Ljubljana, petek lo« marca 1939 Cena 2 Din Upravmštvo i.jubijana Knafijeva & — Telefon «♦ 3122 3123. 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St. 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190 Računi ori pošt ček zavodih: LJubljana 5t 11842. Praga Mslo 78 180 Wien « 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 15.—. Za inozemstvo Din 40 Uredništvo Ljubljana Knafljeva ulica 5 tele: n 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg St 7 telefon št 24.">5 Celje. Strossmayerjeva ulica 4tev 1 telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Odnošaji Jugoslavije do evropskih držav Ekspoze zunanjega ministra Cincar-Markoviča pred narodno skupščino - Zunanja politika štiri in polletne dobe kraljevega namestništva - Danes bo govoril pred- sednik vlade Beograd, 9. marca. p. Narodna skupščina je danes razpravljala o proračunu treh ministrstev: zunanjega, trgovinskega ter mini strsitva za gozdove m rudnike. Dopoldanski del seje, Jci je bil posvečen zunanje-politič ni debati, je potekel v svečanem razpolo ženju. Na sejo. ki se je prčela ob 10., so prišli v polnem številu vsi naiodni poslanci. vsi člani vlade, ves diplomatski zbor in veliko število domačih in tujih novinarjev. Tudi galerije za občinstvo so bile nabito polne. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je podal obširen ekspoze. ki so ga narodni poslanci od časa do časa prekinjali z viharnim aplavzom. V debato so posegili štirje poslanci. Ob pričetku seje je biil zapisnik brez pripomb odobren. Drugih formalnosti ni bilo Zato je skupščina že v nekaj minutah prešla na dnevni red. Ob veliki pozornosti vseh prisotnih je zunanji minister dr. Cin-car-Markovič podal svoj ekspoze. Izvajal je: Osnove naše zunanje politike Zur^nja politika vsake države predstavlja stabilen element njenega nacionalnega ustvarjanja. Zasnovana je na politični in gospodarski strukturi države ter na globokih in zgodovinskih težnjah naroda Zato se navzlic neizbežnim spremembam, ki jih nosi življenje vsakega naroda že v sebi lahko vedno ugotovi kontinuiteta v osnovnih črtah zunanje politike vsakega naroda Ta osnovna resnica je prišla do izraza v deklaraciji kr. vlade o njeni splošni politiki, ki je jasno pokazala konstruktivno politiko, ki se je vodila v teku zadnjih štirih in pol leta kraljevega namestništva V tej dobi, je naša kraljevina kakor vsak zdrav organizem, ki se nahaja v stalnem razvoju, pokazala v vodstvu zunanje politike vso potrebno sposobnost prilagoditve mednarodni in evropski sredini, v kateri živi. Ona se je trudila, da poleg ohranitve starih n preizkušenih prijateljstev pridobi nova prijateljstva za ohranitev svojega mirnega in neoviranega razvoja. Izkušnje iz lanske septembrske krize Ugodni rezultati te vztrajne in sistematične politike niso izostali. Dogodki, ki so se nedavno doigrali, so nam dali priliko, da ocenimo njeno pravo vrednost. »Vitalnost in solidnost državnega organizma se cenita po reakcijah, ki se pokažejo v trenutkih velikih mednarodnih pretresljajev Kar se tega tiče, je Jugoslavija izšla iz lanske krize ojačena v svojem mednarodnem ugledu in z obnovljenimi življenjskimi silami Mi smo, zavedajoč se svojih sil in moči našega državnega organizma, pazeč z budnim očesom na vse, kar se v Evropi dogaja, mirno, brez pretresljajev ter nepotrebnih izdatkov in naporov prebredli to veliko mednarodno krizo. Drugi sklep, ki ga moramo napraviti na osnovi bilance lanskih dogodkov, pa je opravičenost in pravilnost zunanje politike, ki smo jo vodili v dobi kraljevega na-rr: ?stništva. Redki so slučaji v zgodovini narodov, kjer so dogodki v taki meri opravičili predvidevanja. Zasluge take politike, ki prihranijo državi napore mednarodnih pretresov, ne padejo na prvi pogled v oči. toda njihove posledice v bodočem nacionalnem razvoju ter realne in trajne zasluge so toliko večje, ker nikdar v zgodovini Evrope tempo politične evolucije in dinamika dogodkov nista bila tako močna ter zahtevala tako hitrost odločevanja kakor v današnjih časih. Za relativno mlado državo, kakor je naša je bistveno važno, da pri hitrih spremembah v odnoša-jih političnih sil zamore neovirano ohraniti kontinuiteto in stalni razvoj novega nacioralnega ustvarjanja S tem je Jugoslavija dokazala da je postala neobhoden element ravnovesia miru in reda v jugovzhodni Evropi Kr vlada je ponosna, da lahko to neovržno dejstvo ugotovi pred narodnim predstavništvom. V skladu s potrebami časa in s splošnimi tendencami današnje mednarodne politike, je tudi kr vlada vodila v preteklem letu aktivno politiko miru. Mir se danes ohranja na stalni verigi individualnih naporov in v neutrudljivem diplomatskem delovanju, ki ga naša država spremlja z največjo pozornostjo in simpatijami in kjer tudi sodeluje, kadarkoli ji to narekujejo njeni neposredni interesi. Monakovo Ta nova oblika mednarodnega političnega delovanja je prišla do popolnega izraza v veliki mednarodni krizi zaradi češkoslovaškega vprašanja, ki je od začetka lanskega leta pa do jeseni vznemirjala Evropo. O vzrokih in raznih dramatskih peri-petijah, ki jih je doživela ta kriza, mi ni treba govoriti, ker nam je še vse v živem spominu. Poudariti želim samo to, da je to vprašanje že od vsega začetka postalo stvar splošnega evropskega miru in kot takšno tudi prešlo v roke evropskih velesil. Naša država si je bila v svesti svojih mednarodnih obveznosti in svoje mednarodne vloge in je z največjo pozornostjo in simpatijami spremljala prizadevanja odgovornih državnikov velesil in češkoslovaške vlade, da se ohrani mir in najde izhod iz težavnega položaja. Velika prizadevanja na vseh straneh; zavest velikanske odgovornosti državnikov spričo grozot in neizmernih posledic, ki bi jih rodila moderna vojna — vse to je igralo odločilno vlogo Monakovski dogovor, ki je bil rezultat tega združenega truda, je z olajšanjem pozdravila vsa svetovna javnost kot zmago ideje miru Bratski narod češkoslovaške republike stoji danes v svoji preurejeni državi v dobi, ko si na novo preureja svoje nacionalno življenje na novih temeljih Naš narod spiemlja njegov razvoj na tej novi poti z dobrimi željami in simpatijami. Zjasnitev političnega ozračja po mo-monakovskem dogovoru je odstranila mnogo vzrokov mednarodnega vznemirjenja Toda kljub temu se še ni mogel vkoreni-niti neskaljen optimizem spričo atmosfere mrzličnega tekmovanja v oboroževanju, ki smo mu priče v današnji Evropi Naš prispevek k ohranitvi splošnega miru in k ureditvi razmer sestoji že v izločitvi vzrokov za spore na naših mejah in v naših neposrednih interesnih območjih Prva mednarodna naloga vsake države je po našem naziranju v tem da v svoji soseščini zajamči potrebne pogoje za trajen mir in prijateljsko sodelovanje. Obenem pa naša država z največjo pozornostjo in dobro voljo vzdržuje in neguje dragocena prijateljstva z državami, ki niso z njo v neposredni teritorialni soseščini. Balkanska zveza Kr. vlada je v preteklem letu dosegla v vseh smereh zunanje politike ugodne rezultate. Na Balkanu lahko z zadovoljstvom zabeležimo tudi lani znatne uspehe te naše konstruktivne in miroljubne zunanje politike. Naš polotok je bil nekoč, kakor je znano, ognjišče razprtij in sploh vir vseh težkoč. Toda danes, kp se povsod drugod dogajajo usodne krize in razne motnje, vlada pri nas po zaslugi takšne politike red in mir. Balkanska zveza, ki združuje Rumunijo, Grčijo, Turčijo in našo kraljevino, temelji na neomajni osnovi prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Manifestacije tega srečnega razmerja med balkanskimi zavezniki so zelo pogoste. Naše štiri vlade so v stalnih medsebojnih stikih glede vseh tekočih vprašanj, pri katerih imajo skupne interese. Ta kontakt je našel lansko leto viden izraz tudi v vzajemnih obiskih balkanskih državnikov. Naj omenim samo najnovejše obiske romunskega zunanjega ministra Gafenca, grškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Metaxasa in turškega zunanjega ministra Saradžogla. Naj mi bo pri tej priložnosti dovoljeno, da se z izrazi najgloblje pietete spomnim izgube, ki je lani zadela Balkansko zvezo s smrtjo enega izmed njenih ustanoviteljev, iskrenega prijatelja naše države, velikega in neumrlega predsednika turške republike, ki nas z njo družijo zveze zavezništva in prijateljstva. Tudi z ostalima dvema članicama Balkanske zveze se naše razmerje razvija v najlepšem prijateljskem duhu. Z zaveznico kraljevino Rumunijo. ki nas z njo družijo tudi tesne sorodniške vezi obeh dinastij, je naše razmerje nespremenjeno prijateljsko. Prav tako prisrčno in prijateljsko je naše razmerje do kraljevine Grčije. Bukareška konSerenca Pretekli mesec je bilo v Bukarešti redno zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. To zasedanje je kakor vsa dosedanja dalo priložnost za ponovno ugotovitev skladnosti v misl:h štirih držav v vseh vprašanjih, ki se Mh tičejo. To zasedanje je pokazalo, da bo ta skladnost trajala tudi v bodoče in da bo Balkanska zveza nadaljevala svoje plodovito delo za ureditev razmer na Balkanu, zraven pa prispevala svoj del k splošnemu miru. Kr vlada bo pri tem stremlieniu skunai z ostalimi vladami držav Balkansk" zveze v duhu svojih splošn;h tež^ni in tendenc kakor doslei vidno sodHov^a Balgarja Jugoslovensko-bolgar^ki pakt vet-nega prijateljstva, zgrajen na realni prt soj; obojnih koristi, na čustvih bratstva in n.. globokem pojmovanju sp'oš lega tne.lbal-kanskega miroljubnega sodelovanja, je t»i di v preteklem letu imel svoj b!agu;lejn učinek. Poglabljanje razmerja med -Jugoslavijo in Bolgarijo se je nadaljevalo z nezmanjšanim tempom. Maja 1938 smo uvedli letalsko zvezo Beograd — Sofija, pretekle dni smo pa v Sofiji podpisali dogovor o končni ureditvi vprašanja dvolast-niških posestev na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Konec julija 1. L smo v istem duhu doživeli še drugo širšo manifestacijo balkanskega sodelovanja in solidarnosti. Takrat so Bolgarija na eni strani in štiri članice Balkanske zveze na drugi strani podpisale v Solunu važno pogodbo, pri kateri je naša država od vsega začetka iskreno in požrtvovalno sodelovala. V solunskem dogovoru — njegovo besedilo vam je znano — vidi kr. vlada važen korak naprej za splošno ureditev balkanskih razmer, ureditev ki si jo prav tako iskreno želimo mi, kakor vse druge balkanske države z Bolgarijo vred. Velikega pomena tega dogovora ne ceni samo naša država, ki se ga je iskreno razveselila kot uspeha svojega lastnega prizadevanja; solunski dogovor so prav tako pozdravile tudi druge balkanske države in vsa evropska in svetovna javno8t. _ ________ Cvetkovič Francija Znane So tradicionalne politične in ču. stvene zveze, k) družijo prijateljsko francosko republiko in Jugoslavijo, tei občudovanje, ki ga čuti naš narod že od nekdaj za ta veliki narod Ena Izmed osnovnih teženj kr vlade bo v tem, da to staro in preizkušeno prijateljstvo ohrani ln ga še bolj razvije. Na tej skladnosti razmerja med našima dvema narodoma bo tudi v bo d oče slonelo francosko-jugoslovansko sodelovanje v vseh vprašanjih, ki se enako tičejo obeh držav. Posebno si zadnje čase prizadevamo, da pomnožimo obseg medsebojne trgovine obeh držav. V tej smeri Je kr. vlada z zadovoljstvom pozdravila rezultate nedavnih trgovinskih pogajanj. Kr. vlada pripisuje poseben pomen novi trgovinski pogodbi s Francijo, Id nam jamči znaten aktivum v plačilnem prometu in ki nam bo olajšala izpolnitev naših finančnih obveznosti nasproti Franciji. Velika Britanija Tudi z Veliko Britanijo vzdržujemo prav tako dobre kulturne in splošne prijateljske zveze. Te zveze so že danes stalnica v živ. 1 jen ju našega naroda. Nedavni obisk Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge v Londonu, kjer sta bila gosta kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete, je dal, čeprav je bil zasebnega značaja, povod za spontane manifestacije simpatij in zanimanja vse angleške javnosti za prvega kr. namestnika naše države. Mi se tega iskreno veselimo in želimo pri tej priložnosti samo podčrtati razumevanje, ki z njim naša vlada in ves naš narod spremljata veliko prizadevanje britanske vlade .n njeno vztrajnost, ko se zavzema za splošni mir in pomiritev. Naša iskrena ln topla želja je, da bi to plemenito prizadevanje tudi v bodoče kronal popoln uspeh. Nemčija Lanski razvoj v Evropi je imel globok vpliv na odnosaje naše kraljevine do velikega nemškega rajha, ki danes, po končanem nacionalnem zedmjenju, meji ob našo državo. To soseščino z močno in napredno nemško državo smo doživeli v trenutku, ko je bilo naše razmerje do nje takšno, da je ta novi in nepo-sredni stik med našima državama, le še pripomogel k trdnim prijateljskim in koristnim zvezam, ki sta jim obe državi posvetili veliko pozornost. X tem prisrčnem in vsestran8kem razmerju do velike nemške države vidimo enega izmed važnih ciljev naše zunanjf politike in bomo za ohranitev in nadalj-no poglobitev teh zvez tudi v bodoč* vztrajno delali, prepričan sem. da bo tc naše stremljenje deležno prav tako kakoi doslej popolnega razumevanja *.udi v odgo vornih krogih sosednje velesile. V naši državi so z največjim zadovolj stvom in simpatijami sprejeli prijateljske izjave kancelarja Hitlerja v njegovem go voru v rajhstagu 30 januarja t. 1., prav tako kakor tudi njegove prejšnje izjave o razmerju dc naše kraljevine. Razmerje iskrenega prijateljstva do velikega sose da. ki danes meji na nas na severni meji naravna navezanost vsake države na njene mejaše ter vse živahnejši in intenzivnejši politični in gospodarski odnosi do Nemčije vse to nam je poroštvo, da bnmo še več pripomogli k ugodnemu razvoju razmerja med Nemčijo in Jugoslavijo. It?Siia Tudi z našT drugi veli' o sosedo, kraljevino Italijo, se naše razmerje razvija v popolnem pr i jatelj.it v u, kakor ga je že začrtal pred letom dni sklenjeni italijansko-jugoslovanski pakt Z našo veliko sosf>d<> na Jadranu imamo kar na'prisrčnejše razmerje, 7as:drnno v obojestran kih koristih 'i v vaiemncm «p "štovan.iu v duhu orne-ničnega dogovora. Mar f stacij tega pr;-a ei; va e b lo v re'r-k'em e u več Naj mi bo d ivo jene ommit' 'nmn prihod pred. dnka vlade Musso inija na niše o?.em!j.. lani v septembri in nedavni ob:sl' zunanjega ministra grofa Ci^na ki je v obeh državah napravil n.?j'®pši vtis. Dve i a: i s a m n I od zg;>dovin:~keg> dne. k .-ta Italija in Jugo lavija z dogovorom z d >e 25 mar a 1937 ustvaril s -lider n čvrst m:i na Jadranu Učin b tega d janja velike politično m- dro ti čutimo tako rekoč vsak dan v srečnem in prijateljskem ozračju, ki vlada zadnji dve leti na tem prej tako občutljivem področju. Velike koristi novih razmer za obe državi in za splošni mir v tem delu Evrope postajajo od dne do dne jasnejše Medsebojno zaupanje, ki vlada danes na Jadranu, je eden izmed ciljev, za katerim je naša zunanja politika že cd nekdaj stremela. Temu cilju bo naša kraljevina posvetila tudi v bodoče vso pozornost, trdnn prepričana, da bo to prijateljsko razmerje med Italijo in Jugoslavijo pomenilo stalno in solidno osnovo za trajno prijateljstvo in prisrčno soseščino med obema narodoma. Madžarska Naše razmerje do Madžarske se trajno razvija v duhu dobre in prijateljske soseščine. Lani se je to razmerje še poudarilo v dogovoru, čigar vsebina vam je znana in ki pomeni za razmerje med Jugosiavijo in Madžarsko važen datum Naša kraljevina si bo tudi v bodoče prizadevala, da bo politiko takšne dobre soseščine nadaljevala. Priznanje generala Franca Nasproti Španiji je naša država vodila med državljansko vojno politiko nevmeša-vanja in nevtralnosti Nedavna sprememba položaja na Španskem je zahtevala od nas nove odločitve. Ker nam je to nalagala tudi mnogotera naša neposredna korist, je kr. vida, prav tako kakor večina drugih vlad. sklenila te dni pravno priznati vlado generala Franca kot zakonito vlado na Španskem. S tem je prenehalo razmerje do bivše republikanske vlade. Iskreno upamo v naglo in popolno okrevanje in napredek Španije ter želimo z njo ohraniti prijateljske zveze in koristno razmerje. Ostale države Do republike Poljske imamo dobro in prisrčno razmerje, želimo ga pa še dalje negovati in razviti S kraljevino Albanijo vzdržujemo kakor vse doslej zvezo dobre soseščine in eospodarskega sodelovanja. Tudi do vseh drugih držav je naše razmerje prijateljsko in dobro. V stalni skrbi razvoj naše zunanje politične službe in v skrbi za naše izseljence, je kr vlada od-orla poslaništvo v Rio de Janeiru. Trgovinske pogodbe Vštric s tem diplomatskim delovanjem )e zunanje ministrstvo lansko leto nadaljevalo svoje živahno delo za zboljšanje naše zunanje trgovine in našega gospodarstva sploh. To delo je v tem razdobju pokazalo, znatne uspehe Leta 1938. smo podpisali 16 trgovinskih pogodb in dogovorov in več tujsko-prometnih konvencij. Večini teh dogovorov je namen prilagoditev dosedanjih pogodb k spremenjenim razmeram na mednarodnem trgu Med temi pogovori bi hotel posebej omeniti novo trgovinsko pogodbo z Nem- čijo, ki obsega tudi bivšo Avstrijo. Z Italijo smo ured li vprašanje klir nškega salda in ustvarili ugodne razglede za naš izvoz v letošnjem letu Februarja t. 1. smo, kakor sem že omenil, sklenili tudi novo trgovinsko pogodbo s Francijo. Z navedenimi pogodbami smo si zagotovili ne samo ravnotežje v trgovinski bilanci, ampak smo si večji del zajamčili tudi znaten aktivum v plačilnem prometu in tako zagotovili ured'te v naših finančnih ol>-veznosti do tujine. Zunanje ministrstvo bo v sodelovanju z ostalimi pristojnimi činitelji nadaljevalo svoje delo v isti smeri, da izpopolni sistem trgovinskih dogovorov tudi z drugimi državami. Takšno je b'lo delovanje zunanie politike kraljevine Jugoslavije v preteklem letu. Mirne vesti lahko rečemo, da je srečno izpoln:la zahteve, ki jih mora izpolniti dobra zunanja politika. Dobro je presod la in precenila položaj izvaialp iz te presoje potrebne sklepe si zadala pravilne cilje in spretno izbrala sredstva, da jih dosež°. Takšni zunanii politiki se more pokloniti popolno zaupanje. Pogled v bodočnost Ob sklepu naj mi bo dovoljeno, da pogledam še v bodočnost. Kr. vlada odločno vztraja v svoji nameri, da ostane pri svojem miroljubnem stremljenju in da nadaljuje dosedanjo pot, ker se je pokazalo, da je dobro izbrana. Naš narod si želi miru naši državi, ki se nahaja sredi napredka. organskega razvoja, notranje konsolidacije in okrepitve na vseh področjih narodnega življenia. so pa potrebna leta in leta miru in stabilnosti. Upamo, da bomo v svoji premišljeni in miroljubni politiki uspeli v korist našega naroda, toda vzno-redno z našo miroljubnost jo, ki ne zahteva ničesar tujega, gre tudi naša odločnost za obrambo naše državne celote in živ-ljenjhkih koristi našega naroda.. Pri izvajanju teh svojih osnovnih nalog je kr. vlada ponosna, da lahko računa s pripravljenostjo in rodoljubnostjo naše legendarno hrabre vojske, stebrom naše narodne neodvisnosti, in z vsemi moralnimi in materialnimi silami naroda. V zvesti službi našega mladega kralja, pod modrim vodstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kr. namestništva, bo kr. vlada do konca izpolnila svoje dolžnosti do domovine. Proračun ministrstva za trgovino in industrijo Ekspoze je bil od skupščine sprejet z velikim odobravanjem V debato je prvi posegel narodni poslanec Dušan Pantič, član vladne večine in bivši generalni konzul v Diiesseldorfu Obeležil je svoje mue sije o zunanje-politični konstelaciji po mo nakovskem sporazumu in posebej o mednarodnem položaju Jugoslavije in njeni zunanjepolitični aktivnosti. Podrobno je v enakem smislu kakor ekspoze govoril o naših odnošajih s sosednimi državami, ob zaključku pa podal nekaj sugestij za reorganizacijo konzularne službe. Drugi je govoril dr Miloš Tupanjanin (opoz.), tretji pa Luka Kostrenčič (JRZ) Četrti govornik Tripko 2ugič (opoz.) je govoril le tri minute. Prečital je oni del proglasa bivše demokratske stranke iz leta 1937. ki se nanaša na zunanjepolitične probleme Proračun zunanjega ministrstva je bil ob 11.30 sprejet. Takoj nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo Minister Jevrem Tomič je izjavil, daje bil ekspoze natiskan in porazdeljen med narodne poslance ter da je v glavnem enak onemu, ki ga je podal na zasedanju finančnega odbora. Vse pripombe in predloge govornikov bo sprejel na znanje in jih poskusil izvesti. Po govoru zastopnika večine Branka Avramoviča se je oglasil dr Miloš Tupanjanin, danes dopoldne že drugič. Za njim je govoril še dr. Golia, naxar je bila seja ob 13. prekinjena. Nadaljevala se je ob 17 Govorili so Djura Draškovič, Nedeljko Savič, dr. Djordje Radenkovič in dr. Jo-van Radulovič Ob 21. je prijavljenih še 15 govornikov in se računa, da bo razprava trajala do blizu 23. ure. Nato pride 99 ponoči na vrsto proračun ministrstva za gozdove in rudnike. Seja se bo zato zavlekla do jutranjih ur. Jutri dopoldne bo na dnevnem redu rr ava o proračunu notranjega ministrstva. Ker je napovedan ekspoze ministrskega predsednika in notranjega ministra Ovetkoviča o naših političnih problemih, vlada za jutrišnjo sejo v vsej politični javnosti ogromno zanimanje. Italijanski odgovor na izjave Hore Belishe London. 9 ma*ca AA. Havas: Po raznih interpelacijah v spodnji zbornici je finan-'ni taijn-ik vojnega ministrstva končal de-ba.o. ki je vsa potekala v znamenju važne izjave Hore Belishe. ter izjavil, da bi bila udeležba britanske vojske na celini, če bi počila nova vojna, danes mnogo učinkovitejša kakor v svetovni vojni. Dodal je še. da je danes redni bataljon pehote opremljen l 62 strojniškimi puškami tipa Brain. e^a 1914 je pa imel samo 2 strojnici. Govor vojnega ministra Hcare Beiisha v spodnji zbornic* je v današnjih jutranjih izšel kot prava senzacija. Listi potrjujejo pričakovanja da bo nova organizacija angleške vojske na kopnem tesno povezana z vprašanjem, ali bo Anglija odposla la ek ped cijsko armado na celino. Dasi Ho-are Beiisha tega izraza sploh ni izrekel, tolmačijo njegov govor tako, da tvori 19 divizij katerih nove ureditve in takojšnjo pripravljenost je obrazlcžil minister, eks-pedicijsko armado, glede katere prevzema Anglija Franciji nasproti vso potrebno garancijo Ko bo jedro te ekspedicij-ske armade na celini, bodo postopno organizirane še nove divizije. Drugi značilni znak Be'ishevega govora pa je bil, da bo ek pedicijska armada, čeprav minister ni nikjer uporabil besede mobilizacije, stalno pripravljena. Konferenca gen. štabov obeh držav London, 9. marca. o. Prva konkretna posledica včerajšnijih izjav ministra sira Hore Belishe o angleški pomoči Franciji je bi- La ta, da je danes izšla pobuda za konferenco generalnih štabov Velike Britanije in Francije. »Daily Maii« poroča, da sie bo ta konferenca pričela že v bližnjih dneh in da bodo na njej razpravljali o obsegu in vrati angleške vojaške pomoči Franciji. Velik vtis v Italiji Rim, 9 marca. AA. »Giornade d'Italia« piše: Snočnja izljava britanskega vojnega ministra Hore Belishe v spodnji zbornici ne pomeni v bistvu ničesar novega, kajti razumljivo je. da bo močna kopenska vojska, ki jo bo ustvarila Velika Britanija, namenjena izključno samo vojaškemu sodelovanju s Francijo, to pa poti ju je. da res obstoji že znana francosko-britamska vojaška zveza. List podčrtava, da sa RooseveJt in njegovi pristaši na vse knplje prizadevajo, da bi se francosko-angl&ški zvezi pridružile se Zedimjene države, nato pa pravi, da Italija, Nemčija in Japonska in njihovi prijatelji nikakor ne bodo zaradi orjaškega oboroževanja demokracij izgubili poguma v borbi za uresničenje svojih upravičenih teženj. Toda treba je vnovič podčrtati, da dobiva oboroževanje Francije. Velike Britanije in Zedinjen>ih držav odslej že napadalen im odkrito izzivalen zr.ačaj. Čimbolj narašča oboroževanje, tem bolj zavzemata Pariz in London stališče in ton. ki mu je namen ustrahovanje in zloraba sile. Cham-berlainova izjava o »miru s pogajanji« je odslej očitno prekoračena. V Londonu začenjajo že govoriti o diktiranem miru. ki bo izviral iz sedanjih razmer, brez možnosti revizije in pravičnosti. . . t v, Popoln kaos v Španiji Krvavo obračunavanje med komunisti in MiaJevimI pristaši se nadaljuje in vedno bolj širi Pariz, 9. marca. br. Položaj v republikanski Španiji je zmerom bolj zamotan. Obe madridski radijski postaj.-, ki sta v rokah organov narodnega obrambnega sveta, sicer vedno znova zatrjujeta, da je narodni svet i v Madridu i drugod v Španiji gospodar položaja, da je v Madridu samem že obnovljen popoln mir, vendar pa prihajajo iz drugih španskih mest poročila, da se dogodki razvijajo baš v obratni smeri. Dejstvo je, da so bile v pretekli noči skoraj po vseh madr.dskih ulicah razpostavljene strojnice, da je ves promet, ki se je včeraj popoldne res že pr čel obnavljati, spet popolnoma zastal in da se komunisti nikakor niso vdali, kakor so se g!as:Ie včerajšnje vesti, nego da se je njihov upor pričel naglo š:riti tudi po deželi. Komunisti so zasedli že več manjših mest. Oi^ranizirali so upor tudi v Valenciji kjer pa je bil z odločnim nastopom vojaštva, ki je še zvesto narodnemu svetu, takoj strt. Upor je 19 komunističnih voditeljev plačalo z glavo. Severno od Madrida, na pol poti proti Guadalajari, so se komunisti zakopali v rove in razvili so se tam povsem regularni boji. Tudi v ostali madridski okolici so komunisti zavzeli močne postojanke in uspelo jim je prek niti večji del telefonskih zvez med prestolnico in deželo. Danef dopoldne so republikanska letala bombardirala njihove postojanke. Obe radijski postaji sta nato znova razglasili Miajev poziv uporn kom, naj se predajo. Ob 13.30 se je pričelo v Madrdu samem novo čiščenje V nekaterih večjih poslopjih je moralo vojaštvo z bombami razdejati nekaj komunističnih gnezd. Popoldne je tudi prispela vest. da so komun sti obkolil* Ciudad Real in še nekatera podeželska mesta. Hudi boji so se razvili okrog dirkališča severno od Madrida, kjer se je nekaj oddelkov vojaštva priključilo upornikom. Zan5mivo je da so tudi v Burgosu vznemirjeni zaradi dogodkov v republikanski Španiji. Pravijo, da bo general Franco pospešil svoje zadnje priprave za ofenzivo. Po njihovem mnenju bo le-ta napravila konec kaosu v centralnih španskih pokrajinah. Iz Madrida še ni ponudbe za mir Pariz, 9. marca. h. Razširile so se vesti, da polkovnik Casado sploh še ni zapustil republikanskega ozemlja in se tudi ni pogajal z zastopniki vlade v Burgosu za časten mir. Zaenkrat te vesti še niso bile potrjene. London, 9. marca. o. Iz Lizbone so prispele vesti, da je general Franco izjavil, da od madridske vlade še ni prejel nikake resne ponudbe za likvidacijo španske državljanske vojne. Blokada republikanske obale Burgos, 9. marca. w Mornariško vodstvo nacionalne Španije je izdalo uradni proglas, po katerem je vsa republikanska španska obala zaprta za vsako plov. bo ladij vseh vrst in vseh držav Vse inozemske ladje Ki nameravajo pristati v republikanskih španskih lukah, morajo orej imeti dovoljenje nacionalnih španskih oblastev Zato je potrebno, da se naj. prej ustavijo v kaki nacionalno-španski luki, bodisi v Barceloni, Palmasu na Mal-lorci ali pa v Malagi. Franco zahteva izročitev vojnih ladij Run, 9. marca o. Po informacijah iz Burgosa je general Franco poslal v Pariz protestno noto, da Francija španskim nacionalist^ takoj izroči onih 12 republi. kanskih vojnih ladij, ki so pred dnevi priplule v Bizerto in se predale francosidm vojaškim oblastem Prepis note je bil poslan tudi v London. Prcosnova čsl. vojske Oficirji bodo odpuščeni, ostali pa bodo v državni službi Rehabilitacija generala Gayde Praga, 9 .marca. h. Vodstvo češkos^va-ške armade je pripravilo načrt za daljnosežno reorganizacijo češkoslovaške voj. ske. Kclikor je bilo mogoče izvedeti, bo ta načrt že v kratkem izveden. Nove razmere, ki so zavladale po monakovski tragediji, predvsem pa zmanjšanje števila prebivalstva so bili nujni razlog, da se v sorazmerju z njimi zmanjšajo tudi efektivne sile češkoslovaške vojske Vojska se bo morala čimprej prilagoditi novemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu položaju države Iz vojaške službe bo iz-lofieno tudi določeno število častnikom ki pa ne bodo postavljeni na cesto, ampak bodo angažirani na drugih področjih Zato so se v okviru vojske že pričeli za častnike posebni tečaji, na katerih se bodo usposobili za druge službe. Vsem oficirjem bo zagotovljena eksistenca v državni službi. Predsednik vlade Beran je danes sporočil, da bosta znana češka politika general Gayda in dr Perg'er, ki iu je nekoč sodišče obtožilo in obsodilo, rehabilitirana. Optimizem v Pragi Praga. 9 marca. h. V praških političnih krogih prevladuje slej ko prej velik opti in i/eni glede na ureditev razmerja med Čehi in Slovaki ter ka.patskimi Ukrajinci. Vobče zatrjujejo, da bodo pogajanja kljub vsem neugod momentom, ki so se pojavili celo še v zadnjem hipu, v kratkem zaključena s pozitivnimi rezultati in da bo končni sporazum odločno prispeval k občemu pomirjenju v državi. Danes dopoldne je bila v okviru teh pogajanj prva seja centralne vlade tei zastopnikov slovaške in ukrajinske deželne vlade. Podkarpatsko Ukrajino za.'-t(-pa novi minister Kločuraik. Proti vsemu pričakovanju, da bo Slovaško pri teh pogajanjih zastopal ministrski predsednik Taso pa je prišel na današnjo sejo vlade mmistei Sidor. ki je predložil vsa pooblastila za pogajanja s pra ško vlado Ta okoliščina je napravila neko liko neugoden vtis. vendar ji odgovorni politični krogi ne pripisujejo takega pomena da bi z dobro voljo vendarle rit bilo mogo če doseči koristnega -..pD'.l Nem čiji in Italiji vst zahtevane kolonije »Journal des Debats pravi d? 'e trt- n spričo tega nemudno stort vse da oi q Hitler ob pra/em času prepričal a sc njegovi računi napacm in da ">i t tuker primeru Nemčijo pritiia do '^atastfiff Vse neposredno in po redna z? i°t' vlade morajo takoi odločno zavzet sv k stališče nrsproti takim k^^snirrc "'am ir se pripraviti na skupen odpor Ostra zavrnitev iz Rima R:m, 9. marca AA DNB l tali ansk-listi pišejo ze!o ostro proti trd'tvam p-", riškega lista "Journal des Debnts« o dozdevnih zav^jevalnih nakanah Nf-m-.Mjr proti Holandski in šv;ci. Li~ti Dravijo so to z'očinske dom'š1jije k; jih velja l-"a? najostreje obsoditi »Messasrger<>« pr'Jv da je »Jourral des Debats« kar vidno p~-kazal, da so njegova dozdevna orkrtja izmišljena, toda takšno p:s?.nje pomen' zastrupljevanje javnega mnenja in ga je treba zavrniti še po~e"nno zato ker to ni osamljen primer v francoskem tisku. Tretja Evropa" M Bukarešta, 9. marca d. Agencija United Press poroča: Kot najvažnejši rezultat varšavskih razgovorov romunskega zunanjega ministra Gafenca smatrajo tukaj okrepi tev rumu nek o-poljskega prijateljstva. Ru munija je sedaj brez izjeme pripravljena podpreti načrte poljskega zunanjega ministra glede ustvaritve vzhodnoevropskega bloka iz baltskih držav. Poljske in Rumu nije. Tak blok bi skupno z Balkansko zve zo usrtvaril »tretjo Evropo« ki bi tvorila ravnotežje med zapadn ima velesilama ter osjo Rim-Berlin Gospodarsko hrbtenico te kombinacije bi tvorilo podali sanje železni §ke proge Varšava-Bukarešta do Sofije pre ko dumavsikega mostu, ki ga bodo v krat- kem pričeli graditi. V Sofiji bi bila prometna zveza z orientsko linijo v Carigrad. Enakemu namenu bi v estadem služila tudi dogovorjena gradnja velike vzhodnoevrop ske vodne ceste od Vzhodnega morja do Črnega morja, čeprav je realizacija tega na črta zaradi ogromnih stroškov trenutno še zelo dvomljiva. Kot pogoj ožje zveze med imenovanimi državami pa se smatra sporazum med Rumunijo in Madžarsko kakor tudi med Rumunijo in Bolgarsko. V zvezi s tem zatrjujejo tukaij, da je Rumunija baje sedaj tudi pripravljena, zavzeti se za iikupno poljsko-madža.rsko mejo. "'-n bi prišlo do sporazuma z Budimpešto. [ Beležke Razpoloženje za sporazum Sarajevska »J ugosiovenska pošta«, ki podpira politiko Jugoslovenske nacionalne 3tranke, objavlja uvodnik o potrebi naglega reševanja hrvatskega vprašanja. List pravi, da je v pogledu potrebe nagle rešitve hrvatskega vprašanja nastal velik preokret v srbskem ljudstvu, in nato nadaljuje: »Danes že lahko trdimo, da so srbske narodne mase tako ugodno razpoložene za sporazum s Hrvati, da se lahko lotimo tu. di smelejših solucij pri reševanju hrvatskega vprašanja To razpoloženje se je pojavilo kot reakcija na dogodke v zunanjem svetu in kot odgovor na metode režima dr Stojadinoviča. Olajšalo ga je pa tudi stališče dr. Mačka in vodstva HSS navdahnjeno po istih motivih. Vsekakor je za sporazum zelo važno, da je nastopilo v narodnih masah srbskega in hrvatskega ljudstva razpoloženje, prežeto medsebojnega zaupanja in dobre volje.« „Obzor" o novih volitvah Zagrebški »Obzor« se ponovno bavi z govorom poslanca Gabrovška, ki je dejal, da so nove volitve nepotrebne. »Obzor« meni, da je razvidna potreba razpisa novih volitev ji razpusta sedanje skupšč ne tudi iz vsebine same vladne deklaracije. »Danes nihče ne dvomi — ne v vrstah pristašev vlade, ne v vrstah opozicije — da morajo sodelovati pri reševanju perečih političnih vprašanj legitimirani predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev v razmerju, ki odgovarja njihovemu številu. To pa je mogoče doseči samo z novimi volitvami na podlagi novega volilnega zakona. čas hiti ln se mora procedura reševanja naših notranjih vprašanj prilagoditi novemu položaju.« Minister Letica upokojen Na lastno prošnjo je bil upokojen minister na razpoloženju Dušan Letica To je eden izmed redkih siučajev, da je minister na razpoloženju upokojen že pred potekom enoletnega roka, kolikor časa so bivši ministri navadno na razpoloženju. »Malenkosti" Pod tem naslonom izliva »Slovenčeva« opoldanska izdaja zopet enkrat svojo jezo na vse, ki drugače mislijo kakor ona. Tokrat se obračunava s poslancem Tripkom žugičem, pristašem Davidovičeve demokratske stranke s katerimi so se »Sloven-čevi«. poslanski prijatelji v sredo prepirali v skupščini zaradi cerkva po slovenskih hribih, čeprav gospodje dobro vedo, da je bil ravno 2ugič eden tistih srbskih opozi-cionalcev, ki je imel do njih posebne simpatije v dobi, ko so bili v opoziciji, ga proglašajo sedaj za sovražnika Slovencev in »zaveznika dr. Kramerja«. Pri tem seveda ne bi bili zvesti svojim tradicijam, če se ne bi zopet grdo zlagali Napisali so namreč, da je govoril gospod Žugič tako grdo proti Slovencem, kakor še »niso slišali govoriti o njih v Belgradu, odkar so JNS-arji vpil: po skupščini, da je ljubljanska univerza klerikalni svinjak.« V »Slovenskem domu« smo čitali že marsikatero grdo laž. S trditvijo, da so slovenski poslanci JNS vpili, da je ljubljanska univerza »klerikalni svinjak« pa so prekosili celo same sebe Sedaj imajo gospodje v narodni skupščini 29 poslancev, ki imajo časa na pretek. Naj jih »Slovenski dom« naprosi, da pregledajo skupščinske zapisnike in ugotovijo, kdaj se je zgodilo to, kar trdi on Le na ta način ga lahko operejo očitka zlobne in bedaste laži. Za »Slovenski dom« so seveda tudi take laži le »malenkosti« Mi pa smo še vedno taki idealisti, da smo prepričani, da za našo pošteno javnosi niso malenkosti. Civilnopravna tožba zaradi demonstracij Splitska »Novo doba« poroča iz Šbe-nika da je bila pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem prva razprava v c viln tožbi Ivana Belamariča proti državi in nekaterim orožnikom. Belamarič je oče ustreljenega hrvatskega omladinca, ki je b;l ubit pr: demonstracijah proti Dimitriju Ljotiču lanskega februarja v Splitu. Pri demonstracijah je interven ralo orožnlštvo, ki je streljalo. Zadet je bil do smrti Dra-gutin Belamarič. dva omladinca pa hudo ranjena. Sodišče je razpravo odgodilo na 17 april ker bodo medtem zasl šane še nove priče. Pomen •fl^s^ ifs??nova^ija Francoski in an^le^Ki list' p: ip sujejo rz- -ien p-men dejstvu, da ie bil za prvega "ianc B a y er <«-j e v križ. kaj* brez lega zneka ni Aspirina. ASPIRIN TABLETE OgUt rcg. pod S. brojem 12608 od » KI dr. Mačka o poti do sporazuma V pričakovanju notranje politične debate v narodni skupščini, ki je napovedana za danes dopoldne, ko pride na razpravo proračun notranjega ministrstva, je napisal »močni Hrvatski dnevnik uvodnik, v katerem pravi* »Danes je v skupščini govoril zunanji mi nister dr. Cincar-Markovič §e večje zani manje pa vlada za jutrišnji govor ministr skega predsednika Dragiše Cvetkoviča Verjetno je da bo po tem govoru tudi opo zicija posegla v razpravo o proračunu no tranjega minusrtrsžrtv va'nosti in discipline Moderna vojna z vsemi svojimi strahotami pa ne zahteva več samo »živih strnjenih čet nepremagljive vojske«, temveč tudi teh- nično omogočitev njene borbe Proti ju-rišu »oklopnih divizij jeklenih tankov« in motoriziranih divizij ne zaleže še tako junaški odpor strnjenih čet, temveč je potreben skrbno izdelan sistem utrjenih postojank, ali če hečete Maginotovih linij. Proti moderni tehniki vojskovanja ne zaleže še tako veliko junaštvo, če ni oprto na sredstva, ki so zmožna zlomiti tehnično premeč nasprotnika Primer Češkoslovaške. ki je bila tudi tehnično izborno pripravljena, pove več ko dovolj. O tej stvari je govoril tudi posl Tupa-njanin pri proračunu ministrstva vojske in mornarice. Opozarjal je na veliko in neoproštljivo pogreško, da še do danes nimamo organizirane lastne vojne industrije, in med drugim rekel: »V prvi vrsti mislim na industrijo letal in topov Vsi, ki ste preživeli svetovno vojno, še veste, kako so nas bili na Savi in Dunavu težki nemški topovi, proti katerim je bila naša legendarna hrabrost brez haska. Takrat nas je tolkla nemška tehn:ka. Kar smo zamudili v zadnjih 20 letih, moramo sedaj naglo popraviti. Ne sme se zgoditi, da bi bili še enkrat postavljeni v sličen položaj, kakor smo bili v svetovni vojni Dati moramo vojski sredstva, ki bodo onemogočila prem-č tuje tehn:ke nad nami. V vojski je treba čuvati predvsem ljudi To pa je mogoče samo, če je vojska tehnično pripravljena.« Jueoslavija res nima denarja za graditev Maginotcv h in S egfr:d~v:h linij Imeti pa mora denar za graditev svojim prilikam primerno utrjenih državnih mej, za katermi se bo lahko iugoslovenska vojska v primeru potrebe zbrala in. oprta na tako utrjeno mejo, dala tisti odpor, ki ga narod pričakuje od nje in njene slavne tradicije. Prevoz patriarha Mirana v domovino C.annes. 9 marca AA Havas: Vladika Cr g rije je danes služil ob asistenci mno gifštevilne duhovščine zadušnico za rumun skun patriarhom Miranom Zadušnice so se udeležili bivši ministrski predsednik Ta taescu. francosk' minister Patenotre in d.ru.ge ugledne osebnositi. Četa vojakov z zastavo je izkazala poslednjo čast. Nato je voja tvo defilirailo pred krsto, potem so pa truplo prepeljali na postajo, odkoder se drevi ob 1720 odpelje v BukareJto. Bolgarska kraljica na potu skozi Beograd Beograd, 9. marca. p. V strogem inko-gnitu je potovala davi v spremstvu dveh dvomih dam skozi Beograd bolgarska kra ljica Ivana. Bila je na povratku iz Rima v Sofijo, kamor je prispela nocoj. Novi ravnatelj zagrebške drame Zagreb, 9. marca. o. Za ravnatelija drame je bil imenovan književnik Vladimir Ko-vačič Kovačič je bil doslej Merami sotrud-nik tn kritik »Hrvatskega dnevnika«. Napredovanja in premestitve Beograd, 9. marca. AA. S kraljevim ukazom so povišani pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za višje svetnike v 4-1 inž. Boris Mosusov, inž. F. Hon-žak in inž. Fran Sedlak; za svetnika v 4-2 inž. Stanko šubic; za svetn ke v 5. skupini inž. Rudolf Lavrič, inž. Josip Za-vršnik in inž. Dragotin Marič; za inšpektorje v 5. skup ni Franc Civelj, V. Go-miljšek, Ivan Bregant in Alojzij Perha-vec; za višje kontrolorje v 6. skupini Fran Lovrec, Fran čekal, Franc Urek, Franc Janežič, Anton Vergelj, Stanislav Rutar in Metod Kopitar; za kontrolorje v 7. "kupini prometni uradnik': Franc Marolt, Janez Kušar, Albin Perhavec, Ivan Glavač in Marcel Jenčič; tehnični uradniki Edvard Kralj, Stanislav Obereig-ner, Jakob Babnik, Bor.s Gregorka in, Ludvik Mlakar ter upravna uradnika Anton Spoljnak in Pavel P.ntar. S kraljevim ukazom je premeščen k prometno-komercialnemu oddelku suboti-škega ravnateljstva državnih železnic Franc Smerdu, svetnik žel. direkcije v Ljubljani, k prometno-komercialnemu oddelku v Novem mestu pa Anton Urbani, višji kontrolor na ljubljanski železniški postaji. Prometnik Leo Lenard z Verda je premeščen v Videm-Krško, upokojen pa je bil višji nadzornik proge Jos.p Vlah v Ljubljani. V poštni službi je bil premeščen tehniški kontrolor Josip čuček iz ljubljanske k beograjski direkciji. Pomožna knjigovodkinja Josipina Vertis pri finančni direkciji v Ljubljani je podala ostavko na državno službo. Po službeni potrebi sta bila premeščena k tehn;čnemu oddelku banske uprave v Ljubljani inženjerja Pavel Miklavc, višji tehniški svetnik v Kranju in Anton Ko-melj, višji tehniški svetnik v Celju. Hud vihar na Dunaju Dunaj, 9 marca. w. Včeraj je nad Dunajem in okolico divjal nenavadno hud vihar, ki je povzročil mnogo škode tn številne motnje v prometu. Mncgo oseb to vozil je močan veter vrgel ob tla, tako da so morali gasilci biti stalno na nogah. Druga nemška 35.000 tonska vojna ladja Berlin, 9. marca. AA. Dne 1. aprila bodo v Wi!helmshafnu spustili v morje drugo nemško linijsko ladjo s 35.000 to nami. Vremenska napoved Zemunska vremen8ka napoved: Pretežno oblačno vreme, zvišanje toplote v vzhodni polovici države ln nekoliko nižja toplota v zahodni polovici. Dunajska: Sem in tja oblačno, ponekod Se lahke padavine. 9e nekoliko vetrovno. Naši kraji in ljudje | Marija Cerovškova | Šoštanj, 9. marca. Davi ob 4. je po daljši bolezni umrla ugledna šoštanjska posestnica in gostilni-čarka ga Marija Cerovškova. Šoštanj je z njo izgubil eno najuglednejših slovenskih gospodinj. »Jutro« se je blage pokojnice spominjalo 22. januarja 1937, ko je še čila w>! vedra praznovala 70 letnico. V sedmih križih ji je bilo natrošeno obilo truda in znoja. Ali tudi v poznih letih, ko bi že lahko bila deležna miru, je bila še vedno vneto na delu, da je vodila obširno gospodarstvo, zlasti pa vzorno skrbela za sloves gostilniškega podjetja, ki je znano ne samo po šaleški in Savinjski dolini, marveč po vsej Sloveniji. Ga. Cerovškova je izhajala iz znane Roj-nikove rodbine v Latkovi vasi pri Št. Pavli: v Savinjski dolini. Pred 47 leti je prišla v Šoštanj in postala soproga že tudi nekaj let pokojnega Mihaela Cerovška, skrbnega posestnika, gostilničarja in mesarja. Kot zavedna savinjska Slovenka je ga. Marija le še utrdila narodno zavedno Cerovškovo hišo. S svojim krasnim značajem si je pridobila splošno ljubezen. Narodni Šoštanj je dobil v njej ženo, ki je vselej in vsa-komu stala ob strani kot iskrena svetovalka in dobrotnica. Zlasti v svetovni vojni je bila Cerovškova hiša pravi zavod dobrodelnosti, kar so mnogi tihi obdaro-vanci tudi iskreno priznavali. Dijakom je bila Cerovškova mama skrbna podpornica. Ce za koga, je za gospo Cerovškovo veljala beseda, da levica nikoli ni vedela, kaj je dajala desnica Dajala je mnogo, a priznanja in časti ni iskala. Ko po truda polnem življenju lega v grob, se je s hvaležnostjo spominjajo Šo- 80 let Antona špreicerja Danes praznuje v Črnomlju osemdesetletnico bivši notarski solicitator g. Anton Špreicer. Ob tem izrednem življenjskem prazniku se mora vzornega narodnjaka spomniti tudi »Jutro«, Rojen črnomaljčan, je ostal g. Špreicer do danes zvest sin pestre belokranjske deželice. Ko je doraščal. je poskusil 8 trgovskim stanom v Zagrebu. Očitno pa mu je bilo drugače usojeno. Odsluživši vojake, je prišel spet domov, da nastopi dolgo, plodo-nosno pot svojega življenja. Obdarjen z veselo, pevsko naravo se je nagnil tja, kjer je bilo svobodno, napredno delo za narod in domovino. Tako je kumoval kot soustanovitelj črnomaljski Narodni čitalnici in Sokolskemu društvu, poslal in ostal je član raznih narodnih društev in deloval v njih. Še danes je v nadzorstvu Posojilnice. Kdo ne pozna Toneta Špreicerja Sirom Bele Krajine! Kdor je prihajal v Črnomelj> pa je imel opravka v notarski pisarni ali je sicer iskal sveta in si ni znal pomagati, se je zatekel k našemu slavijencu. V 40-letni notarski službi je štirikrat menjal svoje šefe (Kupljen, Guštin, Ploj, Ušlakar), on pa je ostal neomajno na svojem mestu. V dobi političnih zmešnjav, ko se menja moč strank in izpreminja naziranje posameznika, je časih težko obdržati svoje prepričanje. G. Špreicer pa je ostal ves čas nepremakljivo isto napreden in nacionalen, kar je posvedočil tudi pri neštetih volitvah. Naš slavljenec pa ni služil le svojemu narodu, ampak skupno z ženo Micko zlasti tudi svoji družini. Ob nekdanji nizki gostilniški hišici tik župne cerkve (bivši uradniki se je dobro spominjajo) sta postavila lep nov dom, ki ga danes upravlja sin Gi-do. Hčerka Mici je postala verna zakonska družica sedanjemu znanemu ljubljanskemu notarju Janezu Ušlakar ju. Tončka pa upravitelju meščanske šole v Brežicah, Mikuli-ču. Leta teko, križi raslo, puščajoč svojo neizprosno sled. Naš slavljenec pa je čvrst in polnih lic, kakor da je komaj dočakal Abrahama. Ni čudno, saj je dosegel njegov oče Medved-Špreicer starost 87 let, živi pa mu tudi še tašča, stara 95 let. Pri vsej veliki skrbi za svojo družino je bil vedno in še danes vesel in ljubezniv družabnik. Po njegovem priimku bi se sodilo, da izhaja njegov rod izmed Kočevarjev, a njegov oče je bil pristen Hrvat, ki se je priselil v Črnomelj kot gostilničar. Ob osemdesetletnici prihajajo Antonu Špreicerju dragi pozdravi in voščila od širnega sorodstva Med-ved-Špreicer-Weisovega, pa tudi od številnih prijateljev in znancev, ki želijo našemu slavljencu zdravja in polno vedrosti do skrajnih meja človeškega življenja. štanjčani in nešteti znanci in prijatelji, razkropljeni po svetu. Za blago materjo žalujeta hčerki gospe Angela in Mimi, z njima pa se v širokem krogu družijo vsi, ki so gospo Cerovškovo ljubili kakor drugo mater Naj bo gospe Cerovškovi, ki bo v soboto ob 16. nastopila svojo poslednjo pot na farno pokopališče Sv. Mihaela, sladak počitek ob strani soproga Mihaela! Časten ji spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! Slovo od šole Loče pri Poljčanah. 9. marca. Te dni je bil upokojen priljubljeni vzgojitelj, bivši šolski upravitelj, učitelj g. Janko Ktžič iz Loč pri Poljčanah. Pozna ga vsa Dravinjska dolina kot delavnega šolnika, ki je tako v šoli kakor izven nje vršil več kakor samo dolžnost. Z ljubeznijo in požrtvovalnostjo je deloval na šolskem, vzgojnem, kulturnem in gospodarskem področju 33 let. Služboval je ves čas v konjiškem okraju: po maturi l. 1905. najprej tri leta v Čadramu, 14 let v Špitaliču in zadnjih 16 let v Ločah. Bil je več let tudi predsednik okrajnega učiteljskega društva. Ljubljanski rojak se je bil v nove razmere in kraje hitro vživel. Kot učitelj in kulturni delavec si je kmalu utrdil pot in zaupanje med ljudstvo. Njegov prikupni nastop ga je približal vsakomur. V prostem času se je rad posvečal gledališki umetnosti. V Ločah je imel stalni kader amaterskih igralcev, s katerim je uprizoril z velikim uspehom dokaj domačih in drugih del. Pri vsem njegovem delu pa so ga često ovirali. Nekaj let pred upokojitvijo je bil razrešen kot šolski upravitelj in postavljen za učitelja, v katerem svojstvu je bil tudi upokojen. Seveda je bil vedno neomahljiv v naprednih vrstah. Postavnega Kržiča v sokolskem kroju si videl na vsaki pomembnejši sokol-ski prireditvi v okraju Več let je načelo-val kot starosta ločkemu Sokolu. Zaslužnemu vzgojitelju, našemu dolgoletnemu dopisniku, kličemo še na mnoga letal 75 let Elsbaeher jeve tvrdke v Laškem Ugledna Elsbacherjeva tvrdka v Laškem praznuje danes 751etnico svojega obstoja. Pač časten jubilej slovenskega podjetja. Ustanovitelj tvrdke je bil zavedni in podjetni koroški Slovenec Andrej Elsbaeher, ki je začel svojo trgovsko kariero v Celju, potem pa se je leta 1864 naselil v Laškem in je krepko pripomogel k narodne- mu in gospodarskemu osamosvojitvenemu pokretu ondotnega slovenskega življa. S solidnostjo in podjetnostjo je Andrej Elsbaeher kljuboval premnogim oviram in si učvrstil položaj, ki je ne samo v čast tvrdki, marveč je tudi mnogo koristil ugledu vsega slovenskega trgovstva. Saj je iz te trgovine izšlo mnogo zavednega naraščaja po vsej Sloveniji. Svojemu predniku zvesto sledi g. Konrad Elsbaeher, čigar ime je v naši javnosti splošno znano. Bil je prvi gerent občine Laško, potem dolgo vrsto let podžupan, predsednik trgovskega gremija in je že dolgo dobo podpredsednik Zbornice za TOI, kar je vse znak zaupanja vseh naših gospodarskih krogov v sposobnosti, pa tudi v karakterne vrline tega spretnega in preudarnega gospodarja. Kakor družinski glavar, ima tudi njegova rodbina mnogo zaslug za slovensko trgovstvo, pa tudi za različne krajevne in izvenkrajevne javne koristi. Zasluge Elsbacherjevih za narodno stvar so zlasti od pomembne slovenske zmage pri občinskih volitvah v Laškem tik pred vojno res častne, zato zasluži podjetje in družina, da jima v imenu slovenske javnosti prisrčno čestitamo, želeč še mnogo uspehov na nadaljnji poti k stoletnici tvrdke. Zanimivo predavanje pri »Pravniku« Ljubljana, 9. marca. Včeraj ob 18. uri je v sobi štev. 79 na sodišču v okviru društva »Pravnik« predaval mladi publicist in pravnik g. dr. Branko Vrčon o zanimivi pravni teimi: »Rasne osnove italijanske bračne zakonodaje«. Predaavnje je vzbudilo zanimanje naših pravnih krogov in so se ga poleg lepega števila vseučiliških profesorjev udeležili tudi mnogi advokati in sodniki ter pravni naraščaj. V sistematično zaokroženem predava^-nju je g. predavatelj najprej obrazložil odnos med fašistično doktrino in fašistično zakonodajo. Jasno je prikazal nekatere fašistične teorije, med njimi zlasti teorijo tako zvanega »hierarhičnega vsrkavanja nižjih interesov«, po kateri je edino merilo za upoštevanje individualnih interesov, interesov posameznikov in posameznih skupin, kakor tudi zasebne pobude in individualne svobode samo njihova »funkcionalnost v nacionalnem smi3lu«, nadalje »teorijo zlate sredine ali tretje alternative« in druga načela fašizma, ki so našla svojo apukacijo pri reformi italijanskega prava. S tem v zvezi je g. predavatelj pojasnil dosedanje fašistične posege na zasebnopravna podrečja (osebno, stvarno in obligacijsko pravo) ter nakazal dosedanje reforme italijanskega kodi-ficii^nega prava, pri čemer se je še posebej zadržal pri reformi prve knjige italijanskega civilnega zakonika, kj je bila objavljena dne 12. decembra 1938. stopi v veljavo dne 1. julija letos in se nanaša na osebno in družinsko pravo. V tej reformi je zajet tudi bračni institut, ki mu je dala nova italijanska rasna zakonodaja povsem novo obeležbo. £na...dve...tri... infiifroi&ffiM vsaka sled pranja in izDiranja z Vaših rok, če za pranje vpo-rablja te prijetno Albusterpen-tinovo milo. ALBUS-terpen-tinovo milo daje z lahkoto in hitro obilno gosto peno. Albus-terpentinovo milo obvaruje Vaše perilo G. predavatelj je na kratko predočil dosedanje faze italijanske bračne zakonodaje: civilni zakonik iz leta 1865, kon-kordat in sledeča zakonodaja iz leta 1929 ter končno najnovejša reforma z izdajo prve knjige novega civilnega zakonika. Nato je podrobnejše govoril o rasnih osnovah nove bračne zakonodaje (čl. 89. novega civilnega zakonika in rasni zakon z dne 17. novembra 1938). Primerjal je določbe nove zakonodaje s čl. 34. konkor-data ter opozoril na formalna in načelna nasprotja, ki so se v tej zvezj pojavila med Cerkvijo im državo. V zanimivem pregledu je tu prikazal stališči obeh ustanov in nakazal glavne elemente nasprotij, ki so vzbudila načelno pozornost vatikanskih krogov ne da bi se zdel kompromis med obema stališčema nemogoč. Mladi predavatelj je za svoja zanimiva in jasna izvajanja žel splošno odobravanje navzočnih. Vseučiliški prof. g. dr. Metod Dolenc pa se je g. dr Vrčonu še posebej zahvalil v imenu društva »Pravnika« in izrazil željo, da bi g. predavatelj še kdaj predaval v društvu. Zbor splošnega ženskega društva Za novo predsednico izvoljena Minka Govekarjeva Ljubljana, 9. marca. V društvenih prostorih je bil včeraj redni letni občini zbor Splošnega ženskega društva, ki ga je kot poslevodeča podpredsednica vodila ga. Minka-Govekarjeva. Številne zborovalke teiga našega najstarejšega naprednega ženskega društva so pazno sledile njenemu poročilu, v katerem se je obrnila na desetletja plodnega društvenega delov ainija za naš splošen predvojni in povoj -iii, posebno še za splošen napredek našega naprednega ženstva. Z daljšimi izvajanji se je ga. Govekarjeva pomudila pri, pokojni predsednici ge. Franji Tavčarjevi, ki je stala na čelu dru-štva dolga desetletja vse od ustanovitve 1909. leta dalje pa do svoje smrti in podžigala s svojo vedrostjo in neupogljivostma k novemu delu tudi v najtežjih časih. Zborovalške so njej in nekaterim drugim v preteklem letu preminulim zaslužnim članicam izkazale zadnjo čast. Nato se je predsednica zahvalila številnim zborovalkam za častno udeležbo, še posebej pa predsednici dravske sekcije JŽŽ ge. Miri Engelmanovi in drugim zastopnicam raznih prijateljskih ženskih društev. Zatem je v globoko zajetem poročilu izrazila željo, da bi ne le odbomice, temveč sploh vse članice iniciativno sodelovale pri društvenih prizadevanjih za končna cilj, ki lebdi pred očmi vsega resnično napredne- ga ženstva, da bi moglo doseči svobodno državljanstvo, kakor ga uživajo moški. Demokracija naj bi postala resničnost tudi za delovno ženstvo! V dosego tega namena smatra ga. Govekarjeva. da je treba pritegniti v delovni krog še več mladih, svežih moči, da bi polagoma prevzele na svoje ramena bremena društvenega dela. Razočaranja, ki so jih prinesli zadnji svetovni politična dogodki, jasno kažejo, da je treba napreči vse sile in da mora postati glavna skrb slehernega tako moškega kakor ženskega ali mešanega društva združeno, sistematično, do vseh potankosti organizirano delo na narodn o-ob ra m b nem polju za ogrožena narod. K temu delu je S2D že pristopalo s tem. da že od 1. 1937. preko svojega odseka za ženske umetnoobrtne narodne izdelke skrbi za uveljavljen je narodne vezenine in da obenem pripravlja v zadnjem času tudi vseslovansiko razstavo narodnega veziva in drugega narodnega blaga. Društvo bo širilo in dvigalo v ženah za-nimanije za vsa javna, kulturna, gospodarska in splošno narodna vprašanja, vedno s posebnim ozirom na interese ženstva in mladine. Treba je namreč, da naše ženstvo vedno znova dokazuje, da koraka z duhom časa m da ne pozna ozkosrčnosti in fili-strskih meja, ki so jih nekdaj pradedje stavljali ženskemu spolu Društvo pa mora ostati in biti tudi ognjišče toplega nacio- nalizma in dejavne ljubezni do slovenskega naroda, obenem pa se mora tudi zavedati, da smo Slovenci le veja Slovanstva, ki ga je je treba spoznavati, priklepati nase in so nanj naslanjati. Doseči je treba sodelovanje s Slovanikami onstran državnih meja za dosego skupnih ciljev. Ga. podpredsednica se je na kraju zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je društvo v preteklem letu izkazalo marsikatere lepe uspehe pri svojih prizadevanjih. O teh je nato poročala agilna tajnica ga. Marjanca Lindtnerjeva. Iz njenega obsežnega poročila naj posnamemo le najvažnejše: Povsod, kjer je društvo zastavilo svoje sile, je imelo uspeh, viden povsod, kjer je bilo treba vztrajnega dela za skupne ne le ženske, temveč splošno narodne interese. Mimo tega, da je društvo sodelovalo pri vseh skupnih nastopih, je vodilo še svoje posebne akcije, med katere je kot najvažnejše šteti vsekakor delo članic pri propagandi narodne vezenine, ki bo po dolgem marljivem delu ženskih rok na vpogled javnosti na bodočem ljubljanskem pomladanskem velesejmu. Nadalje so tudi letos odbomice poglobile sedaj že ukoreninjeno in v javnosti zelo toplo sprejeto navado, da v zimskih mesecih prirejajo pod geslom »Vzgoja matere« izobraževalni tečaj z izborom najaktualnejših predavanj, na katerih se oglašajo naši najbolj vidni kulturni in socialni delavca in delavke. Kot zadnjo, gotovo največjo akcijo, ki bo v danih pri-fukah pomenila velik korak naprej na polju našega šolstva, pa naj omenimo vztrajno prizadevanje društva za razširjenje in poglobitev ženskega obrtnega šolstva. Pri tem prizadevanju si je stekla največje zasluge ga. Cirila Štebi-Plesko in pričakovati je. da bo to delo kmalu kronano z uspehom. Ga. Lindtnerjeva je tajniškemu dodala še poročilo o delovanju društvene knjižnice. Ta je gotovo ena najboljših društvenih knjižnic, ki jo je SŽD tudi lani obogatilo z nakupom lepega števila novih del. pa je pri tem posvetilo več pozornosti domačim tako leposlovnim kakor tudi znanstvenim delom, kakor pa tujim proizvodom. Članice so znale podpreti to s polnim razumevanjem in so se del iz knjižnice izdatno posluževale. Ko je ga. Gogalova namesto odsotne blaga jničarke prečitala še blagajniško poročilo, in je bila na predlog nadzornega odbora sprejeta soglasno tudi razrešnica vsemu odboru, so sledile volitve. Pri teh je bila z dolgotrajnim odobravanjem soglasno za novo predsednico izvoljena ga. Minka Govekarjeva, ki deluje v raznih odborih društva že polnih 38 let, s katerimi je zvezan gotovo velik del njenega vsestranskega neumornega dela za napredek ženstva Lepo uspela akademija na liceju Mladina sama čuti potrebo po temeljiti reformi Brez učinkovite reklame so priredile go-jenke 8. a razreda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani akademijo, ki naj bi pokazala občinstvu znanje, želje, misli in potrebe današnje osmošolke in nekoliko okrepila stanje razredne izletne blagajne Vse priprave so bile izvršene med prostimi urami, tako da se ne morejo šolske oblasti kot zastopnice paragrafa, ki je danes edino merilo za vzgojo, prav nič pritožiti. Običajno vladajo na naših šolah samo paragrafi, ki vzgajajo iz nežnih mladih ljudi stroje. Zato mladina hrepeni po tem, da bi se šol čimprej rešila. Njihova razredničarka profesorica ga. Albina Ramovševa je pokrenila akcijo, da bodo letos pomladi obiskale skupaj vse važnejše in znamenite kraje naše domovine. Izlet je organiziral prof. g. Andro Ku-ljiš in bo trajal devet dni. Veseli nas tudi, r. V® * ker so akademijo pravilno razumele, tako da se ni obiskovalec čutil samo »oskubljenega«, temveč je bil tudi prijetno presenečen. V soboto dopoldne je bila matineja za gojenke zavoda, v nedeljo 5. t. m. pa je bila akademija za vse prijatelje mladine in liceja. Okrog 17. ure se je tesna šolska telovadnica napolnila do zadnjega kotička. Akademijo je med drugimi posetila tudi ga. Kroftova, ki je prišla kot zastopnica županove soproge. Uvodno besedo je imela gdč. Narda Pri-havčeva in orisala vso žalostno in veselo stran življenja dijakinje. Šola daje danes mlademu človeku nekaj, česar nobena mlada duša ne more doumeti: nepremostljiv prepad med šolsko vzgojo in življenjem, ki dijaka obdaja. Kako težavno je pri srcu mladenki, ki naredi maturo z zavestjo, da jo je še včeraj vsakdo smatral za otroka, danes pa ima že pravico do naslova žena in nima nobene opore, ki bi jo vodila v svet, katerega še nič ne pozna. Bilo je naznačenih mnogo lepih misli, tako da je vsak obiskovalec čutil zdravo potrebo po reformah. Vmes so se prepletali stavki o veselju, ki ga imajo sošolke med seboj in ki jim poživi marsikatero grenko uro. Sledil je glasbeni in pevski del prireditve. Gdč. Zakrajščkova je z lepim glasom zapela nekaj pesmi, ki so bile lepo podane. Klavirska točka je bila na običajnem šolskem pianinu še dosti dobra. Najbolj pa je bila posrečena Šantlova »Jugoslovanska beseda«, ki jo pri nas vse pre- malo poznamo. Izvajalo jo je 12 deklet v jugoslovenskih narodnih nošah. Sledila so še južna kola. Iz vsega programa je bilo jasno razvidno, da je bil sestavljen iz« ključno v slovanskem duhu, ki je bil v zadnjem času prevečkrat postavljen za kulise. Po odmoru so zaigrale enodejanko iz šolskega življenja, ki jo je napisala gdč. Maša Slavčeva nalašč zanje. Vsebina je bila zajeta prav iz sedanjega življenja v šoli ter daje krepko lekcijo onim vzgojiteljem, ki so na krivih potih. Hana, ubož-na dijakinja, mora poleg sebe preživljati še svojo mlajšo sestrico. Kiparju Horecke-mu je bila za model, da se je s honorarjem skromno preživela. Bogata in sita sošolka jo je obrekovala naokrog ter je prišla vsa zadeva kaj kmalu na uho šolskim oblastvom. Zdaj nastane situacija, ki nujno zahteva zmago paragrafa ali zmago srčne kulture in sočutja z lačno in resnice željno mladmo. Vloge so bile odlično zasedene, tako da je bila igra deležna lepega uspeha, ki prinaša režiserki ge. Saričevi nedvomno prijetno veselje. Naša želja je, da bi akademijo ponovile ob minimalni vstopnini in poskrbele za nastop v radiu. Igra pokazuje vsekakor na najbolj učinkovit način pereče stanje našega vzgojnega šolstva. Vse je prepuščeno iniciativi dijaka, če se hoče izobraziti za življenje. Ali ni res zdaj že skrajni čas, da se naše šolstvo temeljito reorganizira in postavi na temelj življenja, ko nas i« mladina sama opozarja, da smo v šolstva zastareli? »JUTRO« St 59. 4 Petek 10 'H 939 PLANICA n. —19. marca Domač« vesti * Odbor za postavitev nagrobnika dr. Ivanu Lahu, Ljubljana, ponovno prisrčno prosi vse prijatelje, znance, častilce in biv. še učenke pokojnega pisatelja in nacionalnega borca, ki se doslej še niso oddolžili njegovemu svetlemu spominu, naj čimprej nakažejo svoje prispevke na čekovni račun št. 17.839! Ce kdo, je zaslužil to dr. Ivan Lah! * Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki stanujejo v rogaško-šmarskem okraju, a so se v prevratni dobi v času od 1. XI. 1918 do 5. V. 1920 udeležili pod vrhovnim poveljstvom generala Rudolfa Ma stra osvobodilnih akcij za Mar bor. odnosno za našo severno mejo. Zbor bo v nedeljo 12. t. m. ob pol 15. uri v Rogaški Slatini v občinskem domu. Na zboru bodo poročali delegati centralnega odbora o vseh še nerešenih vprašanjih, zlasti o zadevi priznanja dobrovoljstva. Borci, pridite zanesljivo! 1—2 zrnca omogočajo lahko normalno izpraznjenje. 2 kom. Din 1.50. 12 kom Din 8.—, 60 kom. Din 27.—. Reg S bi J1888/38 * Simultanka šahovskega mojstra Lešnika v Rogaški Slatini. V soboto 4. t. m. se je vršila v Rogaški Slat ni zanimiva simultanka zagrebškega prvaka g. Ivana Lešnika proti 30 domačim šahistom. Pred začetkom je navzočne pozdravil klubov predsednik g. Stanko šentjurc. Dasi je v domačem klubu nekaj prvovrstnih šahi-stov, so dosegli le trije remis vseh ostal h 27 pa je partije izgubilo. G. mojster je v razgovoru omenil, da se morajo šahisti baviti bolj s tehn ko te igre v dosego boljših uspehov, v splošnem pa se je pohvalno izrazil o agilnem mladem klubu. Klub ima na programu za sezono še eno ali dve slični prireditvi. * Kip zagorskega rudarja za palačo mednarodnega urada dela v ženevi. Znani zagrebški kipar Anton Augustinčič je dovršil svoje najnovejše delo, ki bo nameščeno v palači mednarodnega urada dela v Ženevi. Za mednarodni delovni urad je Augustinčič v 2.20 m visokem spomeniku ove-kovečil rudarja iz Hrvatskega Zagorja, najrevnejše, a zelo romantične hrvatske pokrajine. Spomenik je že vlit v bronu. Težak je 1200 kg, in prihodnji mesec ga bodo odpre mili v ženevo. Podstavek bo na. pravil znani zagrebški arhitekt Galič. * Muslimanska deca mora imeti muslimanska imena. To zahteva najnovejša odradba vodstva muslimanske verske za-jednice v Sarajevu. Imami ne smejo več vpisavati v matične spise popačenih ali pa nemuslimanskih imen. Prepovedana so krstna imena, ki so v zvezi z razvojem in obredi kake drage veroizpovedi, dalje nacionalizirana imena kake druge veroizpovedi, a tudi nacionalizirana imena, ki so sicer muslimanskega izvora Imami naj staršem priporočajo, da popularna imena, kakor Redžo, Ahmo, Salko, Suljo, Fata zamenjajo z izvirnimi imeni Redžep Ahmed, Šalih, Sulejman, Fatima. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna »Franz-losefova« grenčica užita redno 3 4 žlice dnevno skozi 8 dni. za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodol Jt»i rtfts 3 Ul 13 tO."' »• * Društvo »Soča« Matica priredi v soboto 11. t. m. v salonu pri »Levu« ob pol 9. zvečer ob 201etnici smrti našega velikega pripovednika pok. Ivana Cankarja spominski večer s predavanjem. Naš dobro znani odl.čni predavatelj, literarni zgodovinar g. prot. dr. Slodnjak Anton, bo podal vodilne rtiisli in očrtal poglavitne tipe in osebe Cankarjevih umetnin. Režiser Narodnega gledališča g. Ciril Debevec pa bo recitiral najlepša mesta iz Bele krizan-teme, Hlapca Jerneja, Kurenta, Lepe Vide in Grešnika Lenarta Na ta spominski večer vabimo vse člane, prijatelje in sploh vse. ki se zanimajo za Cankarjeva dela Vstop vsem prost. (—). * Statistika obsodb zaradi umora, ubo. ja in detomora postavlja področje beograjskega apelacijskega sodišča na prvo mesto. Tam je bilo lani zaradi umorov in ubojev obsojenih 334 oseb. Za staro Srbijo pride na vrsto Južna Srbija, kjer je bilo lani 294 obsodb. Na tretjem mestu je Hrvatska in Slavonija s Sremom, potem pa sledijo Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Črna gora in kot zadnja Slovenija, kjer je bilo lani zaradi umorov in ubojev obsojenih 19 oseb. Zanimivo je da je v Sloveniji vsako leto manj umorov in ubojev Leta 1933 je bilo 33 obsodb leta 1934 že 5 manj in tako se številke znižujejo od leta do leta. Statistika razlikuje vse vrste krvavih zlo činov in je iz nie razvidno, da se je večina ubojev v Vojvodini in Sloveniji pripetila po naključju. * Po razkrinkanju tihotapcev valut je beograjska policija odkrila zdaj celo industrijo ponarejenih krstnih listov in drugih dokumentov. S to afero sta v zvezi industrijca Arnold in Salamon Gadol, ki sta prišla v Beograd iz Varne, oziroma iz Aten. Amold Gadol je bil več let ravnatelj tovarne »šumadija« Ponarejanje krstnih listov in drugih dokumentov so odkrili, ko so perlustrirali tihotapce z valutami ter pri nekaterih našli dokumente na razna imena. Brata Gadol sta znana v beograjskih industrijskih krogih in v zadnjih letih sta mnogokrat potovala v inozemstvo. * »Zvončkova« 3 (marčeva) številka je izšla z zanimivo zabavno vsebino in bogato ilustrirana Ker je 1 in 2. snopiča še nekaj v zalogi, lahko dobe novi naročniki vse tri doslej izišle številke letnika 1939 Prijavite točen naslov upravi "Zvončka« Ljubljana, Krakovski nasip 22 »Zvonček« je slovenski narodno-obrambni mladini list! Podpirajte njegovo plemenito akcijo! - Smrt skromnega meniha, nekdanjega velikega bogataša. V samostanu Studenici je umrl Milo je Risianovič, menih Mina, ki se je nedavnv vrnil iz svetogorskega samostana. kamor se je že drugič podal na romanje. Pred svetovno vojno je bil Miloje Ristanovič najbogatejši in najuglednejši človek v vasi Raitovi. Leta 1916. je na otoku Vidu hudo zbolel in zaobljubil se je, da postane men.h, če okreva. Takoj po vojni se je podal v svetogorski samostan na romanje. potem pa je prosil za sprejem v samostan Studenico. Nekdanji veliki bogataš je postal najskromnejši menih. Ko se je vrnil z romanja je zbolel, zdravniško pomoč pa je odklonil, češ naj se zgodi božja volja. * žalostna afera z znamkami za slepe. Beograjska policija se že precej časa zanima za afero, ki je nastala pri prodajanju znamk, ki so bil«- namenjene pridobivanju denarnih sredstev za zgradbo doma slepih deklet. Policija iij mimstistvo socialne politike sta bili opozorjeni, da znamke za slepe, ki jih prodajajo ne samo v Beogradu, temveč tudi po drugih mestih države, ne predstavljajo ka*e dobrodelne akcije, temveč navadno trgovsKu podjetje. Znamke, ki nosijo sliko zlomljenega cveta in podpis odbora za varstvo s epih deklet v Beogradu, so dale podjetniku 75 odstotkov slepim sirotam pa samo 25 odstotkov. Pod. jetnik je neki Nikola Vinogradov, ki se pri žalostni aferi dela popolnoma nedolžnega češ- Jaz sem vendar trgovec. Ta zadeva z znamkami je trgovska zadeva. Jaz nisem sentimentalen človeK in tega nihče tudi ne more zahtevati od mene Njegovi trgovski posli pa le niso tako enostavni, ker so zvezani z grdimi zlorabami naslova in namena dobrodelne akcije in ker je tudi že ugotovljeno, da je podjetni Nikola po-basal nad pol milijona za »režijo«, dočim je v sklad za slepa dekleta prišlo samo 130.000 din Za trgovski posel je bila pripravljena že druga emisija znamk: slepa Srbkinja slepa Hrvatica in slepa Slovenka. * železn"ška proga požarevac — Kučevo bo po dolgih letih dela in čakanja izročena prometu v nedeljo. Ta, nekaj nad 60 km dolga proga, je velikega gospodarskega pomena za ves okoliš Kučeva. Vse, kar se je doslej do Dunava prevažalo s primitivnimi vozovi, se bo dalo naglo odpremiti v glav. ne trgovske in izvozne kraje. Okoliš Kučeva je lep in rodoviten ter bo nova železniška zveza tudi mnogo koristila razvoju tujskega prometa * Redni občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani bo v soboto 18. t. m ob pol 17. uri v dvorani štev. 79. justične palače v Ljubljani. Iz Liublihne a— Obvezno zatiranje škodljivcev in bolezni sadnega drevja. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in najemnike vrtov, njiv, travnikov in podobnih zemljišč, zasajenih s sadn m drevjem da so dolžni v smislu ban naredbe o zatiranju škodljivcev in bolezni saanega drevja z dne 7. I. 1939 opraviti najkasneje do 15. aprila vsakega leta vse potrebne zatiralne ukrepe za zaščito sadnega drevja zoper rastlinske škodljivce in bolezni Odstraniti in sežgati morajo vsa suha in po bolezni uničena dre. vesa in veje Očistiti morajo vse sadno drevje mahu, lišajev, stare skorje, drevesnih gob in suhih gnilih plodov ter vse te odpadke takoj sežgati. porezati in sežgati morajo goseničja gnezda zlatnice in g-ogo-vega belina, ki se nahajajo pozimi na vejah sadnega drevja, grmovja in živih mej. Odstraniti morajo iz nasadov starikava sadna drevesa s preveč visokimi vrhovi, kjer pravkar omen enih zatiralnih ukrepov zaradi višine drevja ni mogoče več izvršiti ali pa to delo spravlja delavca v življenjsko nevarnost Mestni poljski čuvaji bodo po nalogu mestnega poglavarstva v drugi polovici aprila pregledali vse sadne nasade na teritoriju mestne občine ljubljanske in bodo takoj javili vsakega lastnika ali najemnika zemlj:šča, ki ne bi bil opravil zatiralnih ukrepov po citiranih naredbi. Kdor ne bi opravil predp'sanih zatiralnih ukrepov do srede apr^a, ga bo mestno poglavarstvo kaznovalo do § 20 zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin v denarju od 10 do 300 din v kori~t mestnega kmetiiske.fa sk'ada V smislu § 9 odstavek 4 navedens^a zakona bo dalo mestno poglavarrtvo po brezuspešnem opominu opraviti potrebne zarirane uk-epe na stroške lastnika ali najemnika zemljišča. t L kolesarski plss ! | DKSK «F,niVSTVA«, danes | v veliki dvorani u.».. .a »Mrtrop >1« | I (Mik lit). - Igla Ako.deon jazz' j | Začetek ob 20 uii 1 Za dame in gospode presenečenje ; | u— Spominski večer Franji favča:jo.i priredi dievi JNAK »L^-n-tvJ« 7 ^p- .la poteče leto od smrti c.vor^e dame Fiun^e Tavčarjeve. V živem spominu je še g. n-Ijivo slovo Ljubljane od ple_nen-te d:_ brotnice, kj je umrla ravno dva m.s ca potem, ko je. deležna spiOšnega spošio-a-nja .praznovala svojo 70-letnico. Nje.io živ jenje in delo je bilo ob njeni smrti vsestransko osvetljeno še zlasti so bile poudarjene njene zasluge za levne študente JNAK »Edinstvo« se je oddolžilo nje e-mu spominu s tem, da je ustanovilo Akademski podporni fond Fran je Tavčarjeve, nad katerm je prevzel nadzorstvo ravnatelj Akademskega kolegija prof. Fran Je-ran. Na današnjem spominskem večeru, ki se bo pričel ob 20. v veliki kazinski dvorani, je na sporedu pozdravni govor Milana Pezdirja, Haydnov opus 21., Lu. čovnikova recitacija iz Tavčarjevega »Ovetja v jeseni«, nastop Milice Polajnar jeve, govor Manioe Komanove o Fran j; Tavčarjevi, govor Milana Rakočeviča o gospej Tavčarjevi in dšjaštvu in nastop g Rakovca Vabljena je vsa naša narodna javnost da se na današnjem večeru pokloni manom Franje Tavčarjeve za obletnico njene smrti u— Na mednarodne smuške tekme v Planici vozi avtobus iz Liubliane Prijave sprej ^a izletna pisarna M Okorn Ljubljana, Frančiškanska ul., tel. 22-50. (—). f Samo Se danes ob 16. uri, duhovita družabna komedija LJUBEZEN TATJANE PETROVNE A 24-24 CHARLES BOTER, CLAUDETTE COLBERT. Režija A. LITVAK. — Predstavi ob 19. in 21. uri odpadeta. u— Mornarska večerja. Zdr iženje biv-žih mornarjev vabi svoje članstvo, somiš-Ijer^ke in ostalo občinstvo na izrazit.) mor na rs': c večerjo, ki bo v petek 10. t. m. v gost ni pri Ražmu na žabjiku. Jediln' Ust polenovka po mornarskem isčinu. polenta in raaic Na svi- ».je. u— Mladina Ljubljanskega Sokola je s svojo jubilejno akademijo dosegla prete klo soboto res izvanreden, zaslužen U-peh Pokazala nam je sadove večmesečnega truda svojih vaditeljev in vaditeljic pa svo je lastne pridnosti in sposobnosti. Ljubljanski Sokol rad ustreže splošni želji, da krasno akademijo ponovi to soboto ob pol 19. uri. Naraščaj in deca želita s pono vitvijo akademije pokazati svoje uspehe oni mladini in prijateljem, ki preteklo soboto niso mogli v prer olno telovadnico v Narodnem domu Cisti dohodek akademije je namenjen posebnemu zletnemu skladu mladine Ljublianskega Sokola Cene so znižane in so stojišča po 2 din. sedeži pa po 4 din. Občinstvo je vabljeno, da se te lepe prireditve udeleži spet v tako častnem številu kakor Dretekln soboto u— Poslednja pot Lojzeta Repšeta V sredo popoldne je velika mn"žica prijateljev in znancev spremila Lojzeta Repšeta, fotografa policijske uprave, na njegovi poslednji poti. Ko so duhovniki na domačem pragu blagoslovili krst"), so pevci zapeli v srce segajočo žalostinko nato pa so krsto prenesli v voz. ves pokrit z venci Po Jernejevi ulici in dalje po Celovški. B!eiweisovi. Masarvkovi in šmTti^ski cesti se je prrti pokopališču Sv. Križa razvil dolg sprevod, ki je razorno -'rpričal koliko prijateljev in znancev je imel pokojnik Ob odprtem grobu so pevci zaneli »Blagor mu« v imenu policilskega urad-n\štva pa mu ie v slovo spregovoril ^pkaj tonlih besed šef krinrnalnogn oddp ka. višjj nadzornik žaidela. Lojzetu Rpp^etu ohranimo vsi, ki smo ga poznali, časten spomin! KINO SLOGA, tel. 27-30 Divji lovec Film prirodnih krasot in nebrzdanih lovskih strasti po ____znamenitem Samo še danes!—w J L. Ganghaferjevem romai.u Napeta borba za pravico in za ljubezen! Paul Richter. Georgia Holl, Hans Schletou. Jutri PREMIERA velikega glasbenega filma: £ 1? M ¥? T5? f* I f v gl. vlogi Grace Moor • »slavč. k HbIiy\vooda« 1\ tj iii a « Najlepše arije klasičnih kompozicij: Traviata, Marta, Madanre Buterfley, Manon. Danes nepreklicno zadnjikrat! WOLFGANG AM.VDEUS MOZAMT KINO UNION, Tel. 22-21 Danes ob 16., 19 in 21. uri V Foxovem tedniku: Izvolitev papeža Pija XII. Velik simfoničen orkester izvaja odlomke oper »Figarova svatba < ln »čarobna piščalka«. Film o enem največjih g asbenih genijev. — Mjzartova borba za priznanje svoje muz ke njegova življenjska pot trpljenje — ljubezen. «5 i JUTRI MEDNARODNI PLES KAZINA AOAHfC JAZZ u— Za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo sv. maša zadušnica ob obletnici njegove smrti jutri, v soboto ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Po sv. maši se zberemo vsi, ki už vamo njegove dobrote, na dvorišču Oražnovega dijaškega doma (Wol-fova) h kratki komemoraciji. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo 15. t. m otvorilo dodatno k svo„im tečajem angleškega jezika še perfekcjjski tečaj angleškega jezika in tečaj o angleški literaturi Oba tečaja bo vodil nastav-nik na univerzi v Ljub.jam g. Lavvrenson Prijave interesentov se sprejemajo v društveni križnici, Kral.a Petra trg 8. to so-boto 11. t. m. in prihodnjo sredo 15 t. m od 18. do 19. u— Francoski institut bo imel pod pokroviteljstvom g francoskega konzula danes točno ob 18 uri v kinu Unionu filmsko predavanje o potovanju g Daladiera po Severni Afriki. Vabimo vse člane in prijatelje francoskega jezika k obilni udeležbi. Vstop je brezplačen. u— šentjakobsko gledališče ponovi v soboto zvečei nadvse uspelo komedijo »Peč«. Ko jfc šla preko vseh čeških odrov je našla pot tud. na jugoslovenske pozor niče, kjer nadaljuje svojo triumfalno pot Lani so jo z uspehom uprizorili v Skoplju letos pa jo igrajo v Zagiebu Ker je to ne preklicno zadnja uprizoritev, opozarjamo vse one, ki te komedije še niso videli, naj ne zamude zadnje priložnosti. — V nede ljo bosta dve uprizoritvi pravljične igre »Pepelka«. Ob pol 11 bo matineja po znižanih cenah, ob pol 16 pa se igra ponovi po običajnih cenah Tudi to sta poslednji uprizoritvi, na kar posebno opozarjamo. u— Podružnica Družbe sv. Cirila In Metoda za bežigrajski okraj vabi vse rodoljubne Bežigrajke in Bežigrajce na svoj ustanovni občni zbor dne 24. t. m. ob 20. v telovadnico Sokolskega društva Ljubljana III. ob Tyrševi cesti, ker je kr banska uprava že potrdila podružnična pravila. P.idite polnoštevilno. saj imamo zagotov-jenih že nad 100 članov in smo prepričani, da bomo tekmovali v delovanu z ostalimi bratsk mi podružnicami za na'o šolsko drvžbo v ' »iKo-^vl 'olm o4bo- u— MP-tY2rj* poj"e*o v Becgrad Za bnk št"e p rez i'e jde pev ki zbor tu-ka.i:nje Clrs':re r sttp n- sk- fest -vai v T'ecgr-d vri m~tt-V:j se zi ta sv; r rtop žp m '' v o-:p~rv !o Ob p " ki lrr< °-'skr fr rc'e ~e -o- r.-Ic—fi t" i na gictu k:?l;a A!el sa~dra na Cplrrcu n— "r je p'"?"! pri1"!?"1 dn-ni ~n h" "n'ku k ;rr^ čre^a o*' "c'k? kovisg z ra~no v ?bino. Isgub"teM na.i se iavi p "i (7 _ '"(-r Jj: rr ~r>r\- ■rra svo!Tjr!? *'an tvu. d? ie oVn! ?bor p ^'o^n na °6 t m ob 10 uri V š' ~e v li'tvo"ni d'o" =r>i L4uinan?kega Soko'3 v Na orlr>^m donu (—) u - Drevi ho v F *harmon"čn' dvorani eden nai^pš h in n^pomembn?'? h letoš-n'ih solistčrh konceptov Nastopil bo slavni p:ani?t N kolai Orlov k; bo z največjo u*v«p+r,:ško rr> •ofr-oet;o in dovS^nM-io izvaia! oor^riph"?! H"'-? cvetovnp literature — na novem Beoh te:nov<=m klavirju Za nocoišnji koncert si je do'očil iimetn:k nasledki ^nced Mozart Variacije v a-duru. Bepfhoven- Sonata v es-moH) Schnmarm- »Večer«. »V noči« in »Sanjarile« V II de'u svoip^a koncema bo ip'-ai R a ve*ovo Ondino ln Se«t etud Sk^a-binovih III. del ie po^vefpn ChoTrnu in na vrs*n D"'de na4p-ei Ba^d" v a«- dum da-lip p*"eVd*iev. dve msmi^ki in knn*no Pr>hpr-rn Na koncept 7r»amp"'tefa o:an'cta opozarjamo Začetek točno ob Prodaja v?topn'p v kniiPa^' G'acb°ne Mat'ce J u _ *1s»vnl Paranlnl ie nJ>o5e,ai c^o vr«to kitarskih kom pozi ci i Od teh ;ih je 1d0 šo dan«« oh^fn^nih Moi®ter sam ie bil odličen kitarist Dve Pa«»an'nMf»n S. Greg~rič, D Vabter in Jože Povodn'k. a— Zborovanj" ob™ej e*a učii^lrt^a. V sob-to 11 t m zbor'i t^ v oro^^r h Ljrdske univerze v Mar-'b~r" sraski i'č5-teljck: dniš^vi za Marib r 'ev: br^g in Sv Lenart v Slovenskih g-r:cah Na spor~d'i sta ooleg aktualnih s^anovekjh 7ad°v tndi D-eda^a^ii čol kega iiorav'telja s K^rt-lerja iz S'rd°ripev o el m^ntor^em š^lsk^m delu ter o,'"dova"jo višj"ga fn"dar<:;kpga svetnika M klavč;ča o oo«»o-dw»njii in našem gozd a rs'vi 1 Sl^dpip oredovanie bo Do;asnipvai le^ film Vahl4en' so tud' ma-ribo-ck* m s'avci a— Sok »Isko društvo Maribor 1. vabi deco in nj h starše na Koncert »Malih har mon karjev« ki bo 12 t m ob 15 v kasarni Kral a Petra l pod vodstvom g Šu-šteržiča Vilka a— Odstopil Ruški župan g. Jurše je odstopil kot predsednik organizacije JRZ v Ruš h a— Društvo rejec malih živali v Mariboru ie melo ie dni svoj redni občni zbor, na katerem je bila izvo jena naslednja uprava- inž S eigai p ed fdnk, J Gorjup podpredsednik. Uiš č taj ik, R Šeruga blagajnik Črnko gospodar a— Iz g!e a.';ške pisari.e. Jutri se ponovi za vrstnj red A Prodana ne ve ta«. V nedeljo sta dve predstavi "b znižanih cenah ;n sicet popoldne »Vse za šalo«, zvečer pa letošnji dramski šlager ^Matura«. a— Socialne tržn?e Trgovske samopomoči Na 12 red em občn m b ru Trgovske samop moči. reg pom bligajne v Mar boru ki je bil v dvorani Združenja trgovcev, sta oorcča'a pred edn:k V Weixl in tajnik F Znidarčič o lepem napredku v pretekli poslovni dobi Na podporah je bilo izplačan h 416 115 din, od pričetka posl vanja do 31 decembra 1938 pa skupno din 1 834.440. V prvi kategoriji 516 članov, v drugi kat 476 P dperni sklad je imel pri obeh kat gorijah 523 618 din dohodkov in 416 115 d n izdatkov Podporni zneski prič jo o velikem socialnem in ka-r ta' i vnem delu te pomembne socialne u t~n^ve ma b r k^ga treovstva Pri volitvah bili izvo jeni do-edanji odborniki z g V Weixlom kot nr d^erlnikom in K Ta č č^m krt Dred=pd ikom a YI"di Rohlnz°ni so se vrnili Poro- ' č"'i smo o pobegu t:eh 13 'etn:M:ov iz žo Te r j ve ul'ce Mladi Robirz iri, ki se i'm j:- zr' rtelo pu to'ov'čio pa so prišli le o Poliče n, od k" "er ~o 'ih Dotom od-p cmi"i v 1 'r 1 ihor k sta šem, ki so oili v vel'k'h sk.beh a— v I ju skj an^erzi bo pre d ".vel drevi ur-'v pof c'r Fne^to sk 'z Liubl-ane o nf—Skem in francoskem pojmovanju dr": ve. a— Znrmer je na Piramidi. V noči na pon°dc'iek se je pojav'!o na vrhu Piramide čudno znamen e v ob'iki zastave. Sedaj poiTvedujcio orožniki za liudmi ki so postavili tisto znamen'e vrh Piramide. Slično znamenje se ie po'avi'0 preko noči tudi v Bres^e mci N' irkl učeno, da gre za ene in i0te ^^'»'ine a— C^o" na vest. Prof r so- na k'"sični gimn-ziji in zra*""' ug"e:'ni šolnik dr. A do" Pe'o\*nik ie impr-fnrpn za rsvn"te-l^a HI. državne g:mnazije v Ljubljani, čestitamo! a— Sp t v službi. Tvornica za dušik v Rušah je sprejela na delo 25 d lovcev, ki so bili lani cdouščeni Tvrnica ima letos veliko narcčil in bi bilo obratovanje še večje, ko bi ne bilo težav zaradi nekaterih surov:n. a— P.izkus v'oma v magdal nsko župnišče. V noči na četrtek se je p javil preko ograje ma&dalenskega župnišča neznan moški, ki je pričel ob župnijski pisarni z nekim tepim predmetom odstranjevati omet. Ob tem času je šla uslužbenka mag-dalenskega župnišča na vrt po vodo in je opazila, kako si je m žakar prizadeval, da bi se na ta način splazil v pisarno. Kn je storilec opa'11 nevarnost, je pustil vlomilsko or~dj-» in rgin'1 v temno «oč Po raz-n'h ok liščl^ah s-1 d- skl-nvi, da je vlomilec prostore dobro poznal. a— M_riLciska re_e.a'na po tajn obvešča sv je pod. orne člane, da j.h bo te dni obi.kal g Ivan Ma tir.šek. ki je pobi šč.n, da k isir3 članarino Vs° člane te humane 1 stanov Dro m^, da mu gre o na r^ke, ne za nas, Umveč v pcmoč b.lž-njemu. e— Drž. krajevna za š." i ta dece ir dine v Ceiju je iine.a v četrtek zvečer občni zboi v Narodnem domu. predse-.niča ga Ela Ka anova se je v svoem poročilu spomnila lam umrlega ustanovitelja d u-štva, sk adatelja in z ravnika dr. Antona Schvvaba ter se zahvalila dobrotn kom društva in tisku za podpoio :.n naklonjenost. Iz tajni-kega poročila šol. upr. g. Kramerja posnemamo, da je bilo d uštvo lani navezano le na domače dobrotn ke in da je pomagalo, kjerkoli in kadarkoli je izvedelo za o irotelo ali zanemarjeno deco. Največje karitativno delo pa je izvršilo z obdarovanjem sirot za Miklavža in je v to sv: ho naklonile celjskim narodnim šolam 15.000 din. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podala šol. upr. v p. ga. I. Zupančičeva, je prejel odtor razrešnico, nakar je bil zopet izvoljen dosedanji odbor. šol. upr. gdč. Jurjevčičeva sp je v imenu učiteljstva in šolske mladine iskreno zahvalila zaščiti za njeno plemenito delo in prosila še za nadaljnjo pomoč. Pri sluča nos.ih je bil i"ne-šen nasvet, naj bi mestna občina zvišala prispevek za Dnevno zavetišče v Celju iix tako omogočila tudi oskrbovanje pokvarjenih otrok v Dr.evnem zavetišču. e— Vinko Bre/ovnlk je podlegel poškodbam. Kakor smo poročali, se je v torek 28. februarja v Gregorčičevi ulici p:i hiši g dr. Kalana hudo ponesrečil 601e ni Vinko Brezovnik. hlapec pri poses n ku Strenčanu v Levcu pri Celju. Ko je pe jal Brezovnik s parom konj kamenje s prostora stare »Krone« na Krekovi cesti po Gregorčičevi ul ci, je privozil nasproti z opeko naložen tovorni avtomobil Celjske opekarne. Brezovnik je hotel tik pred avtomobilom skočiti s srede na levo stran ul'ce, v tem pa je avtomobil zadel vanj. B e-zovnika je vrglo na h'adilnik. šofer je takoj ustavil avtomobil. Brezovn:k je zdrknil s hladilnika na tla in obležal nezavesten. Pri karambolu mu je počila lobanja. Prepeljali so ga takoj v bolni; nico. kjer pa je v sredo podlegel poškodbam. e— Uprizoritev Verdije e oprre »Trubadur« se bo pričela v celjskem gledal šču danes točno ob 19.30, nakar občinstvo ponovno opozarjamo. e— Nov grob V Vojniku je umrla ga. Marija Bogatajeva, vdova orožniškega ra. rednika-vodrika. Blago pokojnico bodo jutri ob 9. spremili k večnemu počitku. BIn.g ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! e— Sokolski zvočni fi'm »Oj leti, sivi Sokol«, ki so ga predvajali do malega v vseh večjih krajih v naši državi, bomo videli v kinu Unionu v Celju v dneh 14., 15. in 16. t. m. Taborno življenje že samo na sebi nudi polno zanimivosti, ki je v filmu prikazano še v večji meri, sodelujejo vsi oddelki sokolske organizacije. Bled in vsa njegova divna okolica je vredna, da si jo ogledamo v filmu, kaj šele nešteti prizori, ki se nepop!sno učinkovito skladajo z opevano pokrajino. Vrstni red predstav bomo objavili pravočasno. e — Na ponedeljskem koncertu ljubljanske Glasbene Matice v Celju v Celiskem domu so na sporedu med drugim tudi trije samospevi ge Mirce Saneinove Naslovi teh samospevov so: »Trenutek«, »Mene ni počela koca« in »Pomlad ie prišla« Gospa M;rca Sancinova je bila znana koncertna pjanMka. sai ie z vei^mi uspehi nastopala na razn'h naših koncertih, to pot pa se p»-pdctavi koncertni pubMki tudi kot sk^adatel^ca Strokovn:aki niene sa-moctoeve izredno hvalijo ter i'h šteieio mpd naibo^ša deTa naše sodobne glasbene literature G1s>,rno bpspdo na tem konceriu bo imel pevski zbor Glasbene Matice, ki ea bo vodil ravnatelj M,-rico Polič — Na koncert opozariamo. sedeži se dobe v knjigami Goričar v CeMu. konrert bo v ponedeljek 13. t. m. cb 1/i9- zvečer. e— Ostrden zločin. Pred desetimi dnevi ie 271etni, zaradi posTstva že predka^nova-ni delavec Ivan K. iz Levca pri Celju v gozdu v št. Pavlu pri Preboldu napadel neko 14'e*no dijakinjo in ii storil silo. Celjski orožniki sc s pomočjo celjske po1ic;.je v torek izs^dili Ivana K in ga konfron-tirali z deklico, ki je v njem takoj spoznala storila. Ivan K pa taji zločin. Izročili so ga okr"žn°mu sod'š^u. e— Nesreča na ce^ti. Ko ie peljala 31 letna posestnica Angela Gorlškova iz Loke pri Zidanem mostu v sredo voz drv po cesti. se je voz prevrnil nanio in ji zlomil levo nogo nad gležnjem Goriškovo so p e. peljali v celjsko bolnišnico. Iz Gornje Radgone gr— Cerena vožnja v Maribor. Te dni se je mudila v Gornji Radgoni konrsija mestnih podjetij iz Maribora, da si ogleda novo avtobusno progo Maribor — Gornja Radgona. Kakor se doznava. se nameravata uvesti na tej progi s podaljšanjem do zdravilišča Slatine Radencev, pozneje pa. ko bo dograjen petan-'ski most, celo do Murske Sobote dve novi avtobusni vožnji, in sicer s prihodom v Gor. Rodgono zjutraj ob 7. in popoldne ob 13. (s takojšnjim odhodom nazaj). Vožnji bosta baje zelo ceneni. Postanj in ostani član Vodnikove družbe! o4larstvo Pred občnim zborom Električne zadruge v šiški Včerajšnji »b.ovenec« objavlja, očitno rz vrat načelstva Električne zadruge v S.ški, članek pod naslovom »Pred občnim zborom Električne zadruge v Šiški ki zaključuje z zatrdilom, da se bo uprava vsestransko prizadevala da članstvo umiri z oboje-transko zadovoljivim in edino mogočim zaključkom v korist vseh zadružnikov. Po tolikšnih borbah, ki so zaposlile vse instance sodišča in po tolikih neuspelih poizkusih nasilja nad pravicami zadružnikov, se nam zdi, da prihaja tak četudi navidezno pomirljivi ton vendar prepozno, zlasti ker člankar pod krinko pomirlji-vosti znova vedoma iznaša neresnične tr- j d tve in skuša prikazati stvar tako. kakor I da ie moralo načelstvo po sili razmer pristati na posodbo z me?tno občino Za-dru"n'ki se drbro zavedaio da ka*e sedaj načelstvo priiazne še lice zgolj zaradi tega. ker je uvidelo, da z dosedanjimi diVaror sk;mi metodami ne more uspeti in ne more prisiliti zadm^kov k pokorščini kakor se je to pokazalo na predčasno zakMu čenem obrnem zboru v decembru 1337 in pra tako na obrnem zboru v iuliju lan-skeea leta ko nače^k g Ša^ehar n; io pustil niti krinke niti sla^ovania. ter le klical na pnmoč policiio ko ie vi 1*1 i? i aa v-e č!pr,ct"o n*-nti ^pbi Ko načelstvo na teh dveh občnih zborih ni uspolo se je npna^. rna ppia*il farno-rti rpv'?nr Zadružne 7v»»-»e ki ie enostavno zabaval črtanie ;<;ph č^aPOT wč ? da /emlieio tok od konkurenčnega podietia I: j od mp^tne oioVt-^no N^dstvo ie basrateT^ifalo vse proteste ki so prih.mli 17. vrst članstva in tudi ni hotelo v m? sp-otiu « n^avili skopati zahtevanega z-r^dne^a ob^nocrp rho^a ter ie začelo c.t na lastno pest likvidirati zadmeo in izrodi vse pi-emn^on'o Vin^n^^vi konferenci sv Frančiški Šele sp^ai. ko ie sod'šče v naivišji instanci not^io ^kVn ok^nžneea so^^ra v L^nhiiani da n° mo^e vpisati li-kvidaciie zadruge brez zaključnega oP~ne ga 7bora ;n da n; o^enehalo č1^nravično rešitev, medtem ko je ravno načel=tvo smatralo vsakr kn't;ko večine za nolitično naso^otovanie Za neiskrenost od'očuiorih gospodov v na-če'stvu pa ie značilna tudi oko^ost. da je načelstvo ?ki;ralo redni občni zbor zadruge par dni Dre', nre^en je li"W*anpkn (■.Urn^nn so<*;?ee sk'pn^'0 o pred'psrij zadružnikov. da se n3?p'=tvo no zadru5ppm zfkonn Dr'S'li. da ski:če 73htpvani občni zbor Nfče1=tvo se ie namreč dohm zavedal. kakšno soHbo bo izroVio cod;5*p NTai-prej bi ce moral tovei vrč'ti izredni občni zbor. ki bi ga morpTo na?o1=tvo cklirati v smislu Dravil <=n^m lotom v 7pf|te- vanim dn^^m redom, pozneje pa šele redni občni zbor. Kaj zahteva opozicija Glede na nedeliski redni občni zbor pa je trenutno važnejše vprašanie, kaj zahteva opozicija v interesu zadružnikov samih Koi;kor nam je znano je opozicija proti likvidaciji zadi ge. ki naj bi še nadalie o'~ "ojala, četudi z okrnjenim delokrogom G! " NA ROI.FKTUIM OR-MVNE RAZREDNE LOTERIJE A R E I N IN D3UG Zagreb, GAJE V A 8. IIJCA 15 obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 3? kola državne razredne loterije so bili dne 9. marca izžrebani sledeči dobitki: Din 2,080 000.- št. 53945 Din 1,005.000.- št. 54864 pri nas kupljena Din 506.000.— št. 52 i20 Din 403.000.— št. 74557 kupljena pri nas I)in »00 000— št 83739 kupljena pri nas Din 100.000.— št. 96783 pri nas kupljena Din 60.000.— št 19862 pri nas kupljena ->n st -.«<••"> kupljena pri nas Din 20.000.— št. 81812 Din 15-000.— št. 33378 D n 12.000.— št. 4461 93548 Din 10.000.— št. 74651 89874 Din 8.000.— št. 10502 11470 14712 35266 48619 100.000 Din 6.000.— št. 2M68 39817 43056 85275 94325 Din 5 000.— št. 38567 76012 77076 Din 3.000.— št. 7288 17065 23589 23967 36118 58103 72587 73355 Nadalfe fe bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po din 1.000.— Popolno uradno listo doh'tkov. Izdano in kontrolirano od Name državne razrf<1ne loterije, torpj brez vsakih pogreškov, po-•51'omn vsakomur na zahtevo. Pri današnjem glavnem žrebanju so bile izžrebane sledeče pri nas kupljene srečke: 54.864 je dobila premijo 1,00t 000.— din ' 74.557 ie do^la "r—Po 40^000,— din 83.739 dobitek 200 °00.— din 96 783 doHtek innAOO— din H9 8«** «*o'i*ek 60 01*).— d?" 58 6?? doHtek 50 000.— dir Z_ druga naj o. tudi v bodoče preskrbovala članstvo z električnimi predmeti. Drugo kai zahteva članstvo, pa je razveljav-ljenje odnosno sprememba sedanje pogodbe v korist zadružnikov. Po pogodbi od 20 novembra 1937 plača mestna jbčina ljubljanska za vse naptave električne zadruge 1,400.000 din. Po pogodbi iz leta 1934., ki jo je že odobril mestni svet, pa jo sedaj načelstvo ni podpisalo, je bila sicer kupnina djločena v višini 1,350 000 din, toda z dodatkom, da }bč ni povrne zadrugi vrednost investicij (^/.širjenje omrežja), izvršenih od srede leta 1934 do prevzema, kar predstavlja najmanj 150 000 din; občina bi za omrežje plačala v celoti 1,500 000 din Kupnina je b a torej z novo pogodbo zmanjšana za 100 000 din. Vprašanje zavetišča Ta znesek pa je prav za prav malenkosten v primeri s poslabšanjem ostalih (j< -goje" Po pogodbi iz leta 1934 bi .-e od kupnine porabil 1 milijon din za zidavo zavetišča za uboge in siro+s v Šiški, osta o p moženje pa bi zadruga hku porabila za ustanove in dobrodelne namene Mestna občina se j '^ta 1934 zavedala da bo £3 sama prispevala 2 milijona din za zavetišče, »namenjeno predvsem prebivalcem iz Zeornie in Spodnie Šiške« in b' to zavetišče tudi sama vzdrževala. V sedanji pogodbi mestna obč?na ne bo prav nič prispevala za gradnjo zavetišča in bo tudi za vzdrževanje dajala le skozi pet let vsako leto po 30.000 din. Kupnina in vse premoženje zadruge pa se mora uporabiti za gradnjo zavetišča, ki ga prevzame v last in upravo Vmcenc jeva konferenca sv. Frančiška v šiški. Načelstvo zadruge se je torej odpovedalo 2 milijonskemu prispevku občine in celo dolžnosti občine, da sta'no vzdržuje zavetišče. Pogodba ne daje niti garancije, da bodo skrbstva potrebni prebivalci iz šiške sprejeti v zavet šče. medtem ko je pogodba lz leta 1934 določala, da bo zavetišče, čeprav ga bo vzdržpvala občina sama upravlial poseben kuratorij, v katerem bo imela zadruga ali od nje določena ustanova % članov. Za h:ralce v šiški bo morala torej skrbeti Vincencijeva konferenca ki bo primorana med prebivalstvom šiške zbirati milodare za vzdrževanje zavetišča in hira)cev S tem pa bi b'll prebivalci šiške postavljeni celo v slabši položaj, kakor prebivalci ostalesra mesta, kajti za hiralce v Lhibliani skrbi mestna občina, za hiralce v š*šk! pa bi morali skrbeti sami pre-b'valci šiške. Po pogodbi iz leta 1934 bi mestna občina plačala za omrežje 1.500 000 din, prispevala bi še nadaljnja dva milijona za grad-nio zavetišča, za vzdrž^vanie na bi vsako leto prispevala naimanj 150 000 din, kar predstavila kapitaVzirano vrednost 3 mi-liione din: celotni prispevek občine bi znašal terpj preko 6 mil'jonov. Po sedantl pogodbi pa bi občma prispevala le 1 dnn 000 d'n kunnine in skozi pet let po 30 000 din. kar da skupaj le 1,550.000 din. Poslabšan je pogodbe za zadružnike Pogodba, ki jo je samovoljno sklenilo sedanje načelstvo pa prinaša občutno poslabšanje tudi za zadružnike same in za prebivalstva š ške v pogledu cene električnega toka. V primeri s pogodbo iz leta 1934 se za dobo 10 let sicer zniža cena električnemu toku za zadružnike od 2.90 na 2.80 din, vendar ne tudi za na-jemn ke Tako najemniki kakor zadružniki bodo morali, kakor hitro se izselijo iz dosedanjega stanovanja, odnosno iz dosedanjih prostorov, plačati tok po dnevni ceni, t. j. 5 d'n, ker je ugodnost vezana le na dosedanje stanovanje, ne pa zadružnike. Razumljivo je, da se bodo zaradi te določbe stanovanja v šiški težje oddajala Sedanje načelstvo je leta 1937 dobilo pooblastilo skleniti pogodbo na podlagi načrta pogodbe iz leta 1936, ki je predvideval za pogonski in svet ini tok le ceno 1 din. Kakor se je kmalu izkazalo, pa je bil ta načrt pogodbe sestavljen le zato, da je načelstvo zvabilo zadružnike in doseglo pooblastilo za sklenitev pogodbe, ki pa jo je potem načelstvo docela spremenilo, tako da od te obljube ni n č ostalo. S tem pa je načelstvo bistveno prekorač lo pooblastilo iz leta 1937, ki se je glasilo, da morajo ostati ugodnosti (1 din za kilo-vatno uro električnega toka) v prvi vrsti neokrniene z dodatkom, »da ne sme cena pogonskemu toku pres-gati 1 din, cena svet lnemu toku pa se sme od 1 din nekoliko zvišati, toda ne dosti preko 1 din« Glede na besedilo pooblastila ki ga je dobilo načelstvo, smatra večina zadružnikov, da pogodba z mestno občino ni veljavna. in prav zarad! tega zahteva raz-veliavlienie te pogodbe, ki je ni odobril občni zbor. Načelstvo ni bilo p is'lj no ki n?tl pogodbo Načelstvo zadruge se dobro zaveda, da pomeni sklenjena pogodba bistveno poslabšanje tako za prebivalstvo šiške, kakor tudi za zadružnike. Zato se skuša upra-vičevati z raznimi izmišljotinami. Tako tudi člankar v »Slovencu« zopet navaja ponovno zavrnjeno neresn'co, da bi zadruga s 1. januarjem 1938 ostala brez toka, če bi načelstvo ne podpisalo pogodbe člani načelstva prav dobro vedo, da to ni res, saj so se sami več let sklicevali na to, da ima mestna občma za nedoločen čas dolžnost dobavljati Električni zadrugi v šiški električni tok po ceni 90 par za ki-lovatno uro. Ko je mestna občina prevzela omrežje elektrarne češenj, je morala prevzeti tudi vse pogodbene obveznosti česnjeve elektrarne nasproti odjemalcem tpka in med drugim tud! to obveznost, da dobavlja zadrugi električni tok po 90 par za kilovatno uro, dokler to zahteva zadruga. S prevzemom česnjevega omrežja je mestna elektrarna izpustila lz rok močno orožje nasproti Elektr čni zadrugi in nfhče ne bi mogel zadruge prisiliti, da sklene z mestno občino neugodno pogodbo. Na to pogodbeno obveznost občine nasproti zadrugi se je načelstvo tudi sklicevalo v sporih z mestno elektrarno, ko je mestna elektrarna pr čela posegati v teritorij električne zadruge. Zadruga je zaradi takega poseganja tudi tožla mestno 'učino pa je priš1© posnele do poravnave Prav tnko je trditev »Sloven- cev ega& člankarja. da je načelstvo skupaj f z nadzorstvom po točki 35. zadružnih pravil upravičeno izročiti premoženje zadruge. Točka 35. zadružnih pravil sicer daje načelstvu in nadzorstvu pravico kupiti ali prodati nepremičnine, ne pa pravice enostavno likvidirati zadrugo in vse premoženje podariti neki ustanovi. Vrhu tega pa je bilo že na občnem zboru 3. julija 1938 ugotovljeno, da načelstvo nima več legi. timacije zastopati zadrugo, ker je bilo izvoljeno že leta 1932. m mu je že davno potekla funkcijska doba. Točka 22. zadružn»h pravil pa določa, da se voli načelstvo le za dobo treh let. Sestanek zadružnikov Prejeli smo: Pozivajo se zadružniki Električne zadruge, da se udeležijo pred-sestanka, ki ga je sklical akcijski odbor za danes zvečer ob 8. v gostilni »Dalmacija« — Lasan (Vodnikova 8) Vstop imajo samo proti vabilu. Kdor vabila ni prejel, ga lahko dobi pri g. Lombarju, Celovška cesta. Izredno velik uvoz tekstilnih surovin v Januarju 2e decembra lanskega leta smo v zvezi s takratnim pomanjkanjem deviz čuli o težkočah pri nabavi surovin za našo tekstilno industrijo Ta bojazen se je še povečala, ko so v teku januarja prihajale vesti o nameravani omejitvi uvoza tekstilnih surovin iz neklirinških držav. Dejansko je v začetku februarja t. 1. izšel odlok, s katerim sc je za uvoz najvažnejših tekstilnih surovin iz neklirinških držav uvedel režim uvozne kontrole odnosno predhodnih deviznih dovoljenj Narodne banke kar je izzvalo v naši tekstilni industriji upravičeno bojazen, kajti uvoz iz klirinških držav (zlasti iz Nemčije) je že iani hudo nazadoval, letos pa se je tako iz Nemčije kakor Ladi iz priključenega sudetskega ozemlja m iz Avstrije skoro ustavil. Vprašanje oskrbe naše industrije s surovinami še danes ni končno rešeno in vse kaže, da bomo navzlic forsiranju uvoza iz klirinških držav v bodoče še bolj navezani na uvoz iz neklirinških držav, tako da se ta uvoz ne bo zmanjšal, temveč se bo moral še povečati. V tej zvezi je zanimivo, kako so te tež-Koče uplivale na celotni naš uvoz surovin za tekstilno industrijo. Uvoz bombaža in bombažne preje se je v decembru preteklega leta zaradi deviznih težkoč nekoliko zmanjšal, namreč na 370 vagonov nasproti 388 vagonom v prejšnjem decembru in 404 vagonom v decembru 1936. Iz bojazni pred napovedanimi uvoznimi omejitvami pa je naša tekstilna na industrija v letošnjem januarju navzlic podražitvi deviz znatno povečala uvoz. Tako smo letos v januarju uvozili 471 vagonov bombaža in bombažne preje nasproti 314 vagonom v lanskem januarju in 323 vagonom v predlanskem januarju. Uvoz volne m volnene preje, ki se je lani do jeseni normalno razvijal, se je že v ok. tobru dvignil na 94 vagonov (nasproti 38 in 40 vagonom v istih dveh mesecih prejšnjih dveh let), v decembru je znašal 85 vagonov (nasproti 25 in 38). v letošnjem januarju pa je bil nadalje znaten in je dosegel zopet količino 91 vagonov (nasproti 24 vagonom v lanskem in 65 vagonom v predlanskem januarju). Kakor nam kaže gornji primer so v decembru in januarju nedovoljno premišljeni devizni ukrepi Narodne banke (kakor na drugih področjih, kjer so deloma že zopet razveljavljeni) povzročili le zmedo in nosprotrl rči^^k nam pč rovečanie uvoza iz bojazni pred težkočami pri bodoči oskr. bi in s tem dodatno obremenitev naše devizne bilance. Tako smo v januarju za uvo žen bombaž in za uvoženo volno izdali 103 milijone din nasproti 72 milijonom v istem mesecu lanskega leta. Gospodarske vesti = Novi generalni direktor uprave monopolov. Poročali smo že, da je bil s kraljevim ukazom postavljen za generalnega direktorja uprave državnih monopolov dr. Josip Markovič, dosedanji pomočnik generalnega direktorja. Novi generalni direktor je po rodu iz čoviča pri Otočcu. Gimnazijo je dovršil v Senju, po dovršeni šumarski in rudarski akademiji v Chem-nitzu pa se je vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu, kjer je tudi doktoriral. Po dovršenih študijah je nastopil službo pri tobačni tovarni v Zagrebu, kjer je pozneje zavzel mesto direktorja. S tega mesta je bil postavljen za oblastnega monopolske-ga inšpektorja v Zagrebu, leta 1929 pa za pomočnika generalnega direktorja uprave monopolov. = Tečaj za avtogensko varjenje v Kočevju. Zavod za pospeševanje obiti Zbornice za TOl v Ljubljani priredi v Kočevju i tečaj za avtogensko varjenje za mojstre in pomočnike kovinarskih strok iz kočevskega s reza. Tečaj bo od 27. marca do 6 aprila t. 1. celodnevno. Prijave za tečaj je treba poslati pismeno z navedbo točnega naslova in poklica Skupnemu združenji obrtnikov v Kočevju, ki bo dalo prijav ljencem tudi potrebna pojasnila. =- Licitacija. Dne 10. marca bo pri gen direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo petroleja in repičnega olja 21. marca za dobavo žarnih mrežic za plinsko razsvetljavo, 27. marca za dobavo železnih vijakov, 28. marca za dobavo že lezne žice in mreže, 29. marca za dobav; železa, 30. marca za dobavo livarskeg; Specialnega železa. = Licitacije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije za dobavo mesa za po trebe vojaštva: 11. marca v Ljubljani in Slov. Bistrici, 13. marca v Dolnji Lenuavi, Mariboru in Bohinjski Beli, 15. marca v ptuju, Novem mestu in Mojstrani. Dne 11. marca bo pri upravi zavoda »čačak« v čačku licitacija za dobavo jermen, žice. dinamo žice, grafita, ščetk in raznega elektrotehničnega materiala, 13. marca za dobavo bakelita, pločevine, klingerita, me-di, azbesta, auto-olja, kompresorskega olja. gumijastih cevi, aluminijeve pločevine, 14. - marca za pa dobavo usnja. Borze 9 marca Na jugoslovanskih b:rzah notirajo nemški klirinški čeki tudi danes nespremen e-no (13.80) prav tako angleški funti (specialni tečaj 238. svobodni tečaj 258) Grški boni so se v Zagrebu nudili po 33.50. v Beogradu j>a je bil promet po 33 08 Na zagrebškem efektnem trž:šiu je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notirala 479 — 480 (v Beogradu je nekoliko popustila in je bil pr met po 477 50) (9. t m.). Tendenca slaba. Koruza za maj 15 85 — 15.87, za julij 15.96 — 16-00. DEVIZE Ljubljana Amsterdam 2318 — 2356, Ber:in 1756 12 — 1756 88, Bm:elj 733 75 — 745.75. Curih 995 — 1005, London 204 65 — 207 85, New York 4345.O0 — 4405 50, Pariz 115 45 — 117.75. Praga 149 85 — 151 35 Trst 229.85 — 232 95 Curih Beograd 10, Pariz 11.6625. London 20 6325 New York 439.8750, Bruselj 74. Milan 2315. Amsterdam 233 65, Berlin 176.50, Sto< kholm 106 25, Oslo 103 6750 Kobenhavn 92 10 Praga 15.04, Varšava 83, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 479 — 480. 4% agrarne 61 75 — 62 75 4°/u severne agrarne 62 50 den., 6°/« beglu-ške 92 — 92.50 6°/n dalm. agrarne 91 50 — 91 75, 7% stabiliz 99 den., 7'Vn invest 102 d«n., 7«/n Seligman 101 den., 7% Blair 96 den., 8% Blair 102. den.; delnice; Narodna banka 7600 den., PAB 230 den., Trboveljska 197 -- 205, Gutmann 35 — 40. šečerani Vel. Bečkerek 450 den., šečerana Osijek 85 den., Osiješka ljeva-onica 165 den., Isis 50 bi., Jadranska 350 den. Beograd V^jna škoda 477 — 478 (477 50), 4V0 agrarne 63 — 63 50. 4®/o severne agrarne 62 25 6% begluške 9175 — 92 25 (92), 6°/o dalm. agrarne 91.50 den (91.50), 7 »/„ invest 103 den, 7% Blair 96 _ 96 75. 8nV Blair 103. den. (103), PAB 232.50 — 234. Blagovna tržišča žiro -f- Chicago, 9. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.75, za julij 68; koruza: za maj 60.75 za okt. 62 25. -f. Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca nelzpremenjena. Pšenica: baška, slavonska in banatska 152 — 153, sremska 151 - 152 Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baškj m sremski 64/65 kg 152 50 — 155 jari 68 kg 180 — 185 Oves: baški sremski in slavonski 160 — 162.50. Koruza: baška pariteta Indjija in Vršac 95 — 97, baška pariteta Indjija sušena 106 — 108, baška pariteta Vršac sušena 105 — 107. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 240 - 250; »2« 220 - 230; »5« 200 - 210: »6« 180 - 190; »7« 150 -160; »8« 110 - 112 50 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 282.50 - 285 Otrobi; baški. sremski in banatski 95 — 100 + BudimpeštansKa termmska borza (9 t. m ). eTndenca slaba, za maj 15.85 — 15.87, za julij 15 96 — 16 00. BOMBA2 -f- Liverpool, 9 marca Tendenca mirna. Zaključni tečaji za marc 5.01 (5.03), za sept. 4.67 (4.77). Spur mss^rjev In tr|avc2v z živino Ljubljanski mesarji pojasnjujejo svoje stališče Ljubljana, 9 marca Iz vrst ljubljanskih mesarjev smo p eje-li: Povod za naš nas:op proti trgovcem z živino je dala uredba kr. banske uprave, da se prašiči iz drugih banovin sunejo prodajati za javno ali privatno po abo samo zaklani in očiščeni. Tako bi bili mesarji primorani prodajati slanino s kožo. v interesu konzumentov pa je, da dobe slanino brez kože Da bi za-čihli sebe in konzu-mente. so biili mesarji pri-,ljeni pričeti z lastnim naikupom prašičev Res je, da je ban sle a up-ava v zadnjem času omilila svojo odredbo o načinu klanja ter dovolila devanje prašičev iz kože. Vzrok spora s trgovci z živino pa je dalje v tem, ker smo se prepričali, da obstoja med trgovci z živino tih dogovor (kartel), po katerem smo primorani plačevati prašiče do 12.50 din za en kilogram žive vage. Ta kartel je bil najbolje izpričan v primeru g. Boca, kj se je pojavil kot četrti na ljubljanskem trgu. Tak-at ro z namenom, da bi preprečili konkurenco. ali s ceno za 2 d n navzdol, potem pa 50 g. Boca vzeli v kartel in cena je spet narasla za 2 din. Podobno se je izkazalo v primeru g. Kmetica iz Kranja, ki je preskr-bel ljubljanski trg s cenejšimi prašiči. Takoj so vrgli gotovo količino na kranjski trg po ceni 8 do 10 din, dočim so v Ljubljani zahtevali 10 do 11 din. Zgodilo se je tudi, da je v Zagrebu neki trgovec prodajal prašiče po 9 din žive vage taikrat, ko smo jih v Ljubljani pla"evali po 12 dm. Uprli smo se d'kta'11 kartcla predlagali znižanje cen, toda na vse naše trditve In i ugovo-e so trgovci dajali odgovor: Pa prodajajte meso im slanino dražje! lTtpaJi smo. da bodo tudi trgovci uvideli, da ne kaže dvigati cen, a Vi>e naše prizadevanje je bilo zaman in tako smo bili primorani do samoobrambe v obliki direktnih zvez z živinorejci. da bi na ta način vzdržali ravnovesje pri ceni blaga, ki p ihaja za prodajo v poStev Pričeli smo z lasfcnim nakupom prašičev in tako je ostala trgovcem z živino velika zailoga, ki je niso mogli vnovčiti. Pričeli so tudi s podrobno prodajo na neki stojnici v Šolskem drevoredu. Kupci pa morajo kupiti slanino le taikrat. če kupiijo tudi meso, glavo m noge po isti ceni. Na to posebej opozarjamo občinstvo, ki naj bo prepričano, da ti trgovci ne vrše prodaje iz ozira do občinstva, marveč zgolj iz konkurenčnih namenov proti nam. S tem nas hočeio pri.si liti, da bi »pet kupovali pri njih. Toda vztrajati hočemo vse dotlej, da tudi trgovci z živino popuste pri cenah in da bomo mi od svoje strani mogli nuditi cenejše blago. Mesarji smo zadnja leta že itak hudo prizadeti zaradi velikih javnih dajatev, prav posebno pa zaradi nalezljivih bolezni živine, ki povzroča/jo največ škode baš mesarjem. Zaradi poost enih odredb so za mesarja narasli večji stroški za dovoz in do-gon živine, na drugI strani pa je bil otei-kočen nakup, ker ni bilo rednih sejmov. Gre torej p-i tem vprašanju za to. da se gospcdirsike t^/ave pora/dele tudi na ramena trg o v cc v z ži.ino. ONO DEfE se razvija uajugodneje, ki se pravilno hrani. Otroškemu organizmu, ki se razvija, so potrebne v povečam meri redilne snovi, ki so mu potrebne za izgradnjo tkiva, jačanje kosti, živčnega in mišiči.ega sistema, kakor tudi za sam razvitek. — Te za življenje potrebne vitamine dovaja telesu koncentrirana, prijetna ln lahko prebavljiva Dajte svojemu otroku za zajtrk in južino 1- 2 skodelice Ovomaltine, pa se boste že v kratkem času prepričali, kako se vam otrok bolje razvija telesno in tudi duše -no. Dobiva se povsod počenši od din 6.50.—. Iz Zagorja z— Zagorske Koja^ce so na zadnjem občnem zboru soglasno ugotovile, da je nujno treba nuditi rudarskim ženam in drugim izobraževanje v gospodinjstvu in zlasti v kuhi že lacski gospodinjski tečaj je prikazal veliko zanimanje, da je manjkalo prostera, toliko je bilo prgla-šenih. Letos bo gospodinjski tečaj spet v kuhinji Sokolskega doma. Prijaven je tre. ba poslati do nedelje tajnici s šu'in'vi ali pa s. Ivanki Drnovškovi, ki bo vodila tečaj Priglašene so tudi strokovnjak nje iz Ljubljane. Odveč je poudarjati, k?ko velikega pomena so zlasti danes za gospodinjo spreobnostj .da zna skibno in ceneno sestavljati jedila za številno družino. z— Gostilniško združenje je začelo pri. rejati poučna predavanja po deželi V ponedeljek je bil celodnevni tečaj za gostilničarje zagorskega okrožja. Zbralj so se v rudniški restavraciji v T:iplicah Predavatelj vinski nadzornik inž. Ivo Zuprnrč je številno zbranim omenil, da je bilo do-s>j že 8 kletarskib tečajev ter servirana tečaja v Kamirku in Brežicah. Tujski promet zahteva od gost:lničarjev vedno več usposobljenosti. Inž. Zupančič je z'a. sti natančno obravnaval pojem vina in je orisal delo vinogradnikov. Gostilničarji naj bodo pri nakupih vina oprezni, da ne bodo točili samorodnic. Vsak krčmar mora dobro vedeti, kakšno vino kupi. Zelo zanimiva so bila navcdi'a glede ravranja z vinsko posodo in glede ureditve kleti. Sledilo je najvaS iejif>2 poglavje: o bolezni in zdravljenju vina. Predavatelj se je zahvalil predsednik gostilniške zadruge Ivan Drnovšek, želeč, da bi se takšna ko. risuia predavanja pogosteje ponavljala. Iz Trbovelj t— Trboveljska delavska godba je pod spretnim vodstvom svojega dolgoletnega kapelnika g. Hudarina priredila v nedeljo zvečer v Delavskem domu svoj običajni vsakoletni koncert. Spet je v polni meri opravičila svoj sloves. Ob prav zadovoljivem obisku je godba odigrala glasbeno prav izbran spored ter izvajala osem koncertnih točk Uvodni koncertni koračnici je sledila med drugim Valacejeva uvertura »Maritana« in De Michelijeva uspavan, ka »Nina nana«. Posebno pozornost in odobravanje je zbudilo izvajanje najlep ih opernih napevov iz Smetanove »Prodane neveste«, velika koncertna fantazija iz Wagnerjevih oper »Wagneriana« in Dvo-fakov »Ples št. 8«. 35 mož broječa delavska godba je vse komade odsvirala z zgledno harmonično enotnostjo, dobro glasbeno dinamiko in prav lepo tehnično izvežbanostjo, ki je z lahkoto premagala deloma prav težke in muzikalno komplicirane skladbe. Z nedeljskim koncertom je naša delavska gedba pokazala nov znaten glasbeni napredek, ki je zasluga strokovnega vodstva kapelnika Hudarina nič manj pa tudi vseh članov godbenikov, ki svoj pičli prosti čas posvečajo glasbi. Napredek je tembolj hvalevreden, ker se pri godbi udejstvujejo le rudarji ki si s teškim ročnim delom služijo kruh. Rudarska godba bi brez dvoma dosegla še vidnejše uspehe, če bi rudniška uprava njenim članom s pri-kladnejšo zaposlitvijo olajšala glasbeno delo. Koncerta so se udeležili poleg mnogo-brojnih rudarjev tudi zastopniki naših pevskih društev. Sokola in precejšne število trboveljskega izobraženstva. t— Telefonska celica na pošti Trbovlje 2, za katero prosimo že leta in leta, se bo zdaj vendarle zgradila. Poštno ravnateljstvo je končno le spoznalo njeno neobhodno potrebo. Preden pa se bo zgradila, opozarjamo, da telefonska celica dosega svoj smoter le takrat, če je zvočno dovolj hermelič-no zaprta. Celica na pošti Trbovlje — Vode je sicer vgrajena v zid, vendar se vsi pogovori slišijo v čakalnici poštnega urada. Zaradi tega naj nam poštna direkcija zgradi celico s tapeciranimi stenam' ki ne bodo propušča e glasu, saj se cl " r ka, bine gradijo tudi drugje. Iz Mozirja m--Občni zbor Tujsko proti. ru- štva bo nepreklicno v sob:to ob 1!). . posebni sobi gostilne »Pri pošti«. Spričo zanimivega in važnega programa se pričakuje polnoštevijna udeležba. m— Sadjarska podružnica v Nazarjih pri Mozirju priredi v nede jo sadja sko predavanje. Predavatelja gg. Koren in Predan bosta te: r etično in praktično prikazala vsa vfžnejša pom^dna opravila v sadovnjrku. Sadjarji naj se predavanj y nazarski šoli polnoštevilno udeleže. Iz Tržiča > č— Sokol je v nedeljo uprizoril dramo »Ubil sem človeka«. Režijo je vodil br. Bre-ška. Vse vloge po b le v dohrih rokah, zato je b 'n tuc'i ir-e "ba 7e"o Jobra. tako scen'č-^0 '-5Prej ga cesar ne bo imenoval za poročnika, niti tedaj ne, če bi papa hotel. Čez dve leti bom pa nemara vendarle že polkovnik. Ali ga boi. pestil! Po stokrat na dan mi bo moral salutirati, v tekalnem koraku bo moral dirjati sem in tja. do stokrat na dan. dokler se ne bo sesedel! — A saj me ne bo ubogal, smejal se bo mojim poveljem — in papa bo vlekel z njim in se mi bo takisto smejal.« MALI OGLASI UilLLLLLi saBBi Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Hotelska blagajničarka verzirana in hotelska plačil; na natakarica, dobita takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4831-1 Kovinolivarja sprejme takoj Unitas, Ljubljana VII. 4839-1 Mlado dekle »*iravo in čisto, 'zamemo takoj k malemu dečku, kot pestunjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4812-1 Pisarniško moč izvežbano, ki posodi 15.000 din, nastavi podjetje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sigurnost«. 4724-1 Hotelskega slugo verziranega, zmožnega jezikov in kavarniško blagajni-čarko sprejme moderen hotel v industrijskem kraju. Ponudbe s spričevali pod »K. R. 303« na ogl. odd. Jutra. 4796-1 Prodam Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 riin Cepljeno trsje .-.idno drevje, divjake, nudi Žiher Franjo, Zamušani, .^v. Marjeta. Moškanjci. Zahtevajte ceniki 4733-6 Kupim Eeseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj Si znesek 17 din KOŽE divjačine plačujem do torka dražje kot pozneje. — ZDRAVIČ, trgovina s kožami, Ljubljana, Stari trg. 4802-7 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Rudge 500 ccm OHV. s prikolico, v izvrstnem stanju, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4828-10 Stroji Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Univerzalni reskalni stroj takoj prodam. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 4841-29 Pohištvo Beseda 1 din. davek S din. za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din. Spalnice in drugo pohištvo po skrajno nizki ceni naprodaj. — Ogleda se v št. Vidu nad Ljubljano, št. 36 (tik zad-njs tramvajske postaje). 4711-12 Kapital Beseda 1 din, davek 3 din za Šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Družabnika za novo podjetje sprejmem. Ponudbe na ogj. odd. Jutta pod »Nekaj stotisoč«. 4815-16 Vrednostne papirje vsake vrste, kupujemo proti takojšnji gotovini ali preskrbimo na iste kredit. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 4824-16 Terjatve vsakovrstne, iztožene ali ne-iztožene, prevzamem v in-kaso. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. 4825-16 Lokali Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Pisarniške lokale prednost centrum in telefon jahko podnajem, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pritiičje, mezzanin«. 4788-19 Posest Beseda 1 din, davek ^ din za šifro ali dajan Jf naslova 5 din, najmanj čl znesek 17 din Hiše trgovske in stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ugo den nakup Pristavec Franjo, real. pisarna, Ljubljana. Erjavčeva c 4a. 96-20 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din 2-sobno stanovanje s pritiklinami, išče družina brez majhnih otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 39«. 4124-21a Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Opremljeno sobo lepo, blizu drame, oddam 15- marca stalnemu gospodu, Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 4760-23 m ENO-IN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA ■A (Jlbia. ncaif. 23 Hranilne knjižice Praštedione, Jadransko po-dunavske, Kmetske posojilnice ljublj. kupimo za takojšnjo gotovino. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 4826-16 Družabnika (družabnico) s ca 30.000 din, sprejmem za prevzem dobičkanosnega podjetja — znanje ni pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobičkaaosno«. I 4819-16 G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre teve lovit 106 S tem strahom in razdejanjem se pa gorila ni zadovoljil. Hitro je skočil k ostalim zabojem ter jih odprl drugega za drugim. Kdo mu je mogel braniti? Vse je bilo pobegnilo, širni pristaniški pomol je bil prazen kakor ... kakor... nu, kakor kraj, kjer se je pravkar prikazal gorila. Le poglejte si leve, panterja in nosoroga, kako zadovoljno so se privalili na beli dan! Dopisi Dvignite v oglasnem oddelka dospele ponudbe! Alfa, August, Brez sodelovanja, Center, Četrtek, Domačija, Dečko, Drogerija Ljubljana, Dom, Dolgoročno, Dobro vpeljan, Dober plačnik, Državni rob, Dom na deželi, Ekspress, Francoska, Foto Ljubliana, Jugo-čarapa, Izletna točka, Iskrenost in zvestoba, Knjižnica, Korajža 2, Ljubljana 800, Lepo stanovanje, Lokal na Dolenjskem, Ljubljana, — Moda, Nagrada ali služba, Novitet, Obrt, Osamljeno srce, Osebni sporazum, Plačam točno, Promet 787, Praktik in teoretik, Prometna točka, Poštenost, Pridna začetnica, Pomlad na Kitajskem, Rabljene, Refoš, Stalna eksistenca, Snažno in čisto, Sentiment, Solidna stranka, Stalna služba mlinarja, Skromna, Sam 50, Samec, Stalna služba, Spreten, Samostojen 12, Spomlad 1940, Spretna moč, Sigurnost, Stalna, Točen plačnik 768, Takoj, Tyrše-va c., Tovarna, Tkalnica, Takojšen nastop 99, Usnje, Vzamem takoj, Vigred, Veletrgovina, Vestna, Voditeljica, Zmožen natakar, Zavarovalnica, 760, 200.000, 25, 201. Razno Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanl šl znesek 17 din Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvat) v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — SvetlniJlcsir,.. a s p e b o v na v »JUTRU« Sokol 2upni in medžupni cross-country tek (tek po polju), bo priredila Sokolska župa Celje v nedeljo 2. aprila ob 10.30 dopoldne na letnem telovadišču Sokolskega društva Celja matice (Glaziji). Tekmovanje bo za prvenstvo posameznikov, društev in žup. člani tekmujejo na progi, dolgi približno 5 km, moški naraščaj na 2.5 km, članice in višji ženski naraščaj pa tekmuje na progi, dolgi približno 1500 m. Vse sokolske edinice in posameznike opozarjamo na to vsakoletno lahkoatletsko tekmovanje, ki ga prireja celjska sokolska župa. ter jib vabimo, da pošljejo čim številnejše prijave najkasneje do 26. t. m. Posebno opozarjamo sestre, da se prijavijo in pripravijo na to tekmovanje, ki se bo izvajalo prvič v sokolski organizaciji. Čas je kratek, pridno in temeljito se pripravite, kajti borba bo ostra! Gradnja Sokolskega doma v Gornji Rad. goni. pripravljalna dela za gradnjo dru- INSERIRAJ V »JUTRU"! Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta, gospa Marija Bogataf VDOVA ŽAND. NAREDNIKA VODNIKA v četrtek, dne 9. marca dopoldne. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 11. marca ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Vojniku na pokopališče istotam. Vojnlk pri Celju, dne 9. marca 1939. Žalujoča rodbina MAVRI in ostalo sorodstvo P(l?IITMI)