1 ■ ♦ ■ ' ■ ..... ' St. 150. V Ljubljani, soboto 2<°>. decembra. V. teftij. 1U72. SLOVENSKI NflROD. Izhaja t rikr.it na todon, vtorok ćotrti-k in solmto, tur vuljii po pošti pnjcui.in, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani a pošiljanjem na dom , za <*clo loto 10 goltl., /.a pol leta 8 gohl., za četrt leta 2 gold. 60 kr, Za tuje dežele za ("'cio leto 12 k»»IiI., '» P<»1 li'ta 6 tf<>l jo v Ljubljani im celovški cesti v Tavčarjovi hisii „Hotel Evropa". O p r a v n i š t v (i , na kati naprej bode ..SEo> 4'liski \ai' o š t i velja: Za en mesee '..... G ft'lotu uapredka dalje, in narodna zavest in moč se vzbujata, dasi so na vladi še liienj narodni elementi, kateri so letošuji berolinski shod eesarjev prouzročili. Za Husijo najbolj velja rek: „čas dobljcn, vsc dobijem*", zato je dobiček za njo mir in tefca je lettis v Kvropi imela, med tem, ko jo vojska v Aziji polje do vodno večjib za-kladov bo^-astva. Francuska so je v tem letu pokazala, da nij še ponižana, ne še zatrta, kakor je oholi Nemee triiunioval. Ko je trebala novecv. da odrinc tnjčevo ]>eto Kemčevo z zatilnika, ves svet joj je zaupal. vso je bilo pripravljeno dati. Žalibo^-, da se v tem letu uij šc jiusiečilo Francu- zom monarhiste in rcakcijonarje odpalmiti iu svo-bodi na rraneoskem ctlino ugodno republiko utr-diti — kar upajino, da se z^odi v jirihodnjc. — Italija in Špan i ja se trudite priti do notra-njo.iia miru, prva da bi utrdila dobljeno narodno in državno /.edinjenje , dru^a mora prestajali še vedno uporne i/.bnihc , da bi došla do svobode, reda iu blagostanja. Doli v slovanskcm j u i;1 u pak veselo napreduje mala Srbija jedro prihoil-ujc slovauske države, ki bode imela še neprera-oiinljiv vpliv na vso Mvropo, jioselmo pa na nas Slovane. In avstro-ogerska država? Tako stoji nczj;o-tovljena, v notranjem oslal)ljona iu razrovana, kakor smo jo našli poretkom leta. Ta in onkraj vlada manjšiua nad veeiuami, Slovanu iu Kunniiiu je maoolia, vedoč ali nevedoo dola na lastno škodo. Kakor smo v pretočenom tako lioeemo v prihod-njeni letu vsi Slovani braniti se nasilju in upanje nam ne upada, da priboriino n a r o d u o svobodo, podlogo vsem drugim jjolitičnim pridobitvam. Slovenci j)osebej smo brez dvombe po svojih inočeh in kolikor nam je bilo v neugodnih okelišeinah mo^oče, ])icccj korakov napredovali. Narašča narodna zavest in število boritoljev za narodno svobodo iu oiniko se inuož>, tako idemo s po^umoni na novo delovanje. Ako smo v lastncni narodnom taborji vcekrat drn^r na dnii^e^a treili, ako nam je tuđi lotos prizadolo nevesele trenotke, videčitn kako se je ta ali oni od nas pol ali eelo odtr^at: gledati moramo stvar z visjela pozorišea in toiažili se bodemo, da se tak i sukobi nahajajo povsod v življonji in naravi, da morajo torej bit', ter da so podobni viharjuui ki zrak čistiju. Ako nas piihodnje leto bliže do prave in razumne sdo£C pripelje, — bodi nam pozdravljeno. 11. V svojem prvem članku*) smo rekli nekoliko besedi o tem, da se bode v očigled močne iu velike (Jerinanijc in njenih bojnih namor, morala misel o politični zvezi Slovauov vcdiio bolj razvijati in naposled se tuđi oživotvoriti. \'eliko obPinstvo šc mesa, žalil>oft' idejo o politične iu zediujenji Slovanov, izpozva-niiii po sedanjcin položaji stvari v Kvrojii, s slo-vanolilstvoin, katero se je začelo razvijati v zadnjih eetirdesetib letih v srednji Kusiji. Slovanotilstvo, katero si je za izhodišče vzelo, proučiti osnove ruskepi življenja in ruskoga narodnoga duha, in si naredilo potem nauke v posebnoj sestavi, se je pregrcšilo bas tain, kdcr je tncnilo, daje uajinočucjc: nij pripoznalo namree svojega naroda. Ker nij poznala liistoričncga razvitka ruskci:a naroda, nij spoznalo ni v našej pretečeuosti, niti v našoj scdaujosti prvotnih narodnih temeljev, zme-šanib s tujimi uplivi — tatarskimi in bizautinskiiui. Akoprcni je čudno govoriti to o Ijudoh, kateri so vse svoje življenje in vsc svoje moči naučenju ruske prošlosti in narodnosti posvetili, vendar uij sumiti, da je ^ledišče, iz katerega so ti ljudje gledali, minolo za sedanjo llusijo, bilo vseskozi krivo, iu to tem vee, ker so iz nje izišli tako zvani z a-padniki, kateri so z nekim prezirom od ruske starine odvraćali se. *) Čiloj Stev. 1-1U. Ko 80 videli, kako seje zdaj globok jcz med državnim in narodnim življenjem razrnšil, in ker bo žalili, ka je Peter se svojinu reformami in pro-uzročenjcm tako imenovane petrogradskc pcrijode naše zgodovine, probuđil narodno življenje — so zaceli slovanoHH v pretečenosti iskati prvotni ruski ideal. In iz tega izvira oni osodcpolni pre-grešek, kateri je na vse nauke slovanofilov užgal znak mrtvila in jili približal idejani, katere zaslu •žijo antipatijo mladeži in vsch, katori želijo reforme ruskega društva. .Slovanofili, ki so začcli iskati prvotno-ruski ideal, pa ga nijso našli v najstarši, čisto ruskej, od vsega tujeg.i »plivanja svobodni dobi naše zgoduviue, v dobi predtatarski, nego v moskovskej državi v rclikcm cesarskem posestvu 13. stoletja. Prvotna Kusija se svojim sijajnira in svobodnim razvitkom nij obudila pozornosti slova-nofilov. Vse svoje simpatije so oni obraćali k moskovskoj državi H>. in 17. stoletja sodeči se svojim umom, da je ta država bila samo na pol ruska, ter da se je razvila in stvorila pod mogočnim uplivanjem tatarske ordije in bizantinstva. Slo-TJinofili so z največjo Ijubeznijo in radostjo prijeli se uredeb, ki karakteriztijejo to epobo našega (ruskega) razvitka, pozabivši, da so nam te uredbe od zunaj prinesli, da so se one razvile pod tujimi uplivi, ne samo da uijso bile izvirno prvotne, cisto ruske Kusije, nego so jej ravno v glavnih svojih potezih nasprotivale. In ko so idoč za tena idealom izgubili eu-krat ravnotežje, so došli slovanofili, ker jih je na to silil nasledek njihovoga delovanja, pod svojo braniho takse pojave do — petrovske dobe, kateri uijso bili baš z ničim opravičeni, pa jih je mrzilo zavedno in zdravo misleče rusko občinstvo. To je podrlo kredit slovanofilskih naukov, ter je dalo njihovim protivnikom povod, da so jih smatrali za privržence v tem času vlađajoče reakcije. V mnogih imenili slovanofilov je svet menil videti i sto kar obskurante in zaveznike onega prava, od katerega se je izobra/eno obeinstvo moralo odvraćati. Slovanofili, poteni ko so cukrat prišli do skraj-nosti, se nijso mogli več ustaviti uji tem potu. Hlepenjc po idealih moskovske države, jih je po naravnem potu dovelo do tega, da so zavrgli Petrove reforme in stavili svoj ideal nad ideal zapadne Evrope. Pri tej priložnosti se je pokazala ona znamenita besedu o gnjilobi zapada, beseda, katerej nij izobrnženeja Rusija nikakor verovala, ter katera je pred vsem dovela slovanofilstvo do pada, kakor posebno sekto. Krimska vojska in \t nje nastale velike reforme, diskreditovalc so do kraja slovanofilstvo. Ker so se eilino na polji negacije kretali, slovanofili nijso mogli stopiti na poprišČe onih važnih vprašanj, s katerimi seje izključljivo pecala vlada in občinstvo. Njihov nauk jim jii propal v skraj-nosti in abnurdnosti. O bivšem tem slovanotilstvii se v sedanjej Kusiji ne more ozbiljno govoriti; ali vsa drugača postaje stvar, kadar se govori o pol i ti Snom jedinstvu »Slovanov. Prezirati in zametavati to jedinstvo, bi značilo prezirati in zametavati interese R'isije. („Kliski Mir".) Dopisi. Mx TTtirliPorat JI. dee. flzv. dop.f Dopisnik od IX. t. ni. iz našega nicsta je v svojem Članku na pravem strelišei streljati začcl. Začnimo pri čitalniri v narodnom in ne v materijalnein smislu delati, videli botc, gospodje, kateri ste nas do/daj le z hesedo: po trpimo! tolažili, da naša reč bode v cnem letu vse inače in boljše stala, nego denos stoji, ali prav za prav visi. Dajte enkrat nam mladim saj nekoliko prav in zopet homo ži-veli. Zatorej ven iz te luknje, v katero se gospe ali gospodičine iti ne upajo, iu preskrhimo si drugo, dobro in priljudno stanovanje, kjcr homo za svoj dober in pošten krajcar tuđi kaj dobroga in pri-ljudncga dobili. Trgovski narodnjaki. Oil Ol'tnc 2.-J. grudna. |Izv. dop.| V štev. 50. „Slov. Gospodarja" smo brali dopis iz Negovc zadevajoci nadomeščenje bivšega župnika na Muti g. Mat. K. za župnika negovskega. — V omenje-nem dopisu se pelinovec ponuja novemu župniku in pa sladka hvala popeva doscdaujemu oskrbniku negovske župnije g. Fr. .1. — Kakor snio iz gotovih virov izvedeli, je g. Fr. J . .. . r sam tišti dopisnik, ki je laatnoročno svojo hvalo BpiHiil, kokar je že lotos ravno to pri neki drugi priliki storil. Mož, nam nij posebno znan; po njegovih spisih v „SI. Gospodarju" soditi je morda kak skrbni vi-norejec ali vinski barantač; bolj znan pa nam je sedanji g. negovski župnik, ki se je nedolgo ločil iz naše sredine. liivajoč med polnnemci in nem-ćurji je vendar vselej ljubil mili slovenski jezik, v kojem se je najrajše pomenkoval in Slovencem besedo božjo oznanjeval. Njegova knjižnica slovenskih Rpisov je priča, da je tuđi gmotno podpiral slovensko slovstvo ; britke okoliščine, kakoršne se nahajajo tukaj na slovensko-nemških mejah, so ga storile previdnega in mirnega domoljubca, ki nij iskal svoje hvale niti nij po svet« trobil, kar je storil v prid svojemu narodu. Po našem prepri-čanji je on verli domorodec in zaslužni duhoven, torej mu iz srca želimo, da po .'S51ctnem pastiro-vanji po težavnih goratih krajih med svojimi ro-jaki uajde mirni prostorček. Obžalujemo pa in stu-dimo ncomikanost, da ne rečern surovost, kateroj je on prišedšega župnika sprejel, da ga šc pod streho nij pustil pred določeno uro; studimo zađ-njič tuđi grdo breznačajnost, kakovu se v cei em istem dopisu razodeva. Kden v imenu vscli naših tukajšnih narodn Jakov. Iz Žiivrtl 24. dec. flzv. dop.J Teli niska komisija prchodila je žc crto, po katerej se misli zidati železnica Celje-Hukovjc. Našla je nacrt po vsem povoljen, samo zarad velike komercijske ceste je neki te misli, da hi jo železnica ne imela naravnost v isti površini prekrižati , ampak se ali nad cesto ali pod cesto voditi. Po prvem načinu bi se moral napraviti visok napis in most nad cesto, po drugom pa, ako bi se zelenića skušala v prckopu pod cesto napravljati, bi pogosto stala pod vodo. Vsakako pa bi se stroški za zidanje zelo povišali. Kolikor mi je znano, južna železnica večkrat prekri2a dunajsko-tržaško cesto in na veS krajih v isti visini. *) Zakaj hi se tu ne privolila, tem laže, ker bode po zidanji žclcznicc ponehalo sedanje res ogromno prevažanje premoga. lx EJllfoilMTU 2<>. dec. (lzv. dop.] Iz obČnega zbora okrajnega zašto pa dne 2.'J. t. ni.] Ta zbor bil je v marsičem znamenit. Vdeleževali so se ga slovenski zastopniki, a tuđi nekateri nemškutarji. Spoznali snio pri tem zboru, da naši slovenski možje napredujejo v duhu časa, da razumejo rasu prinicrncnarodbc. Itednega parlamentarizma so se naši slovenski možje kaj lopt> že privadili. liazun lokalnih zadcv bile so sledeče razprave bolj zanimive: Šolnina se nij od-pravila. Dotičnomu predlogu je manjkal samo *) Postavimo tik Ljubljane, potetn pri l.o^atcu. \Vr. (Dalje v prilogi.) Listek. 0 nedavnih reformah v Eusiji. (Spisal prof. dr. Fr. Cclostin.) (K(tlll!C.) Davek od soli sicer nij velik, pa je vendar težaven, ker zadeva vse, tuđi najbolj revne. Hoteli bo ga žc odpraviti, pa rainisterstvo iinanecv, ki je rado v zadregi, odkodi dobiti ćenarjev, za sedaj nij dovolilo tega, in vendar hi morda brez svoje škode lehko to storilo. Na Eltonskcm jezeru n. pr. je treba plačevati za pravico dobivati sol 1 k. od puda, za dobivanje \\'.. k., 1\?., k. za provoz do Volge in do Moskve l?r> k. in torej bi se sol v Moskvi imela prodajati po 40 k., čc štejemo do-biČku f> kop. Pa z akeizom (.'JO kop.) prodajo sol po 1 r., i u torej vlada ne dobiva 30 k.v ki jih ljudstvo plačuje odveč. Ko bi akciza od soli sj)loh ne plačevali, bi več soli kujiovali, lože davke pla-čcvali, ne zaostajali ž njimi kakor sedaj, in .'i. nekateri kinetič bi zapi] te denarje (česar kc vi'1, nij želeti) in tako hi vlada saj nekaj dobila pri žganji tega, kar bi zgubila pri soli. Tuđi hi prihranili vse stro.ške za pobiranje davka od soli fokoli 1,H<»0.000 r.) l>a se sine tako računiti, vidimo iz primera, Anglije, kjt'r je po odpravi davka na sol davek od /.ganja se vsvojil, in vsi produkti živi-noreje se jionižali v ceni na 5O ";0. Tiuli za narodno zdravje bi bila niža cena soli zelo potrebnu: ruski kmet jt; večidcl le rastlinske pr(»duktc, in torej njegov organizem zahteva veC soli ko teh, ki jedo meso. Pa soli se v Kusiji rabi komaj okoli 70 milj. pudav, t. j. pri 70 ni. prehivalcev okoli 17 f. na vsakega, v Angliji pa se rabi 25 f. na Človeka. Za to je ruski orgauizem tako nagnen k vsem epidemijam, in je smrtnost v Kusiji veliko veča ko v ostali Evropi. 1. januarja 1 *<;;). ]. je komisija, izbrana za pregled davkiue zisteine, izdala svoje delo o dav-kih od nepremičnega imetka v mestih in pa o davku za pravico kupčijc in obrtnijc. Oba dela sta osnovana na raznih načelih. Prvi davek je bil ustanovljen namesto ]>odii8nega od meščan in torej razdeljen ua ves imetek inest in ne pada kakor sploh skorej vsak davek le na najbolj revne. Misel, olajšati mcščaiiski stan pa nij bila izpeljaua dosledno: sicer imetek, od katerega bi se imelo po razkladu plačevati mcuj ko 2f> k., jo po zakonu prost od davka, pa vsled te zavisnosti od razklada davkov v bogatom kupčijskem niestu rc-vež ne plačuje od imetka, od katerega bi moral plačevati v revnem. Kevcži tu plaeujejo po -5 ali f> kopejk davka na enkrat: „sboršcik" hodi tržni den okoli meščan, prodajočih svoje izdelke, in če gospodar gro iz doma, polaga svoj davček na gotovo mesto, „shorŠčik" prihaja in jcinljc kojtejke. Tu se ve da nij pravilnoga računa, in nikdo ne more biti porok, da revež ne plačuje kaj odveč, zraven je tako zbiranjc drago za mesto, ]>a vendar je ono bilo prvi korak k davku od imetka in dohoda splob. Novi zakon o kupčiji in obrtniji je pouižal davek velikih trgovcev nij preraenil davka srednjih, zahteva pa davek od malih, ki prej zunaj inestnega nijso plačevali nikakega. Torej ta zakon oblaga trud a ne kapital, kar je nasprotno postavi ob imetku v mestih in sploh osvohojenju kmetov, ker oba ta zakona sta hotela olajšati trud. Prej so se kupci delili na tri gildije, in zraven jih je bila še svobodna obrtnija. Kupci prve gildije so plačevali 570 r. davka, druge 28f> r. in tretje 30 r., in vsak je imel pravico odkrivati po tri prođajalnice. Novi zakon pa jih deli na dve gildije: 1. velikih kupčev, plačuje 2(>h r. povsodi, 2. ima kupčijo na drohno, in davek se razlikuje po krajih od (55— 2f> r. v krajih ;">. razreda. Zraven pa eo uvedena ohrtnijska spričevala 1. na kupčijo na drobno, 2. na razvozno kupčijo, .'1. na meščansko obrtnijo (čevljarijo, krojaštvo itd.), 4. kupčijskim pomočni-koin. Za ta spričevala rc tuđi po krajih jdačuje različuo od 20—-S r. Nezavisn<> od plače za ta-spričevala, mora vsaka prodajaluica odkrita po njih plačevjiti od 20—2 rubljcv: za odrazvozne kupčijc je treba plaucvnti davka l.~> r. in

1 glas, da bi većino dobu. Da se ta uasvet nij gprejcl, temu je samo to krivo, ka so že tuko velike dačue naklade , iu kor so srenjc šolnino na občinske naloge prevzele. Dovolilo se je tuda ven-dar 2142 gld. okrajueinu šolskeiuu svetu za mi . teljske plače. Za pospeh kmetijstva se je dovolilo 470 gl. Iz tega .se imata kupiti dva bika za pleme; ostanek se ima po večem porabiti za nagrado učitelju, ki bode po farah v vsem okraju v kmetij-etvu podučeval. Za svetovno razstuvo v l»eču dovolilo se je 100 gld. Trgu ljutomcrskcmu se je dalo do voljenje, da srne 10.000 gld. od svojega skazanega prcniožeuja siJ.000 gld. zastaviti, da si napravi li r a n i 1 u i e o po zgledu vseh većih krajev. Trgu Vržejc dovolilo se je, da sine 2000 gld. na posodo vzeti. Sklonila se je spomenica na državni zbor za železno crto skozi Ljutoincr. Ravno tako tuđi prošnja do državnoga zbora, da se spremeni postava o 1 ega 1 iz i ra nj i. Napo-elcd bil je sprejet še prcdlog g. l'ožiea, da se napravi v Ljutomeru gospodarsko-meščanska šola s slovenskim ličnim jezikom. Ta prcdlog je g. Božič v izvrstnem govoru podpiral, vkatercnije prav umna načela in zdrave pojme o šolstvu raz odeval. Njegov sklep je obveljal in volil se je odbor 5 udov, kateri se ima pomnožiti z zvedenei iz-njed ueiteljstva, in kateri naj v tej zadevi v dogovor stopi z dežclnim odborom, ljutonicrsko šolsko občino, da se s pomočjo teli iu s ponioejo vsega okraja osnuje meščanska šola v Ljutomeru. Iz JlaronlM*!**!*«-^« okrujti 24. grudna, jlzv. dopis.j Pri nas je £}. li), osnovnih postav o enakopravnosti ćelo neznana stvar, zato se 8 Slovenci in Ncrnci po naših uradnijah in sod-nijah cnako občuje, scveda nemški. — Tukajšni bilježnik ima kakor nalašč popolnoina neinškega pisarja in ker se veekrat prigodi, da bilježnika samoga nij doma, ki za silo slovenski govori, se mora slovenski kmet za drag denar z nerazumljivo ncmščino mučiti dati, dostikrat z nevaruostjo, da ga krivo razuruejo in zato tuđi krivo naredijo njegova pismu. Ni dnlgo, odkui- eo jo zgodilo, da ' jo hilu. cola glavnica 2 goldinarjev na krivo ime vknižena ali iutabulirana samo zarad tega, ker stran kani nij bilo mogoče se prav sporazumeti. Knako se godi pri naši soduiji; stranke pra-vjjjo slovenski, zapisuje se pa ueuiški iu na te neniške zapisnike mora kmet tuđi priseči, ako je treba prisege. Nij dolgo, odkar se mi je slovenski Kmet pntozil, tla je moral priseci na nera/JIlnjjjvj ncuiški zapisnik ali protokol. Slovenci inou,uo pridno plače vati in pamolčati; ako pa kaj zinemo, nas že kot nriuirncže iu Bog vedi kaj psujejo. ■ z .72 Stl<* 24. grudna. |lzv. dopis. | Črez bistro vodo, pri kateri so naše iiižine, je ne daleč od mosta ozka brv prek potoka, a brez vsakoršne ograje. V letošnji spoiidadi že je otrok grede čez brv padcl v vodo iu se vtopil. Ali tuži nar, nek rojeu prusak, šc toliko skrhel nij, da bi širšo brv ali vsaj kako ograjo dal napraviti. Pred dvema teduoma je voda, kakor obče znano po velikcm doževju sila narasla; dva otroka pa, ki stu se uiimeuila iti prck omenjene neograjene brvi, spet padeta v vodo in uij jih bilo resiti zarad globine narasloga potoka! Fužiuar je, dasi ptujec v enciu tuđi srenjski predstojnik, pa zato uič bolj ne skrbi za varnost svojih srcnjčauov 5 saj tukaj vidimo, kuko mu je mar za občno varnost iu korist. Iz I'tiaj*l 2.'}. dcc. [Izv. dop.J Mi smo mislili, tla je ptujsko ustavovernu društvo že tako med mrtvo dejano bilo, kakor oče vseh teh dru-štev, g. (1 iskra, ker do 18. tlcc. letos skoro ni-koniur nij več bilo znano, da šc živi. Gosp. ller-mau ga je zopet iz spanja zdraniil in inu dal priliko, enkrat o sebi dati govoriti. Znani govor g. ilermana v deželncm zboru o ptujski-realni-ginina-ziji, kateri je v naših pttijskih ustavovernih krogih veliko vzbuijenost učinil, bilje predmet zborovanja tega društva. Da uobeden govor slovenskoga po-slanca tej stranki nij po godu f o tem smo prepričam. Drugoga tuđi gosp. poslancc ptujske okolice gotovo nij pričakoval. Kar je sicer tej stranki gospod llernian, to njoj je cehi narodna stranka, katera je gosp. IIcimana v dcželni zbor poslala. On v tein trenutku ne bi bil naš mož več, kedar bi ustavoverua stranka ž ujini v narodnem, to je edino glavnom vprašunji zadovoljna bila. l'sta-voverci hočejo slovenski narod zadušiti, ini se borimo za eksistencijo naroda; ustavovrci udrihajo vcčjitlcl po kl eri kule u llcrmauu, mi pa smatramo, da liočejo narodnjaka llcrtuaua zadeti. Zato naši puti gredo tedaj na dvoje, nasproti. Kar se zborovanja ptujskega društva samoga tiče, snio se prepričali, da društvo samo nij vedelo, kaj je hotelo. Koucc zborovanja jo tedaj bil, da je društvo objavljeni razsodbi inestuega zastopuištva pri-stopilo, iu govor g. Ilenuaua vseskozi za „lažljiv" izreklo, in to po predlogu gospod dr. Lcou- ■.t"^1^ "k- «a.l^i zgorej oluc. Nekatcri Kov„ru,k. so štovali, naj usfavoverno dokk-r ° fovoru * drmana tako doj,-0 ne sodi, razglasi0, .a e"Vor iM> stenogrančnem zapisniku ne irovoril, kat* , kratko - Hei man gotovo nij vor, ker ta govi/^0^0*1'" raz-lašrn ćeli go-gespušta" prvič obj^"e zlao^ « tem, kar je „Ta-g. Moriuan „gotovo1* nt.^1' "klonilo se je, da je nijso zuane, in da te v siO1*'" tidil, čc še tuđi stati morajo. Ker pa se ne mij'^'^iiciii zapisniku to razglasilo, izreče ne že za nukati, da bi se deuje, čc tuđi ne znano, za „lažljivo.1 iegovo tr-„zrcle" ptujsko neniške politikarje. Kaj i(itnate Ilerinan o discij)liui ua tukajšni gimnaziji iu-j>. nam je skoro gotovo znano, o tem jim bil vcekra.. tukaj govor, naniree to, da g. Filma razposajene dijake vsegdar pred učitelji brani, tako da učitelji v soli nemajo nikakc moči po tej korupciji. To je tako daleč šio, da so dijaki gospodom pro-fesorjem, kateri so je kaznovuti hteli, s tem pretili: „boni Vas žc gospodu ravnatelju zatožil*" — Ali je to disciplina? Mz. !•«»»<€• 23. dcc. \hv. dop.J Od kar imamo novo ministerstvo je naš državni zbor piišel spet v kolovoz bolj mirnoga iu rednega poslovanja. V brzom teku in brez juevclikih težav iu prclittdili debat stvoril se je zakon o uredenji Uu-dim-Pcštc, zakou o agrarnih raztneiah naseljouccv, potrdil se je državni poštui ugovor s Črnogoro in dovolilo 43.S12 rekrutov za leto 187.f}. Samo pri vprašanji podeljenja indenmitcte, zlasti pa pri do-voljcuji posojila f)4 miljonov goldiuarjcv razkurila se je do živoga plemena debata tnetl levico iu linanc-ministrom Krkapolvjcm. Levica je nabadala s svojo znano energijo Krkapolya kakor nekdaj Lonyaya. Krkapolv brauil se je muževno iu ne brez vspeha. Deakovci so bili nćmi gledalci in poslušalci tega govorniškega dvoboja. Mesto da bi se bili za Krkapolva zavzeli, ter ga naj)adov levico branili, zamrnirali so k vežemu, če je seni tor tje kaka preostra beseda od levico pala. Kr-kapoly je bil, kar uij prav, od svoje stranke grdo na cedilo postavljen ! Debata med njim in levičarji se je najbolje inotlala okolo naše liuaucijaluc do-rute. „Iteforma" pravi, da je ćela uaša narodno-gospodarstveua politika uapačna. Za poštanske boulevarde izvrgli so ro milijoni, v morsko pli- noviti : nij mogoče slediti, da bi kupee ne kupčeva 1 ua debelo v produjaliuVi, ki ima sicer le spri-čevalo na kupčijo na drobuo in torej večiua velikih trgovcev kupčujejo po spričevalih 2. gildijc. More se primeriti, da kak biaujcvcc, ki ima blaga komaj ua r>0 r. in na leto skupi kakili 200 r., plačuje davka le trikruti ine nj ko kak kujice, ki skupi tisučkrat več k<» branjevec. Mali kupčiji iu obilniji torej nij lehko, brez male pa tuđi velika zaostaju. Čo se meščanin peču s kakim rokodelstvom, 5e ludi brez poniočnikov, mora jjlačevati davka 2 r. ;"*0 k., toliko tuđi (iu sicer naprejj pomoćnik, če nij pri mojstru, iu si hoče kaj zaslužiti, da bi se prr/.ivi'l. Tu je že davek ne na delo a ua pravico dola, česar bi država pač ne smela zalile vat i, zakaj tuđi kmet ima nekaj srokov za plačo davka, iu torej ga more zaslužiti. Ta davek je posebno ti'žaven v stc|)iiil. inestih, kjer delavec na teden zaslužuje komaj I r. T>0 k. iu ima na nje proziveti z vso družino. Clavua naloga komisije pa je bil projekt. za-lntMio podušnega da\k:i ua pohišui i 11 pozt'iiii'ljni. J'a |)irilt'ii povcnio, kako je sestavila komisija ta projikt, ireba jo kratko sjiregovoriti o »lržavni'tn zcniskcui davkii. l'obiru so ta davek 11. pr. tla bi se zii 1/avale okrožuc policijske uprave, na poštnr konje; etapne štacijo. pošiljatov izgnanih aivstun-tov, ua km javo vojaških poslo|Hj in guberuator-sKili domov iltl. Ti razhodi se ne ruzlikujojo od drugih državnih v ničem, kakor da se žanje po-bira posebej davek. l'rej so uekatcie iz toli raz- hodov opravljali iu natura, in potem še le jih za-menili na davek v denarji. Ko je skrb za domače potrebe gubernije prcv/clo nasc zenistvo, bi mu pač tuđi ta davek b li lehko dali v roke. Pravijo pa, da je razlog, zakaj se ta davek pohira posebej, ta, da se pobiia v većem ali nicnjcm koli-čestvu, kakor je ravno treba, in da ostanke gu-bernski uradi deloma smejo rabiti brez posebnoga dovoljenja tinančnega ministra za svojo potrebe, česar bi tlrugače ne mogli, ker iz občnega državnoga tlohoda vsak dopoluilui kredit daje lc državni svet. l'rav za prav pa je vse tti pobiranje in odpisavnnje davka od ene uraduijc k drugi le vtikanjc iz žepa v žep, in državno kontrolo lc šc bolj tc/.avno dola. Onienili snio že, tla je vlada predavši na raz-sodbo komisije izniono /istome davkov še nozavisim od tega prosila zenistvo za avet, venio tuđi, kako je većina zernstcv odgovorila. Vcutlar pa še utcgin1 biti zauiinivo ob kratkciu se ozreti na tlelavnost Ivo-rnisije. Ona uauicrja preuesti potluč.ii davek pr razkladu na kmetske hiše, in hišo uiešran, kuj>c»»\? iu drugih iiedvorjnu, ves državni davek pa, pada joči uj*. kuictc , razločiti ua kmetsko zemlje*, in tlavke padajoče na inesrane dc-ioiua zedini /. nalogom 11:1 neprcinični imelek v mostili dcloiua ]):i s plačo spriče.vai v meščaiiskih rok».(K-Ist\ ili. (M dvorjanske zemlje pa bi se plačoval davek lc tu, i <» bi razbudi bili veči ki» davek od kniet r i p o d u š u i /isto m i. Podušui davek plačujejo taki razredi naroda, ki prav za prav nemajo imetka, če tuđi imajo zem-Ijo, zakaj to smejo le rabili in plučujejo od nje ali državi ali castnim o^ohani. Takili je še mnogo vkljub osvobojenju kmetov, ki se izpcljnjcjo prav počasi, kmutje posestuiki pa morajo plačevuti ođ-kiipuino, ki čaši presega uajetuno plačo, in torej je tuđi te težko Šteti za prave posestnike, doklcr se popoluoina ne odkupijo. l'udušni davek, ki se računi na vso srenjo po štcvilu tluš, se razlaza uuil pozaiuczue plaeevalce in sicer skoro v.solej po številu tjaglovih (tlačaiiskilp tlelavcev. Štcvilo tliH pa se ravna skoro povsodi v srednjem šte\ilu k Ijaglom kot 2 '_, : 1. tako da se srne jemati što-vilt> tluš za merilo dclavnih sil brez posebne zniotc. Ko bi hoteli davek na tlelavuo silo narediti še ho!j pravičen, imeli bi Kusijo razdeliti na krajc u'h'dć na visokost zaslužka in tako ustanoviti znc-sek davka od tjaga. Komisija ne taji, da je po- .tavo na Učki inilijoni , v Aliuo.du .u UcbrcBmi „uredilo so se droge i« ,elo odvujne zrebeanje zelezuične crte «e nijso tam potcgmlc. kjcr Im^ bile v povzdigo obrta in kupčije potonuti ui»j umpak tam, kjcr so privatnim koristim v^^ bile, in pri takih okolnosti!., da bi nP fiuanec Se v dobi em stauji bileV !jCMCni Majtllcnv Kakor znano, poslal se je b^ (la Uj,rav0 sri,. kot kr. komisar v Novisad ^C(Ja kajti HUniija[o >sc uaroduega prcmožouja ^o(iarjjo prav vestuo s srb-jc, da Milctii-jauci \Jiskinii zakladami. Majthcnv je skimi erkvenimj g prva s tem prckoračil, da se je svoje poslan/to borbo Srbov proti Mađaroni mešal. tuđi v M je imel zato tuđi tajno nalogo od vlade. Brž tega bilo je veo buruili prizorov v Novcm-JIu. Da! on se je ćelo predrzuil, turskoga emigranta Pelagiča, ki s crnogorskim potnim listom potuje, zapreti dati z očividuo nakano, da ga turskim oblastim na kaznuvanjc preda, Pelagie je bil pa na neposredno povelje iz Pešte zopet osvo-bodcu. To se je pa Majthenyu tako na žal storilo, da se je že čulo, da se hoče svojemu komisarstvu odpovcdati; in res, on je že dalje časa v Pešti. V uoveji čas se pa spet čuje, da bo šel nazaj v Novisad. „Reforma" vedno proti Srbom plat-zvona bije, iu vlado na energično postopanje proti njim kliče. — „Pešti-Naplo" je osnovo reforme volilnega reda v Cislajtauiji z veseljem pozdravit, kajti v tej reformi vidi pogoj eksistenee ustavoverne stranke, ki ima solidarne interese z naŠo državno zborno većino. „Pcšti-Ntiplo** priznava, da osnova te reforme nij v prilog liberalizma, da jej pa kljubu temu vendar naj bolji vspeh želi, kajti ona utrjeva duvalističcn ustroj monarhije. Politični razgled. Članek v „Slovenskomu Narodu" v katerem Italijan iz avstrijske Furlanije priporoča Italijanom in »Slovencem zvezo proti navalu germanizmu in prusofilstva, je povsođ pozornost obudil. Praška „Politik" prinaša povodom te priliko obširen članek pod naslovom „odpertc meje Avstrije." Ta list pravi, da to pismo v „Slov. Nar." kaže, kako se zavest vedno bolj širi, da je nemški element vsem evropskim narodom nevaren, in kako brez umno je ravnala od nekdaj Avstrija, da je Slovane na italijanski meji vedno slabila. dušni davek nalog na delavne sile, pa ga ne more prenesti na zemljo, že tuko obloženo, in tuđi ne na osobo delavca, ker bi to bilo ravno tako sitno, kakor je s podušuim davkom vsled revizij ljudi, zadržavanja prohoda kmetov itd. Davck od hise kot stvarnoga zauka delavne sile in bolj ali nienj koristue porabe ujeuc pa bi ravno tako zadrževal delavne sile, kakor jih zadržuje podušni davek ali pa bi jih davek od delavca; će bi sepapodvorni davek ne pobiml po številu delavnih rok, bil bi neravuoinereu in krivičeu: zakaj hiša ne more biti imetek odgovorni za plačo davkov, ker je le po trebni inventar za delavca, kakor za kmeta hišno in poljsko orodje, ki po zakonu zato 11c more biti prodano (Veštnik Lvropv apr. HJ71 str. 7sf)j. Tuđi atevilo delavcev bi se gotovo imelo v ozir jemuti pri uvedenji davka od hiš, zakaj drugačc bi se leliko primoralo, da bi drušina, ki ima enega de-lavea plaćevala toliko, ko druga, ki jih ima pet. Komisija pa meni, da bi se nobena Irisa ne smela okladati vee ko na dvojni znesek tega, ki bi g:i plačeva! dvor, ko bi se nalog razdclil na vse onako. n. pr.: v vaši je IO hiš, v eni živi pet, v drug; 2 v ostalih v vsaki en delavec. Po pravilih komisije, ki od pohištva hoče ;"> rub. davka, bi f> ih-lavcev plačevali IO rub., drugih JU v devetih hi-šah pa bi plače vuli 40 r. ali 4 r., na delavca, i u torej bi družina z mnogimi delavci plačevala dva-krati menj ko kuk .samce, eeravno je prva skoro ztuiraj bolj bogata, od drugega. i vol i Ina reforma in zopet volilnareforma I se jOVC tečna jod, a katero \»i oticiozni in na pol l.iliciozui duuajski in proviucialui lisli dan za dne \oiu pitajo svoje verne bralec. Ako po vpeljavi te postavo, čc j'o še srečuo doživimo, Avstrija uc bo reŠena vseh nadlog in postala prava zglodua država za v.so Kvropo in šc za — Kiucškn, nijso temu krivi plačani dniuarji iz dispozieijonskcga fonda mastue giižljajo požirnjočih časnikov. Samo obnašanje L'oljakov jim še dela malo preglavico, ker so že mislili, da nema. več poljskoga vprašanja. Iu zdaj poljska delegacija naravnost izreče, d:i na podlagi direktnih volitov se s tom miuisterstvom ne bode pogodila in da v])oljavo direktnih volitev smatra za posilnu čin, v katerega Poljaki ni-koli ne bndo privolili. Ustavovcnii listi se s tom tolaže, da so Poljaki že dostikrat kako možko izrekli, da pa so končno še vselej po lepih obiju-bah se dali pomiriti. Tcdaj so jim tuđi zdaj s kako koncesijo, dežclnim ministrom ali kaj cnacem zadnstujc. lTpamo pa, da vsaj tačas Poljaki ne bodo propali stati svoji pregrehi: oinahljivosti in se trdno držali fcderalističnih načel, sebi na korist, vladajočcmu sistemu pa na pogubo. Državno miuisterstvo in vlade obeb državnih polovic so se dogovorilo, pripravljanja za delegacije tako pospešiti, da se more sesiju državnoga zbora meseca marca pričeti. Hočejo takim načinom, da se posvetovanja še pred začetkom sve-tovne razstavc doženejo. Kouference za voliluo reformo, ki se pričuo po praznikih, pecale se bodo le s posameznimi nacrti za Češko in Dolcuje-Avstrijsko, tako poroda „N. F. P.u In za CalicijoV V a I oku čiji (nagovoru), katero je papež govoril v kardinalskom konsistorij, oštro obsojuje postopanje italijanske vlade proti katoliški cerkvi in nadaljuje: „Naša žalost pa je šc veea, ako pogledamo na ncusmiljeno proganjanje, katero proti cerkvi vrši nemska država, kjer se ne samo z zvi-jačo, temuč ćelo z odkrito silo skuša uničiti. Osobe, katero niti uijeo naše vere , ter jo ho no ])<>znajo ne, si prilastijo oblast, dogme in pravice naše cer-kve razkladati. Ti možje dodajo svoji prenapetosti še natolcevanje in smešnost, ker se ne sramujejo katoličanom proganjanje pripisavati, obdolže škofe, dubovstvo in verno ljudstvo, ker ne hote postavam in volji države dajati prednost pred svetimi cer-kvenimi zapovedi. Voditelji javnih zadcv naj bi vendar verjeli, da če kdo med njihovimi podlož-niki gotovo katoličani dado cesarju, kar je cesar-jevega, in zato tuđi Bogu, kar je božjega." Po alokuciji {menoval jo papež 11 škofov. Knez JJismark, katercnm edinemu se ima Prusija ali prav za prav hobcncolerska rodbina zahvaliti, da zdaj nadvladujt; nad vso Neničijo, do-bil je 21. t. ni. od cesarja Viljcnia dopis, v katerem ga ivši predsednijštva niinisterstva ter mu prepusti samo še v zadevah države in zunauje politike nasvete storiti. Uismark pa dozdaj nij samo vso zunanjo politiko srečno vodil, umj>ak bil je tuđi duša vse notranje reorganizacijo. Tem bolj sg jc čuditi, da se ravno zdaj njemu oineji njegov delokrog, ko so važne reforme na ducvnem redu. Bajc liismaik llohencollerjcm prenem.sk — in — preliberaleu. Kazne stvari. "' (P o s o j i 1 o ljubljanskoga ni e s t a) se, kakor pozvonio iz Dunaja, od c. k. linaučuega mi-nistrstva n e bode dovolilo. rl'cdaj šc tlolgo ne >mejo delati naši mestui očetje ; to je vendar ža-lostno. :f: (Narodna č i t a 1 n i c a v L j u 1» 1 j a n i) imela je L'tJ. t. m. svoj redni občui zbor. Ker tuđi to leto g. društveni tajnik nij bil uazoč pri zboru, nijmo sliŠali nam kot drugo točko duevnega reda obećanoga poroča tajuikooga ; samo obljubilo se nam je, da ga dohiino tiskanoga v roke. Naj bolj railo-vedui smo hili na 4. točko: l'oročilo zarad „Na-rodnega doma", Nadcjali smo se slišati o kakem odločncm koraku v tej stvari , za katero so se že prod tromi leti delnice podpisovalc. Pa ,,gut Ding brauclit \Voilo" in zato se — nie uij sklenilo ,• samo prihodnjeiiiii odboru se je naložilo, da nadaljuje priprave kot „Narodni ilom." Sladko spavaj! do pribodnjega občncga zbora. — Volitvo novoga odbora se jc iideležilo 4s udov. lzvoljcni so vsi prejšni fuukcijonarji, samo uamesto . l^red-log otlborov o maškeradi. (i. Nasvćti posamesnih družbenikov. * (Mctliška čitalnica) je. napravila kakor se nam piše iz Metlike, 22, t. ni. prav prije-ten večer. Začel se je z deklamacijo Preši rnovc „Ženske zvestobe." Kdor je že slišal dcklatno-vati ali igrati gospodičino F. Z., pa ve, da jc bila izvrstua. „Putnika" Preradovićevega dcklanioval jo g. Kcntner Žiga. Prvikrat jo stopil na ođer, pa si je že simpatijo poslušaleov pridobil. Igra „Vdovoc iu vdova" zbudila je mnogo veselosti v občinstvu, Milka, gospodična F. Z. ima talent za to. Gospodična A u gel a Drcnikova igrala jc žalostilo vdovo s tolikim čustvom, da seje po-slušalccni srčno prikupila. Živko, g. Logar je žalibože prclritro svoj odpotovalni dekret dobil. l»a ron Samo se je bil svoje naloge dobro naueil. Le tako najtrej ! Omika bo sčasoma marsikaterega dozdaj šc mlačnega narodnjaka pridobila naši čital-niei. 2.">. t. m. so jc volil novi čilalnićni .) Ka l'rc.šini o v c ni d o nt u. kautata, besede Sritar-jeve, nupev Ipavčev: 4.) Slavnostni govor. f>.) Mili kraj, zbor. napev Nedvcdov. (i.) N c i z tro lm eno srce. Preširnova balada, deklamnje gospica Pavlina Doljakova. 7.) I) a rilo od Vilharja poje g. R a z i n g e r. 8.) Milu 1 u n i c a, mćlodie natio-nale de Slovcnic par R. Degen, svira na glasoviru gospica Luiza Dolcnjčcva. 1». S Š ta čutiš, .Srbine tužni? Zbor od Davorina .Tenka. 10.) Ne z a -konska mati, besede Preširnovc, napev Ma-skov, poje g. ,) o s i p N o 1 I i. 11.) Domovina, zbor Nedvedov. II. del : Zabava, pri kateri svira kapela c. kr. 52. peš-polka nadvojvode Franca Karla pod osobnim vodstvom g. kapelnika Hl as dike-ja. — Vstop je samo po vabljenim do-voljen. * (Iz (1 o r i c e) hc nam piše 24. t. m.: flo-riški Staroturki, ki imajo zdaj našo čitnlnico v I rokah, nijso hoteli osuovalnemu odboru za l're-sirnovo besedo prepustiti čit. dvorane, da bi bil v njej napravil narodno slovesnost v sporain našega najvećjcga pesnika. Osnovalni odbor je bil primoran obrniti se do i t a 1 i j a n s k e g a filhar-moničnega društva, ki mu je drage volje svoje lepc prostore odstopil za slovensko besedo. In tuko so naši Italijani osramotili slovenske Staroturkc, ki po hoteli Preširnovo (!) besedo zaprečiti. i: („S o č u-Q u ad r i 1 le"'.) C. Hlascke, kapelnik c. kr. ;">2. pcš-polka nadvojvode Franca Karla, ki zdaj v Corici garnisonuje, je slovenskomu muzikalnomu in plesočemu svetu gotovo dobro po-nan po svoji ,,Ljubica-kadrilji," katero je pred nekoliko leti v Ljubljani na svitlo dal. Ta umetnik je nalašč za Pre sir novo besedo v (J ori ci zložil po slovenskih napevih novo kadriljo pod naslovom „S oča-(,} u ad ril le," v katero je za-pletel mnogo krasnih pesni: n. pr. „Kaj bos, kaj boš za manoj bodi I?" „Suoči je pa slanca pala," „»Sabljo moja" i. dr. Ts'adcjamo se, da g. kapelnik to kadriljo, čc bode pri Preširnovi besedi dopala, o čemer pa niti dvotniti nij, tuđi v tisku izda in tako naše muzikalno slovstvo obogati. * (Za notarjav Ž u ž e ni b c r k u) je imenovan penzijonirani <;. kr. sodnik g. Franc Omahen. * (l'ođporno društvo za h u l u c do-' lavce) praznuje v nedcljo f>. januar ja svojo ob- letnico. Čisti donesek vstopniu in .srečkanja pripada drtištvcnciuu fondu. * (Iz obraze valno delavsko društvo v Ljubljani) je pri občncm zboru K. t. ni. volilo nov odbor, Prcjsnjcnm predsedniku Kune u se je očitalo, da nij vestno ravnal z društveninii denarji; pri preiskavf društvenih knjig in računov pa je v ta namen izvoljeni odsek vsc našcl v redu. Tedaj je g. Kune rehabilitiran in ista dva društvenika, kiitcra sta njemu to krivično ravnanje očitala, .se po sklepu občncga zbora izključujeta iz društva. Dalje sklcne občni zbor, naj vsi delavci pristopijo tukaj.šni požarni straži, in ta sklep se v tem motivira, da bode po pristopu mnogo slovenskih dc-lavccv požarna straža izgubila svoj neniški značaj. * (V Žavski čita Ini ci) bode v nedeljo dne 2!>. t. ni. ob *j.,l uri zvečer predlaganje računa t. 1. in volitev novega odbora li kateri vsc ude uljudno vabi Odbor. * (Za okrajncfia s o 1 s k c g a nadzor-n i k a k a m n i šk eg a o k r :ij :\) je imenovan učitelj II. mestne ljudske stile v Ljubljani g. .1. Sima. memla za velike zasluge, katerc si bode fdozduj si jih še nij") pridobil s časom kot urednik „Scliul-zeitung". * (Nov narobe svcO je — kakor nam lokalen poročcvnlee piše — v Ljubljani vpeljan in spominju na po vsoiu svetu znani pregovor. Gospod M a h r tuknjšni noiuškutar in v< dju trgovinske šolc je nanircč imenovan za krajnega šol-.skega nadzornika, dasi slovenski m> zna. Kcr pa te zmožuosti niina. jeinljo vedno g. ISolarja setioj po šolah in učilnicali. (iosp. Udar pa je — gluh! — „Mi temu nemamo drugo pristaviti, nogo staro pregovorno resnico: „ako slepee slepea vodi, obadva v jamo padeta." i: (V Savo vrglii) sta dva ..flosarja," iz Slovenskoga svojega tovariša, s katemn sta se na plavi sprla, da je utonil. Nesretnik se piš*. France Novak. * (I'oštarska služba na Vačjem) jv raspisana do .'i. januarja, * iZa rSchul pfeunig'S nemškutarski agi-tirajo meiula po vsej deželi posebno glavarji okrajni. Ze župane s tem nadlegujejo. Nabrane peneze pa porabijo za uemškutarske namenc. Tako bode memla tuđi nova ., Laibachcr-Schulzcitung" dobivala podpore od „Sclmlpfonuiga." *(,,Na odsojah.") Pret^fava dramati.škcga društva na Stcfanov dan, pri kateri se je igral po .1. Ogrincu poslovcnjcni Moseutbal-ov ljudski igrokaz: ,,N:i odsojah'' („Sonnvvendhof") je zopet bila tako dobro obiskana v vseh prostorih glediŠča, da se dramat. društvo res srne ponašati s svojinu lc-tošnjimi vspelii. Ako bo slovensko gledišče v tcj razmeri, kakor letos, napredovalo, Ichko, da že v prihodnji saisoni se dado dve slovenski predstavi na teden. Predstava igre „Na odsojah" bila je vse hvale vredna, zlasti g. Kocelj (Matijai je tako živo sli kal zlobncga, bezbožnega požigalea, da si ne niorcmo misliti boljšega predstavljalca te rolc, (Jospodična .lamnikova (Ana) ganila je vso občinstvo z resnično svojo predstavo vsiniljenja vredne prognane hčeri nesrečnega kovača, (lospo-dična l'odkr aj škova (vdova Monika) je bila tako mlada in brlika videti in se kot vdova tako dobro obnašala, da smo jo končno morali obžalo-vati v njeni resignaciji. fiospa Odijeva (stara Meta) in gospa Valcnt a-li ruso va (Micka) ste vselej na svojem mestu; g. Schmidt (Valentin) je iz svoje ro'e naredi! kar se je dalo; gg. Ko 11 i (žu]>nik) iu Kajzcl (kotlar Siinenec) stase z vso hvalevredno marljivostjo lotila svojih malih nalog. (i. Tcrnovcu (ccrkovnikiO priporočamo glasnejše govoriti. — Moscnthal-ov igrokaz sam n:i sobi je šc dosti et'ektcn, da si v mamcem pretiran : slovenska prestava nij dovolj uglajcua. Sploh opo-zorujemo naše dramat. društvo gledati na gladek olikan je/.ik v svojih predstavah; kajti ravno dra-matis*ke predstave uiomjo hiti zgled Je/icga in či-stega konvcrzacijonclncga jezika. Končno si ne nioremo, da ne bi grajali dcloma nespodobnega obnašanja nekaterih izmed občinstva na galeriji med najresnejšimi secuami te igre. :t: (Požar v Lj ubijan i.) Na sveto noč, ko se je ravno začelo zbirati ljudstvo k polnočnicani, naznanjala sta dva strehi iz grada, da gori. Vse je mislilo, da se je ogenj vuci v kakem predmestji, kor dva strela \)it požarno-stražneni redu zazuam-vata ogenj v predmestjih: gorelo pa je v gospo-skih ulicah, katere še spadajo pod mesto, v dim-niku. Ogenj se je hitro ugasil. Straža na gradu pa naj v priliodnje bolj pazi, da ne straši po ne-potrebnciu prebivale« tistih del mesta, kjcr ne gori. Tuđi požarni straži bi priporočali, uaj čez ccv, ]»o katerej vodo napeljujejo, položi mostice , da nij pasaža za vozove zapita po vseh poprckuih ulicah med Ljubljanico in krajem ognja), kakor se je to tuđi tačas zgodilo. * (Iz rt uja) se nam piše: (ilediščna predstava „medeni tedni" se je lf». decombra v naši čitalniei jako dobro svršila. (!ospodičin:i Tekla S. in gosp-idičina I1), sti svoji roli vrlo dobro resili, akoravno je bila zadnje imenovana prvikrat na odru (lospod P. je v veselih igrali kot dober igralec znana osoba, in je tuđi sedaj svojo nalogo vsc-skozi prav dobro i/.pcljal. Občinstv, . !<;., l';J. in lT>. i'chritarja veselico s plesom, /?(i. l'ohr. ariukova pojedina. :i' .r)lnil * < nO« vč ta"; /ovc vc;5I;i Jis k. io fai teto v Pragi v mesecnn. ... . , , ,. , i 4 n • i • • vczkili po pet pol (veh- kega oktava) izhaia in pnu, . , I . f . . 7- izvrstne ucene raz- prave in dobre izvirnc povesti. T - . . j . ,. i ti -,v i i, • ~ * n cc^rt leta veli a 1 gld. iA) kr. Priporočamo te zvc/. . , . ** , " . „ ... j . • um - od'1", ki se hnceio pecati z dobrim benlom v česi. . * ;• jeziku, * (Kopernik Niko laj) eden najslu .^ astronomov je bil pred 40<) leti 7. febr. rojen. , Varšavi se, kakor piše ,.CJolos" že zdaj delajo pri-priprave, da se ta dan slavi dostojiu spomin ime-nitnega poljskoga učenjaka. Monument, kateri se je njemu na čast že ls;io. I. bil postavit v Var- / šavi, se bo popravil in okinčal in se bo ta dan ( kolikor mogočc slovcsuo obhajal. * (Ruskij enciklopedič^skij slovaO ali naučni slovnik začenja po uovem letu v Pctro-gradu izhajati pod uredništvom vseučiliščnega pro-fesorja Ucrczina; sodelovalo bode J0 kopek nastavljena. * (Umri je) 30. junija v trdnjavi Šnmli na Turškcm naš rojak dr. G a b r i c 1 P r eš i r e n, so-rodnik našega neumrlega pesnika; poročilo njegove smrti prišlo je še 1c zdaj v njegov rojstni kraj Ulcd in Še lo 21. t. m. je bila zapuŠčinska ob-ravnava. Ranjki je govoril več jezikov in si zarad tega i ti zarad njegove velike zdravniške vednopti ter bistre glave pridobil v Carigradu, kjer je neko po ondotnih zdravuikih že popuščeno ljttb-ljenko sultana ozdravil, hitro slavno ime, tako da ga je turska vlada pošiljala za dobre honorare v kraje, kjer je kolera najhujše razsajala. Menda je bil žrtev svojega ljudoljubja. Pred smrtjo je bil nadzdravnik baje s 4800 gl. letne plače. Dunajska borsa 2.'!. decembra. Kreditu«; akcijo.......'J.'jl „ f>0 „ Akcijo narodnu banko . . . iH!4 „ — „ Napol..........8 „ 7f. „ C. k. cukini.......:'» „ 15 „ Srebro........ 10H n 7"> . Id<^~ Plućna -3Nl: [sušica je ozdrav- 1 jiva! 9 dokazano v knjigi, katera jo ravnokar v s. a liafisnna dan prišla in katerej n/.s, miao^'O a tiiNOJ* it<»T4» s|»iiiB;i,itlM>iii«i ] zahvaljuje. Način Icčenja jo vsakterniku 9 razumljivo popisan od M. A u e r b a c h - a. | j£tll'UYlj<»ll.i«k jlfc |»r<»M(4». N4l*4»M|^i 1 IBBUlI. |M»»<*O«I l'llKti.ji^O. TMpfll i i'il sreb. grošev 2 gl. trank. 4<> i Cts. od (247—ti) J. V. Albert-u | MincInMi, Ma\iuiiliiiiiss1i'. \r. .*»7. !|J brez zdravila ^ I Na prsiti in plučah i bolitnl si' 111> 11,'ii'itvni'in jhuii tmli v olni|iiiih 9 ^ '■liu'u.nli railiknlni) o.-tlnu IJuJo J N I)rez zdravila. I n 1\) IlUtHnrill'Ul liupisll liulc^llt ]IU\ L' pisillIMtU ■ ^* || Dir, .1. lIBJcKnt Bcrlill. || i VVall-Strnsse No. 23. 9 U lli>iii)i:ir :>^li!.;i. v., li i m> nuj jiistmll ]iriliO.i. ■ j|(H>2—ii'A) broz zdravila | I r prsnih, phienih iu bolezni* r spod-h>< nt trttpht od zdntntikorZOHkazano hi s sreciiini rspiho't rabljeno. Gospoda dvoruegaralagarja J»ll€~* ■■«*-« «'cntral,.a«aloPa ■ IMl»»J. 14«"""1•»<■•■«» *• | I lki«. Dr. J. Katarhol, ckr. polkovni zrtravnik, | I Zala-LovS, JU. avjrusr:i ^ proti aris;:i pi.j ot,.,„-ih. rudi j;i/, #■ ln.()1|j|,. toivj (ako doliri in pošlji'te mi ni t'iint I v poilolmih *liieajin ';lMm z nakazom vicd jmm! nasle«lnjo ailiesu: I I slaitnvt'ffa čokolatliu'tfa, jt Frihovszky, okni.jni zilravnik. I j, St. marta 1872. Znnneiim glasu Vaših prepararov '/..'iiipa- I FranzensfPjuj j„,dijeto za neko tleklioo, ki ju boieliajoea za kronični I joč, j>i"'Jiiii,,i;l svojih nioeefi jako oslahela, šest ntcklcnic Vašega sladoizleć-I plućni katjjj-egj pjya .semkaj pod moji* athvso poste rentante. I nego. 20* pr jjak3 jjcehner, garnizonski glavni zdravnik. I Sereth, 1*. aprila lST'J Zadnji« rfohrotno mi poslan«* preparate sem l,»ri pivdpi.su užival iii ji* sladova zilravilna čokolada jako l>l;i#o-"»kiiisna, tečna i u do brodejočji; pri slailovih prsnih lionbonib, ko sem jili jeuiati ;:ačol, pnkazal «e j 0 učinek prav očitno, kaj ti slina je sla vi'ii. ne da bi 111 i bilo neba kašl.jati. Tuđi ne opiiačam izreci Vani >viiji) zahvalo in Vas prositi, *ia mi še enkrat Ti pakt'tov pr.snili s*!ado-\ i li Itonhonov f pošdiim povzefkoin pošljeto. ■J-2-2—3) Nikolaus Wakanowski, ilavkar.ski praktikant. Zaln-ra v Ljubljani pri ^osp. Martinu Golobu. — V lpavi pri £'>sp. Ant. Deperis - u. IEpileptifen krč ali božjastI zdravi pismeno poseben zdravuik za božjast l)r. <». ltllll*<*li. I Berlin, LouLsoustrasse 4f>. (2f)5__2) I l'iiriijoče ima itcz tisni" bolnikov v ozdravljenju I ~3š^~ Jaz Vilheloiina Rix -gg^jr s tem javno i/.ri'kam, da m>m kot vdova r.-ijn. clr. .%. lllin zadnjih I«t |«>t miihia in etilna pripravljalka prave in iir|)O|iii«Vni> originalno pusto Pompadour, ker samo jaz aktivnost pripravljanja poznam. Zato h tem o/.nanjam. ila sn oiimnjona pa.st.a Fompadoiir od /.daj naprrj .samo v inojciu Htanovanji. l>mtii|, ^ti.shi' Moliivn-^a.sst« Nr. 14, 1. tStii-^c, Tliiir Cu', prntH dobi. iu N«in-ii»t pn-d kiijiovaiijcin pri %'HHki-iit dni^Pin, kvv si'daj niti zaloir,., tljfj ]H.driižnir«' ne vzdržnj(>in in ker som vsc popn-jšiiji' zalome zarad ^torji-nr^a |io|»R(-«'i unjn opiiHl lln. JIojji pra\ a pasta rompadoiir. tmli 4*■■ tim■■ I pomoček za naj^lo in neiz^reMtjtvo odpravljenje, v.seli i'/jiiLstkftv v olnazii, sajrveev, pe^, sinj in lnozoletM. »larane'ija je toliko gotova, ila mu «1 <>■*»■• ■im%hJ iliijc, ako pasta 110 p«»na^a. Loneek te i/.vr.stiu' pM.ifo s jntdnkum vre kr, — ICi»x|»o liju m* |»r<»«l |io« yrtku, N:iročiln:i pi.sina naj ne jiosijajo Villirlinini Kix, doktoiji-vi vduvi, Dimaj, (ir. MnliriMi^jiSHn Nr. 14, i/, prijazno.-iti vis-.i-vis mojim čestitim prcjemnikoin, dajeni, ako se mi majliiii opravki v raznih .stvareh naročnjejo, te opravke poskrbeti iu ne račiiuim zaii'jn lujbe.no provizijo. "(177—1«!) D^~ X»li«i«lna iiIkiiih *«» n<> ni/KlH^njo, "3OC ^ojim čestitim kupovalcem ^ iScrsff Sei |&4?JiD-;iJiaii! I'o i>rev/.etji M«š«>^«'j;« intt'tUa !--eiii v po- I ložaji, mojim p. n. kupovalcem »ledeču zapisane j članke p i nenavadno ni/ki eeni in n poroštvoiia »1 I ^aiK'MlJivo £11 «!«>Ijii> hln<;'o jioinulili in h'i do- I voljiin ob encin iia-tn pnzoriti. , 5.aO. I ltol«> sraje«' iz najboljso^a 111111bur.ško^a platna a \ ji-id. 1 ."><">, i.ho, 2.r>(), ii, y.r>o, 4, r», d, i in (m1ii{o Ii1ii«'o ah i;4kH|»4»«l«> po liein^ki, frau- i coski' in ii^ci-iski obliki .i ^!d. 1, I.j'jO, J.W. j Srajce za gospe iz najboljse^a ritmlnirški'^a platna I a'^ld. I.j'jO, 1.H0, -2, i\f>0." o.;'i() in 4. I .Ioi»i<'<> (eorzotoi enojnato a n''«l. l.<"30, 1.F0, iz bar- S banta j;ld. 1.(50, -2,''2.i)0, :i.i>0. ■ I Jopivo y. izaitim vkladanji'iu yld. 'J.TiO, 3, '.\.~ti)t 4.oO, I r>.."i<) najn'niše. I Hafjo zu y;oMn<* po š j^i ali na vleček a ^jld. l.i\ :-i, ;;.ro, 4, f. in u. t i &l>!«i|Ki iz najihiiše an^ležki J boiabiiževiuo ali harhanta k><1- l--'»t l.'>0, -', t'.oO. j BBIittiei€Kiftiiiii. Francoski r(>, •_'. 2.."i<), .'» liajtinisi. Uieli pfaliK'iii roltfi v cle^antnem ohrihkit ' , dva- uajstt'vic« tfld. '2.-U. .'{. :j.fi(>, i, i.fiO, ;'». 1 kos '/1 »ii'oko oOvateljno lifiliovsku i»la(uo yld. .r>.75, (5.7a, S.f)0. 1 kos 4 i široko ."Ovatcljno ubeljt-no riiiiiliiik^Ko plaluo ghl. 8.r»0, 10," 11, iJ. " [ 1 kos ;' , široko oOvateljnu rumluu-ško i>la(no g!«l. J2, i:j, M, 1». 1 kos ■ i široko 4. 1 dvanajslerica fil>ri!«u£ev a j^ld. 4."j0, :">, (5, iz da- masta ylil, T.'id, 1 kos .'iOvateljno ohrisatu'v ix duimiKta a ^!d. '•*, 10, 11, r_\ Pravu aci^Ii'/.Uu l»«iiul>už€kvina vatelj 1S, j(), *jr>, :;o, ;;i; kr. Ila/.nn te^a v ;;il;e bin* iiami/J«', i;ra«ll, |M»sl«'!j- sli.ii i»4>i't<»»;uvivc xto {;o!-»i»o«li* za ilvanajstorico gld. '2,'A), ;;, ;j.r.o, 4. NoguviiM- za ««.■*!»«* za dvanajsterico ^!d. ;J.tJU, -I.."*«), ;'•. %rsnikl /.» ^ospitilf .i ^!d. 1, l.'id, l'.'iO. :J.r»o. l'i'Nuiki za ^«>si»«' po ^1<1. J..")(>, 2."iO, ;{..">0, posebno zoper nahod ]>ri])on>čati. g^^mmmBm Tovuruica platna in jhti'Ih NilSloV! 0«#wf#•*/.*.♦«' #.». Naročbc v okrajno se na povzctjr ali pošil-jatev zneska izvišnjojo. l'opolni razkazck cen na zabtevo franeo in zastonj. Primiot J>ri napičitvi na «1 eno ćelo na-r upioi.. lljizj(. ya j._, OHol)_ ran;—ej 3^^" J)O .SCMlflJ IB451»rikM4;Ž€kEIo! "^S^ V. C-Hv IH Ivl'ill]. ^ ■""-. fli -^*Jr—"yi'». I / li 1 ! 110 I > I' I V 11 (l ll* olje iz ribje masti od Tiljcillft ^lilrtft'eB'-ju na S>IBi:2;iJfl. Od prvih medicinskih avtoritct prci^kuno, priporočono in za-])isano Uot najčistojsc, iuijl)oljšc, liajuavavnojšc in priznato muispc-šnisc '/.dravilo za fl><>B«»»i»i >• gti'saDi iit |»flli«*illl. '/.;i Skrdfiilo, Iišaj, gnojne bolečinc, izpustkc na koži, otcklc bczg'alkc, slabotnost lici. se dobi pravo — steklenicn a I glđ. — ali v moji fabiiški za-logi: Dunaj, Backerstrasse Kr. 12, ali v najbolj rcnoniirauili lekavnali in spci'Oi'ijskih .štuciinah lnimarliijc , tako med družinu pri teli-lc tiv-mali: Maribor: J. I). Bankalarijcva vdova, A. \V. Ktl & Krcpcscli, 1). Si^tnunti, M. Seiner, V. X. Sccgcr, ti-&ovd, V. CJrab!owitz, lekar: Celje: V. .Tancscli, tri;-.; ludenburg: J. PohH, trg-.; Celovec: Dr. 1*. Ilanscr-juvi dodiči, A. lloinitz, F. Kr\voin, lck.; Ljubljana: K^cnbcr^crjcva vdova, Ot. Hclicnk, lck. 1*. Lassnik, M. Golob, trg-.; Ptuj: fr. Kara^vcna, A. IC. Kcitliamincr. Trgovala, učenee, zmožeu slovenske ga iu ne niske ga jezika, dobre odgoje in z dobrim i šulskimi svcddi'bami se koj sprejme v moji prodiijalniri MniAn, kovaniu, kljiu^irskili i/delkov in oroilja; učenje trjii o leta: ko bi pa statiši ali varulii želeli, da jaz za obleko učenca skrbim, pa bi se moral 4 leta vežbati. NtiarMi Dia j»fi'iju^«klji »Ioi«kii*l4«» mlailiii4k! Naročite se za leto Is7.'i prav obilno na v*i.i-op*.v .v putili/mini ^t« .»7#>iv^.»A« »nimdtsf. „Vertec" izliaja žc tretje leto in velja za ćelo let«» s ])oštniii(i vred .....C£ gld. I»O kr. brez pošto........IZ ., -4O „ /a pol leta p o lovi c o. Karočuina naj se j>ošilja po poštnib nakazu i cali (IVstauvvci-fjimgcn), ki se dobć na vsakej jiosti. 1 i*4^1 bibnI^o .. V«kr<«'«'ia-*. (251—2) šcntp. predni. štev. lf> v Ljubljani (Laibarli). Matoj 8orsnk 94l*iftiDl). priporoča svoje |Ml*»li€k. katerc pridno kupujcjo, nove baze, imenovane: Lclaucbeux iz dumaska, 1 dvocevka velja 30, 33., i3o, .'J8, 40, :~»0 in do JUU ^ld. in .še vise. — 1 Pcrcussions d.-unask dvocevka velja 1.S, 20, 22, 23, 2f>, :i<) do <»() iild. — 1 železna dvocevka velju 1 1 jrld. su kr., 12, l.'i, Jf) do IM gld. — Zelcznc enoi-cvke po (i, C gld. f)() kr. do 7 ^ld. — Ucvolverji 7, !>, 12 m ni. vcljii s oia. r»U kr., U) glil. 50 kr., 12, i:>, 17, 2<>" do ,;o »ld. — Patrone 7, !», 12, J4, HJ, 1S m/m. vsakc sorte samokresi, puške na kapscl, Sajbc, hc po znamenito nizki cetii po poštnem povzelji iNacbnaliinc) pošiljujo. Kdor denar uuprej pošljc, dobi provizijo. (250—.'») Veselje je jiac vendar čc .si človek B4 IcPlcriJsIči iStJM'Jt^'JJ I zadnjič ludi enkrat po denuvje grc. Dolgo sem bil ucodloeou, kar poskusim enkrat z j» o d u k o m za I <> t o r i j s k o i g r o od pro-tesorja račitnoslovja R. pl. Orliće šit'flišt > ti iU*vl»i»Al>-**.%.%<' 3 in vspeli je bil izvrsten z dobivktmi teme. Mariii Zcll Ja k. S u p p a n. I (»|U«ISI -\clllj«l /tlSMMI} (>(|K„varja /»»/«.*«»• /ti. Iti'tift'', Ki-rlin. U'illu'linstraHNt' i*. (2-">J—1) izdatelj in za uredniatvo odgovorcn: Ivau fcJeuien. Lautniua in tiuk „Naroduc tinkarue".