% siuviiKa. Trst v sredo dne 25. novembra 1903. Tečaj XXVIII Izhaja vsak dan TtJ'li ob netieijah in praznikih i ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 1*. uri zjutraj. Posamezne številke -e prodajajo po 3 novč it> stotink) v mn t Petru. Sežani, Nabrežini. Novem mestu itd. Oglase in aaročbe sprejema uprava lista „Edinost", ■lica Moiin piccoto štv. 7. Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom 16 stotin k na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štv. STO. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 2-t kron, pol leta 12 kron. 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Hrvatska zmaga v Istri. ROC 24. — Daaes se vršile v naši obe ni občinske volitve v tretjem volilnem razredu. Lahoni nnprli so vee svoje moči, da bi še nadalje obdržali ves občinski svet v svojih rokah, a ni se jim p isrečilo. V tre tjem volilnem razredu zmagala je dane* Bi' jajno ia v prvič n^ši narolna stranka. Lista narodaih kandidatov doUla je 130 glasov, dočtm so nasprotniki vkljub vsem svojim vo ldoim sleparijam in mahinacjam dobili le 52 glasov. Vsled te skoraj nepričakovane zmage vlada med našim nar«>dom v vsej občini nepopisno veselje. Jutri volita drugi in prvi volilni razred in kakor stvari danes stoje, smemo upati še nsddjnih vspel ov ter da se ta vsžna občina za vseifj iztrže iz italijanskih rok. Ta vspeh je pripisovati shodu, ki se je vršil nedavno temu in ki je odprl oči zavednemu narodu ter ga osokolil za boj proti njegovim zatiralc-.m. Občina Roč je bila do sedaj vedno izključn* domena italijanske stranke. Pridobitev te občine bi znala bit: odiočilna za zmago naši h državnozborskih kandidatov za kmečae občine zapadne litre ;a pete kurije. Državni zbor. Razprava o dr. Koerberjevili Izvajanjih. DUNAJ 24. — Zborn ca poslancev. — Mel došlmi spisi je tudi zakonski načrt gi d<- ieksrn ter zakotski načrt glede do-kla le na sladkorni promet uaedl Avstrijo in Ogrsko. Djp si so se prte tali doslovno, med ■s i ui je tudi več nujnih predlogov nemsae ljudske straDke tiltde razdeijenja Češke v jol ličnej in državnej upravi in glede razde-Ij uja škofi po car dnostih. Po pr«č tanju došlih spisov prcš'a je zbcrnica na dr egni rel t. j. k nadaljevanju razj rave o izvajanjih ministerskega predsad-n ki v seji od dne 17. t. m. DUNAJ 24. Posl. Kramar polemiziral je z izvajanji dr. Koerberja, kateri podmen'uje koncesje, podeljene Madjarom v vojnem progremu in je L a sproti pripombam p os'. Baercreitberja izjavil, da bi bilo pravično in lojalno sporazumijenje jedina rešitev iz Bedanjih zmešnjav. Cehi pa ne bodo nikoli pri-tsli na tako sporazumljenje, o katerem bi Nemci smatrali češke kulturflne potrebe za koncesije in č*gar k< nČDi pmoter bi bil ustvaritev nertške p- krajine na meji nemške države. Posl. D z i e d u s z v c k i je izjavil, da g .ji poljski klub popolno zaupanje v cesarjeve •klere v armadnem vprašanju, Govornik je prip >r'»čal, naj »e varuje skupnost vojske in gospodarska ter državna skupnost obeh državnih polovic. Največje zlo države vidi go* vornik v pretežaosti državnega nad deželnimi Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Posioveuil K- Z. V. (57) Dvojno snidenje. »Lahko se kfsatec, je odvrnila He-ena, s&ušaje ga navdati z upi, ki žare le v očeh mladega dekleta. »Nikoli se ne bom keeal«, je rekel morilec z donečim glasjm, prizdignivši glavo ponosno. »Njegove roke so oblite s krvjo«, je pripomnil oče svoji hčeri. »Obrišem mu jih«, je odgovorila. »Ali veš tudi, da želi tega od tebe?« je nadaljeval general, ne da bi imel toliko poguma, da bi pokazal na neznanca. Morilec je stopil k Heleni, katere lepoto, najsi je bila tadi deviška in sramežljiva, je obsevala neka notranja svetloba, čije odsevi to takorekoč olepšavah najmanjše poteze in nejnežnejše linije. Ozrši se na očarajoče bitje z milim pogledom, čegar žar pa je bil vedno še strašen, je rekel še vedno v razburjenju : »Se-li ne pravi to ljubiti radi Vas Vas in poplačati dve uri življenja, podanih mi od V*a zbori in nad eksekutivo. Govornik apeliral je na vse patrijotiČne stranke, naj sklene:o mir, da £e omogoči hklenjenje nagodbe z Ogrsko, trgovinskih p* godb in vsprejem ref >rme zborničnega opravilnika, o čemur naj bi vlada prevzela vodilno ulogo. Stališče poljskega kluba nasproti vladi odvisao je od njene krepke in požrtvovalne inicijative za ozdravljenje sedanjih brezupnih razmer. Posl. K a t h r e i n zahvalil se je mini« sterskemu predsedniku, da je znal postaviti se v obrambo za jednakopravnost naše državne polovice o upljivanju ni skupne razmere in je sparil pred težnjami po ločitvi. Govornik je povdarjal potrebo gospodarskega s poraz u mijenja na patrijotični podlagi in je apeliral, naj se slednjič opusti obstrukcijo, da ne pride preko ilornice d > slabe nagodbe. Posl. Romanczuk je menil, naj bi državni zbor pritiskal, da bi se krona tudi z ozirom na našo državno polovico odpovedala svojih privilegijev glede vojske, kakor zahtevajo to M a Ijari. Govornik je obsojal protirusko politiko v Galiciji. Priporočal je ustvaritev jezikovnega zakona, ki bi obsegal vse avstrijske narode in uvedenje volilne reforme, ki bi odpravila vse narodne in razredne privilegije. Govornik je priporočal, naj bi s a v ta namen seBtavil postlan odsek. Na to bila je razprava prekinjena in se bo nadaljevala v jutrajšnji seji. V današnjej seji predloženi zakonski načrt glede spremembe novele sladkornega davka z dne '31. jan. 1003. je identičfn s tozadevnim v (grški zbornici predloženem zakonskem načrtom. (Glej brzojavko o ogr-skej zbornici.) Mej došlimi Bpisi je interpelac ja posl. Se h o is vol in tov. glede 'fietrolejskeg* kartela oziroma posl. Ellenbo gena in tov. glede odprave carine na petrolej, nadalje interpelacija posl. B o r č i 6 a, V u k o v i e a in tov. glede uvoza velikih množin italijanskih vin na Reko in v Trst. Iz ogrske zbornice, BUDIMPEŠTA 24. — Zbornica po-slancav. — Začetkom seje sa je posl. Ugron pritoževal proti temu, da se je kraljevi re-skript prt č tal se le na koncu včerajšnje seje. Predsednikovo postopanje vzbuja domnevanje, da on ne postopa z jednako objtktiv-nostjo nasproti vsem strankam. Predsednik je na to pojasnjeval, da mti je kraljev re-skript došel še le tekom odmora, vsled česar ga ni mogel priobčiti zbornici pred sklepom seje. Izjavil je nadalje, da bo vedno varoval ugled predsednistva in prosil je poslance, naj ne pon žujejo tega ugleda z necBnovanimi sumničenji. Fiaančni minister predložil je zakonski _ šega očeta, če se upiram Vašemu žrtvo 1 vanju ?« »In tudi Vi, Vi ire zametujete!« je vskliknila Helena, sree trgajočim glasem. »Zbogom torej \si, poj de m, da umrem !« »Kaj pa naj to pocienja ?« sta rekla hkratu oče in mati. Ko jo je markiza vprašala z zgovornim pogledom, je Helena molče pobesila oči. Od trenotja, odkar Bta se trudila general in njegova žena, da bi z besedo in dejanjem odbijala čudovito pravico, ki si jo je prisvojil neznanec s tem, da je mej njimi, in odkar je slednji nanja metal luč odsevajočo mu iz oči, sta bila podvržena nerazložljivi otrplo-sii ; njeni otrpel razum jima je slabo pomn-J gal odbijati nadnaravno moč, kateri sta podlegla. Zrak jima je postajal težak in težko sta dihala, ne da bi mogla obtožiti njega, ki ju je tako težil, čepraA jima je pravil nek notranji glas, da je magični mož vzrok njune nezmožnosti. Sredi tega moraliČnega boja je general uganil, da mora porabiti svojo moč v to, da bi upljival na omahljivi razum svoje hčerke ; prijel jo je okrog pasu in jo sprovel preč od morilca k okenski odprtini. (Pride se.) načrt glede pobijanja pristojbin na sladkor v mej se boj ne m obratu in sicer 3 50 kron na konsumni sladkor in 3.20 kron na sirovi sladkor. Na to je zbornični predsednik odredil poimensko glasovanje glede otvoritve razprave o kraljevem reskriptu, katero glasovanje je v včerajšnji seji zahtevala opozicija. Istočasno stavil je predsednik svoj lastni predlog, naj zbornica z udanim spoštovanjem vzame na znanje kraljevi reakript glede sklicanja delegacij. Posl. U g r o n je izjavil, da tudi opozicija jemlje z udanim spoštovanjem na zna nje kraljevi reskript, hoče pa, da se o istem prej otvori debata. Zbornica je na to s 114 glasovi odklonila predlog poslanca Kubika, naj bi Be kraljevi reskript dal tiskati in razdeliti med poslance ; nadalje je zbornica s 113 glasovi odklonila tudi predlog poslanca H o d o s y j a, naj bi prs'anska zbornica pošiljala v delegacije 50 zastopnikov, zbcrnica magnatov pa le 10 zastopnikov. Zbornica je slednjič vzela na znanje kreljevi reskript glede sklicanja delegacij ter prešla na dnevni red t. j, k razpravi o zakonskem načrtu glede kontingenta novincev. Minister za iionved, M i r v i, kazal je na veliko škodo, katero trpi obrambna moč dežele vsled obstrukcije opozicije. Kar se tiče odpuščenja vojakov tretjeletnikov, dejal je minister, da bi po odpuščenju tretjega letnika bilo absolutno nemrgoče opravljati notranjo službo, ker bi v to primanjkovalo vojakov. Vsled tega je popolnoma nemogoče < d pustiti tretjeietnike, ako se ne pozovejo prej novi novinci ped orožje. Čeravno živimo sedaj v miru, kdo mora jamčiti za to, da ne nastane v bližnji bodočnosti kaka vojska, a takrat ni mogoča misliti na to, da bi se šj le vež-bali novinci. Minister je izjavi', da bi bila vojna uprava primorana pozvati pod orožje rezerviste, ako zbornica ne bi hotela dovoliti novincev. Minister je nadalje izjavil, da bi v krat kem predložil zakonski načrt glede kontingenta novincev za leto 1904 in bi v istem zahteval dosedanji kontingent, ako bi imel gotovost, da se ta predloga v kratkem Času vsprejme. Povišanje kontingenta pustilo bi se potem za detioitivni novi zakon. M nister je kazal na velike ugodnosti, katere nudi vojni program liberalne stranke uveljavljenju mad-jarskega elementa v skupni vojski. (Živahna pohvala na desnici.) Govorila sta na to še posl. B u z a t h in P o s g a v (Kcšutovec). Govor poslanca Puezgaya trajal je do konca seje. Predsednik P e r c z el predlagal je, naj bi zbornica v prihodnji seji izvoliia podpredsednika in 10 članov ogrske delegacije, na kar naj bi se še le nadaljevala razprava o vojni predlogi. Ker se proti tem predsednikovim predlogom ni nihče oglasil za besedo, smatrali so se isti za vsprejete. Seja je bila zaključena nekoliko pred 3. uro popoludne. Prihodnja seja bo jutri. Izgredi o izrolitvi ogrskega trgovinskega ministra Karola Hieronvmija. SZATMAR 24. (Ob 6. uri zvečer). Na današnjih volitvah bil je trgovinski minister Karol Hieronvmi se 638 glasovi zopet izvoljen poslancem. Kandidat Košutove stranke ostal je se 634 glasovi v manjšini. Po proglašenju izvolitve je kakih 5000 glav broječa množica, sestavljena iz pristašev Košutove stranke udrla v volilni lokal m tam vse po-razbila. Demonstranti odšli so potem pred »Pannonia«, kjer so bili zbrani liberalni vo-lilci. Košutovci so tu pobili vse šipe. Na t3 so udrli v kavarno, kjer so istotako vse uničili, kar jim je prišlo pod roke. Redarstvo je nasproti ogromnemu številu demostrantov obnemoglo in je zahtevalo vojaško pomoč, katera pa do sedaj ni še prišia. Bati se je, da ne uderejo v mesto ter se pridružijo izgrednikom tudi prebivalci preumestij. Vse trgovine so zaprte. Italijanski poslanci o prepovedi »uni-versita libera« v Inomostu. DUNAJ 24. Italijanski klub skleu 1 je staviti na ministra za notranje stvari interpelacijo glede včerajšnje prepovedi italijanske »svobodne univerze« v Inomostu. V interpelaciji povpraša Be ministra, kako misli opravičiti »nezakonit« čin in da li misli ukreniti potrebno, da se ne bodo ponavljala taka kršenja vBem državljanom zajamčenih ustavnih pravic na škodo Italijanom na sploh in italijanskim visokoeolcem še posebej in slednjič, da li hoče storiti konec sedanjemu stanju stvari in ustanoviti italijansko visoko šolo na italijanskem ozemlji ? Odstavljenje inadjarske^a velikega župana. BUDIMPEŠTA 24. Na svojo lastno prošnjo odstavljen je od služba veliki župan županije Szitagv, Nikolaj \Ve9seleny. Sklicanje nemškega državnega zbora. BEROLIN 24. Nemški državni zbor st stane se na zasedanje dne 3. decembra t. 1. Francozka zbornica in senat. PAKIZ 24. — Zbornica. — V današnjej seji francozke zbornice nadaljevala se je razprava o proračunu ministerstva za vnanje Btvari. Posl. A 1 1 a r d predlagal je, naj se iz proračuna briše postavka <50.000 frankov, ki se trošijo za francozko poslaništvo pri Vatikanu. Predlog bil je odklonjen s 324 proti 231 glasom in s tem je bil odobren kredit za vzdižavanje poslaništva pri Vatikanu. Istotako se je s 308 proti 258 glasom 'odklonil predlog socialističnega poslanca Dajeante-a, naj se briše iz proračuna subvencija za francozke zavode na Vstoku in na skrajnem Vstoku. Po razpravi o tajnih fondih, stavil je minister za vnanje stvari Delcasšč vprašanje o zaupnici in dotična postavka je bila vspre-jeta s 490 proti 47 glasom. Na to je zbornica vsprejeia še ostale točke proračuna mi-nisterstva za vnanje stvari ter zaprieela razpravo o peštnem in brzojavnem proračunu. PARIZ 24. — Senat. — V svojej današnjej seji nadaljeval je eenat razpravo o naučnem zakonu. Vsprejete so bile točke 12. do 24., na kar se je s 104 proti 44 glasom sklenilo preiti v diugo čitanje tega za-koca. Seja bila jc na to zaključena. Kolumbija in Panama. \VASHINGTON 24. »Bureau Reuter« javlja : Contre admiral Poghlas brzojavil je na državni departement, da je panamska vlada ra!ož la svojemu komisarju dr. Ama-daoru, naj pričakuje kolumbijskega kom sarja Reveža, kateri je na potu v NVash'ngton. Reves se nadeja, da mu bo mogoče vzdržati prijateljske razmere s komisarji panamske republike, kateri se nahajajo sedaj v AVas-hingtonu. Reves predloži istim, naj bi Panama prevzala del kolumbijskega dolga. Sodi se pa, da bo Reves stavil Panami še drug, mnego važnejši predlog, naj bi ee namreč glavno mesto Kolumbije prineslo v Panamo, kar bi pomenilo združenje Kolumbije s Panamo. Vladni krogi bo prepričani, da Panama odkloni ta predlog, ker bi Kolumbijci radi svoje številne premoči kmalu dobili vlado zopet v svoje roke in bi se zopet povrnilo stanje, ki je bilo pred panamsko ustajo. Atentat na tajnika angležke banke. LONDON 24. Danes zjutraj se je nekemu navidezno blaznemu človeku posrečilo udreti v sobo tajnika angležke banke (Bank of England) Grahama. Mož je iz revolverja šsirikrat ustrelil na bančnega tajnika a ga nobankrat ni zadel. Redarji morali so na nepoznanega zločinca naperiti brizgalnico, predno so ga mogli prijeti. Aretiranje časnikarja in demonstracije visokošolcev. ATENE 24. Ravnatelja »Petit Journalac so aretirali, ker je priobČ.l neko kralja žalečo karikaturo. Gruča visokošolcev je pod vodstvom profesorja Mistriotisa prišla pred kraljev tko f so sovražniki toliko Italijanov, kolikor Hrvatov ! Pozdravite prisrčno v mojem imenu vse ugledne osebe Vaše narodnosti, ki so se gleJakšče n zahtevala, naj se suspendira nja uradniška vlada opravičevati pred dina- predstava na novogrški jezik prevedene stijo, pred svojo vestjo, pred generacijami, ki A e§ch: losove igre »Orestc. Ravnateljstvo gle- bodo sledile, in cel<5 se svejega birokratič- dai -a ni hotelo ustreči tej zahtevi. nega stališča, ako bi se ta prehod (meni Ansležki katoliki pred papežem. spremembo na prestolu) moral izvršiti v i tako izdatno in velikodušno pridružile tej RJM ~J4. Papež je danes vsprejel kakih okvirju sedanjih odnošajev v državi! Ako! inicijativi, in povejte jim, da, Če je bilo na 1-KJ zastopnikov združenja angležkih kato- si tega ne upa, naj gre, ali h i t r o j vehodni obali Adrije čuti iskren »Živela Ita- likov in 20U drugih angležsih katolikov Isti naj gre! izročili »o papežu adreso, v katerej mu izre-; — - - — - -----— kajo svojo udanost. j Slovani in Italijani. Pismo Ricciotti Garibaldija uredniku ill Tis/jI. »Jadrana«, ki smo je omenili v izdanju od Avstrijski m in: ste raki predssdniL dr. minole sobote, se glasi: Koerber in ogrski min sterski predsednik »Spoštovani gospod doktor! Naglica, s - * i . . . • - _ j Pripravlja — pravimo. Ker nismo tako na- erof Tieza sta bila v avdnenei pred cesarjem, katero je bilo zasnovano pomirjenje med na- .. F , J " _ .... ... . x . 4 . Namen tema avdijencijema je bil gotovo v Pomenoma, in lepi, naravnost čudežni J'™. d* bl 81 "j-1«. 91 žc 3^» pa- prvi vrsti ta. da sf oročite cesarju vsak o r9Peb» ki ga je imela ta inicijativa med Hr- evojem »položaju«, kakor jim je navstalo po vatI in ItaliJaDI*> kak<>r 8t€ mogli Vi Bami znanem konfliktu. Avstrijski oficiiozi zatriajo, o0ebno konstatirati v teh zadnjih dneh, je da seje Koerberju po kooHiktu utrdilo po- geveda izzval mnoge zavisti in nasprot- "vnati tol.ko konfliktov - naj se ne pnc . . . , nftat; kuje, da se prepad, ki zija med narodi, kar Iožen:e: ogrska glasila pa naglašajo posebno, notrL - . . . . , , k.ko dobrohotno in pr,8r5n„ je bil grcf Stari monarhijo, zmerni element, bolj »poln, ,n , kar; od sebe ! T isis vaprejet od monarhe. Resnica je bri- -j- ""trjeki, ki ga Vi dobro poznate, Tu '"ba skrajne prev.dnoet,, da ae zmagu-kone po sredi, ki je ta, da je vladar oba k« Vam je ,ako blizo, in ki je imel do*- J«J» J" odetranjajo vzrok, kon-bojevnika uljadno in prijazno vaprejel, ker je <>°J 'talijaaaki irredentizem v svojih rokah, ~ » ^ba proraSunjeoega, zeld prebila eeaaijeva žela gotovo ta. da se kcfliE J* veikdar znal tako dobro igrati s kartami, ^oega glajenja pot,, k, naj dovedejo do med obema miniaterfkima predaedn.koma po- <«• > ^iv.l podpore iz tajn.h fondov itali- sporazumljenja. To pr.pravlj.lno delo se ne ravna. To željo no-telja krone je lahko J—tih, a se je ob enem ohranjal na glasu m<>™ «« Tu treba vztrajno^, umet:, ker na cjv.šem mestu bi se v ,em -etosti pred nemškimi oblastmi. Glavarji Potrpljenja ,n sosebno: trdne vere, da je hipu gotovo najraje izognili potrebi reševanj, tega elementa so iz vrst* voditsljev društva sporazum^enje možno ob dobr, volj, na obeh r® J or ••/ lj :-iu straneh. K.aiti tu ne erre za to — pred to nove mi niste reke krize, bodi pa že v tei ali Dante Alighien in masonerije (v nekdanjih e ^ J" • K™ p eu časih odločno republikanske), ki pa so sedaj zmoto bl mi 8vanh nmjnnjneje v navskrižju med seboj radi nadvladja. Preko zevajooega prepada pušča le trava Službo sta zamenjala poštna oficijala To je borba, ki je imela svoj zadnji rasti' v toliko» da 8e PrePad Pokrije pred Fran D o 1 n v Trstu in Teodor K e i l v razvoj na kongresu Dante Alighieri v Vidmu navadnimi o6mi __ arapak prepad treoa res Tržiču. Ali pridodati treba, da je misliti o tem lena i« * 86 Je vključila z demisijo Nathana od da ga ne bo več: kar be hoče, bodi Sprememba na vodstvu finančnega osebni konflikt, navstali med obema minister- 'Velikega Orijente«, o kateri demisiji se nam "porazumljenje, ne pa le pojav hipnega ravnateljstva v Trstu? Današnji »S.le« lija!«, se ta klic ponavlja iskreno in lojalno na zapadni obali fv klicu: »Živela Hrvatska!« Vsikdar udani Vam Ricciotti Garibaldi.« V tem listu Garibaldijevem se zopet zrcali, velika evolucija, ki se pripravlja v razmerju med slovanskim in latinskim svetom. dejo v naročje Slovani in Italijani. Kjer je nagromadene toliko stare jeze in sovražtva, nesporazum ljenja in predsodkov, kjer je po- Demonstraeija v zagrebškem irle- 1 • v v (llSCU. V nedeljo bo v zagrebškem gledišču v četrto uprizorili enodejanjke »Jesenska večer«, »Knez od Semberije« in »Ponesrečena rodbina« od srbskega pisatelja Nuš ća. Občinstvo je pazno sledilo izvajanju in je živahno aplavdiralo igralcem in pisatelju. Ali izvestniin »patrijotom« to ni bilo prav, da se* v hrvatskem gledišču igrnjo srbske drame (nemške pa se smejo, seveda !). Posebno so jih jezile ovacije, ki jih je občinstvo prirejalo avktorju Nušicu, pa so začeli žvižgati in vpiti proti »slavjanskom bratimljenju« itd. Občinstvo je bilo zaradi tega ogorčeno in je temu ogorčenju dajalo tudi izraza glasnim protestom, a Nušicu je prirejalo ponovne spontanne ovac.je ter mu na svršetku igre poklonilo vencev. O ti »Čisti« : niti v gledišču ne morejo biti — res čiBti. O hlapci tujinstva in sovražniki slovanskega osamosvojenja in slovanske fevobode ! ! Dnevne novice. oni polovici. Opravičeno je torej domnevanje, da je cesar posredovalno poeegel vmes in sicer z vspehom. Kajti vesti z Dunaja javljajo, da je koofl kt Koerber Tisza smatrati poravnanim. Imenovanja. Poštnimi azistenti so imenovani podčastniki mornarica Lev B 5 h m , Josip R u d o 1 f in Viljem Z u p e 1 j. Premeščenje. Poštni |oficijal Vekoslav da Matejčič iz Pazina v Tret. ekima predsednikoma. Stvarni konflikt nav ekrižja med zahtevami ogrske vlade in žnjo naznanja danes. razpoloženja. donaša vest, da bo sedanji finančni ravnatelj Z določenim namenom govorim o vodi- Najteže bo Bporazumljenje glede Istre. Tu v Trstu, dvorni svetnik g. Oton Zimmer- združenega ogrskega parlamenta, in med 7n- teljih, kajti v kakem stanju se nahaja »nizka bodo morali Italijani zapustiti stališče, feate- mann, pozvan v ministerstvo in da pride tereai naše polovice, ki so v največi oevar- Bila< tega elemente, to je spoznati iz od- rega se toli krčevito drže, stališče, kakor da bo na njegovo mesto dvorni svetnik in sedanji nosti pred ogrskimi' zahtevami — ta konflit lomka nekega P^ma nekega urednika jednega oni veČina. To je neresnica, a na podlagi nere finančni ravnatelj v |Z*dru , gospod Ho- traja dalje. In tega konflikte ne poravna P™ih italijanskih listov, kije avtoritativni snice naj ne skuša nikdo graditi pogodeb med č e v a r. firma Koerber-Tisza. Poslednji ne, ker sploh glasnik tega elementa, v katerem pismu je narodi! Dogovor, naslonjen na neresnico, je Grlasovi časopisov o promeni pri »Edinima poštene volje za poravnavo zadovo- pisano: Mi (uredniki) smo vsi Vašega mne- hiša na pesku, ki se podre ob prvi močneji nostl«. »Naša Sloga« piše: »Naša tršČanska. Ijivo za obe strani, drugi ne, ker _ je ob- nja, alinašliBtne more pobijati sapi. Ali tudi v Istri opaža bistro oko v drugarica, velezaslužna »Edinost« koračila pan germanizma!« najnovejih časih kako rahlo znamenje, kakor Zakaj!! hoče italijanska stranka nekoliko odnehati Drugi element j« zmerno klerikalen, ki od svoje iDtransigence. Nekaj tekih znamenj nemogel. Veati iz Budimpešte hočejo vedeti, da je dobil grof Tisza najrazsežneja pooblastila je opet jedan korak naprijed. Od dne 14. o. mj. počela je naime izlaziti svakog dana — neizuzeo ni nedjelje i blagdane — rano u v to, da uduši obstrukcijo v ogrskem parla- 8e ne more prav odločiti, ali naj bo monar- se je pojavilo med nedavnim zasedanjem jutro, tako, da ju razašilju ved ranim vlako- mentu. Če se mu to posreči, potem naj hičen ali »austriacante«. Odkrito monarhičen deželnega zbora v Pulju ; te dni pa je gla- vima i parobrodima. Pošto donaša najnovije se le pripravi Koerber, kako bo odbijal naj- ne more biti, ker je Vatikan nasproten mo- silo italijanske večine dež. odbora, poreška brzojavne vijest1, te izvještaje o burzi, trgo- brezmejneje zahteve od strani Ogrske. A kako narhiji (v Italiji namreč) in ker isti (kakor »L'Istria«, priobčila »Sporazumljenje med vini itd., doći će ta promjena vrlo dobro oso- je ta mož poskrbel za primeren odpor?! veatel uporablja ves svoj vpliv Nemcem v Italijani in Slovani«, članek je gotovo simpto- | bito našim trgovcem izvan Trsta, koji bijahu Je-li imamo iz za njegovega vladanja zabele- Pr^°g. sooebno iz naBprotstva do italijanske matične pomembnosti in bi bilo soditi po do sada upućeni na talijanske ili njemačke žiti le en eam vladni čin, od katerega je ^rcme. — Odkrito »austriacante« tudi noče njem, da se je vendar-le tudi med istrsko listove. Ta promjena stoji upravu bez dvojbe biti, ker je sestavljen iz rfgaicolov, ali pri- toli trdo gospodo jel malo tajati led. j velikih žrtava, pa ipak nije povisila doaa- pada k tisti šoli, ki je nekoč izjavila z nekim S tem člankom se pobavimo prihodnjič, dašnju cijenu za list, što je hvalevrijedno i »slavnim« italijanskim državnikom, da po- Potem hočemo nekoliko reagirati na izvaja-1 što ju preporuča tim više slovenskim i lir- sest Trsta bi bila za Italijo vir neprilikam. nja Paequale Villarija ter priobčiti nekatera : vatakim rodoljubom u naših južnih po- monarhiji. Ni enega tecega čina ni možno za-1 Zato se zadovoljuje »za sedaj« s tem, da nam došla menenja. belež ti iz za vladanja g. Koerberja. PaČ, poskuša, da posnemlje društvo »Dante Ali bilo pričakovati, da bo družil moči te polovice za k mbiniranoin koncentrirano obrambo v trdem boju z Ogrsko za življenjske gospodarske interese in državno politično veljavo v apelov smo Culi mnogo na patrijotizem av- ghieric in da Bi prisvaja vse njega metode v atrijskih narodov, od katerih se je vedno borb*. zahtevalo, naj svoje posebne koristi podrejajo koristi skupnosti. V to pa, kar bi bi'a morala v prvi vrati, da bi v narodih utrdila zavest, da služeči skupnosti služijo tudi svojim interesom — v to ni Koerberjeva vlada nikdar ganila ni z mazincem. Čini Koerberjevega Ali oba ta dva elementa se združujeta, da pobijata tretjega, ki v resnici predstavlja Nemške demonstracije proti Italijanom. Viada je prepovedala otvoritev tako- krajinab.« Dubrovačka »Crvena Hrvatska«, katero ureja znani publicist in pisatelj Milan Marjanovih, piše: »»Edinost« slovenski list u Trstu, počeo je ovih dana izlaziti svaki dan (takodjer svaki ljudstvo, ker se bojite, da se boste morala zvanih »Bvobodnih tečajev«, ki so jih na- svetac i nedjelju) u 5 sati u jutro, te je ure- podvreči. (Glej »La provincia« v Vicenzi.) merjali italijanski vseučiliščniki v Inomostu. Zgodovina Be ponavlja. A ni ostalo samo pri prepovedi vlade, ampak Njiju predniki so nasprotovali, kolikor Italijani so hoteli se posebno podkrepiti to vladanja so bili vedno teki, da so podžigali 80 m°g^> ljudskim inic jativam, pro Patria vladino naredbo z odurnimi demonstracijami objestnost enega samega naroda, vsi drugi pa un,-ta, predstavljanim v rainolih časih po ne le proti dijakom, ampak tudi proti ita- so občutili bolj in bolj, da bo v tej skupnosti zapostavljani, zanemarjam, in često jih obhaja tudi čut kakor da so naravnost — omrženi ! Trmoglava birokracija K^r-beijevega kova ne vidi tega, ali drugi ljudje vidijo jasno, da je že tu tisti psihologični moment, ko s<> narodi jeli misliti le na-se ! O da, gospod Koerber je storil, kar je bilo v njegovi moči, da je to skupnost diskreditiral in kompromitiral pred posamičnimi deli, ki jo sestavljajo in ki naj b. šli zanjo skupno v boj ! Od kje hoče torej g. Koerber vzeti ti.^to tiilango, ki bi se jedinstveno postavila proti filangi Tisze ? Ne najde jo, pa naj se še tolikokrati vrže v troske lepo izrezljanih govorov. Neki »konservativni politik« očita v »Icfjrmation« Koerberjevi vladi zanemarjanje svojih dolžnosti in izreka tako le uničevalno obsodbo. Nikdar še ni v kaki kon-stitucijonelni državi vlada ob svojem koncu stala tako obnemogla nasproti položaju, ki prepreča vsako vspešno spolnjevanje državnih nalog, ki čakajo rešenja. Tu ni ponesrečil popolnoma samo vladni prcgram ampak ponesrečila je v*a vladina možnost za delovanje. »Konservativni politik« polaga Koer berjevi vladi na erce, naj jemlje ozira vsaj na osebo vladsijevo, da bo imelo njega življenje in delovanje dostojanstven in slaven zaključek. More li — tako zaključuje »konservativni politik« v »Information« — seda- dio svoje uredništvo tako, da donaša najnovije vijesti istodobno ili još ranije nego »Pic-colo«. Preporučili bi za to našej inteligenciji da radje pretplati »Ed'.noat«, vrijedni i zaslužni slovenski list, nego hrvato-žderski » Piccolo« «. Nov udarec Slovencem v — cerkvi ! rudeči srajci, teko, da sta uporabljala ieti lijanskemu znanstveniku, profesorju De Gu- srćdstva, kakor so jih uporabljali Avstrijci bernatisu. — streljanje — ali morala Bta kloniti glavo! J^ti »Piccolo«, ki se je še pred par V današnjem »Piccolu« čitamo in posnem- Ta tretji element je sestavljen večinoma dnevi vnemal za nemško prijateljstvo, je danes ljemo : iz liberalne mladine in iz starih ostankov vendar povedal — resnico. Danes ne govori Doznajemo, da je namestništvo, vspre-akcijske stranke, ki je z rudečo srajco delala več samo »o sovražnosti vlade do Italijanov«, jemši predloge škofijskega ordinarijata, ime-čudeže v minolem stoletju. Ali se spominjate, ampak pripoveduje, da so Nemci uprizo- novalo župnikom pri sv. Antonu novem, dr. spoštovani gospod urednia, entuzijazma mla- rili pravi lov na Italijane. Zasedali bo hišna don Trifone Pederzollija, profesorja veronauka dine in prebivalstva v Adrii ? Estotako je vrata, v katerih bivajo Italijani, da bo napa- na ženskem liceju. Prof. Pederzolli je bil pobilo v Vidmu in tako bi bilo v vsakem dali te poslednje, ko so hoteli iz hiše. Bilo rojen v Kotoru leta 1863 iz trentinakih sta-mestu po Italiji ! Ta novi element delovanja je tudi več ranjenih. In »Piccolo« zaklju- rišev. Opisujejo nam ga kakor zelo naobra-vsprejemsjoči vsako politično stranko od mo- čuje, da je bil ta lov spremljan od žaljenj ženega človeka, blage duše, in da ne poseza narhične do socijalistične, zavzema Bedaj Be in sovražnih klicev proti italijanski narod- v strankarske borbe. (Kaj pa je uredovanje svojimi organizacijami središča, odbore itd., noati. bojevitega in srboritega »Amica« ? Da li je na stotine, vso Italijo od Sicilije do Piemonta. Kaj pravijo sedaj Italijani, ki bo morali to ali ni bojeven list, naj sodijo čitatelji po Da. ta element vsprejemlje lojalno in odkrito leta in leta poslušati iz ust svojih voditeljev dejstvu, da ga je že večkrat pohvalil — »II zvezo med narodi, zvezo, kije zadobila, to o — prijateljstvu Nemcev? Kaj pravi Bignor Piccolo«!! Op. ured.) Isti da prinese v upravo se laitko reče, svoje potrjenje na sijajnem Bartoli, ko so mu tako rekoč za petami razsežne župnije duha pravičnosti in vzgledne banketu v Adrii. In naj se ne imenuje Ita- prišli dogodki, ki so tako temeljito poBtavili strogosti na vršenju svečeniških dolžnosti, lijana, kdor nasprotuje tej sveti zveri med na laž njegov odgovor na plemeniti poziv Vemo, da se imajo v nedolgem času iz-nsrodi! j dra. Laginje, naj bi Italijani vendar enkrat vršiti znatne spremembe v obkrožjih župnij. Kdor nasprotuje le-tej, pripada tisti so- sklenili svoj mir se Slovani, kar bi bilo v — Povečane bodo župnije v Rojanu, pri bv. drgi brez domovine, ki ne pozna druge za- blagoslov za obe plemeni ?! Odgovor, ki se Ivanu, v Ro.tolu, na OpČinah, na Katinari, povedi, nego to, kako ti bo lahkj polnila je glasil, da naravni prijatelji Italijanom so in se tako zmanjša prerazaežna župnija pri svoj lastni trebuh, in ki se čuti močno, ker — Nemci ?! Če je le sled tenkočutnosti v sv. Antonu novem, ki šteje sedaj skoro 68000 ima sredstva, dobivana iz tajnih fjndov dr g. posl. Bartoliju mora danes pordečevati župljanov. Ker se bodo te spremembe tikale žavnih kancelarij, in zavzema socijalne pozi- gori do ušes! Italijani imajo danes v vsej nekih ulic v predmestjih, izgubi Župnija SV. c je, ki so sad nje serviiizma. Hrvatsko no-1 nagoti pred seboj: Koerberjevo vlado, Nemce Afltona velik del, ako ne vseh onih Župljanov vinstvo naj ne trati svojega časa s polemikami in — slepoto svojih poalancev. Ali bo ita- slovenske narodnosti, ki pripadajo k tej Žup- žnjimi, ampak naj jih zaničuje; in če ne j lijansko ljudstvo znalo in hotelo izvajati kon- niji in ki SO dajali pretvezo, da SO SO V tej bodo hoteli molčati, naj jih b >jkotira. Oni1 sekvence ?! cerkvi, kl je V SfCU mesta, vzdržavale slo- venske propovedi in božje službe Ta sprememba, ki je v zvezi z imenovanjem novega župnika olajša gotovo v veliki meri nalog z> (!!!) novega župnika, radi česar je želeti, da se vse to izvrši čim prej ! !«] Torej tudi pri sv. Antonu novem je začela peti sekira. Mein L ebchen \vas willst du noch mehr ? ! ! Ćifuti pri »Piccolu« so zadovoljni. Ta zadovoljnost ne dopušča ni-kakega dvoma, koliko je ura bila — nekje ! ! Za makedonske žrtve tur>ke krvoločnosti. — Ozirom na poziv slavjanskega blagotvoriteljnega družestva v Sofiji na slovanske brate priobčen v včerajšnji .Številki našega lista poslali eo na našo upravo s prošnjo. da odpošljemo denar na pristojno me sto darove : Dr. Otokar Rvbar 20 K. dr. Gustav Gregorin 20 K, Ivan MankoČ 20 K, dr. Josip Abram 20 K, Tržaški Hrvati 68 K, Svetoivanski ustaš 10 K, I. Jesenko 10 K, dr. P. 10 K, A. T 10 K, Fran Klemen čič 5 K, stavei »Edinosti« 5 K, Anton Sorli 5 K, N. Stepančič 5 K, Nepoznan 5 K. — Skupaj 213 K. Zahvaljuje darovalce v imenu bedn.h žrtev na blagodušnih darovih, izjavlja naša uprava, da je pripravljena sprejemati nadaljne darove ter jih odpošiljati na pristojno mesto. Resna beseda v resnem ča>u. Pod tem naslovom nam pišejo iz Notranjskega : V zadnji čas je pričelo v nekem oiiru hvalevredno gibanje med slovenskim časništvom. Menim gibanje, kateremu je namen, da enkrat vendar iztrebimo grdo razvado mnogo narodnih siovenakih trgovcev, da se v svojih trgovinah breipotrebno poslužujejo nemškega jez ka. Resnica je, katere ne more tajiti m kdo, da se mnogo naših trgovcev, in iz.asti v našem glavnem mestu, poslužuje nemščine toliko v prodajalni, kolikor v korespondenci. V Ljubljani bi par nemškutar-jev rado kar komandiralo ljubljanskim trgovcem, kar se jim tudi posreča vsaj deloma. Izlasti je Slovenac z dežele neprijetno presenečen, ko je došel v kak ljubljanski hotel. Če pride v prodajalnico kaka navadna ženica, jo še pczdravljajo z »Dober dan mamica!«; čim pa je zašumelo v prodajalno gospesko krdo, potem pa se klanjajo vsevprek z: »Kusa die Hand, gnadige !« Minoli teden je poročal »Slovenec«, da se po nekaterih tobakarnah dobivajo »Siid-marekine« žveplenke. To je res. Slavni im porter M ha Kastner v Ljubjani ti kaj veseleč* srca postreza e to robo. Ali pustimo Kattcerja, on je nemškutar. Ali kaj naj rečemo o tem, da slovenski trgovci naročajo pri Kastnerju to blago ? ! Kar dva zastopnika priporočata to tvrdko po Kranjskem in — z najboljšim vspehom. — Poznam zastopnika velikega parnega mlina, Čegar lastnik je Slovenec z dušo in telesom. — Njegov zastopnik pa trguje kar cele omote »Sudmar-c kini t*« žveplenk! Priča sem bil že neverjet nemu s'učaju, ko je v prodajalni, ki prodaja blago družbi sv. Cirila in Metodija na korist, nemškutarski komi usilil druge žve-plenke, češ, da so te boljše od onih, ki se prodajajo družbi sv. Cirila in Metodija na korist! ! !'e to ni naroden škandal, potem res ne vem, kaj je škandal ! Za danes nočem jasno govoriti o izvestnih ljubljanskih trgov cih ; ali govoril bom, če se "gospodje ne zavedo kmalu, kako nelepo je njihovo početje ! Mej Slovenci in Nemci v Ljubljani. Znani dogodek v Švieariji v Ljubljani, do godivši ae povodom znanih hrupnih dogodkov, ko so nemški dijaki nesramno izzivali n napadli slovenske dijake, je imel pred-vČerajnjim krvav epilog. — Predvčerajnjim zjutraj se je namreč radi onega dogodka vršil dvoboj mej Konradom Voduškom, koncipijentom pri g. dr.u Tavčarju, in c. k. sodnim avskultantom dr.om Pav-ličko m. Dvoboj ee je vršil na sablje. — Ta poslednji ni bil ranjen v dvoboju. Pač pa je bil gospod Vodušek tako Bilno ranjen preko prs, da mu je moral zdravnik zašiti rano z 42 š vi. Tako čitamo v »Slovencu« : Gosp. dr. Pavliček je bržkone na najboljšem potu do — povišanja in posebne milosti. Saj je branil gotovo »nemško Čast«. Slovensko gledališče v Ljubljani. V zadnji Čas smo parkrat pohvalno omenjali, kako !ep«» se dviga opera v našem slovenskem gledal šČu v Ljubljani. Danes pa nam je podariti, da je napredek vaporeden tudi na drugih poljih g!edališ5ne umetnoeti. — V pravo radoH nam je, ko č;tamo v ljubljan-sk h novinah o lepem vspehu Govekarjeve Jgre »Legijonarji«. Govekar je ustvaril s svo- jim; Legijonarji igro, ki je res naša, slovenska prek in prek. Al' Govekarjeva zasluga ni le ta, da bogati slovensko dramatiko z dobrimi domačimi deli, ampak velika njegova zasluga je tudi ta, da je premagal predsodke, ki jih je gojilo naše domače občinstvo proti izvirnim slovenskim igram. Ljudje kar niso mogli umeti, da bi kako izvirno-slovensko dramatično delo moglo imeti tudi kaj veljave. Ta predsodek, ki je usodno vplival na raz voj slovenske dramatike in ni dopuš?al slovenskega gledališča do pravega razvoja, je sedaj premagan. Občinstvo kar vre poslušat Govekarjeva izvirna dela. V tem je velika zasluga g. Govekarjeva : zanimanje za gledališče postaja veča, a v tem dejstvu je vspod-buja za slovenske dramatične pisatelje v obče. Dramatična predstava, ki bo v ne deljo, 29. t. m. pri sv. Ivanu, bo prikazala noviteto za Trst. »Marijana« (tako je tej novi igri ime) predstavlja sliko iz ljudskega življenja, v kateri bodo gledalci videli marsikako figuro in mars:kak značaj, kato-rega so v navadnem življenju že večkrat srečali in opazovali. Večje uloge so v rokah boljših igralcev dramatičnega društva. Glavno ulogo Marijane, ki je zel<5 obširna in naporna, bo igrala nam že iz neštevilnih nastopov dobroznana in rutinirana gospa Ponikva rca. Dramatično društvo nam je objavilo, da bo oskrboval meddejanske godbene točke, kakor javljeno, sv. Jakobaki orkester, ki se je ustanovil pod imenom »Tržaško Sv. Ja-kobska godba« in ki bo odposlal orkestralni oddelek na predstavo. Opozarjamo, da se dobivajo sedeži in vstopnice v kavarni »Commercio« od 12. do 3. ure pop. in od 8. ure zvečer naprej ter priporočamo onim, ki ai mislijo nabaviti sedeže, naj si jih že zdaj preskrbijo, ko ai še lahko izberejo poljubne proetore. Sedeži so troje vrst ter stanejo po 40, 30 in 20 nov-čičev. Darovi. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu je poslala na upravo našega lista gospica Ivanka Škerlj iz Sežane 10 K, koje je nabral g. Ivan Pogorelec, c. kr. poštni pristav v Trstu v veseli družbi v Sežani na Martinovo nedeljo. Nadalje je nabral g. Anton Levičar v prosJavo«sv. Uršule pri g. V. Flego p. d. Dražen v Škednju 3 K. — Veleč. g. župnik Matija Sila nabral je o priliki razdelitve knjig sv. Mohorja 10 K. Najprej denar zaigral, potem pa postal — ropar. 19 letni Matej Potočnik in 17-letni Josip Jereb, oba tovarniška delavca v Goričanah, sta na električno razsvetljenem prostoru tovarne igrala neko liazardno igro. Potočnik je izgubil na igri in Jereb dobil 18 K, To je bil ves denar, ki ga je imel Potočnik. Na to je zastavil Jerebu svojo srebrno žepno uro za 8 K. Ko pa je Jereb hotel oditi — seveda, z zastavljeno uro vred -— mu je Potočnik stopil nasproti in je zahteval, naj mu vrne uro. Ker pa Jereb ni hotel storiti tega, iztrgal mu je Potočnik uro s silo, ga telebnil ob tla, ga potisnil na prsa z obema kolenoma in mu |tako s silo vzel iz žepa bančno noto za 10 kron. Žalostna posledica igre : Potočnik je moral v zapore in bo aedel na zatožni klopi radi ropa. Petrolej je pila 8-letna deklica Viktorija Pecchio, iz ulice S. Giovanni, misleča, da je v steklenici kaj bogve kako sladkega. Ko je pa spoznala svojo prevaro, je jokaje povedala materi, kaj da je storila. Mati jo je takoj spremila na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik takoj pomagal, da je izbruhala popiti petrolej. Pazite na otroke. Včeraj popoludne je šel štiriinpolletni Josip Prestar iz ulirse Concordia št. 1, sam na ulico. A tu ga je neki voz podrl na tla, o čemer se je mali Pepček ranil v glavo in na prsi. Mimoidoči so ga pobrali ter ga izročili materi, katera ga je nesla takoj na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik obvezal rane. Današnja vzgoja. Včeraj popoludne, okolu 5. ure je bil aretovan 20-letni voznik Karol P., ker je bil zlorabil desetletno deklico R. Z. — Oba stanujeta v zagati Sv. Tekle. Igraje. 13-letni Ivan Giraldi iz ulice Chiozza št. 53. si je ranil kazalec desne roke, a 10-letni Rudolf Rančigoj iz ulice Toro št. 4. si je ranil sredinec leve roke. Oba sta šla na zdravniško postajo, kjer jima je zdravnik obvezal ranjena prsta. Tatvina. Predainočnjim je gospod Josip Bin iz ulice Parini št. 1., praznoval neki druž nski praznik ter je prišel domov ač svojo soprego še-le okolo 2. ure po polunoči. Silno se je začudil, ko je, prišedši demov, našel vrata svojega stanovanja odprta. — Vstopivši v stanovanje je pa takoj konstato-val, da so bili mej njegovo odsotnostjo tatovi v njegovem stanovanju. Vsi predali pri vseh omarah so bili odprti. Po kratkem inventarju je konstatoval, da mu je bilo ukradenih 800 kron v denarju in za 600 kron vrednostnih predmetov. G. Bin je tatvino takoj prijavil redarstvenej oblasti. O tatovih pa — kakor navadno — ni duha ne sluha. Samomor. Včeraj popoludne je neki finančni stražnik služboval na obali poleg kolodvora državne železnice pri Sv. Andreju. Okolu 5. ure in pol je pa zagledal na on-dotnem pomolu nekega Človeka, čegar obna šanje se mu je zdelo nekako sumljivo. Finančni stražnik je opazoval onega človeka, a hkratu mu je ta izginil spred oč»j — skočil je bil v morje. Finančni stražnik je takoj pohitel na ono mesto ter priklical tja tudi nekatere ribiče, ki so se efc svojimi čolni na hajali tam blizu. Ribiči in finančni stražnik so potem potegnili iz morja ODega človeka. Bil je to kakih 55 do 60 let star mož, de lavskega stanu. Mož si je. bil privezal — predno je skočil v morje — 4 klg. težek kamen k desni nogi a roki si je bil tako omotal z vrvjo, da si na nikak način ni mo gel pomagati. Vendar so ga še živega po tegnili iz vode. Poklicali so na to takoj zdravnika se zdravniške postaje a ker so videli, da je zaČjlo dihanje nesrečneža pojemati, so mu je skušali povspešiti Umetnim načinom. A te ni nič izdalo, — ko je došel zdravnik na lica mesta, mu ni preostalo dru-zega, nego konstatovati smrt nesrečneža, na stopivšo VBled zadušenja. V žepu pokojnikovem ao našli listič, na katerem je b lo napisano ime: Anton Karet. Sodi ae. da je to utopljenčevo ime. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Sodišča. Radi izsiljevanja. Včeraj jje eedel na zatožni klopi pred tukajšnjim deželnim Bodi-šfiem 31-letni Marko Nsxon iz otoka Krfa, radi tega, ker je hotel izsiliti iz nekega Henrika Oven-a avoto 100 kron. Oven je namreč upravitelj neke zloglaane hiše v ulici Capitelli, v katero je zahajal tudi Naxon. Naxon je piaal Oven-u, da ga, ako mu ne da 100 kron, ovadi, da ss v njegovej hiši igrajo hazardne igre. Oven je šel s pismom na policijo, katera je Naxona vsled tega aretovala. Včeraj je bil Naxon obsojen na tri mesece ječe, poojstrene z jednim poetom na mesec. Radi pretenja z oboroženo roko. — Josip Blažič je vratar hiše št. 5. v ulici Pozzo bianco, kjer ima v veži tudi svojo čevljarsko delavnico. Pred včeraj nji m popoludne se je zbralo pred njegovo delavnico nekoliko paglavcev, kateri so mu začeli na vBe mogoče načine nagajati. BlažiČ je precej časa mirno prenašal njihovo nagajanje, a ko je slednjič zgubil potrpežljivost, je stekel za njimi, prijel enega ter ga oklofutal. Mej tem je pa prišel tam mimo 19 letni pobalin Ar-tur Marion iz ulice Malcanton, kateri je — vzlic svojej mladosti — dobro znan policij skim knjigam. Ta nepridiprav je s pomočjo dveh svojih tovarišev potrl vse Šipe Blaži-čeve delavnice. Blsžič .se je skril v delavnico nekega brusarja, ki bs nahaja v hiši št. 3. iste ulice. Mej tem je Maron prišel v posest neke sekire in je a 13 razbijal v Blažičevej delavnici ter potem še pretil Blažiču, da mu razbije erepiojo sekiro. Slednjič je bestijalni pobalin vendar odšel. Včeraj dopoludne je pa Blažič videl Mariona iti po ulici Pozzo bianco ter ga je pokazal nekemu redarju, kateri ga je takoj aretoval. 92.55 92.6 ' 118.60 1 IS Ml 98.3o 98.3o 89.40 89.40 1615.— 1618.— 673.25 675.25 239.42V- 239.421 117.12»/: 117.121 23.42 23.44 19.06 19.06 95.20 95.20 11.33 11.33 Avst. investicijska renta 'i1.0,, Ogrska renta v zlatu 4% „ ., v kronah 4% renta 3l/. Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3% francozka renta 97.92, 5°/0 italijanska renta 104.05, španski exterieur 90.47, akcije otomanske banke 590. Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi —.— unificirana turška renta 87.9 7. menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta 102 95, ogrska 4°/0 zlata renta 102.15, Liinderbank 4.70, turške srečke 140.50, parižka banka —.—, italijanske m^ridijonalne akcije —.—, akcije Kio Tinto 12.20. Trdno. London. (Sklepi Konsolidiran dolg SSlljl(i Lombardi 3l/2. srebro 263l4, špa iaka renta 89V-., italijanska renta 103.tržni diskont 4 —, menjice na Dunaju 24.25, dohodki banke —.—. izplačila banke —.—. Trdno. Tržna poročila 24. novembra. Budimpešta. Pženica za april K 7.<19 do 7.711. Rž za april Iv 6.68 do 0.69, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.49 do 5.50, za maj t\ —.— do —.—. Koruza za maj K 5.20 do 5.21. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : rezervirano, mlačno, prodaja 22.000 met. st. za 1delomično za 5 Btotink nižje. Druga žita mlačno. Vreme: lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za december 30 V*, za marec 31— za maj 311/2, za september 321/2, stanovitno; kava Kio navadna loco 27.30, navadna reelna 31.34, navadna dobra 35.37. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za november po 50 kg —.— frk, za rnarc frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za november 16.75, za december 16-90, za marc 17.35, za maj 17.55,. za avgust 17.95, za oktober 18.15. Stalno (Vreme: lep j.) London. Sladkor iz repe surov S3/, Sh, Java 9.06 Sh. Mimo. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 65.25 do 67.—• zi september K —.— do — nov.-avg. 65.25 do 65 75, Coucasse in Meliapile promptno K 70— do 71 — , za sept. K —.— do —.—, no v.-avg. 67.30 do 67.80, New-York. (Otvoijenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano ; nespremenjeno. 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.15, rž za dr-cember 15.—, za januar-februar 15.—, za januar-april 14.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20-90. za december 20.50, za januar-febniar 20.85, za ja-nuar-april 23.95 (mirno). — Moka za tekoči mesec 29.10, za december 28.90, za januar-februar 28.60, za januar-april 28 50 (mirno.). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za december 53.25, za januar-april 53.—, za maj-avgust 53.25 (stanovitno). Špirit za tekoči me*ec 39.50, za december 39 —, za jan.-april 40.50, za maj-avgust 40.— (mirno). — Sladkor surov 88° uso no v 23—231/4 (mirno), bel za tekoči mesec 2^.75, za december 26.— (mlačno) za januar-april 26.50. za maj-avgust 27.37%, rafiniran, dež. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hiutrovan cenik brezpl&ftno in franko. XXXX«XX*X«XXX4X * X X tt Ki x x X x x x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva Trgovina. Borzna poročila dne 24. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.09, angležke lire K 23.94 do 23.98, Londjn kratek termin K 239.30—239.95, Francija K 95.---95.30, Italija K 95.10—95.45. italijanski bankovci K 95.15—95.45. Nemčja K 117.00—117.30, nemški bankovci K 117.--117.30. avstrijska ednotna renta K 100.70—101.--, ogrska kronska renta K 98.20—98.50. italijanska renta K 101.90—102.30. kreditne akcije K 671.--674.—, državne železnice K 665.--66$.—, Lombardi K 85.50—87.50. Llovdove akcije K 715.--725.—. — Srečke: Tisa" K 329—332.—, Kredit K 4.73 do 4.82, Bodenkredit 1880 K 294.--2!>9., Bo- denkredit 1*89 K 289.--293.—, Turške K 144.50 do 146.50, Srbske 2% K —.---.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : danes 1 < H ).45 100.30 120.55 100.45 Državni do!g v papirju v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronali 4°. včeraj 100.45 100.30 120.55 100.40 dobro poznane tovarne niizarsfce zadruge v Borici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čcrnigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna pohištva priinorsie dežele. Solidnost zajamčena, kajti les ae osnfii v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobo«, ■«-dernl sestav. Konkurenčne oene. IV Album pohtfteT brezplačen, nmtK*nunxxn*mtux> firlobol, kapelj, nahod, upadanja glasu, kitar itd ozdravite z večkrat odlikovanimi Prendinijevimi paštiljami (od al u minirane sladke skorje) koje izdeluje že nad 40 let 1' Prendini v Trstu. 1'reskuSene tukaj in na vnanjem od zdravniških oblastij, ter počaščene se zahvalami visokih oaeb. Opazka: Varuje naj se ničvrednih ponarejanj ter zahteva vedno „P re n d i n ij e v e pašti lje-katere se vdob«; v boljših lekarnah vsake dežele n X X X X X X X X % X X X se n te n k U/irani znak na zamašku v varstro SATTONIJA proti ponarejanju Giessiiiililer Sauerbrann. Odda se v najem lepo urejeno in v bližini mesta dobro obiskovano gostilno. Prednost ima oni, ki je poročen in da nima majhnih otrok ter da je soproga dobra kuharica. Ponudbe na upravo našega lista. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trut. - ulica deli'Iodustria št. 1. - Trst. Cementne plošče umedeue od 25 in cm, sestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se nt boji nikake konkuret.ee bodisi glede cene ah kakovosti bla^a. Urar F. Pertot Poste 2, vogal ul. Tor rt- b anca Prodaja srebrne ure od 3 gld na t rtj, zlate ure od 8 gld. naprej. Ix'*>r st-n f»«:b ur, regoiaU»rjev i. t. d. Popravlja vt*ako ! vratne ure po jako zmerni eeni. Novo otvorjenje najbolj poznane trgovine z obuvalom — T RST — Via dede Poste št. 3. — TRST — — TRST — Via delle Poste št. 3. — TRST — Specijaliteta : oficirska obuvala. sobo in in eno knhinjo se takoj oddi v ulici lndustria iu uL Guardia t 1 1,-ih Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št 20 A, L na 4*tr. od 1—2 in 5—7 pop. Kašelj - Ka.ta.ri Dobroznacc katrani nate paštilije Kavasini. koje s« izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškesi katraiua. imajo same Da sebi ?e mtdieinalno noč. dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti tdprav'j> katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliJer ja. Ena -kutijica z navolilom 80 stot- Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter ^ zavračat: vsakovrstna ponarejanja Po poŠti pošilja proti povzetju najnanj .'5 štat!jic3. 30 malih stanovanj 2 ^T«en" Q|avna zaloaa: Lekarna Ravasini v Trstu. b-nl.inin ao tab-r.i u nliri lndllHtria ili lil. (ruartlia W Vdobivmju se v TRSTI' v lekarn«h : Antoniazzu Skedenj, Bia-solefto Ponterosso. Gmeiner ulica Giulia, 'jero nit i ul. t'asernia, dr Lnitenburg pri javnem vrtu, Piectola Barr. vec -hia, Serrarnlo ul. Pešce, Sititiiur i 'orso. V idoli «i Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni ; na REKI : Prodam in Sehindler. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. Vogal ul. Torrentc.t Zalaga izgutovl jenih oblek za gospode, dečke in troke. Vejiki izbor snovij za obieke, ki se po meri ./.»o'>vijo v lastni krojašnici. Ho gat izt>or površnikov, sukenj, havelokov po jako i.iAi^ cenab. PODRUŽNICA; ALLA CITTA Dl LONDRA" nI. Poste miove št. 5. 1 vogal ul. Torre bianca) Visokošolec podučuje vse gimnazijska predmete v slovenskem. las-hrvatskem jeziku. Naslov pove uprava »Ed.< K C m < m < m< m < p < m< Zlatar DRAGOTIN VEKJET TRST. — (C. Vecchiet). Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. P. d pisani nazoanjs, da je prevzel gostilno .,Prl tržaškem mestu", h ši g. Iv. Fr. Mahniča v Bazovici na glavni cesti pri mitnici. Gostilna je preskrbljena za prenočišča za potnike, prostornim hlevom /a živino, dvoriščem in veliko lopo za vozove ter iavno tehtnico. Toč la se bodo vedno dobra vina in druge pijače in kuhinja bo preskrbljena vedno ; z dobrimi jedili. Vse po 7inern'h cenah. r Potovale* m, obrtnikom, vodnikom ter 1 . ; uglednemu občinstvu se najtopieie priporoča Hraber llažem krčmar, organist itd. JAKOB BAIVIBIČ i 1 I - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. j Andemo de Franz. V dobroznani gostilni > Andem<» de Franz e v ulici Geppa st. 10. se toči: ) fino vipavsko belo.....p > 40 nvč> za na dom.......» istrski teran I. vrste - » za na dom........* ntd 10 litrov......» dalmatinsko I. vrste . > za na dom.......* nad 10 litrov......> Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obi?k. Na razpoltgo so vednc> tjpla in mrzla iedila. Krčma *e odprta vsak večer do polooči. I dani Josip Furlnn, krčmar. > > ara > i i > i > 36 — 36 d o K e fe a o u X O O O ■ O fH O (V K/3 c rt E O •e v u n O 04 IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve st. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. — Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence jrlede zmernih een kakor tudi izvrstnearaizdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Pavel Gastwirtk Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištvi, pop 'ln;h sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Be'tri«. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, š -valni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Podpirajte družbo Cirila in jftetoda i najvišje povelje Njegovega c. in ir. apostolskega Veličanstva XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam po tako &izk>h oenab speee-r J3ko-jedilno blag * iz prvih t in »^"J Ilirske ttstenins Žnideršič & Valenćič, nadulje napol tajske in tržaška tes ^n ue prvo vrste in vaake velikosti, « tično postrežbe na dom. Na deželo p š ljam poštnem povzetju od f> ki g. naprej. Proti takojšnemu plačilu l,0/0 odbi e'c. PriporoSam se udani Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TR5T. Zahtevajte ter kupuj e le FR. CVEKOV Mira iz Kainuika (Kranjsko). hobro vpeljani zastopnik se isee za Trst in okolieo. ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, ob-512.880 kron. (»lavni Ta denarna loterija, sega 19 383 dobitkov v gotovini v skupnem znesku dobitek znaša t gotovini: 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 17. decembra 1903. Jedila SrCČka stane 4 krone. Srečke ne dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna;u, ITI., Vordere Zollamts-atrasne 7 in v loterijskih kolekturah. v tobakarnah. pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni nacrti gratis 7.a kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. X*KKKKKXXKKKKKKX Prodajatnica »zgotovljenih oblek — illa Gitta tli Trisste" - n tvrdke XX EDVARD KALASCH XX X Via Tor rente št. iS X nasproti gledališču ..GOLDONI" s krojaftn ej, kjer se izvršujejo oblrke Jt pu meri in t ajugodnejš-b cenub. V Yf prcd jdniei ima tudi zalogo pe-O rila za delavok'' »tau \n, izvenredno K nizkih cenib. Izbor boljših in navadnih *novij. veliki izbor ^g K izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, »e na-prHVijo pt» meri. w Avtorizovana krojačniea. t „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI PolnovplaČani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, ta?lavnih piaem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prometa izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskompttge izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ■- kupone. 11 Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ...... Izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. MmMompt in lakaseo menic. fV Bor-na naročilu. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —.......... - -— dne vzdiga. ■— Promet m čeki in nakaznicami.