8 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo in pritiklinami, oddam za no-vembor. Langusova ulica 17 (Mirje. 341613-31 _!-- Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam za november. Bolgarska 33. 24575-31 Dvosob. stanovanje solnčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24578-21 Enosob. stanovanje pritlično, primerno za starejši par, takoj oddam. — Einšpilerjeva 23. Bežigrad. 31599-31 Petsobno stanovanje komfortno, celo nadstropje, v GledaliSk; ulici, nasproti opere, pripravno za zdravnika li odvetnika, oddamo ' za takoj al 1. novembra. Naslov v vseh poslovalni-| c ah Jutra. 24594-31 Kupim Beseda 1 Dtn, davek 8 Din za šifro »d dajanje naslova Din NajioanjS znesek 17 Din Stare moške čevlje, perilo in posteljnino, kupujem. — Plačam najboljše, pridem pogledat na dom. Pišite na Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 34o9'5-7 ; Enosob. stanovanje oddam stranki brez otrok. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 34600-21 11 ragocenosti Vsakovrstno xlato supn)e p« oajvišfUi eennr CERNE • juvelb Ljubljana. tVolfovs oiica i Bančne, kreditne in denarne posle, nakup tn prodajo hranilnih vlog, iz-posluje najugodneje takoj r gotovini AL Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. štev. 14. Telefon 35-10. 214-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje na&up in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 240-16 Sostanovalca (sostanovalko), sprejmem z vso oskrbo, istotam sprejmem tudi več abonentov. Florjanska u!. 19/11. 24606-33 Sobo lepo, opremljeno, separirano, oddam v centi u. Pod Trančo 2/II, desno. 34613-33 Opremljeno sobo v mestu poceni oddam 15. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34525-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom oddam takoj v Rožni ulici 31 (St. Jakob). 34576-23 1—2 dijaka ali akademika, sprejmem v gorko sobo v bližini univerze in trgovske akademije. Naslov v vseh poslovilni caii Jutra. 34EJ90-33 37 Zdaj se je Izkazalo, kaj je bilo resni-llo v kovčegu, ko ga je Kozam umik posadil načelniku na glavo. Steklenica z lasno vodo se je bila zdrobila, in tekočina, ki je bila v njej, je bila prepojila vse perilo z rdečimi lisami. S solzami v očeh je gospod Kozamurnik strmel na pokvarjope r rajce in pidmaže. Beseda 1 Dtn. lavek v Din ia šifro aLi dajanje naslova 5 Din- Najmanjši ineaek 17 Din. Dobra gostilna v Varaždinu naprodaj zaradi starosti. Vprašati: Maribor, Barvarska 5, vra'a št. 4. 34610-19 Renomirano trgovino s špecerijo in mešan;m blagom, staro, ki s« nahaja v moji lastni hiši. s priključenim dvosobnim stanovanjem, s komfortom, v najožji bližini glav. kolodvora. prodam zaradi družinskih razmer. Potreben kapital 50.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31538^19 Opremljeno sobo solnčno. za eno, lahko tudi za dve osebi, oddaim. Na željo z zajtrkom in pranjem perila. Sv. Petra nasip 4:3. 24604-23 Sobo oddam gospodični ali dijakinji (dijaku1), z vso vestno oskrbo. Sekula, Gledališka ulica 12, pritličje. 340CO-33 Beseda 1 Din, davek 8 Din ta šifro tU dajanje naalova J Din NajmanjS1 tn<*ek 17 Din Stavbno parcelo 600—.1000 kv. m, kupim za knjižice Mestne, najrajši od Kolezije do Viča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavba«. 34601-20 Vsaka beseda 2 Dio; davek 3 Din. u Šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 20 Din Poročiti želim držav, nastavi jen ca, starega 4R—50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«. 34605-25 Ločenec obrtnik ali posestnik, želi poznanstva z gospodično, vdovo ali ločenko, staro do 40 let. z nekaj premoženja. Ponudbe no ogl. odd. Jntra pod »Novo življenje«. 34596-26 Uradnik ministrstva želi znanja inteligentne dame. Rodič. Beograd, pošt. pretinac 58!. 34582-35 Državni uradnik ugled-en, dobro situiran — poroči mlado gospodično prikupne zunanjosti, muzi-kalično. primerne naobraz-be, čiste preteklosti. Prednost črnolaska. Veselje za lasten dom, šport in potovanje. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usoda 1936«. 34581-35 Informacije Besed* 1 Din, davek S Dio za šifro ali dajanje naalova 5 Din. NajmanjSi cnesek 17 Dtn. Zupančič Maks fotografski pomočnik, že od junija 1036 ni vež pri meni v službi. On nima nobene pravice za mojo firmo jemati naročila ali predplačila. Bavec, fotograf, Brežice. 34537-31 Beseda 1 Din, davek 3 Din u šifro ali dajanje tastov* S Din. NajmanjS znesek 17 Din Hubertus nepremočljiv za vsakega Din 250.- in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. T?!efnn 205!! Suha drva, jTj^ premog, karbopakete 4t \ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva nI. St. 5. Največja evropska tovarna pisarniških strojev I S C E za svoje generalno zastopstvo v Jugoslaviji rajonske zastopnike za vse banovine, eventuelno tudi za manjše rajone. Interesenti, spretni agilni trgovci, ki se lahko izkažejo z uspehi m imajo kapital za obrat, sposobni, da organizirajo prodajo in morejo takoj pričeti, se naprošajo, da naslovijo obširne pismene ponudbe z zanesljivimi podatki pod šifro »Moderni uredski strojevic na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda IVANA LENARDIČA NADSTRA2ARJA V POK se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. očetom frančiškanom, pevcem Jadranašem za ganljive žalostinke, deputaciji policijske straže pod vodstvom poveljnika g. Franca Finžgerja, vsem darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v tako častnem številu. MARIBOR, dne 12. oktobra 1936. GRDE VELIKE ZN0JN2CE - ZAJEDALO od slabo izbranega pudra Družini LENARDIČ — SKABAR. Umrl nam je, previden s tolažili sv. vere, naš preljubi, dobri soprog, oče, brat, zet, gospod ANTON ČRNIVEC RAVNATELJ DRŽ. UČITELJSKE ŠOLE IN VLADNI SVETNIK V POK., ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 13. t. m. ob pol treh popoldne iz hiše žalosti, Turnograjska (Erjavčeva) 4. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 14. t. m. ob sedmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. Ljubijana-št. Vid, dne 11. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Popolnoma nova vrsta pudra, ki "NE TVOR! GRUDIC" Dr. M. Catrin od medicinske fakultete v Parizu pravi: »Pudri, ki imajo dosti škroba, se vlezejo v znojnice in se tam zabubijo, zaradi če«ar se znojnice povečalo Pudri, ki vsebujejo kakor kaša male grudice dražijo nežne kožne znojnice ter povzročajo zama-lenje m zajedalce. Najčiščejii veterni puder, ki vsebuje smetanovo peno, pa iraa v resnici okrepčine in polepševalne učinke na kožo.« »Na zraku prevetreni« puder se proizvaja po novem presenetljivem načinu, po katerem pride v puder samo to. kar lahko plava v zraku. Po tem načinu se dela puder Tokalon. To je tudi vzrok, da puder Tokalon ne more vsebovati sestavin, ki bi se lahko strnile ali zlepile v grudice in kepe ter dražile znojnice Zato se puder Tokalon razprostre tako gladko in enakomerno, pokrivafoč kožo z ne-ridljivo tančico lepote. Puder Tokalon je poleg tega na patentiran način kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega se lahko tudi 8 ur obdrži na koži. Tudi v najbolj soparnem lokalu ni Vašemu licu potrebno »po-lepšanie«. O koncu dolgega plesnega večera bo Vaša polt ie vedno sveža m bree bleska. Poizkusite še danes škatlico pudra Tokalona — »na zraku prevetrenega« pudra. To je neka