FoStnTna plačana v gotovini
Leto 5X, št. f£Q
Mubijana, peUic 3. avgusta 1928
&ena 2
mm lBH|a 4. ifartraj,' mm
Stane mesečno Uia ij Din
Oglas« po tarifo.
Uredništvo •
Ljubljana, Knaflovs ulica Iter. 5/L Telefon ftt. «071 in 1804, ponoči tudi ftt. «034.
•tnhopial •• •»• fraeaje.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprava«**: L|ubi>«na, uM^a ftt. 54. — Telefon ftc
it Ljubljana, ion uia ftt. 4. — Telefon ftt. 1401
Podružnici: Maribor, Aleksandrovi ftt 13 — Celje, Aleksandrova cesta
BaCan pri postnem ček. zavoda: Unb> lana ftt M.&M - Praha čialo 7&.1Š0 Wlen, Nr. 105.^41.
Sloveniia nai bi prišla pod Itaiiio?
Senzacijonalne obtožbe posl Predavca proti dr. Korošcu
Po izjavah podpredsednika HSS je bil 1.1924. dr. Korošec mnenja, naj bi se Slovenija kot avtonomna edinica priključila Italiji. - Dr. Korošec te izjave z vso odločnostjo demantira
Ljubljana. 2. avgusta.
Z velikim pompom napovedana deklaracija nove vlade je bila danes v pogrebni tišini in brez najmanjšega navdušenja m odobravnja prečitana v Narodni skupščini. Moramo reči, da smo od ministrskega predsednika pre-čana pričakovali, da se bo njegov nagovor stvarno razlikoval od omalovaževanja, ki so ga v parlamentu doslej razkazovali razni radikalski predsedniki, ki v svojih ekspozeiih niso ničesar povedali. A tudi g. Korošec si je iz starih, že znanih ekspozejev svojih prednikov brez posebnega truda izbral formular. svojo vlado pa nazval vlado reda in pomirjenja.
Zaman v vsem ekspozeju iščemo eno samo izvirnost, nekaj duha in primerne misli v tem težavnem trenutku našega državnega življenja. Izjava je popolnoma brezvsebinska, manika pa ji tudi topline, ki bi mogla ublažiti nasprot-stva in vzbuditi vero v iskrenost. Izjava je hladna in brez izraza. G- Korošec ni našel primerne besede za rano, ki boli celokntmo Hrvatstvo in njegove vsak dan številneiše prijatelje, in ni našel oravega izkaza, s katerim bi obsodil zločin od 20. junija.
Nič več ni znal povedati dr. Korošec, kakor že toliko drugih braniteliev starega režima, da ie namreč Račičev zločin delo poedinca. za katerega nihče drugi ne odgovaria. kakor on sam. Včerai prečitani zapisnik usodne seje Narodne skupščine in danes prečitani dopis sodnije. ki zahteva izročitev dveh poslancev, osfiro demantirafa "lalopre-ffKŠlieno izjavo dr. Korošca. Če že g. Korošec o krivdi ni znal drugega povedati. kakor da zadene izključno samega Punišo Račiča. Dotem bi bolje storil, da bi molčal, kakor je molčal o celokupnem državnem problemu, ki krči tx) reš;tvi.
Bkspoze prvega ministrskega predsednika prečana ne dela časti svojemu avtorju, in njegova hladna izvajania. podkrepljena še s pretnjami, morejo že itak težavni politični položaj samo še poslabšati.
G. Korošec ni dal javnosti ne direktnega ne indirektnega odgovora na vprašanje, kam plovemo. Odgovoril pa tudi ni na težke obsodbe, ki jih vsebuje resolucija, sprejeta včeraj od KDK v Zagrebu. Znova in kakor je videti zaman vprašujemo g. Korošca, kam vodijo hegemonistični oblastniki našo državo. G. Korošca očividno nič ne skrbi, kakšne posledice lahko zadenejo zlasti Slovenijo. Podpredsednik HSS g. Predavec je javno izjavil, da je g. Korošec pred njim in HSS izvajal svoje mišljenje, da je Sloveniji mesto pod Italijo, ki da ji bo dala avtonomijo. To je govoril isti gospod, ki si danes upa drugim dajati lekcije o korektnosti in patriotizmu. Izjava g. Predavca je tako kategorična in v celokupnem tedanjem položaju razumljiva, da bo g. Korošec zaman uporabljal uradno de-mantirko v tu in inozemstvu.
Bolj in bolj se odkriva prava situacija v naši državi. Na vladi je koalicija amputašev. ki raje pristanejo na izločitev Slovencev in Hrvatov iz naše države, kakor da bi dali vladno moč in oligarhijo iz svojih rok. Napram tem ljudem stoji prečanska opozicija, ki v ravnopravnosti vidi edino jamstvo za obstoj države in obsoja vsakega, ki se igra z zločinsko ideio amnutacije.
Resolucija KDK, ki je bila enodušno sprejeta v Zagrebu, je režimske kroge razočarala. Pričakovali so, da jim bo resolucija dala povod za novo akcijo nasilja in da bodo lahko zaklicali javnosti in vsemu svetu: »Eto, vidite an-tidržavne elemente!« Zato je bila potrebna vlada sile in močne roke, da jih pobijemo.« Sedaj pa se je pokazalo, da je v taboru KDK prava državniška umirjenost, ki zahteva ozdravljenje bolnega državnega organizma, dočim hočejo vladne stranke za vsako ceno in če treba celo za ceno amputacije zadržati sedanje bolno stanje nereda in korupcije.
Zaman obeta nova vlada red v administraciji in poštenost v javnem življenju Takih besed smo že toliko Čuli. da se nihče več ne najde, ki iim bi nasedel. Volka tudi. če ga zamotaš v pobožno ma*ko. vsak »spozna Na obljube ne da nihče nič več. nam ie treba izgnati volkove in nasilnike in izvoje-vati garancije, da se ne bodo nikdar več mogUi vrniti. Sedaj pa sede z g. Korošcem sam-im v vladi in se smeh-
Zagreb. 2. avgusta i. Na današnji seji KDK je posl. Predavec podal senzaci-jonalne izjave o načrtih, s katerimi se je bavil dr. Korošec leta 1924 in ki so vsaj navidezno v popolnem nasprot stvu z njegovo današnjo politiko Kakor je mogel Vaš poročevalec izvedeti, je poslanec Predavec izvajal med drugim: »Vprašanje, ki ga je treba še posebej razčistiti, je vprašanje dr. Korošca. Razumel bi srbijanske stranke, če vodijo tako politiko, kakoršna se uvaj? pri nas v zadnjem času. toda nihče ne more razumeti dr. Korošca, da se ie postavil na čelo vlade, ki tako nesrečno politiko forsira. Dr. Korošec je prevzel nalogo, da nastopi proti Hrvatom. On naj bo tisti, ki naj Hrvate spokori Meni ta Korošcev nastop že od vsega začetka ne da več miru in sem o tem mnogo razmišljal. Pri tem pa sem se spomnil razgovora, ki sem ga imel z dr. Korošcem leta 1924., ko je šlo za kombinacijo z Ljubo Davidovičem. Spominjali se boste, kako težko je šlo takrat in kakšen je bil takrat položaj. Tudi takrat se je pojavilo celo morje intrig, da je človek izgubil že vsako voljo do političnega udejstvovanja. Tedaj mi je dr. Korošec, ki- je bil takrat še hud opo-zicijonalec, v razgovoru izjavil:
«Vidim, da mi tu ne moremo živeti. Tako ne moremo več dalje. Mi smo vendarle kulturen narod, ml se tu (v Beogradu) ne moremo znajti. Dokler sem bil na Dunaju, sem vedno lahko prišel kot predstavnik našega naroda, lepo sem se poklonil, zaprosil in sem vedno vsaj nekaj dobil. Tu pa prosim in se klanjam, pa mi stopajo na vs«t! Mi smo dva različna sveta. Mislim, da je za nas Slovence edini spas, da se priključimo Italiji.«
Te svoje misli mi je dr. Korošec nato obrazložil takole:
«Nas Slovencev je poldrugi milijon. V Jugoslaviji nas je en milijon. Ni pa misliti na to, da bi se kdaj posrečilo, spraviti onega pol milijona Slovencev, ki so pod Italijo, k nam v Jugoslavijo. Pač pa je mogoče misliti na to, da gremo mi pod Italijo, kjer bomo mogli s svojimi zvezami pri Vatikanu doseči vsaj kulturno avtonomijo in bomo tako lahko živeli vsaj kot kulturen narod.«
Takrat sem smatral te besede dr. Korošca za prijateljsko pritožbo, za znak ogorčenja, ki mu lahko medsebojno damo duška. Takrat nisem pripisoval tem besedam dr. Korošca posebne važnosti, ohranil pa se jih v dobrem spominu, ker me ie vsekakor presenetilo, da se bavi dr. Korošec s takimi načrti. Sedaj, ko se obnaša dr. Korošec napram nam tako, sem se živo spomnil teh besed in človek bi skoraj mislil, da je dr. Korošec še dane.; teh nazorov.
Je pa še eno dejstvo, ki opravičuje moj sum. Nedavno sem čital v čeških listih izjavo predsednika praškega ve-lesejma dr. Žižke, ki pravi, da ima odličen srbijanski politik nalogo, da Razbije to državo in da pritisne Hrvate ob zid. Mislim, da bi bila prva dolžnost sedanje vlade odnosno zunanjega ministra dr. Marinkoviča. da to stvar razčisti. Dr. Žižka ni človek z ulice in naglaša vrhu tega, da ima dokaze in dokumente, s katerimi lahko to svoio trditev dokaže. Dolžnost vlade bi bila, da ugotovi resničnost teh trditev ali pa da demantira dr. Žižko. Zgodilo pa se doslej ni ne eno ne drugo*
Položaj je sedaj torej takšen: Nekateri srbijanski politiki streme za razbitjem države, a to konvenira, kakor se da posneti iz navedenega razgovora z dr. Korošcem, tudi politiki dr. Korošca.
Ijajo, ko g. Korošec pridiguje, da bodo odslej pridni, delavni in pošteni.
To nesrečno politiko dr. Korošca, ki sloiži za firmo hegemonistom in korup-cijonistom, pa plačuje slovenski narod, ki je vsled izdajalske politike SLS dan na dan bolj obsovražen med Hrvati in preziran med Srbi. G. Korošca seveda ne boli ako slovensko gospodarstvo trpi in ako se rušiio stare zveze in bratski odnošaji. Tudi ljubljanska zbornica za TOI. boječ ^e svoiih klerikalnih rednikov. previdno molči.
Slovensko ljudstvo se zanaša samo na KDK da reši njegovo čast in njegove interese, da državo izvede iz nasilja in korupcije na pot sporazuma, poštenosti in enakopravnosti.
Morda dr. Korošec baš radi tega sodeluje sedaj s srbijanskimi politiki.
«Navajam to, da se vidi, da kombinacija Marinkovie-Korošec ni tako enostavna, in ker smatram, da je potrebno vedeti tudi to v svrho končnega razči-ščenja naših političnih razmer. Potreb no je, da se to ve. Gospoda lahko to demantira, zato izjavljam še to: Pripravljen sem pred vsakim forumom, pa tudi pred sodiščem prevzeti odgovornost za to, kar sem povedal. Na Marin-koviču in Korošcu ie. da to demantirata z dogodki, k] bodo sledili.*
Ta razkritja poslanca Predavca so vzbudila veliko senzacijo, pa tudi nepopisno ogorčenje napram politikom, ki se postavljajo na eni strani za največje zaščitnike države, na drugi strani pa so imeli in nekateri morda še danes imajo tako grozne načrte, kako bi našo skupno državo razbili, da bi utrdili svojo osebno in strankarsko moč.
Dr. Korošec odločno demantira
Beograd, 2. avgusta n. Na vprašanje, kaj misli o napadih, ki so bili danes izrečeni proti njemu v Zagrebu, je dr. Korošec novinarjem podal tole izjavo: »Ni lepo biti denuncijant Še grše je, kdor denuncira z izmišljenimi stvarmi. Nikdar, odkar sem v svoji državi, nisem vodil niti nisem nameraval voditi kakršnekoli akcije proti državi s katerokoli tujo državo ali s katerimkoli za-stopnikom kake tujo države, najmanj pa potoni Vatikana, ker take politične stvari sploh ne spadajo v njegovo kom-petenco. Moji novi nasprotniki morejo proti meni sedaj iznesti karkoli, prepričani pa naj bodo. da bom vedno in brezpogojno na položaju, na katerem se nahajam, branil svojo državo in njene interese.« __
Posl Trumbič in Pavelič vstopila v KDK
Zagreb, 2. avgusta, č. Z ozirom na resolu* cije KDK, ki poziva v svoje vrste tudi dru» de stranke v prečanskih krajih k borbi za enakopravnost sta danes popoldne poslanca hrvatske federalistične seljačke stranke dr. Trumbič in dr. Pavelič posetila Svetozarja Pribičeviča ter mu izjavila, da vstopata v poslanski klub HSS in ž njim vred seveda tudi v KDK. O tem koraku obeh hrvat* skih federalističnih poslancev se je zvedelo nocoj ob 8. ter je izzval veliko senzacijo in odobravanje v zagrebški javnosti.
Zagreb, 2. avgusta n. Nocoj ob 9. se je vršila seja kluba HSS pod predsedstvom dr. Mačka. Na seio sta bila pozvana telefonično dr Trumbič in dr. Pavelič Ko sta prište. jima je predsednik dr. Maček najprej sporočil, da je bil soglasno odobren njun vstop v klub HSS. nakar ju je pozdravil kot nova klubova člana.
Ponovne manifestacije v Zagrebu
Zagreb, 2 avgusta, n. Danes okoli 9. zve« čer so se v Zagrebu vršile ponovno velike manifestacije za KDK. Sprevod manifestan* tov je šel po Ilici, Wilsonovem trgu. Ma* rovski ulici skozi Zrinjevac na Jelačičev trg nato pa po Jurišičevi in Palmotičevi ulici pred Seljaški dom kjer se je množica polagoma razšla. V sprevodu je bilo okoli 3000 ljudi. Manifestanti so neprestano pre« pevali rodoljubne pesmi ter vzklikali Ste* panu Radiču, Svetozarju Pribičeviču in hr> vatstvu.
Nov dunaiski zdravnik pri Radiču
Zagreb, 2. avgusta, n. Snoči je bil pozvan brzojavno v Zagreb k Stepanu Radiču spe« cijalist za interne bolezni, dunajski profe* sor Hvostek, ki je dospel danes v Zagreb, pregledal Stepana Radiča in že zvečer od* potoval nazaj na Dunaj. Novinarjem je izjavil, da zdravstveno stanje Stepana Ra* diča ni kritično, da pa mu je treba pustiti časa in miru za ozdravljerje.
Gozdni oožar na Trsatu
Sušak 2. avgusta č V gozdu na Trsatu hr »zbrtthnrl požar Čeprav !e o.gn)egascem uspek. Ttgenl lokalTzirati. J«' vendar pogorelo ?50 ha »ozda
Atentator Mf!č?nov na Dunaj«?
Dona], 2 avgusta č. Danes sn v neki znani dunajski kavarni ©pazili organizatorja atentata na šefa javne varnosti Grigorija MiKSno-va, ki j« • na skrivnosten način izginil iz Zagreba.
izrazi simpatije naprednim Slovencem
Klub KDK je včeraj nadaljeval v Zagrebu svoje delo. — Razmah in borbenost pokreta za ravnopravnost. — Posl. dr. Kramer proti gospodarskemu bojkotu Slovenije
Zagreb, 2. avgusta. L Danes je poslanem klub KDK nadaljevai svoja posvetovanja dopoldne m popoldne. Ooe
seji sta biii strogo zaupni, ker se je razpravljalo o situaciji z ozirom na organizacijo odpora proti velikosrbske-mu hegemonističnemu režimu, ki ga v novi izdaji predstavlja vlada dr. Korošca. K posvetovanjem so imeli dostop samo narodni poslanci, vsem drugim pa je biJ dostop v saburnico za-branjen. Pri vhodu je bila postavljena posebna straža v hrvatskih narodnih nošah.
Predsednik Pribičevič je med drugim navedel nekaj zaupnih podatkov o poteku ravnokar prošie ministrske krize. Dotaknil se je tudi vprašanja vloge ^LS in obsojal, da se ta stranka, dasi prečanska, da uporab,jati proti gospodarski in kulturni enakopravnosti baš v trenotku, ko je borba proti hegemo-nizrnu na vrhuncu in se njegove trdnjave majejo. Politika g. Korošca je nerazumljiva tako z notranjepolitičnega stališča, še bolj pa z vidika zunanjepoli-' tičnega položaja Slovenije.
Poslanec Predavec, podpredsednik HSS, je nato v svojem govoru navedel stvari, ki morda lahko dajo vsaj delen odgovor na pomisleke, izražene v govoru Svetozarja Pribičeviča. Predav-čev govor prinašamo posebej. Ko je začel g. Predavec poročati o izjavah dr. Korošca leta 1924, je v celi dvorani zavladalo nepopisno razburjenje. Mnogo poslancev je vstalo, čuli so se klici strahovite obsodbe, ki jih ne moremo objaviti.
Po poročilih Svetozarja Pribičeviča in Josipa Predavca so poročali poslanci iz poedinih okrožij o razpoloženju naroda, njegovih željah in zahtevah. ■Med drugimi je poslanec dr. Kramer poročal o bojevitem in popolnoma složnem razpoloženju Kmečke demokracije v Sloveniji. Napredno prebivalstvo Slovenije se zaveda, da je borba za enakopravnost in za ureditev drža-
ve stopila v odločilni štadij. Mišljenje pristašev KDK podpira tudi ostala javnost. v kolikor ni duševno in gospodarsko popolnoma odvisna od SLS. Z globoko žalostjo se opazuje pogubonosna vloga dr. Korošca ki je obsovražil Slovenijo tudi pri Hrvatih. Govornik opozarja, da je že po volilnem izidu nad eno tretjino Slovencev proti-klerikalno prožeto in če bi ne bilo nedovoljenega cerkvenega in gospodarskega pritiska, bi se pokazalo, da je polovica Slovenijs in še več izven tabora SLS Govornik prosi hrvatsko javnost, naj ne zamenja Slovencev s klerikalno stranko, in zlasti protestira proti temu, da se klerikalce imenuje enostavno Slovence, radi česar tudi nedolžni trpijo.
Med živahnimi pritrjevalnimi klici: «Naj prinesejo «Jutro» kot legitimacijo, ali pa naj vaši trgovci in obrtniki imaj3 seboj izkaznice SDS ali SKS!», nadaljuje dr. Kramer s prošnjo naj se ne vrši gospodarski boj proti slovenskim gospodarskim krogom radi grde vloge SLS, ob enem pa apelira, da naj vodstvo KDK obrne vso pozornost na Slovenijo. kjer naša ideja jako napreduje in se složno borimo proti skupnemu sovražniku. Vabi, da se shodov in sestankov v Sloveniji udeležuje čim večje število poslancev Srbov in Hrvatov.
Izvajanja posl. Kramerja so bila sprejeta na vseh straneh z velikim odobravanjem in je ves klub izjavil poslancem dr. Žerjavu, Puclju, dr. Krameriu. dr. Pivku in Ureku, ki so vsi prisostvovali klubovi seji. da bo pokret KDK z vsemi močmi podpiral.
Kakor se doznava. bo klub KDK imel svoja posvetovanja še jutri dopoldne in popoldne. Jutri bodo sprejeti sklepi o akciji med narodom. Da bi se skrajšale razprave o teh sklepih, je bil danes izvoljen odbor petih članov, ki mora do jutri ob 11. dopoldne redigirati predloge teh sklepov. V ta odbor so bili imenovani dr. Maček. Košutič, Vilder, dr. Kramer in dr. Šibenik.
Resolucije romunskega kmečkega parlamenta
Zanaristi izjavljajo, da tvorijo edino pravo zastopstvo naroda
in zahtevajo odstop vlade
Bukarešta, 2. avgusta d. Protiparlatnent, ki ga je sklicala nacijonalna kmečka stranka, j« na svojih zadnjih sejah sprejel resolucije, v katerih se izjavlja, da se smatra ta parlament kot pravo m zakonit« zastopstvo naroda in da se bo do vzpostavitve zakonitih razmer sestajal, ko-fciikorkrat bo predsednik nacijonalne kmečke stranke Maniu smatrail to za potrebno. Zborovanje ugotavlja, da parlament, ki je bi1 izvoljen s terorjem Bratiana, ne predstavlja zastopstva naroda in da zaradi tega tudi ne more storiti nobenih obveznih sklepov v imenu naroda Z ozirom na to zakoni glede posoiila in stabilizacije. ki iih je sklenil liberalni parlament, nimajo nobene obvezne moči Ljudski parlament ugotavlja, da je liberalna vlada vrgla državo v po-
gubo in da je izpodkopala vse važne ustanove v dTŽavi. Z ozirom na to zahteva takojšnji odstop vlade.
Obsedno stanje, brezobzirna cenzura in nezakonitost, ki je postala načelo vlade, so spravili državo v položaj upravičenega zgražanja. Ljudski parlament odklanja vse posledice za sedanje stanje. Ljudski parlament izjavlja, da bo vse one, ki so preprečili svobodne in poštene volitve, pozvail na odgovornost, ravno tako vse one, ki so kršili državljanske pravice ter one, ki varajo narod glede državnih poslov Vodstvo nacijonalne kmečke stranke je pooblaščeno sk'i-cati kongres delegacij vseh občin države, da jim predloži v odobritev te sklepe in da jih vpraša za mnenje glede izvršitve teh sklepov.
Napredek v razorožitvenem vprašanju
Priprave za podms ameriškega protivojnega pakta. — Zdi se, da je tudi pomorsko razorožUveno vprašanje premagalo mrtvo
točko
Washington. 2. avgusta, (pa.) Državni tajnik Kellos se bo vkrcal 10. avgusta na potovanje v Francijo.
■ Madrid. 2. avgusta, (t«-) Primo de Rivera e izjavil, da odpotujp 25 avgusta v Pariz, ia prisostvuje podptsu Kellogovega protivojnega pakta.
Washington. 2. avgusta, (be.) Državni urad ie nrejel angleško noto slede francosko - angleškega kompromisa v razorožitvenem vpra Sanm. Kakor se izve, je nota zgolj informativnega značaja.
Wash>neton. 2. avgusta, g. Dopisnik <Ex-change Telegraphs poroča iz dobro poučene-
ga vira, da smatrajo pogodbo med Anglijo in Francijo glede razorožitve na morju kot veliko olajšavo v vprašanju razo roži tvenih omejitev.
London. 2. avgusta, g. Diplomatski poročevalec <Daily Telegrafa» javlja, da so angleški poslaniki in opravniki poslov v Washing-tonu. Rimu in Tokiju tamošnjim vladam Izročili pogoje glede kompromisa o oboroževanju na morju, ki 9e j« dosegel med Veliko Britanijo in Francijo Razven omejitve mornariških sil, se nanaša kompromis v nekaterih nrimeriht udi na omejitev kalibrov topov in torpedov.
Burna seja belgijske zbornice
Bruselj, 2. avgusta, g. V zbornici je pri« šlo danes pri razpravi o zakonskem načrtu, ki ureja jezikovno vprašanje v vojski do razburljivih scen, ki so trajale 6 ut in ki so onemogočile vsako delo Položaj vlade je bil nekaj časa zelo kritičen, ker so soci* jalisti zahtevali, naj se še pred glasova* njem o tem načrtu glasuje o predlogu glede reforme v vojski. Prišlo ie tako daleč da ie predsednik zbornice Brunet predlo? žil <vojo demisijo Ta odločitev Bmneta je v poliMftvh if? parlamentarnih krogih po* vzročila veliko iznenadenie Ko s? je zve= delo za to, <?o vse stranke skuSnle Bruneta nregovoriti Ali iim je to uspelo, dosedaj še ni znano.
Bruselj. 2. avgusta, g. Socijalistična frak« ciia je iziavila, da bo glasovala proti voja» škim predlogom.
Pred sestankou med dr. Be-nešom in dr. Stresemannom
Berlin, 2. avgusta s. Kakor se izve iz poučenih krogov, ni bilo pri posetu zunanjega ministTa dT. Stressemana pri predsedniku Masaryku noben:h političnih razgovorov pač pa je predsednik Masary.k izrazil željo, naj bi prišlo v kratkem med dr Benešem do razgovora o srednjeevropskem problemu ter o od noša jih med Nemčijo in Češkoslovaško Ta sestanek se bo vršil najbrže §e ta teden* ker dosne dr Re-reš prihodnje dni v Karlove Varv
Angleško zlato za zasedeno Porenje
London, 2. avgusta, (lo.) V Kelmorajn it prispelo iz Londona angleško letalo, ki je pripeljalo s seboj eno tono zlata
i i
Deklaracija Koroščeve vlade
Seja okrnjene Narodne skupščine. - Deklaracija vlade po starih vzorcih. - Zelo hladen sprejem pri vladnih poslancih
Beograd, 2. avgusta, r. Današnja se* ja Narodne skupsčine se je začela ob 10. dopoldne. Na seji je bilo navzočih vsega skupaj jedva 110 do 120 po* slancev, torej jedva dobra tretjina. Tudi današnje seje se niso udeležili niti zemljoradniki, niti radikaiski neza-dovoijneži, dočim je bilo izmed muslimanov navzočih zopet le par poslancev.
Po prečitanem zapisniku je bila objavljena zahteva ministra pravde, da se izroče sodišču poslanci Puniša Račič, Toma Popovič in Dragutin Jovanovič-Lune radi umora v Narodni skupščini. Zadeva je bila izročena v nadaljno postopanje imunitetnemu odboru. Nadalje je predsednik sporočil, da je zakonodajni odbor predložil zakon o državljanstvu, zunanji minister pa nettunske konvencije. Nadalje je predložil zunanji minister v ratifikacijo bernsko železniško konvencijo.
Sledilo je črtanje poročila verifika-cijskega odbora, ki je verificiral mandate namestnikov umrlih in odstopiv-ših narodnih poslancev. Med drugimi sta verificirana tudi mandata Josipa Zagorca in Mate Mitiča, ki bi prišla v Narodno skupščino kot naslednika umorjenih Pavla Radiča in dr. Basa-rička.
Takoj nato je podelil predsednik besedo ministrskemu predsedniku dr. Korošcu, ki je nato prečital sledečo
vladno deklaracijo:
Novosestavljena vlada stopa pred Narodno skupščino, da jo zaprosi za zaupanje. To zaupanje zahteva kraljevska vlada s čvrsto in odločno voljo, da nadaljuje zakonodajno delo, ker to zahtevajo naše politične, kulturne, socijalne in gospodarske potrebe in da uvede v državno administracijo duh objektivnosti, popolnega poštenja in največje ekspeditivnosti.
Že v sedanjem kratkem zasedanju Narodne skupščine želi vlada končno izvesti novi davčni zakon, ki pomeni za vse gospodarsko življenje velik ko« rak naprej, nadalje, da se uzakonijo eni zakonski predlogi, ki zasledujejo izenačenje zakonodaje in ki so že res šeni v zakonodajnem odboru, tako za* kon o sodnikih, zakon o sodiščih in za* kon o državljanstvu. Nadalje da zado* sti že več let obstoječim mednarodnim obvezam, da regulira seljaške kredite, da sprejme zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev, zakon o dobrovoljcih in vse ostalo, kar bi se izkazalo za nujno.
Nadaljevanje zakonodajnega dela
V jesenskem zasedanju bo nadaljevala vlada delo z Narodno skupščino na izenačenju zakonodaje, ki se javlja kot potreba v prosvetnih, gospodarskih in upravnih vprašanjih. Zakon o obči« nah in mestih bo postavljen kot prvi v vrsti teh zakonskih načrtov. Upošte* vajoč dosedanje izkušnje, bo vlada sto« rila vse, da v najširši meri razbremeni centralne oblasti s prenosom poslov, ki se lahko v nižjih instancah rešnieio hitreje in bolje. Ako pa po sedanjih zakunih ne bi bilo mogoče ustreči tem željam naroda, bo vlada v tem cilju predložila Narodni skupščini nov za« konski predlog. Narod nosi velika bre« mena za državno administracijo in je zato naša dolžnost, da mu damo dobro, pošteno in hitro administracijo.
V	duhu teh reform, v cilju dekon* centracije uprave se bo sestavil tudi načrt zakona o centralni upravi. Vlada si bo prizadevala, da bo državno urad* ništvo imelo potrebno kvalifikacijo in da bo delavoljno v izvrševanju svojih dolžnosti postopalo samo po zakonih ter da se odstranijo vsi drugi nedostat* ki v postopanju napram narodu, kate* remu mora služiti dobro, vestno in iti na roko.
V	splošni gospodarski depresiji bo vlada napela vse sile, da pokaže popol« no razumevanje za gospodarsko stanje našega kmeta, delavca, obrtnika, trgov* ca in uradnika. Z vsemi državami bo* do sklenjene trgovinske pogodbe, da se olajša in pospeši izvoz naših pridelkov in odstranijo vse težkoče v mednarod* ni trgovini.
Vedno nam bo na srcu tudi skrb za obrambo, da ohranimo svoji domovini potrebni mir in red. Zelo bomo obža* lovali, ako ne bomo mogli na tem pro* gramu sodelovati s poslanci iz vseh parlamentarnih skupin, ki so skupno v vladi ali da slišimo kritiko iz opozicije.
Zločin v skupščini delo poedinca
Dogodek 20. junija, ki zasluži naj* hujšo obsodbo in ki nam je ugrabil dva dobra tovariša, ne sme biti razlog, da bi prekinili dosedanje zakonodajno de* lo, ki je za našo državno politiko po* trebno Ta žalostni dogodek je delo poedinca (!) in je velika napaka obto* zevati zato celo parlamentarno skupino ali kar je še hujše, cel del naroda, ker nima s tem ničesar skupnega in ki ta dogodek prav tako obžaluje in obsoja, kakor ves kulturni svet. Tako nedo* pustno zaostravanje odnošajev je le škodljivo.
Pi«;kasen apel na KDK
Parlamentarne skupine, na katere se naslanja ta vlada, in poslanci teh °ku-pm, zavedajoč se interesov, ki so aad vsemi strankarskimi in osebnimi inte* resi, žele iskreno in tovariško, da se poslanci, ki so izostali iz Nar. skupšči« ne, zopet vrnejo v njo k skupnemu de« lu. Narodna skupščina je edini kompe* tentni forum za reševanje vseh vpra* šanj, ki so v zvezi z narodnim in dr* žavnim življenjem. Za ta zločin je od« govoren samo poedinec, ki bo odgo* varjal sodišču. Gotovo bodo oni Hrva* ti, ki tega doslej še niso uvideli, konč* no spoznali, da ta čin ne more postati jez med brati, da ne sme biti zapreka za nadaljno konstruktivno delo v naši skupni državi. Mi bi zelo obžalovali, če bi se našla taka stranka ali oseba, ki bi izkoriščala ta žalostni dogodek, da za» vede narodne mase do korakov, na* sprotujočih sedanjim ustavnim in za* konskim predpisom. Bili bi ne samo dolžni, nego tudi voljni, da napram vsakomur varujemo veljavnost in spo« štovanje zakonov in ustave.
Zunanja politika
Zavedajoč se obveznosti, ki jih je država prevzela s svojim vstopom v Društvo narodov, bo vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko, koje smernice so dobro znane: spoštovanje *in čuvanje stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, ter ohranitev prijateljskih zvez v interesu ohranitve miru, nadaljevanje in pojačanje dobrih odnošajev z vsemi državami in dobivanje prijateljskih zvez, v kolikor niso že ustvarjene. Znani so napori, ki jih je država v tej smeri že storila. Izjavljamo, da iskreno pozdravljamo in se pridružimo vsaki inicijativi. ki gre za ohranitev miru. Vlada je odločena, da tudi sama usmeri svojo akcijo v tem pravcu. S podporo prijateljskih in zavezniških velesil, ki so nam tudi doslej izkazovale svojo naklonjenost, si bo vlada prizadevala, da odstrani vsako nesigurnost in poiača vero v trajnost miru in mednarodne ureditve.
Da na kratko ponovim: naša vlada bo na znotraj vlada zakonitosti, reda, dela in pomirljivosti na zunaj pa vlada miru in prijateljstva. Za to svojo politiko prosim Narodno skupščino za nje-io zaupanje.
Vladna večina je skoraj popolnoma apatično sprejela Koroščevo deklaracijo. Le par klerikalcev je skušalo prirediti vladi ovacije, toda ostala vladna večina je ostala hladna in mirna. Predsednik dr. Peric je le na kratko izjavil, da bo vladna deklaracija stavljena na dnevni red Narodne skupščine, kadar bo skupščina to sklenila.
Ekspresna glasovanja
Predsednik je nato odredil prehod na dnevni red. Prva točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Predsednik ie po vrsti klical prijavliene govornike, poslance KDK, ki seveda niso bili navzoči. Zato je debato takoi zaključil in odredil glasovanje Med tem se ie zbralo v skupščini že nekaj več poslancev. Za predlog vlade, ki se je glasil na prost prehod na dnevni red, je glasovalo 139 poslancev, 3 radikali so glasovali proti. 2 lističa pa sta bila prazna.
Zakona o sodiščih in sodnikih sprejeta
Nato sta bila na hitro roko sprejeta še zakona o sodnikih in o sodiščih. Pred glasovanjem so podali predstavniki poedinih vladnih klubov kratke izjave, da bodo glasovali za predložene zakone. '
Kot zadnja točka dnevnega reda je bila izvolitev prvega podpredsednika Narodne skupščine namesto umrlega Agatonoviča. Po predhodnem sporazumu je bil izvoljen demokrat Mihajlo Kujundžič, dva glasova pa je dobil tudi poslanec Dragiša Jovanovič - Lune, ki je osumljen sokrivde na umoru v Narodni skupščini Posl. Kujundžič se
kratko zahvalil za zaupanje, na kar je predsednik sejo ob 12.30 zaključil in napovedal prihodnjo za jutri ob 9. dopoldne. _
Zemljoradniki nadaljujejo bojkot Narodne skupščine
— Beograd, 2. avgusta. Zemljorad-niški kluib je imel danes dopoldne sejo, na kateri je nadaljeval posvetovanja o svoji nadaljni taktiki. Dokler ne bo sprejet definitivni sklep, zemljoradniki ne bodo prisostvovali sejam Narodne skupščine. Definitivna odločitev bo padla šele koncem tega tedna, ko bodo znani kolikor toliko vsi glavni sklepi KDK, ki bodo spreieti v Zagrebu.
Dva nova poslanca
Beograd. 2. avgusta, n. Danes popoldne >ta bila zaprisežena nova narodna poslanca Aleksa Dimitrijevič iz Niša, ki je prišel na-meeto pokojnega Radoslava Agatonoviča, in Ivo Milil, ki je priešl namesto pokojnega Velje Strili&u
Seja mariborskega
občinskega sveta
Maribor, 2. avgusta.
Najvažnejša točka današnje občinske se« je so bili pogoji -x oddajo kolonijskih hi* šic. Načrt za pogodbe je izdelal podžupan g. dr. Lipold; bii je soglasno odobren. Hi« šice tipa A pridejo na 78.000, one tipa B pa na 60.000 Din. Posebej so še stroški za zemljišče, ki se zaračuna z 10 Din za kva* dratni meter. Hišice se bodo odplačevale «tiesečno od 1. januarja prihodnjega leta naprej in preidejo po 25 letih v popolno last reflektantov. Po pogodbi se lahko po 16 letih hišice tudi prodajo sporazumno z občino. Kdor večkrat zaporedoma ne pla* ča mesečnih obrokov, mora na poziv obči* ne hišico izprazniti, in sicer v prvih petih letih brez odškodnine, po petih letih pa ima pravico na primerno povračilo plačanih najemnin. Po pogodbi bo mestna občina hišice tudi zavarovala proti ognju na bre* me stanovalcev.
Mestni svet se je v principu izrekel za zgradbo aerodroma v smislu spomenice aerokluba in je tudi pripravljen prispevati če se za to pridobe tudi okrajni zastopi in oblastni odbor.
Sprejme se načrt oblastnega odbora gle* de skupne dečje stanice, ki bi se uredila tako, da bi se oskrbovale v dečjem zaveti* šču v Strossmayerjevi ulici deklice, v zave« tišču v Koroščevi ulici pa dečki od 6. leta naprej in po možnosti tudi vajenci. — Za kolektivno pogodbo med občino in občin« skimi delavci morajo mestni uradi in mest* na podjetja v teku enega meseca staviti vse potrebne predloge.
Tudi magistratni in sodni uradniki so vložili prošnjo in predloge za posebno prad* beno akcijo. Magistratnih uradnikov reflek« tantov je okrog 30. Gradbeni urad je pred« lagal za to kolonijo prostor na Joštovem posestvu ob V'hanovi ulici. Hišica bo stala 125.000 Din, in bo občina za vsako posodi* la 80.000 Din. Magistratni uradniki bi že« Ieli mesečno plačevati za te hišice okrog 850 Din.
Načrti za zgradbo kopališča na Felberje« vsm otoku so se dopolnili in bodo sedaj končnoveljavno razpisani.
Ubožni svet je že ponovno predlagal zgiadbo nove oskrbniš~ice, kjer bi bilo prostora za najmanj 250 revežev; sedanja oskrbnišnica jih sprejme največ 90. Ker za zgradbo zaenkrat še ni finančne možnosti, s bo večjemu številu rev.žev omogočilo brezpla^n- ->silo v Ljudsk: kuhinji Fi« nančna uprava je izpraznila Kiffmannovo hišo, ki je mesna last; prvo nadstropje te hiše se bo preuredilo za mestno knjigovod« stvo. Stroški za preureditev so preračunani na 120.000 Din.
Regulacija Melja še ni gotova in je po« trebno tudi razširjenje MeljsKe ceste od vojašnice naprej. Troški znašajo 22.000 di* narjev. — Zgodovinskemu in muzejskemu društvu se za 251etnico naklcni ^odpora 10.000 Din; običajna podpora se da tudi za vajeniško in pomočniško razstavo, krajevni organizaciji vojnil- invalidov se pa izpla« ča podpora, ki je že določena v proračunu.
V svrho razširjenja Slovenske ulice bli« zu oskrbnišnice se nakupi nekaj sveta. Ure« diti je tudi treba Tovorniško ulico, ki je last železniške uprave.
Letalski miting Male antante
Zagreb, 2. avgusta, č, Dne 9. t. m. dospe v Zagreb 26 letal Male antante. Včeraj ob 10. dopoldne je prispelo v Zagreb iz Novega Sada 8 letal, ki so nadaljevala svojo pot preko Dunaja in Brna v Prago. Za letošnjo zračno tekmo Male antante je določena proga Krakov - Varšava- Lvov - Jassy - Bukarešta-Beograd - Zagreb - Brno - Praga. Proga je dolga 3111 km. Prva nagrada znaša 15.000 češkoslovaških kron. Dne 9. t. m. dospe v Zagreb 6 jugoslovensikh, 6 romunskih, 6 poljskih in 8 Češkoslovaških letal.
Na Dunaju aretiran Jugosloven
Beograd, 2. avgusta, n. Po vesteh dunajskih listov je avstrijska vlada izročila našim oblastem jugoslovenskega državljana Bartola Burčulo, ki je 11. januarja t 1. 8 tremi stav-kujočimi delavci v Zagrebu napadel nekega stavkokaza v zagrebški tvornici Sila d. d. in ga umoril. Proti njegovim tovarišem, ki so bili aretirani se je vršila sodna razprava v Zagrebu in je bil eden izmed njih obsojen, dočim je Burčula kot glavni krivec pobegnil v Avstrijo.
V Splitu zaplenjen angleški parnik
Split, 2. avgusta 6. V splitski lukd Je bil sodno zaplenjen angleški parnik petrolejske družbe »Član« in sicer na tožbo zagrebške tvrdke Ri-hard Alberti, ki je pu&tila parnik zapleniti zaradi terjatve 39.000 funtov sterlimgov aH 11 in pol milijona dinarjev. Bravoroočno razsodbo zagrebškega sodišča je sporočilo splitsko okrajno sodišče kapitanu ladje Gooku, ki je bil seveda zelo sz. nenaden, ker ni imel niti pojma o zadevi, vendar pa je sprejel zapIembo na znanje.
Samomor pod vlakom
Zagreb, 2. avgusta 6. Med peto in šesto nro zfutiraj se je pripetil na železnrižki progi med Podtsusedom ki Zagrebom strašen samomor. Neki človek se je vlegel na tračnice, tako da mu Je vlak odtrgal glarvo. Našli so pri njem legitimacijo na ime Josip Schoner, 42 let star, rojen v Krškem, po poklicu elektrotehnik.
Kako je bil umorjen predsednik Obregon
MexIco Citty, 2. avgusta g. Danes je bilo objavljeno poročilo o obdukciji trupla pred sednika Obregona. Poročilo veli, da je bil predsednik Obregon zadet od 13 krogel. Ker pa je morilec imel samo 10 patron v pištoli, se domneva, da so poleg njega še drugi streljali na Obregona, kar se pa v splošni zmešnjavi ni opazilo. Policija pravi, da gre za dobro premišljen atentat.
Tajfun na Japonskem
London, 2. avgusta, o. Pri tajfunski katastrofi na Japonskem je izgubilo življenje 12 oseb. V Tokiju je bilo tisoč hiS pod vodo. Mnogo mostov je uničenih. Železniški promet se vzdržuje le z velikimi težavami. Vihar je sicer že nekoliko pojenjal, vendar pa zelo močno dežuje, vsled česar so otežkočeoe rešilne akcija,
Popovič bi Jovanovič ne bosta izročena?
Neumljivo stališče vladnih radikalov. — Jovanovič-Lune baje
sam zahteva izročitev
Beograd, 2. avgusta, n. Radikaiski poslanski klub je na svoji današnji dopoldanski seji izvolil med drugim posebni odbor poslancev-pravnikov, ki je imel nalogo, da prouči vprašanje izročitve sodišču poslancev Tome Popo-viča in Dragiše Jovanovida - Lune. Odbor je popoldne razpravljal o vprašanju izročitve ter po daljgem posvetovanju z večino glasov sklenil, naj imunitetni odbor Narodne skuji-
Sfine odkloni sahtevo po izročitvi. Razprava je bila zelo ostra, ker so nekateri poslanci zahtevali, naj se oba poslanca izročita sodišču.
Demokratski klub pa je na svoji današnji seji sklenil, da pristane na izročitev poslanca Jovanoviča - Lune sodišču Jovanovič-Lune Je sam zahteval izroditev, češ da se
hoče oprati sumničenja.
Izredno zanimanje inozemstva za dogodke v
v Jugoslaviji
Vsi veliki inozemski listi posvečajo veliko pozornost jugoslo-venski krizi in izražajo željo za dosego pomirjenja* — Miste-rijozna poročila dunajskim listom
Teh pritožb ni iznašala samo sedanja opozicija, marveč v nič manjši meri tudi Korošec in Spaho, ki sta danes stebra nove vlade.
K temu prihaja še značilni moment, da vladajoči Srbijanci niso nikoli pokazali niti najmanjše volje opustiti svoj velesrbski narodni program v korist Jugoslovenstvu, marveč so ga povsod in dosledno skušali vcepiti tudi drugim. Streli Puniše Račiča so tudi ta velesrb-si koncept definitivno pokopali.
Ne samo srbski in jugoslovenski na-cijonalist Pribičevič, ampak tudi mnogo srbijanskih politikov uvideva, da bo treba zadovoljiti zahteve vseh jugoslo-venskih državljanov na bistveno drugačnem temelju, nego je bil dosedanji in da je srbijanski suprematiji odzvoni-lo za vedno.
Dasi se predsednik Radič poslužuje v teku sedanje politične kampanje ostrih izjav in še ostrejših izrazov, vendar je jasno, da on kot prepričan pan-slavist že iz slovanskega domoljubja nikakor ne želi razbitja države. To mu v ostalem brani tudi osebna ambicija, ker deluje kot voditelj stranke ali kot oseba gotovo raje v večji nego manjši jugoslovenski državi. Znano je, da baš on vedno živo propagira idejo velike jugoslovenske države od Jadrana do Črnega moria, zato mu nikakor ni pripisovati, da bi imel destruktivne namene glede katerekoli slovanske državnosti.
Vendar bi bila optimistična presoja položaja kljub temu še prezgodna. Vse zavisi od uvidevnosti Beograda, nemogoče je misliti, da bi se vrnili Hrvatje v skupščino, kjer so bili njih posla/nci kar po vrsti postreljeni. Jugoslavija je po 20. juniju stopila v novo zgodovinsko perijodo in samo beograjska politična pamet bo morala rešiti vprašanje, ki ga ji stavijo Hrvatje: Ali bo iz krvi, prelite v skupščini, zrasla jugosloven-ska država, ki bo prinesla vsem enakopravnost, ali pa bo to krvavo dejanje vzrok propada države.
London, 2. avgusta r. »Mancefoter Guardian« razpravlja v uvodniku o položaju v Jugoslaviji in komentirajoč zadnje dogodke, naglaša, da je bodočnost Jugoslavi-vije zelo temna. Dočim se nadaljuje kriza, ki je nastala po umoru v Narodni skupščini se pripravljajo Srbi, da se s silo upro avtonomiji Hrvatske. Kategorične izjave Stepana Radiča, da Jugoslavija ne more obstojati pod sedanjim centralističnim režimom, ki ustvarja hegemonijo Srbije, so dovedle situacijo v zagato, ker ni nobenih znakov, da bi ena ali druga stranka bila pripravljena k jx>puščanju.
Dunaj, 2. avgusta r. Včerajšnji dogodki v Zagrebu in Beogradu so bili predmet živahnega zanimanja vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogov. Z veliko ner-voznostjo so se pričakovala poročila iz obeh jugoslovenskih centrov. Zelo so ko-mentriali v tukajšnjih krogih dejstvo, da je beograjska službena agencija »Avala« včeraj popolnoma odpovedala ter sploh molčala o vseh dogodkih. Pozornost pa je vzbu jala okolnost, da so dunajski listi dobivali iz Beograda brzojavna poročila od ljudi, s katerimi nimajo nikakih zvez in nihče ne ve, kdo ie ta jjoročila plačal. Vesti so bile zelo tendencijozne, vendar pa jim listi niso nasedli.
Posebno obširna poročila prinaša »Neue Freie Presse«, ki komentira včerajšnje dogodke na uvodnem mestu pod naslovom: »Politische Hochspannung in Belgrad und Agrarne, razčletijajoč historijat odnošajev med Srbi in Hrvati, v katerem pa na koncu Izraža nado, da bo čas izgladil tudi ta najnovejši spor, kar ne bo samo v interesu jugoslovenske države, marveč tudi v interesu miru v Evropi.
Rim, 2. avgusta r. Italijanski tisk posveča dogodkom v Jugoslaviji največjo pozornost ter jih komentira precej različno. V glavnem'pa vidi v nastopu KDK odločno gesto, da pride v državi končno do take ureditve, ki bo jamčila red, mir in enakopravnost. Nekateri listi naglašajo, da je bilo to poostritev odnošajev videti že onega dne, ko je bila sestavljena Koroščeva vlada, ki ne nudi nikakih garancij za sanacijo razmer v Jugoslaviji in ki je glavni vzrok, da so zavzeli odnošaji med Srbi in Hrvati tako ostre oblike. V ostalem pa naglašajo vsi listi, da je treba počakati, kaiko se bodo razvijali dogodki.
Varšava, 2. avgusta r. Tukajšnji »Večerni Pregled« objavlja članek pod naslovom »Mednarodni značaj hrvatskega vprašanja« v katerem naglaša, da je moral general Hadžič kot mandatar krone kapitulirati pred srbskimi radikali, ki se protivijo hrvatski zahtevi po razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev. Hrvati s polnim pravom naglašajo, da je temeljni po-goi za splošni državni sporazum likvidacija paradoksalne situacije y Jugoslaviji, t. j., da je prebivalstvo prečanskih pokrajin v Narodni skupščini v maijjSini. Prečansko vprašanje je zavzelo že,jnednarodtti značaj in zato so morali o .priliki reševanja zadnje vladne krize priti v Beograd poslaniki iz Londona, Rima in Dunaja. Notranja kriza v Jugoslaviji ie v tesni zvezi z dominantnimi vprašanji zunanje politike, zlasti z vprašanjem ratifikacije nettunskih konvencij in najetja inozemskega posojila Hrvati se protivijo nettunskim konvencijam, pogoje londonskega posojila pa smatrajo za izredno težke, ker more posojilo prinesti več škode nego koristi Končno naglaša pisec, da bi aretacija Radiča, ki Jo zahtevajo srbski šovinisti, morala neminovno izzvati revolucijonamo reakcino na Hrvatskem in
v vseh ostalih prečanskih pokrajinah. *
Nemki glas o jugoslovenski krizi
»Berliner Tageblatt» prinaša izpod peresa svojega beograjskega poročevalca obširen članek, posvečen naši notranji politični krizi. Člknek v glavnem prav točno presoja položaj z ozi-rom na momente, ki so dovedli do sedanje razdvojenosti, kakor tudi z ozi-rom na lek za izhod iz sedanjega stanja. Med drugim izvaja:
V dobi ustanavljanja jugoslovenske države je morala vsakemu politiku, ki se je zavedal svoje odgovornosti pred zgodovino, bdeti pred očmi umestna misel, združiti tri jugoslovenske rodove v eno dTŽavnopravno celoto. Poizkus se je ponesrečil predvsem, ker je vodilno vlogo pri tem prevzela samoumevno Srbija kot najmočnejši činitelj; zato pa pada krivda, da država do danes ni or-ganično izenačena, zopet v prvi vrsti na Srbijo. Ta činitelj nI bil kos svoji nalogi, ker ni imel zadosti sile, da bi upravno zadovoljil one dele države, ki so bili od preje navajeni na boljše upravne metode. Parlamentarne razprave zadnjih 10 let so polne pritožb zoper koruptno upravo, policijsko nasilje in pljačkanje prečanskih pokrajin.
Olimpijada v Amsterdamu
Dva olimpijska in en svetovni rekord
Amsterdam, 2. avgusta. Rezultati dana* šnjih odločilnih tekmovanj so bili nasled« nji:
Tek na 1500 m; 1. Larva (Finska) 3:53.2 (olimpijski rekord; dosedanji je znašal 3:53.6), 2. Ladoumegue (Francija), 3. Wich« mann (Ne ^iia).
Met kopja: Lundquist (Švedska) 66.60 (olimpijski rekord), 2. Scepes (Madžarska) 65.26.
Tek 800 m za dame: 1. Radke (Nemčija) 2:16.8 (nov svetovn rekord; ddsedanji je znašal 2:29.8), 2. Hitomi (Japonska), 3. Genzel (Švedska).
Troskok: 1. Oda (Japonska) 15.21, 2. Cas* sey (Amerika) 15.17, 3. Tunlos (Finska) 15.11.
Jutri prične desetoboj ter se bosta odlo* čila teka na 5000 in na 400 m.
Amundsen še živi?
Kodanj, 2. avgusta, o. Rusko poslaništvo v Oslu poroča, da menijo na «Krasinu», da je Amundsen na Franc Jožefoven. ozem lju. Z ozirom na to hočejo v vodovju pri Franc Jožefcvem ozemlju pričeti natančna poizvedovanja. Ker je sedaj norveška vla* da, kakor tudi neki švedski list, razpisal 10.000 kron za onega, ki najde Malmgree« novo truplo in 10.000 kron za onega, ki naj* de Amundsena, se pričakuje, da bodo po* izvedovanja od strani raznih ril ikih ladij postala bolj intenzivna.
Velika železniška nesreča
v Franciji
Parif, 2. avgusta, g. Braovlak, ki odhaja cb 21.25 iz Pariza, je pri prihodu v postajo Le Mans ob 1.20 skočil s tira. V trenutku katastrofe je vozil s hitrostjo 50 km. Oba poštna vagona sta bila popolnoma uničena. Poštni uradniki, ki so bili v vagonih, so bili deloma ubiti, deloma težko ranjeni. Število mrtvih znaša do sedaj 6. Pet poštnih in železniških nameščencev in 15 potnikov je bilo ranjenih. Vzrok nesreče še ni znan.
Velik požar v južni Italiji
Rim, 2. avgusta, o. V trgu Sinopoli pri Reggio di Calabria je v pretekli noči izbruhnil velik požar, ki je vpepelil 70 hiš. Požar se je zaradi tega izredno razširil, ker je primanjkovalo vode za gašenje in ker se je bila polastila prebivalstva panika. Starejša ženska je našla smrt v plamenih. Štiri druge osebe so bile težko ranjene. Škoda se ceni nad 3 milijone lir.
Ponesrečen španski polet okoli sveta
B&reelsna, 2. avgusta, o. Hidroplan Španskega ka peta na Franca, ki je včeraj startal v Cadixu k poletu okoli sveta, je moral včeraj ob 9. na morju pri Huelvi pristati. Govori se, da bodo letalci še enkrat startali k poletu na Azore. Letalci so hoteli izvršiti polet okoli sveta v 45 dneh,
Naši kraji in ljudje
Ddhod naše sokolske olimpijske vrste v Amsterdam
Včeraj dopoldne je spremila večja množica občinstva na kolodvor svoje prijatelje in ljubljence, da se od njih poslovi pred odhodom na daljno pot in jim poželi z vencem slave ovenčani po-vratek v domovino. Brzovlak je prispel s polurno zamudo šele ob V2 10 v Ljubljano. V imenu starešinstva JSS jih je kot namestnik staroste br. Gangla pozdravil br. Bogomir Kajzelj z naslednjim bodrilnim nagovorom:
»Dragi bratje Sokoli - tekmovalci! Moje slovo od vas bo kratko. Posivili ste se od nas in od svoje ožje domovine že v soboto z veličastno telovadno akademijo v Sokolskem domu na Taboru. Predvsem in iz vsega srca vam želimo srečno pot in srečen ter zmagovit povratek. Iskreno se zahvaljujemo vsem bratom tekmovalcem, v prvi vrsti pa tebi, dragi brat načelnik, za brezprimerno požrtvovalnost in vztrajnost za časa treniranja in priprav za olimpi-
Organi finančne kontrole v klerikalnem paradižu
(Dopis)
Dovoljeno naj nam bo malo osvetlili stanje v finančni kontroli, v katerega io je spravil klero-radikalni režim.
Kakor znano, sta letos ljubljanski in mariborski oblastni odbor z dovoljenjem finančnega ministra naprtila pobiranje oblastnih doklad na alkoholne pijače, premog ter tako na plesne zabave, oddelkom finančne kontrole. Ni se pri tem vprašala kako bodo oddelki poleg ostalega dela prenašali še to breme, temveč se iim je delo bivših dacarjev kratkomalo naložilo v dolžnost in — mirna Bosna.
Ne glede na zgornjo okolnost 5n pa na to. da se je medtem uvedla komtrola nad delodajalci zaradi pravilnega pobiranja uslužbenskega davka, dalje podvojena kontrola nad trafikanti ter nadziranje prodajalcev soli, kar vse ie zopet padlo na ramena finančne kontrole, se ie v aprilu t. 1. izvršila velikopotezna redukcija sreskih uprav, oddelkov in moštva finančne kontrole.
Da bi pa zaradi redukcij služba ne trpela, je bil v letošnji finančni zakon une-šen člen, ki pravi, da služba v finančni kontroli ne sme trajati več kakor 10 ur dnevno. Naravna posledica te odločbe ni izostaila. Predpostavljeni starejšine so z obema rokama zagrabili ta člen in obviseli na njem, kakor klop na pasjem vratu. Sedaj se predpisuje služba tam. kjer ie treba, in tam. kjer ne bi bilo treba po 10 ur dnevno, tako da so organi, posebno oni na meji v goratih krajih, izčrpani ki obupani zaradi naporne službe.
Poleg teh dobrot smo dobili še pribolj-šek, da ne bi bilo kakega mrmranja. Že citirani finančni zakon je zmanjšal organom trošnine, katere so bile že itak škandalozno majhne. Postavim, za 8urno zunanjo službo je dobil organ pred uveljavlje-njem finančnega zakona 1.50 Din trošnine, dočim mu ta znesek sedaj pripada šele po 10-urni zunanji službi. Ali ni to bridka ironija?
Mnogo ogorčenja je povzročila tudi odredba finančnega zakona glede pogojev za žemtev zvaničnikov finančne kontrole. Pogoji so dovoli skromni! Imeti moraš najmanj 7 let državne službe, ki se šteje za pokojnino, ter moraš biti v II. skupini zvaničnikov. Ko pa si izpolnil ta dva pogoja, se vendar le še nc moreš oženiti, ker ie določen maksimum oženjenih v II. skupini na 50 odstotkov celokupnega staleža. To je vendar malo prehudo omej eva.n j e osebne svobode civilnega državnega usluž benca.
jado. Obžalujemo, da vam nismo mogli nuditi tega, kar so nudile druge države svojim tekmovalnim vrstam. Pri tem Pa ne smemo pozabiti, da smo doslej še vse naše tekmovalne ekspedicije finansirali iz svojih lastnih sredstev brez vsake druge pomoči. Končno vam imam še sporočiti pravkar dospele brzojavne pozdrave zagrebške sokolske župe in tehničnega odbora zagrebške župe, ki vam. kakor mi, želijo srečno pot in kar največ uspeha. Vsak eventualni uspeh bo tudi edino plačilo za vaš trud in brezmejno požrtvovalnost. Zdravo!«
Za slovo se je zahvalil vodja tekmovalne vrste, načelnik JSS dr. Viktor Murnik z zagotovilom, da bo tekmovalna vrsta storila vse. kar je v njenih močeh, da obdrži dosedanji svoj sloves in še povzdigne čast našega naroda in Sokol s t va.
V Amsterdam so se odpeljali: dr. Viktor Murnik kot vod'a vrste in z njim
Toliko za danes-. Na razmere v finančni kontroli se bomo še povrnili.
Ker ie klerikalna stranka v Sloveniji za vse storjene krivice, ki so se prizadejale finančni kontroli, soodgovorna, lahko z mirno vestjo pričakuje, da bodo organi finančne kontrole v Sloveniji pri bodočih volitvah kakor en mož glasovali za njo.
To in ono o porcijunkuli
Štajerci so jo imeli svoj čas v Celju, Dolenjci v Krškem, Gorenjci pa v Škof j i Loki Ravno orav za grešne duše. da so se oprale tudi najmanjših madežev. Grešnik je opravil spoved in obudil prav hudo grevengo. šel okrog križa s krvavečimi rokami m nogami sv Frančiška, pa je bila duša čista, da se je videlo skozi njo. Kakor bi roso obrisal s šipe. so odpustki izbrisali grehe. Triie kraji so za naš grešni narod čisto zadostovali.
Zato je prišlo tudi dosti ljudii skupaj od vseh strani in <z vseh krajev, da se je ljudstvo trlo okroe štantov in ie bila cerkev premajhna da bi bili vsi spali v nji. Še okrog nje so polegli, molili in spali ter čakali jutra. Največja gneča je bila okrog škafov s kavo. Za 2 krajcarja zajemalka, za 4 solde pa že poln korec bele alii črne, kakor si poželel. Bobi so bili rahli in veliki kakor beharji, flancati široki kakor brane in prav prilegli so se h kavi. V glavnem so bili pa za odpustke, da so od porcijunkuile imeli tudi kai otroci doma. Njim so bili namenjeni tudi medeni štruk-lji, ki so jih fantje sekali za stavo in so dekleta imela še tedne ali mesece krče v želodcu po njih. Pa tudi zdravilo zoper krče in božjast je bilo že pripravljeno: veliki šopki dišečega majarona, za vse druge bolezni pa šentianževe rože Za žejo so bila pa že zgodnja jabolka.
Čez noč so se izpraznili štanti in zmanjkalo je kuhanega fižola iz cekariev. Gospodje. ki so prišli pomagar spovedovat z vseh bližnjih in daljnih fara. pa so sedli v refektorij, kamor so fratri postavili še dve vrni miz. Kosilo ie bilo slavnostno, saj ie bila porcijunkula naivečji sestanek duhovščine v letu in edina prilika da so se premodrovala in prerešetala vsa pereča vprašanja. Povabljeni so bili tudi drugi ugledni narodnjaki, celo poslanci V bojih z nemškutarji so bila ta porcijunkulska kosila pravi shodi zaupnikov slovenske stranke.
No. porcijunkule so bile imenitne tudi v Nazarjih i.n drugod pri frančiškanskih samostanih Ali vendar ne tako kakor pri kapucinih Kava ie imela okus po hruševi moki in nobene ostrine po šnofovcu. Celo v moč žegnov in odpustkov bi človek dvomil. če bi ne imel vere Pa so ieli fran-
Kulturni pregled
Zavod Lunafarskega v Moskvi se je
ustanovil in se v kratkem otvori nov visokošolski institut za založništvo in knjigotr-štvo. Oba predmeta se bosta poučevala kot priprava na življenski poklic. Zavod bo nosil ime prosvetnega komisarja Lunačarske-ga, ki je dal pobudo in je tudi našel sredstva, da se njegova zamisel provede v življenje.
Oskar Nedbal pozvan v Rusijo. Ravnatelj bratislavske opere, skladatelj Oskar Nedbal je povabljen za prihodnjo glasbeno sezono v Moskvo, kjer bo dirigiral več simfoničnih koncertov ondotne filharmonije.
Konec Meverholdovega gledališča v Moskvi. Meyerholdovo gledališče v Moskvi spada gotovo med najznamenitejše gledališke prikazni novejšega časa. Moskovska vlada ga je sedaj ukinila Odtegnila mu je državno podporo in ga je s tem onemogočila. Meyerhold dobi v zameno neko število predstav v moskovskem državnem gledali Sto. K temu treba pripomniti, da napredujejo v gmotnem oziru samo tista gledališča v Rusiji, ki imajo stalno, organizirano publiko. Drage institucije propadajo.
I »Beneški trgovec« pri Piscatorjn. Ber-1 'inski režiser Piscator, ki je pred kratkim likvidiral svoje dosedanje gledališko podjetje. otvori v jeseni novo gledališče in napoveduje njegovo otvoritev s Shakespearovim »Beneškim trgovcem«. Shylooka bo igral Rudolf Sehildkraut, ki se nahaja sedaj v Ameriki. Piscator je dobil od Sohild-krauta že načelen pristanek, da nastopi v imenovani vlogi.
Shakespeareov »Vihar« je predmet nove kompozicije Egona Wel'ecza, ki skuša spraviti dramo na oder v obliki opere.
Za predhodnika svečanosti ob stoletnici rojstva L. N. Tolstega lahko smatramo dva sestavka iz peres ruskih pisateljev v inozemstvu. Prvega je napisal knez Švjato-nolk-Mirskii in ga je objavila »Sclavonir Review« za mesec junij v Londonu. Junijski zvezek na Francoskem izhajajoče ruske teo'oške revije >Put< pa objavlja jubilejni članek o Tolstem iz peresa znanega filozo fa N. Berdjajeva.
Dunajska Državna opera vodi pogajanja za gostovanje v Stockholrau. Gostovanje nai bi se vršilo v prihodnji gledališki
tekmovalci Josip Primožič, Leon Štu-kelj, Tone Malej, Boris Gregorka, Edo Antosiewicz, Ivan Porenta, Stane Der-ganc, Drago Ciotti in Vlado Orel kot rezerva. Nande Svetlič se jim je pridružil kot sodnik, dočim so ostali sodniki Jože Smrtnik, Peter Šumi in Stane Vidmar že v sredo zjutraj odpotovali z avtomobilom iz Ljubljane preko Monako-vega v Amsterdam. Kot potni maršal fungira na potu Leon Cebular in seboj so vzeli tudi konservatorista brata Li-povška. da bo spremljal proste vaje na klavirju. Tekmovalci pridejo po programu v Amsterdam danes popoldne okrog 17. preko Monakovega in Kolna. Seboj peljeio tudi najpotrebnejše telovadno orodje, bradljo, drog, krosre in ročaje za konja. Povrnejo se predvidoma 14. ali 15. t. m. Upamo in trdno smo preverjeni, da nozdravimo ob povratku naše tekmovalce kot zmagovalce.
čiškani s porcijunkulami na Brezjah in še boigve kje, tako da so prišle domala ob vso nekdanjo časit in veljavo. Še tretje-rednikov ni več blizu, ali pa se tako raz-dele na fazlične kloštre. da jih ni kaj videti. Tudi posvetna duhovščina bi lahko šla kapucinom malo na reko. da ne bi ravno vedno oznanjala le svojih odpustkov. Saj imajo župniki in kaplani politiko in pregrešne časopise, kapucinom naj pa puste vero! Seveda, v adventu in v postu pa so dobri, da 00 hribovskih farah opravijo, spoved in jisrp operejo najbolj, umazane ovčice, da so bale kakor nedolžna jagrnjeta. Po Veliki noči pa župniki pozabijo na to pomoč in začno z božjimi pori, sploh s konkurenco samostanom, ker ne moremo drugače imenovati tega prekoračenja delokroga.
In tako je prišlo tako daleč, k:kor je danes. Kje se ie letos v Ljubljani poznala porcijunkula? Edino prav ma'o na Mestnem trgu, kjer so ženice stopale na električno, da so se od frančiškanov vozile na Rakovnik, kamor hodoti niso imele prav nobenega vzroka, če so bili odpustki že pri frančiškanih. Stal'« ie sicer nekaj štantov. ali kaj so prodajali na njih? Ni bilo kofeta, niti šentjanževih rož. ampak sama posvetnost in nečimernost. Še paterno-štrov ni bilo in tudi škapuliria ni mogel človek kupiti, da bi ga dal žegnat patru. Na štantih pa so visele ženske srajce s špicami in druga taka pohujšljivnst. ki je poštena ženska na deželi niti ne obleče ne. In namesto masnih bukvic je brala branj evka — »Jutro«.
To imate od konkurence!
Dvojna krščanska ljubezen
Konjice, 1. avgusta
Kako malo krščanske ljubezni pozna včasi naša duhovščina. dokazuje naslednji žalostni primer, ki se je prigodil v našem kraju Dne 28 julija ie umrla siromašna vdova Antonija Robačar. Pogreb se je vršil naslednji dan in ie bil zares žalosten. Ni bilo duhovnika, ni bilo nobenih cerkvenih obredov Pokojnica ie bila dobra katoličanka žalibog pa preprosta reva in tako so ob njenem pokopu izostale vse cerkvene ceremonije, dasi ie bilo duhovščini obljubljeno. da bodo stroški naknadno poravnani Položili smo siromašno pokojnico k večnemu počitku s silno žalostnim občutjem. Marsikdo ie upravičeno pripomnil po tem žalostnem ookopu: »Za politiko jim ie več kakor za vero!«
Drug primer, ki pa je pokazal preveliko gorečnost naše duhovščine se ie primeril dne 29. julija cfc priliki cerkvene procesije pri cerkvi sv Ane Procesijo ie vodil tukajšnji arhidiiakon z monštranco v
sezoni. Program bi sestojal v glavnem iz Beethovnovega »Fidela«. iz Mozartove »Fi-garove svatbe« in iz »Ropa iz Serai'a<. Vsa tri dela bi dirigiral ravnatelj Schalk.
Italijanska revija o Miroslavu Krleži.
Zadnii zvezek rimske »Riviste di Letteratu-re Slave«, katero ureja prof Lo Gatto, prinaša iz peresa Wolfgan?a Ginstie razoravo o pisatelju Miros'avu Krleži. Članek prikazuje linijo pisateljevega umetniškega razvoja od malovrednih predvojnih prvencev do današnje ideine in oblikovne dovršenosti. Clankar vidi v Krleži pisatelja, od katerega si literarna produkcija lahko še marsikaj obeta.
Inozemska knjiievnost v sovjetski Rusiji. Ruski prosvetni komisar Lunačarski je napisa' seznam del, katera bi veljalo iz tujih jezikov prestaviti v ruščino. Sledeč njegovim nasvetom, so revije že začele praktično izvajati načrt Sedaj izhajajo v Rusija prevodi sledečih inozemskih pisateljev: Panaita Istratia, Sinclaira Lewisa, R. Be-rherja, St R. Standea, E. Madaraeza, Henrva Barbussea. F. C. Weiskopfa, šandorja Bar-ta. P. Wei1land - Conturiera. Kenta Kleher-ja, Johna Oa'sworthya, Henrya Menckena in Ambroža Biercea. 2e ta izbor imen priča, kakšna literarna mentaliteta prevladuje v sodobni Rusiji.
rokah. Tam nekje daileč stran od cerkve je ugledal skupino fantov, nad katerimi je sredi procesije zagrmek »Klobuke dol!« Takoj nato je izročil monštranco drugemu duhovniku v roke in sam pohitel z br-zim korakom izven cerkvenega rajona na prosto cesto, kjer je začel hruliti nekatere fante, ki niso opazili, da se že bliža procesija in zato tudi še niso sneli klobukov. Hrupni nastop arhidijakona je prav neprijetno dirn.il vse navzoče. Na deželi smo se zadnje čase že navadiil grmenja duhovščine ne samo izven cerkve, temveč tudi v posvečeni hiši božji. Le tako dalje, pa boste videli sadove svojega početja!
Žalostna usoda obupanega mladeniča
Izlake pri Zagorju. 2. avgusta
Pred nedavnim časom se je naselil v Šešlarjevi gostilni v Izlakah Hrastničan Slavko Pikelj in izvrševal skupno s Francetom Logarjem v splošno zadovoljnost čevljarsko obrt. Ko pa se je Logar ločil od F kija, ni imel ta več mirnega obstanka. Najraje se je vozil s kolesom sem in tja. Kazal je vidne znake potrtosti.
Zadnje dni je mnogo časa prebil v družbi z župnim upraviteljem g. Osolnikom. ki je zahajal v gostilno, kjer ie stanoval Pikelj. V sredo minulega tedna so šli Pikelj, njegov tovariš Jenko in g. Osolnik v Čemšenik obiskat tamošniega župnika g. Dagarina. Pri tei priliki je Pikelj izjavil, da mu ni do življenja in da bo šel v smrt. Pri tem je prosil za cerkveni pokop.
V	četrtek minulega tedna zvečer sta bila v Šešlarjevi gostilni g. Osolnik in Pikelj zopet skupaj. Preden je Pikelj zapustil gostilno. je istotako g. Osolnika naprosil, da ga za gotovo cerkveno pokoplje, če bo šel prostovoljno v smrt. Gostilničarka. ki je poslušala ves razgovor, ie pozvala Piklja. naj bo pameten, naj ne straši ljudi s takimi stvarmi in naj se mirno vrne v gostilno. Pikelj ie dejal, da gre samo malo na zrak: ko oa ie stopil čez prag. je že počil strel. Gostilničarka ie prestrašena skočila k rbupancu ter ga začela tresti in izmivati. medtem pa ie župni upravitelj hitel po poslednje ol»je.
Kljub temu. da ie Pikelj prosi! čemšeni-škega župnika kakor tudi župnega upravitelja g. Osolnika za cerkveni" pogreb, ga vendar g Osolnik ni hotel cerkveno pokopati. Tudi prošnio Piklievega očeta ie zavrnil. dasi je znano, da ie morilec in samomorilec Kajbič bil cerkveno pokopan, menda zato ker ie bil član Marijine družbe.
V	soboto se ie vršil pogreb in ie marsikatera beseda pad!'a na tiste oznanje-valce ljubezni do bližnjega, ki na to ljubezen kaj radi pozabijo.
Samomor roparskega morilca Brečka
Laško, 2. avgusta
Z zadoščenjem je iavnost sprejela vest, da je orožniški komandir z Zidanega mosta g. Kočevar po obsežnih, dobro zasnovanih poizvedbah dognal, da ie prevžit-karja Goloba iz Breznega pri Zidanem mo-"Stu na tako grozen način umoril iir ga oropal 601ctni Fran Brečko. doma iz Lokavca pri Rimskih toplicah. Posrečilo se je morilca aretirati v Debru pri Laškem. Ob napovedi aretacije se je pričel morilec tresti. kmalu pa se ie zoper zavedel ter tajil svoje dejanje.
_ Krog dokazov pa se ie vedno bolj krčil. Prijeli so tudi morilčevo ženo. ki je jokaje povedala, da je prišel njen mož v jutru po umoru k njej ves krvav in ii naročil, naj mu opere srajco. Na vprašanje, zakaj je tako krvav, ji baje ni dal odgovora. Morilec ie napram preiskovalnemu sodniku g. Antipinu pravil, da so madeži na srajci od barve ter se poznajo od 1. 1921., ko je v Ameriki prepleskal svojo hišo. Toda žena ie končno priznala, da ji je mož usodnega jutra odgovoril: »Zdaj sem ga pa že ubil. Če boš komu kai zinila. bom pa še tebe!« . . .
Pod to silo dokazov je začel Brečko omahovati V sredo dopoldne ie dejal preiskovalnemu sodniku, da bo naslednjega dne povedal vse. V zaporu je nato še rekel. da ni sam udeležen pri umoru, temveč še dva druga Ko pa ie jetničar opoldne stopil v ječo, ie našel Brečka obešenega. Iz slamnjačče si ie iztrgal kos platna, postavil klop k steni in izvršil sodbo nad samim seboj Brečko ie še dihal, a poskusi oživliania so ostali brezuspešni. Bil je kljub svojim 601etom še močan mož. velike in trdne postave.
Tri
nesreče
Ljubljana. 2. avgusta
Danes popoldne so se v Ljubljani in najbližji okolici pripetile kar tri težje nesreče, katerih končni povoljni izid še ni gotov.
V Pollakovi tovarni usnja na Sv. Petra cesti je bil zaposlen kot ključavničar 34-letni Franc Mejač. doma iz Zgornjega Kaš-lja pri Devici Mariji v Polju. Med delom, ko ie ravno popravljal neko večjo strojno napravo v zgornjem delu tovarniškega poslopja, se ie s stropa nenadoma utrgal precej dolg in težak železen drog ki ie zadel Mejača vrhu glave. Poklicani rešilni voz je ranjenca prepeljal v splošno bolnico, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč. Ponesrečenec ima na glavi večjo rano. ki so mu io pa zdravniki takoi zašili in je Mejač zaenkrat izven nevarnosti.
Težje se ie poškodoval istotako med delom Janez Čemivec. 50 let star tesar, ki je popoldne popravljal streho na starem poslopju na Dunajski cesti 47. Okrog pol 17. mu ie spodrsnilo in se ie zakotalil s precej visoke strehe na tla. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi in v notranjosti telesa. I« obeh ušes mu ie v močnem curku brizgala kri Z rešilnim vozom je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer je njegovo stanje prav kritično. Zvečer se ie Čemivec še vedno nahajal v globoki nezavesti.
Tretja nesreča se ie pripetila v mali vasici Komaniji v dobrovški občini pri Ljubljani. Posestnik Jože Marinko, star 35 let. se ie popoldne pripeljal z vozom na njivo Ko je izpregal konja, ie ta nenadoma poskočil in podri Marinka na tla. S kopitom ga ie prav močno poškodoval na glavi in na prsih Neka deklica ki se ie slučajno nahajala v bližini, ie nemudoma odhitela v opekarno na Viču. odkoder so o nesreči obvestili mestno reševalno postaio. V kratkem času ie pridrvel tia mesto nesreče rešilni avtomobil, ki je ponesrečenca prepeljal v splošno boJnico. Kolikor so mogli v prvem trenutku ugotoviti, rana Marinko ra-
Urejuje najbolje prebavo! Čisti želodec in čreva brzo in ugodno l 1 omot po vseh lekarnah Din 4.—.
it.-,* 1 *
Triumf kinematografije!
veleilltn človekoljubja hi brezkončnega trpljenja.
Gradba železnice. Ogromna la-
vina, ki ruši vse pod seboj. — — Velikanske žrtve. — —
Krasni igralci!
Pretresljiva vsebina!
Predstave ob 4., K8. in K 10. Najnižje cene! KINO IDEAL.
zen večje rane .ia glavi tudi zlomljena 3 rebra. Ponesrečenčevo stanje je zatorej zelo resno. _
Idila v Slovenskih goricah
Sv. Anton, v avgustu
Ena najlepših točk v Slovenskih goricah je nedvomno Sv. Anton Preprijazni griček s cerkvico med kopo belih hišic, križišče cest Ptuj-Radgona in Maribor-Ljuto mer, kraj. kjer ie toliko romal in preživljal sladke urice nesrečni veseljak kontrolor Škrobar. Zapisal je po resnici, da kraj nudi prekrasen razgled: ves je v trtnih brajdah, po gričih gorica pri gorici, kjer bataljoni eksercirajo s puškami iz kolja matematsko točno, kjer klopotci regetajo —alt in sopran, tenor in bas. tenko in debelo, raskavo in cvileče. prazno io zvonko, doneče in bobneče, veselo in turobno, smešno in obupno: hitro in počasi, sp!:t-šeno kakor srnica in svečano kakor mogočen dirigent, ki udarja s kolom po drevesu. da obvlada velikanski zbor širom krog in krog. To je pisateljev Sv. Anton.
Za ogled tega idilično lepega kraja Slovenskih goric se bo izletnikom in prijateljem nudila najlepša prilika prihodnjo nedeljo 12. t. m., ko bo otvorilo tukajšnje Prvo tamburaško društvo svojo novo lt-po dvorano, svoj krasni dom. kjer se fco v bodoče krepila napredna slovenska misel. Pričakujemo velik obisk iz sosedini;li župnij, od Sv. Lenarta, bližnjega Ptuja in .želimo,,da prihitijo« k. nam oudi..gostje iz Maribora in od drugod, da si vsi ogledate srce Slovenskih goric, da spoznate lepoto tudi tega kraja. Maj se nikdo ne straši dolgega pota! Nudili vam bomo domačo, preprosto. neprisiljeno, lepo podeželsko zabavo. prisrčno vas bomo veseli, z nepopisno radostjo vas bomo sprejeli. Naj bo praznik našega agilnega tamburaškega d_u-štva idila sredi prelepih Slovenskih goric!
Anchron tvorno
k mul t/iiiHl Uil ga uaiv
Nesreča goriškega planinca Žarka Jelinčiča
VisoikošoJec Zonko Jelinčič v Gorici velija za najboljšega goriškega planinca. Z družbo je napravil izlet v peline na Viš (Jof Fuarel) 2666 metrov. Prenočili s<0 v nekdanja Zindenekovi koči (sedaj koča Guido Corsi). Zjutraj zgodaj je odšla družba na vrh hriba. Nazatj so se namenili čez sedlo Moser Scharte proti Ukvam in Ovčjišvasii v Zajezersko dolino
Sedlo Moser Scharte je kakih 2000 m na d morjem. Od tu se vleče navzdol kakih 6'K) m dolg ledenik, po katerem je bila pot siW težka. Visokošoica Jelinčič in Slavko Mašera sta sekala stopinje v led. Spremljevalk, gospodični Rejčevi sta čakali na vrhu, potem pa sta šli po izsekanem sledu navzdol. Ivanki Rejčevi je spodrsnite in Jelinčič jo je hotel pograbiti in ustaviti, ko je pridrvela mimo njega. Toda prevrnil se je in z Ivanko vred dirvel po 'edu. Priletela sta v globoko ledeniška razpoko. Reočeva se ni poškodovala, ali Jelinčič si je ob sten j zlomil hrbtenico ki tri rebra. Kljub strašnim bolečinam je zavriskal, da je tako opozoril svoja tovaiiša zgoraj, da sta živa on in Rejčeva. Slavko Mašera in Marija Rejčeva sta z veliko težavo prišla do ponesrečencev.
Mašera je odšel v Ukve in našel tam sarm- ga dr. Kugyja, ki je takoj poskrbel za rešilno eks-pedicijo, katere se ie udeležilo tudi par k. šJc" h vojakov. Vse je šlo po sreči m Jelinčič je bil pripeljan v goriško občinsko bolnico. Njegovo stanje je sedaj povsem povoJjno. Vsi m>u žeJijo, da bi kima I u okreval. Jelinčič je b'' dober prijatelj nepozabnega goriškega turista po<k. dr-KI. Juga.
p— Po gospodarskem napredku stremijo geriški kmetovalci in vsako priliko v to sviho porabijo, kolikor le dopuščajo ok'>i-ščine. V Sv. Vidu pri Tilmentu v videmskj pokrajini se je vršil sirarski tečaj, katerega se je udeležila tudi vrsta naših gorskih kmetovalcev iz Ročinia, Sužida, Drežnice, Livna, Zatolmina in Tolmina. Napravili so tudi izpit in siceT prav dobro. Sirarstvo se bo v našem planinskem svetu lahko orav lepo razvilo. Treba strokovnega znanja in pa preudarne pomoči s strani vladnih x.;ni-iei,ev. Pred kratkim se ie vršilo v T»'minil odlikovanje onih posestnikov, ki so izboljšali svoje hleve in uredili svoje g-iojne ;a--r.e. Natečai je imel popoln uspeh Razdeliti se ie 27 kolaifi": 5 srebrnih in 10 brMt-stih od ministrstva za narodno gospodarstvo in tri zlate ter 9 bronastih od pokrajin ske uprave Poleg tega se je razdelilo 37 diplom in nagrad v znesku 14 tisoč lir.
p— Streti na miličarje in orožnike. V ne« ki gostilni v Dekanih v Istri je sedel mili* čar K. Giacomin. Ko je govoril z nekim svojim znancem, je počil od nekje v bližini strel in zadel Giacomina v vrat. Prepeljali so ga takoj v koprsko bolnico. Malo opra» skan je bil tudi orožnik, ki 9e je nahajal v lokalu. Vrši se preiskava. Miličarji imajo mnogo sovražnikov, ker dražijo ljudi in po« stopajo ž njimi surovo.
Očitno bogokletstro
Glasilo celjskih Nemcev razglablja o ♦slovenskem ministrskem predsedniku* in med drugim prav pogumno ugotavlja:
«Nihče ne more tajiti, da je ljubljansko «Jutro» izvrstno urejevan list. Moderno, z dobro poročevalsko službo, v dobri opremi ustreza v splošnem vsem zahtevam, ki se lahko stavijo celo v naprednejših deželah. Prav gotovo so te ljubljanske novine tehnično največji in najboljši list v Jugoslaviji: beograjski listi se mu glede tehnične kvalitete riti oddaleč ne morejo primerjati. Ta ugotovitev zahteva prav nedvomno objektivno opazovanje.«
In dalje govori «Cil!ier Zeitung* o politiki «Jutra». ki mu ni toliko všeč — kar nas pa ne zanima. Saj smo tudi mi mnenja, da je «Cillier Zeitung* z velikodušno pohvalo našega lista zagrešila najstrašnejši greh — v očeh klerikalnih gromovnikov. Ali pa morda očitno izziva klerikalce, da bi se inkvizicija tudi pri njej izpremenila v blagoslov, kakor se je pri «Jutru».
*	Osebne vesti s pošte. Imenovani so: Avgust Jenko in Alojzij Volkar na Ljubljani 1,: za pogodbeno poštarico v Št. Ruper-tu pri Mokronogu J. Šain, rojena Bule, v Hinjah pa Ciril Razpotnik; premeščeni pa: Marija Cvar iz Toplic pri Novem mestu na Ljubljano!, Vida Ušeničnik iz Sv Pavla pri Preboldu v Polzelo, Štefka Žuljan iz Velikih Lašč na Ljubljano 1, Marica Štrukelj iz Šmartnega pri Litiji v Litijo in Matilda Trsteniak, s Sv. Trojice v Slovenskih goricah v Mursko Soboto, Janez Gseiman iz Murske Sobote v Ptuj, Vera Plehan iz Murske Sobote v Sv. Trojico v Slovenskih goricah, telefonistka Terezija Lovšin iz Aoač v Pragersko, pripravniki Romana Peitler iz Most pri Ljubljani na Maribor 1, Pavla Stok iz Ptuja v Mursko Soboto, z Ljubljane 1: Angela Karnovšek v Šoštanj, Ljudmila Schweiger v Mokronog, Ana Hu-dales v Žalec in dnevničarka A. Veršec v Celje, Vladislava Mikuž z Ljubljane 3 v
Podnart. Upokojeni so: Josip Oblak v Novem mestu, Anton Šimnic v Gorjah pri Bledu in Andrej Krulc v Brežicah. Pogodbena poštarica M. Cvar v Ivanjkovcih se je poročila z učiteljem K. Korošakom. — Na novo se je otvorila pogodbena pošta v Hinjah.
*	Sprejem v našo državljansko zvezo.
V našo državljansko zvezo so sprejeti: Henrik Bactel, trgovec v Ljubljani, skupno z ženo Marijo in maloletnima otrokoma Rudolfom in Marijo: učiteljica Leopoldina Kos v ŠmaTtftem? železniški uradnik Ladislav Mol v Gradini, zidar Anton Fornaza-rič v Bistrici, učitelj Anton Golja v Bistrici in učiteljica Mariia Pahor pri Sv. Roku.
*	Maturanti novomeške gimnazije, ki so inaturirali 1. 1888. v Novem mestu, bodo proslavili dne 6. t. m. to obletnico v Novem mestu.
*	Slušatelji višje pedagoške šole, ki so
končali drugi letnik in polagajo v oktobru diplomski izpit, nastopijo službo po dovršenem izpitu. Tisti, ki ne polagajo izpita, morajo nastopiti službo takoj po prejemu dekreta. Od'ok ministrstva prosvete z dne 16. juliia 1928. O. N. br. 52901. — Čopič.
*	Naši Študentje v Inozemstvu. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da si vsi naši študenti, ki nameravajo študirati v inozemstva, morajo predhodno izposlovati odo brenie ministrstva.
*	NaSe podmornice v šibeniku. Naši novi podmornici »Hrabri« in »Nebojša« sta predvčerajšnjim prispeli v šibenik, kjer ostaneta nekoliko dni. V šibenik je prispel tudi admiral Priča na jahti »Vila«, izročitev zastave, ki jo narodno ženstvo šibe-niško pokloni »Nebojši«, je odloženo na poznejši čas.
*	Pred avijatično tekmo Male antante. Zjutraj 1 ,t. m. so odleteli naši avijatiki z novosadskega aerodroma v Prago, da se udeleže tekem Male antante. Na aerodromu je vladalo živahno življenje. Komandant general Stanojiovič se je od oficirjev -avijatikov prisrčno poslovil in jim želel mnogo uspeha. Potem pa so se aparati dvignili ter se kmalu izgubili v meglenem horizontu, poletnega jutra. Prvi je odletel major Radovič, za njim narednik Jaklič, kapetan Gradišnik, kapetan Markičevič, kapetan Š2baljin, končno pa Zupančič, Rup-čič in Hubl.
*	Gostovanje zagrebškega gledališča v Južni Ameriki. V Splitu se mudi več članov hrvatskih bogataških rodbin Petrinovič in Baburica iz Antofagaste ter Mihanovič iz Buenos Airesa. Članom zagrebškega gledališča. ki sedaj gostuje v Splitu, so stavili ponudbo, naj sestavijo primerno skupino, ki bi se podala na turnejo v Južno Ameriko Turnejo bi finansirali omenjeni ameriško-hrvatski bogataši.
*	Na naslov poštne direkcije v Ljubljani. Iz M. D. v Polju nam pišejo: Vse prošnje da se v območju D. M. Polju dostavlja pošta dnevno, kakor ie bilo to pod upravo bivše Avstriie in pod sedanjo upravo do 1 maja 1928., so naletele na gluha ušesa. Da prištedi poštna uprava 400 Din, se ie začela od 1. maja t. 1. naprej dostavljati le 3 krat tedensko. Za moč, ki je bila reducirana s 1. maiem t. I., je prispevala tvornica pa-piria v Vevčah tudi 290 Din mesečno. Zaradi malenkostne vsote pa dobiva 8 vasi pošto trikrat tedensko. Ponovno prosimo poštno upravo, da obnovi dnevno dostav-1'anje pošte razen ob nedeljah tn praznikih. Ker se pošta v Ljubljani dostavlja dvakrat dnevno in smo mi tako rekoč na ljubljanski periferiji ter v prometnem kraju. Je pač dnevno dostavljanje potrebno. Priporočamo poštni upravi, da štedi tam, kjer ne bodo prikrajšani in oškodovani državljani, ki izpolnjujejo svoje obveznosti napram svoji državi v vsakem pogledu.
vesti
*	Naredbe o odpiranju in zapiranju obratov. Pred nekaj dnevi je veliki župan osi-ješke oblasti na mnogoštevilne proteste trgovcev in obrtnikov umaknil svojo »Naredbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic« in bo v prihodnjih dneh sklical novo anketo o tem vprašanju. Ta naredba je izmed vseh naredb, ki so jih izdali veliki župani na Hrvatskem in v Slavoniji, dajala trgovskim nameščencem in obrtnim delavcem najznatnejše pravice. Kakor osješki je na proteste trgovcev in obrtnikov umaknil naredbo tudi veliki župan vukovarske oblasti, čigar naredba je bila izdelana po vzorcu osiješke Po vsem sodeč bo nova naredba, ki jo zdaj pripravlja vukovarski veliki župan znatno izpremenila prejšnjo v škodo privatnih in trgovskih nameščencev.
*	Žrebanje srečk Efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v LJubljani. V sredo se je vršilo ob 6. zvečer v posvetovalnici Zbornice TOl javno žrebanje srečk efektne loterije. Zveza bo izdala v prihodnjih dneh žrebno listo, katero dobi vsakdo pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. pritličje levo. proti povračilu stroškov 2 Din. Po žrebnem načrtu so dobitki Izplačljivi oziroma izročljivi 30 dni po izvršenem žrebanju proti izročitvi odnosne srečke, potem ko se ie od strani prirediteljev loterije ugotovila pravilnost srečke in pa resničnost izžrebanja Dobitki zapadejo ako se ne dvignejo do 1. oktobra 1928 v korist Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Za primer, da zaradi kombinaciie številk zadene srečka dvakrat, se dobitek izplača samo eden in to v najvišji višini.
Veliko tombolo
priredi Sokolsko društvo na Bledu v nedeljo, 12. avgusta ob 15. uri v zdraviliškem parku.
*	Surčinskl vlomilci pod ključem. Kakor smo že poročali, so v poštni urad v Surči-nu pri Rumi nedavno vlomili zlikovci ter razen vrednostnih papirjev odnesli tudi vso gotovino v znesku nad milijon dinarjev. Sedaj se je policiji posrečilo, izslediti kot glavnega krivca nedavno iz kaznilnice v Mitrovici izpuščenega Aleksandra Palati-na, ki je de ja en je že priznal. Aretiranec je izjavil, da je v svrho tega vloma organiziral celo tolpo ter je tudi izda! imena svojih sokrivcev, (zmed teh sta bila doslej aretirana Dušan Dragičevič in Gavrilo Banjanin, dočim Je policija ostalim sokrivcem že na sledu. Ukradeno gotovino so vlomilci med seboi razdelili.
*	Samomor Slovenca v Zagrebu. Pri Hiški mitnicj .v Zagrebu so našli predvčerajšnjim mladega moškega, ki se je na tleh zvijal v bolečinah. Prenesli so ga v bolnico usmiljenih sester, kjer se je ugotovilo, da je neznanec v samomorilnem namenu izpij večjo količino ocetne kisline ter da ie le malo upanja, da bi ostal pri življenju. Pozneje se je dognalo, da Je samomorilec France Štangel, 28 let star. po poklicu čevljarski pomočnik, rodom iz Hrušlce pri Ljubljani. Pri njem so našli pismo, naslovljeno na njegovo ženo.
Za soinčenje najboljša t9Sola«t creme" v tubah. Dobi se v drogeriji A. Kane sinova, Židovska nI.
STENieOL
naiboliše sredstvo protJ stenicam dobite v dTOgeriji: KANC, LJubljana, Židovska ulica.
" Jugoslovenskl in Hrvatski Sokol. Iz
Varaždina poročajo, da se je tamkaj pričela živahna akcija za združenje Jugoslo-venskega in Hrvatskega Sokola. Dogodek je meščanstvo pozdravilo z velikim zadovoljstvom in bo našel odziv tudi v političnih krogih.
*	Državna policija v težkem položaju.
Državna policija v Vinkovcih že nekoliko mesecev ne more zadostiti svojim plačilnim obveznostim. Stražniškemu osobju dolguje že nad JOO.OOO Din. Ker policija tudi takse za porabo telefona ne plačuje, so bili njeni telefoni izločeni iz prometa.
*	Nova cesta Fala - Sv. Ožbolt. Dne 12
avgusta bodo v Fali pri Mariboru na svečan način izročili javnemu prometu novo zgrajeno cesto Fala - Sv. Ožbolt. Cesto je na lastne stroške zgradila Elektrarna Fala, ker je bila stara cesta ob vsakem nalivu poplavljena in je bil zaradi tega promet zelo oviran.
*	Prvo letošnje grozje. Na trgu v Šibeniku se je te dni poiavilo prvo letošnje grozdje Cena mu je 24 Din za kilogram.
*	Otvoritev tunela skozi Ivan - planino. Direkcija državnih železnic v Sarajevu bo priredila prihodnjo nedeljo slavnost na Ivan - planini. Na ta dan bo vozil od Ka-štelice do Bradične skoz novi tunel, dolg 3125 m, pni vlak s potniki - gosti. Slavnostna otvoritev tunela se bo oficijelno proslavila šele tedaj, ko bo dovršena vsa proga od Pazariča do Konjiča.
*	Parobrodarska zveza Sušak-Južna Amerika. S 1. avgustom je bil uveden iz sušaškega pristanišča reden tovorni promet s pristanišči Južne Amerike. Parobrodi bodo odhajali in prihajali vsak drugi mesec. Na tei progi je uvrščen parebrod »Izrada« z nosilnostjo 6300 ton. Za prvo potovanje je parobrod naložil les in cement ter 15 ton domačega pelinkovca. V kratkem se bo uvedel tudi reden potniški promet. Parobrodarska zveza z Južno Ameriko je velikega pomena ne samo v gospodarskem, marveč tudi v nacijonalnem pogledu, ker je to važen korak naprej k emancipaciji od tujih parobrodarskih društev, zlasti italijanske družbe Cosulich, ki je doslej opravljala promet med našimi pristanišči in Južno Ameriko
* Slovaška proslava 10 letnice osvoboje-nja v Bačkem Petro vcu. V dneh. 4., 5. in 6.
t. m. bodo imeli Slovaki, naseljeni v bližini Novega Sada velike svečanosti v svojem centru v Bačkem Petrovcu. Proslavljali bodo 10 letnico osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov In Slovencev ter Čehov in Slovakov. Slovaki, ki so naseljeni v Bački, štejejo preko 120.000 duš. V Bačkem Petrovcu imajo svojo tiskarno, kjer izhajajo trije slovaški listi. Tam imajo tudi svojo gimnazijo. Kakor je znano, je Bački Pe-trovac tudi center južnobaškega hmeljar stva.
Da se izogneš vsaj za nekaj časa vročemu in soparnemu zraku, pohiti dne 5. avgusta v »Županovo jamo«, kjer ie primeren hlad.	9594
* »Boj in zmaga«. Pravljica. Spisal Gustav Strniša. Ilustriral Justin. Kot II. zvezek nove serije knjižnice »Svete vojske« je izšla knjižica z naslednjo vsebino: V vasi Žeja primanjkuje vode. Mladi junak Tomažek najde po dolgih naporih v gorah vir, ki ga straži zmaj in ne dopusti, da bi vaščani napeljali vodo v dolino. Končno se Tomažku posreči ubiti zmaja in rešiti zakleto kraljičino v gori ter vaščanom preskrbeti zdravo vodo namesto pogubnega žganja. Pravljica je zelo napeta in se bo mladini priljubila. Cena 5 Din.
Po odmoru in dooustu
vsakdo hrepeni. Vašo telesno moč in delovno sposobnost si biste okrepili z uporabo
Ovomaitine
ki predstavlja končen racijo hranilne vrednosti
* Iščejo se dediči. Po dopisu našega poslaništva v Londonu je tamkaj 26. junija letos izvršil samomor naš državljan Ivan Zadnik, po poklicu mizar, star 26 let in rodom iz Ribnice v Sloveniji. Njegova zapuščina znaša približno 140 funtov šterlingov, to je okroglo 30.000 Din. Ker pokojnik ni zapustil pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kdo mu je naslednik ali dedič, se pozivajo njegovi sorodniki in one osebe, katerim so znani dediči, naj o tem obveste ob navedbi točnega naslova Izseljeniški komi-sarijat v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
Voika
Krekov trg
*	Železniški vlomilci pod ključem. Prošli torek so orožniki dovedli v Mitrovico ter izročili sodišču osem železniških vlomilcev, ki so kradli po vagonih na progi Vinkovci-Beograd. Vsi do zadnjega so železničarji, in sicer Todor Dragič, Jelenko Kocič, Nikola Stojanovič, Nikola Sosič, Karlo Vodeni-čar, Rade Pribič in Vladoje Žirovac. Pridržali so jih v preiskovalnem zaporu.
*	Pegasti legar v Hercegovini. Po poročilih iz Mostara se v okoliških vaseh širi pegasti legar. Doslej je za to nevarno boleznijo umrlo šest oseb. Oblastvo je storilo potrebne ukrepe, da se šiTjenje te nevarne epidemije prepreči.
*	Neurje na Dolenjskem. V nedeljo popoldne in proti večeru je razsajala nad Krškim poljem huda nevihta, med katero se je vsuilo precej dežja, ki je nekoliko poživel naravo in ohladil ozračje. Strela je upalila kozolec posestnika Abrama ter upepelila tudi gospodarsko poslopje posestniku Jordanu na Dobravi, katerih poljski pridelki so bili skoro popolnoma uničeni Da ni bilo požrtvovalnih gasilcev ln motorne brizgal-ne iz Št. Jerneja, bi pogoreli tudi hiši obeh posestnikov ter objekti drugih vaških gospodarjev.
*	Štrajk v Ječi. Pred nekaterimi dnevi so politični aretiranci, večinoma komunisti. 7 po številu, v kaznilnici Zabela pri Poža-revcu začeli štrajkati z gladovanjem v znak protesta proti režimu, ki vlada v tej kaznilnici Štrajkajo že pet dni ter zahtevajo, da pride v kaznilnico inšpektor ministrstva ptavde, kateremu hoček) pojasniti, zakaj so bili prisiljeni stopiti v štrajk.
*	Tovariši - vojaki iz Prizrena. ki so služili v letu 1924. aktivni vojaški rok pri f>0. pešpolku, se vljudno vabijo, da se polmšte-vilno udeleže važnega sestanka, ki bo v soboto 4. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji pri «Novem svetu» na Gosposvetski cesti v Ljubljani. — Sklicatelji.	1361
*	Cvahtejeva slavnost. V nedeljo pohitite na Cvahtejevo slavnost v Mali nedelji. Dopoldne odkritje spominske plošče, opoldne skupen obed, popoldne otroška prireditev. Nato zvečer prosta zabava, godba, petje, burke, šaljivi nastopi v Društvenem domu.
1332
*	Ne zamudite prilike, poselite Višnjo goro, ki vam bo nudila v nedeljo, dne 5. avgusta obilo razvedrila in kjer se boste na-vžili svežega zraka na Starem gradu! 1354
Javno tombolo na Bledu je mora' tamo-šnji Sokol preložiti od 5. na 12. avgusta, ker se bo vršil dne 5. t. m. pod pokroviteljstvom kraljice Marije mednarodni eteniški turnir*.
1359
Najboljše, aajtrajnejše, zato i?	naicenejše!
♦	Trdovratno zaprtje, hemeroide. črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno »Franz Josef« gren
čico, ako ziutraj in zvečer spiješ malo kupico. Znanstveniki zdravilne vede trdijo, da je »Franz Josef« grenčica uporabljiva celo pri ranjenemu črevesu, brez vsakih bolečin Dobi se v vseh lekarnah, drogeri jah in špecerijskih trgovinah.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in piisira tovarna Jos. Reich.
POZOR!
Primite višnjegorskega polža — strgal je verige rai sebe in pobegnil neinano kam. Kdor ga najde, naj ga v nedeljo pripelje na tišnjegorski Stari grad, kjer be dobil dobro nagrado.
Iz Ljubljane
o— Delovni čas v špecerijskih trgovinah v LJubljani. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Včerajšnje »Jutro« prinaša med drugim tudi vest, da zahtevajo pomočniki špecerijske stroke deveturni delavni čas, ki je bil baje veljaven pred naredbo velikega župana v LJubljani. Prosimo za ugotovitev, da se je doslej v vseh detajlnih špecerijskih trgovinah v Ljubljani obratovalo najmanj po 10 ur, v obratih pa, kjer ni bilo nameščencev še dalje. Naredba je de'ovni čas v špecerijskih trgovinah skrajšala na 9lA ur dnevno, kar ni v interesu trgovcev in konsumentov. Zato smatrajo trgovci borbo v tem pogledu upravičeno. Tudi trditev glede angleške sobote ni točna, vendar je to stvar bančnikov.
u— Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes film »Dvorni kočijaž Bratfisch«, v katerem se razkrivajo vse tajnosti in spletke bivšega habsburškega dvora. Predstave ob: 4., pol 8., in 9.
u— Nemška pesem v Ljubljani. Snoči je naša nacijonalna Ljubljana doživela — kljub vročini — pravo iznenadenje. Kar je bilo n pr. še pred desetimi leti izključeno, to je danes tako rekoč samo po sebi umevno. V Ljubljano je namreč dospel kombinirani »Studenten-Vandersvogelverein«, čigar večino tvorijo graški akademiki in ki namerava napraviti pevsko turnejo po naši državi. Avstrijski visokošolci so prišli v našo državo po priproočilu predsednika graškega velesejma. Zapeli so Po javnih lokalih par narodnih nemških pesmi, ki jih je naše občinstvo z žanimanjem poslušalo.
u— Ljubljanski gozdovniki so se vrnili s svojega tritedenskega taborjenja v Martuljku pri Kranjski gori. Na svoje domove so prišli vsi zdravi in močni, zagoreli od solnca in od vročine stražnih ognjev, utrjeni za življenje in polni mladosti. Taborjenje je uspelo v vseh pogledih; vsi so bili zadovoljni in srečni ves čas. Mladi ljudje, ki so se letos sami vladali brez pomoči kake starejše osebe, so pokazali, da so zmožni vodstva in vredni zaupanja. Taborjenja se je udeležilo 105 oseb, ki so taborile izmenično; povprečno je bilo v taboru 45 oseb. Poleg neštevilnih nedeljskih obiskov, po večini staršev taborečih, obilice letoviščar-jev iz Kranjske gore in domačinov iz Gozda, so imeli v gosteh tudi 6 dunajskih Pfadfin-drov in 2 angleška skavta. — Nekateri izmed udeležencev tabora nadaljujejo zdaj taborno življenje v taboru mariborskih gozdovnikov, ki imajo razpete svoje šotore pri Črnem jezeru pod Stolom. Oddelek tistih, ki so se že vrnili v Ljubljano, bo priredil še malo taborjenje v čolnih na Ljubljanici, drug oddelek pa jo bo mahnil peš do morja. Kdor želi pristopiti h gozdovnikom ali se kaj natančneje informirati o njih, naj pride v ponedeljek 6. t. m. ob 18. v Akademski kolegii v Kolodvorski ulici.
u— Vošniakova ulica za vozni promet zaprta. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da je zaradi gradnje cestnega kanala Vošnjakova ulica za vozni promet od danes naprej do nadaljnjega zaprta.
u— Mestni gospodarski urad odda brezplačno v Lattermanovem drevoredu devet suhih kostanjevih dreves revnejšim slojem, stanuiočim v mestu, pod pogojem, da jih do konca avgusta 1928. s štori vred odstranijo.
n— V nedeljo na Strelišču pod Rožnikom velika ljudska veselica. P'es, godba, lovci kranjskih klobas, izredno bogat srečolov tid.
1333
n— V pofaščenje spomina pokojnega g. Mihaela Knafliča, štabnega žwinozdravnika, ie daroval 100 Din dijaški kuhinji <Domovi-ni» gosp. Jože Kurent, upravitelj v pok. s soprogo.	1363 n— Smrad na živinskem sejmišču. Srečni prebivalci tamkajšnjega okoliša uživamo res posebno prijetne vonjave. Zadnje dni izpuh-teva vse od živine ponesnaženo sejmišče in iel Poljanske ceste hud smrad. In tako je vsakih 14 dni. Zakaj vendar se ta prostor ne pospravi takoj po končanem sejmu? Drugi, enako smrdljivi vetrovi se dvigajo z druge strani od mestne pristave. So li tamkajšnje gnojnične iame primerno odlagališče za gnile odpadke?
ii— Stanovalci na St. Petra nasipu uvide-vamo, da hiti mestna občina z zidanjem nove stavbe. Nikakor pa ne moremo več prenašati metanja desk s III. nadstropja in zabijanja tramovja ter ropotania motorjev cele noči. Prizadeti prosimo, da to preneha, ker naši živci niso železni. Privoščite nam po truda-polnem dnevnem delu nekaljen nočni počitek!
u— Najdeno. Našel se je na glavni cesti med Ljubljano in Urbančkom na Ježici 1 zavitek z vsebino vrezanega suknenega blaga. Kdor ga ie izgubil, ga dobi pri Jožefu Blatniku v Dobu št. 100 pri Domžalah.
V kinu Dvor je bil najden 1 solnčnik in 1 očala.
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bile na policiji vložene naslednje ovadbe: 5 tatvin, 1 goljufija, 1 poneverba, 1 neprevidna avtomobilska vožnja, 1 poškodba tuje lastnine. 1 karambol voza s kolesom. 1 nedostojno vedenje v kavarni, 2 prekoračenji policijske ure. 1 ogrožanje osebne varnosti s streljanjem, 1 beračenje, 1 nezgoda zaradi neprevidne vožnje s kolesom, 1 preklic pogrešanega, 23 prestopkov nove uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 11 prestopkov cestnega policijskega reda in 10 prestopkov avtomobilskih predpisov. Aretirana sta bila samo dva moška zaradi tatvine
u— Klobuk mu Je izginil. Delavec Koci-jan Z., ki ima sicer svoje stanovanje na Poljanski cesti 19, Je noč s torka na sredo prebil pod nekim kozolcem v bližini tovarne pločevinastih izdelkov Saturnus v Mostah. Ponoči se je priplazil h kozolcu neznan dolgoprstnež, ki je očividno zelo nujno potreboval pokrivalo. Izmaknil je spečemu delavcu že ponošen rjav žameten klobuk, vreden okrog 100 Din. Delavec sumi, da si je klobuk za vekomaj izposodil neki delomržen postopač Tone, ki se je že prejšnji večer potikal okrog kozolca brez vsakega opravka.
u— Tudi fižol jim diši. V torek zjutraj ie pripeljala v Ljubljano na prodaj lep stročji fižol Angelca Žitnik, posestnikova hči z Ižanske ceste. Svoj voz je zapeljala na prostorni trg pred Mestnim domom, nakar se je za nekaj trenutkov odstranila. Ko se je vrnila, je vsa prestrašena opazila, da je v času odsotnosti izginila z voza košara s fižolom in 100 Din vredna ročna tehtnica. Žitnikova trpi okrog 200 Din škode.
u— Tatvina mesarskega vozička. Pred 14 dnevi je izginil mesarju Francu Selanu iz velike prometne dvorane v ljubljanski mestni klavnici večji mesarski voziček, katerega ceni Selan na 500 Din. Na notranji strani je voziček prepleskan z rdečo, na zunani strani pa s temno zeleno barvo. Ker vozička toliko časa le ni hotelo biti nazaj, se je Selan končno obrnil po pomoč na policijo.
u— Avtomobil težko poškodoval konja. Dne 1. t. m. se je pripeljal v Ljubljano po opravkih posestnik David Koželj iz Vrha pri Krki na Dolenjskem. Po kosilu se ie vračal na svojem dvovprežnem vozu po Dolenjski cesti proti domu. Pred neko hišo v bližini Rakovnika se je Koželj srečal s škropilnim vozom mestne občine ljubljanske. Ko sta oba voznika vozila ravno drug poleg drugega, ju je hotel prehiteti neki ljubljanski avto - izvošček. Zavozil je z avtomobilom ravno Po sredi ceste med obema vozovoma. Ker je pa bilo premalo prostora, je z železno kljuko na avtomobi-lovi strehi težko poškodoval levega Ko-željevega konja na stegnu. Koželj je moral močno poškodovanega konja odvesti v konjsko klavnico, kjer so žival usmrtili. Konj je bil vreden 1250 Din.
u— Tat, ki ljubi kolesarski šport. Policija je prijela nekega Josipa Česna, brezposelnega čevljarskega pomočnika iz Dola pri Ljubljani, ki je tekom preteklega meseca izvrši! dve denarni tatvini. Kolar-skemu pomočniku Josipu Zalariu, stanu jo-čemu v Cerkveni ulici 11, je odnesel 4 sto-dinarske bankovce, milostno mu ie pa pustil pet stotakov. Nekaj dni poprej je pa izmaknil iz nezaklenjene delavnice v isti hiši pleskarju Valentinu Vojski kar celega »jurja«. Vojska je imel tisočak spravljen v notranjem žepu suknjiča, katerega je obesi! na klin poleg vrat. Česen tatvin ni tajil in je priznal, da si je za ukradeni denaT takoj nabavil kolo, ki ga je zdaj policija sprejela v svoje varstvo. Pri sebi je imel Česen še nekaj nad 200 Din denarja.
u— Prijeti kroHnjarjl. Policija je snoči prijela kar 6 krošnjarjev, po večini bratce iz južnih krajev države, ki so izvrševali svoj obrt brez potrebnega dovoljenja na škodo naše zdrave domače trgovine. Policija ie krošnjarje izročila mestnemu magistratu, ki jih bo kot obrtna oblast primerno ogl ob il a.
u— Od doma Je pobegnila. Na zahtevo njene matere je policija včeraj aretirala mlado, jedva 18-letno Marijo V., ki je pred nedavnim pobegnila od doma in se potikala pri svojih prijateljicah v mestu. Ker je policija ugotovila, da se je Marija preživljala pošteno s šivanjem, jo je seveda brez kazni izpustila domov. Mlada Marija je dejala, da je ušla od doma samo zaradi svoje svakinje, ker se ne more razumeti z njo.
u— Domov bi se rad peljal zastonj. Včeraj opoldne je vstopil v sobo dežurnega uradnika na policijskem ravnateljstvu star, šepast možiček, ki je uradnika nagovoril prav po domače: »Slabo je z menoj, gospod, prav slabo Če mi ne boste nič dali im pomagali, bom šel pa kar pod vlak. Nič več ne morem živeti in ves bolan sem.« Možiček je doma iz Povirja pri Žireh, ki pa spada pod Italijo. Prosil ie že na italijanskem konzulatu in nato še na policiji* da bi ga »po šub« poslali domov. Kakor bi mu to uslugo radi storili, so mu morali na policiji prošnjo odbiti. Stari revež bo moral lepo počasi in peš oditi po beli cesti v svoj rojstni kraj onstran meje.
Iz Celja
e— Društvo Soča, podružnica Celje, naznanja vsem članom, da ima svoj poslovni lokal pri rojaku Lojzetu Rusiji v Raz'agovi ulici 6. Odborove seje in sestanki društva se bodo vršili vselej ob sredah zvečer v gostilni Fi-lipčič.
e— Karambo' med motociklom in kolesarjem. Včeraj ob pol 8. zvečer je zavozil moto-ciklist št. 16-57 v kolesarja, ki je privozil iz Aleksandrove ulice na Krekov trg. ter mu zdrobil zadnje kolo. Kolesar je pade1 in se lahno poškodoval. Motociklist je po nesreči sedel na motor in se jadrno odpeljal, ven lar so okoli stoječi g'edalci zapazili njegovo številko in motoeiklista naznanili policiji.
e— Sestanek Narodne strokovne iveze r Celjju. Odbor NSZ v Celju sklicuje vse članstvo na sestanek za nedeljo 5. t m. ob 10. dopoldne v khibovi sobi Celjskega doma. Seja bo važna in je obvezna za vse članstvo.
e— Sestanek učiteljev - upokojencev. V soboto 4. t. m. ob 4. popoldne se bo vršil r»a vrtu Celjskega doma sestanek tovarišev učiteljev - upokojencev iz Celja in bližnje oko lice.
Z Jesenic
s— Pogreb. V torek smo spremili k več* nemu počitku g. Franca Bokala. Velika udeležba občinstva je dokazala, kako je bil pokojni priljubljen v vseb krogih.^ Pri žalnem sprevodu je igrala ganljive žalo* stinke godba tukajšnjega Sokola.
s— Prireditev. Sokolsko društvo na Je* senicah bo priredilo v nedeljo ob 15. za postajnim poslopjem javno telovadbo. Po telovadbi bo velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Zanimivo bo pečenje janca na ražnju
Iz Litije
!— Lepa prireditev kubanskih kozakov. V torek zvečer je priredila skupina kuban* skih kozakov, ki so na potu iz Ljubljane v Zagreb, jahalno prireditev. Strumni ko* njeniki so izvedli 16 točk, ki so številno publiko (naJ 500 ljudi) naravnost fascim* rale in navdale z navdušenjem. Nad vse lep pa je bil zaključek: Na idilično lepem Slavčevem travniku so v polmraku zbrani kozaki odpeli več markantnib ruskih na* rodnih pesmi, nekatere s nlesom. To so bili res lepi trenutki, ki jih bomo pomnili še dolgo. Med gledalci, ki so bili tudi iz okolice, pa je vladalo vse dni živahno za* nimanje za brate Slavljane.
i-— Nesreča med delom. Pri popravlja* nju litijskega mostu se je dogodila nesre* ča. Predvčerajšnjim je delal na johi 41 let* ni delavec France Urbane. Delavcem na mostu se je izmaknilo ta čas težko bruno, ki je padlo Urbancu na nogo in mu jo moč* no poškodovalo. Poklicali so zdravnika, ki je konstatiral zlom desne noge pod kole* norn, zato je odredil prevoz poškodovanca v ljubljansko bolnico.
i— Povabilo hrvatskih turistov. HPD •Runolist* Ho otvoril 12. t. m. zgodovinsko važno podzemeljsko jamo v Kamanju pri Karlovcu. Otvoritvi jame «Vrlovke», ki so jo renovirali in urejali 8 mesecev, bo pri* sostvovalo poleg hrvatskih turistov tudi »Društvo Brača Hrv. Zmajam Bratskih slavnosti se bo udeležila tudi deputacija liti j-kih planinarjev, ki vabi k posetu vse slovenske turiste. Vožnja polovična. Infor* macije daje SPD Litija.
i— Odhod naših Sokolov na Sušak. V so* boto in nedeljo se bodo vršile na Sušaku velike sokolske slavnosti. Za ta izlet se je vršila med našim članstvom živahna agita* cija, ki je imela lep uspeh. Na Sušak bo odpotovalo v petek 80 članov našega dru* «tva.
Iz Zagorja
z— Odbor za postavitev spomenika padlim Zagorjanom tem potom vljudno vabi vse Zagorjane in okoličane na sloves* no odkritje spomenika na dan 5. avgusta. V soboto zvečer ob 8. in v nedeljo pepol* dne se uprizori Matičičeva drama «Kalva* rijae, za katero vlada že sedaj veliko za* nimanje. Predprodaja vstopnic je v Za* gorju v trafiki Kosel, v Zadružnem domu in v restavraciji Hočevar, v Toplicah pa v trafiki Drnovšek. Domačine prosimo, da se udeleže predstave že v soboto zvečer. Polovična vožnja za zunanje goste je do* voljena.
Iz Trbovelj
t— Himen. Poročil se je g. Slavko Birtič, osestnik, gostilničar in mesar v Hrastni* u, z gospo Karolino Birtič, rojeno Pod* menik. Priči sta bila g. ravnatelj Gnus in ženinov brat g. Franc Birtič iz Clevelanda (Amerika). Čestitamo!
t— Na odhodnici g. Franca Birtiča ml. iz Hrastnika, ki se je nahajal nekaj tednov na oddihu v Sloveniji in se je vrnil zopet te dni v Ameriko, se je nabralo 200 Din za Narodni dom. G. Birtič je sam daroval 10 dolarjev.
t— Rudniška lokomotiva, ki vozi vago* ne premoga od rudnika do hrastniške po* staje, se je tako zdelala, da so jo dali za nekaj tednov v popravilo. TPD je moraja dobiti od drž. železnice drugo lokomotivo na posodo.
t— Vzrok samomora preddelavca Kos kotca, o katerem smo poročali včeraj, še vedno ni popolnoma razjasnjen. Širijo se različne govorice. Najbolj razširjena je ta, da jie pokojni Kokotec, ki je bil znan kot kvartopirec, v torek zaigral znatne svote, ki bi jih bil moral izplačati svojim sode* lavcem. Hazardirali so baje v torek ves dan v neki gostilni. Zaradi prepira, ki je nastal v družini, se je potem baje ustrelil. Druga verzija zopet pravi, da je bilo v družini večkrat nesoglasje. Zato je začel umrli Kokotec popivati in ker je bil že bolj slabih živcev, mu je to tako skodova* lo, da je moralo priti do katastrofe. Te* kom časa se bo stvar gotovo razjasnila. Eno je gotovo: v naši dolini jt hazaraira* nje zelo razširjeno. V Trbovljah je nekaj profesionalnih hazardistov in kar ni dosti domačih, pridejo še od drugod. So to de* k mržni ljudje, ki b: radi na lahek način prišli do denarja. Ob plačilnih dneh iščejo žrtev, ki jih navadno do golega oskubijo. Kaj bo delala družina žrtve ves teden in kako se bo preživljala, to brezvestneža ne briga, .fredpioi olede nadzorovanja in kaz* ni v takih primerih so poostreni, vendar je zasledovanje jako težko, ker se zatečejo taki individuji tudi v privatna stanovanja, kjer je zasledovanje otežkočeno. Potrebno bi bilo nekaj eksemplaričnih kazni za igral* ce, pa tudi one, ki dopuščajo, da se vrše take igre v njih lokalih odnosno stanova* njih.
t—Telesna poškodba. V opekarni sta bila zaposlena delavca Jutriša Štefan in Osreč* ko Kari, doma iz Huma na Sotli. Prišlo je med njima do prepira in ker je Jutriša opsoval Osrečku mater, je ta zagrabil tež* ko inotiko in udaril z njo Jutrišo po glavi in mu prizadejal precejšnjo poškodbo. Ju* trišo so obvezali in ga oddali v bolnico, S: ica pa je spravila na varno žand~r* merija.
t— Surovost. V torek popoldne so se kopali v Bevščici rije otroci v starosti od 5 do 7 let. To pa ni bilo po volji posest* niku travnika Z. iz Kovk, ki je zagrabil bič in ž njim neusmiljeno našvrkal otro* čičke, da so dobili po životu močne klo* base in jim je bila na nekaterih mestih prebita koža. V tej vročini tudi otroci iščejo hladila v vodi in čisto gotovo je, da se tako majhni of >ci ne morejo kopati v
Savi. Če posestnik res nima toliko srca, da bi dovolil otrokom to nedolžno zabavo, bi jih bil lahko odgnal s svojega zemljišča tudi drugače, ne ravno na tako surov na* čin. Z. je ovaden in se bo moral zago* varjati pred sodiščem.
t_ Mesto venca na grob pokojnega to*
variša in prijatelja dr. Kumra je daroval zdravnik dr. Baumgarten 500 Din za ob* črnske reveže.
Šport
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije
V letošnjih juniorskih pokalnih tekmah sodeluje 8 ljubljanskih in 4 mariborski klu* bi. Ljubljanski klubi prično s tekmovanjem v soboto in nedeljo Cutri in pojutrišnjem), vse tekme se vrše na prostoru Ilirije. V I. kolu igrajo:
jutri ob 18. Svoboda : Mladika, v nedeljo ob 9.: Slavi ja : Savica, ob 16.30 Jadran : Reka, ob 18. Ilirija ; Mars.
Juniorske tekme v Mariboru vodi tam* kajšnji medklubski odbor. Zmagovalea ljubljanske in mariborske skupine bosta sredi avgusta odigrala finale.
O kvaliteti igrajočih juniorskih moštev za enkrat ni nikakih podatkov. Juniorji Maribora, Rapida« Železničarjev in Svobo* de veljajo po dosedanjih uspehih vsi za prav dobre, vendar bo tudi v Mariboru šele po odigranju prvega kola mogoče ust* variti si pravo sliko o izgledih posameznih klubov in vobče o kakovosti naših junior* skih moštev.
Tekme za prehodni pokal JNSa. V Za* grebu so bile izžrebane včeraj tekme za zlati pokal nogometnega saveza. Kakor znano tekmujejo v teh tekmah reprezen* tančna moštva vseh podsavezov izven no* voosnovanega podsaveza v Skoplju. V I. kolu, ki se odigra 26. t. m., igra Ljubljana s Subotico, Zr.greb s Splitom in Beograd s Sarajevom, dočim je Osijek v tem kolu prost. V II. kolu dne 9. septembra se se» staneta zmagrvalcsi iz tekm j Ljubljana : Subotica in Zagreb : Split ter zmagovalec iz tekme Beograd : Sarajevo z Osijekom. Finale se vrši 19. septembra. Mest« ocKgra* nia za I. kolo bo še določil upravni odbor JNSa.
Službene iz JHS. Seja upravnega od* bora se bo vš la v petek, dne 3. avgusta ob 20.30 v damskem silonu kavarne Emo* na. Prosim po'nošte-iln udeležbe zaradi tromateha. — Tajnik.
Motoklub Ljubljana priredi v nedelio dne 5. t. m. klubov izlet v Bohinjsko Bi* strico. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred ka* varne Evropa na Dunajski cesti. Člani mo* tokluba Ljubljana in po njih vpeljani gost* je se uljudno vab'io. da se tega izleta v velikem številu udeleže. — Odb~r.
SK Ilirija (plavalna sekcija). V petek dne 3. avgusta ob 20. uri strogo obvezen sestanek vseh članov plavalne sekcija v svrho sestave startne liste. — Načelnik.
Lowe,
najboljši angleški tekač na srednje proge, letošnji olimpijski zmagova'ec v teku na 800 m (čas 1.51.8).
Lord Burghley
Mladi angleški tekač, ki Je v ponedeljek s svoio senzacionalno zmago nad Američanom Tay!or-]em v teku na 400 m (S3.4) navdušil gledalce v stadionu v Amsterdamu.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Vremensko ooroč«to
Meteorološki ca*od • f
2. avgusta 1928.
ViSins barometra J08P m
Kraj
Čas
opazovanj«
Ljubljana Maribor . . . Zugreb . . . . Beograd • • » Sarajevo . • . S kopi Je .... Dubrovnik . . Split . . . » •
&
e
o
4. «
30
7.
A o
/nO 5 '6< 4
'rt
7 59 7 645 760-4
760*0
u
a E
u
LI 2") >A 11 24 27
26
i*
h X
Smer vetra in brzina ' metrih
c c
•o —
14
/4 17
48
•->4 3
84
n irn«' SSE 2 SSE 2 mirno
e 2
mirno S 1
SSE 1
u 0
o (
o o
Pad«
vtne
V
» mir <io i on-
Solnce vzhaja ob 4.45, zahaja ob 19.26, luna vzhaja ob 20.37, zahaja ob 4.57. Najvišja teirperatura danes v Liubimm 31.0 C, najnižja 18.0 C.
Dunajska vremenska napoved ta petek: Tzpl»menljivo, kasneje manj oblačno, hladno. Tržaška vremenska napoved za petek: Normalni vetrovi, nebo večinoma jasno, najbrže motenje po nevihti z dežjem, temperatura od 24 do 32 stopinj. Morje mirno
Gospodarstvo
— Pred povišaajem ielelniških tarif ta les.
Zagrebški <Savez industrijala«a> sporoča, da namerava po zaupnih informacijah prometno ministrstvo izvesti povišaaje tarif za gotove vrste lesa in lesnih proizvodov. Povišanje, ki ga baje odobrava trgovinsko ministrstvo, bo znašalo do 20 %. Od strani merodajnih faktorjev se zatrjuje, da se bo pri povišanju upoštevala konkurenčna zmožnost našega izvoza. Naši lesni industriji, ki se je letos komaj nekoliko opomogla od izgub prejšnjih let, grozi torej nova nevarnost. Pri tem pa merodaini faktorji nič ne podvzamejo, da bi odstranili zapreke, ki obstojajo glede izvoza lesa. Tako še nimamo n. pr. trgovinske pogodbe s Španijo in Turčijo, kamor bi lahko izvozili mnogo lesa in moramo izvažati v te države les preko drmrlh držav. Obstojajo pa še druge težke ovire za naš izvoz (neprimerno urejene luke. pomanjkanje vagonov itd.). Namesto, da bi 9« te ovire odstranile, pa se uslvariajo še nove.
= Obrambni kom'te švicarskih lastnikov obligacij srbskega posojila iz l. 1895. toži ia-šo državo. Obrambni komite švicarskih lastnikov obligacij 4% srbskega posojila iz leta 1895., objavlja v švicarskih novinah. da je komite na podlagi pooblastita sporočil jugo-slovenski vladi pogoj? za prevzem obligacij, ki so pri tei organizaciji prijavljene. Tozadevnega rešenia jugosloveviske vlade ortMni-zacija do danes Se ni preiela. Z*>to je komite vložil v Ženevi tožbo proti fugoslovenski vladi na plačilo izžrebanih cbligo«! v nomintl-nem znesku v švicarskih frankih, ki je bila diplomatskim potom izročena naši vladi. Komite b*> prav tako vložil posebno tožbo sle-de nlačila zapadlih kuponov. Prva razprava proti rasi vladi se bo vršili 31 t. m.
= Kdai se »me krošniariti. Uredba o krošnjarjenju, o kateri smo pred dnevi obširneje poročali, navaja izrecno, da ve'jajo glede časa, kdaj se sme kro5njariti, predpisi čl. 9., 10. ln 23. uredbe o ©dpimnju in zapiranju obratov od 3. maja 1928. Člen 9. te urerfcbe pravi, da se smejo prodajati do 10- ure zvečer po ulicah samo novine, revije in časopisi, pečen kostanj, brezalkoholne pijače, alva in sladoled, kakor tudi presno in posušeno sadje, čl 10. določa, da je po 7. mri zvečer prepovedano vsako opravljanje obranega posla po ulicah in hišah ter prodajanj* kakor tudi krošnjarjenje po ulicah in hišah. Čl. 23. pa določa, da je vsako krošnjarjenje v nedeljah in državnih ter verskih praznikih (to je na prvi dan Božiča, na Novo leto, na dan Sv. treh kra-liev, na dan Sv. Rešnjega Telesa in na dan Vseh svetnikov) prepovedano Krošnjare-nie je tedaj po novi uredbi po 7 uri zvečer brezizjemno prepovedano, prav tnko je prepovedano krošn;firjenje ob nede'jah in v uredbi navedenih praznikih.
= Državne nabavke premoga. Iz Beograda poročajo, da je bil v prometnem ministrstvu sestavljen poseben odbor, ki bo imel nalogo, da izvršuie državne nabavke premoga za potrebe naših železnic. Ta odbor bo te dni nričel poslovati.
= K posojilu beograjske občine. Dodatno k našemu včerajšnjemu porrčilu o najetju kratkoročnega posojila v višini 1 mjHjona dolarjev, ki ga je najela beograjska občina preko Bosanske banke, dodaia-mo, da se je beograjska občina obvezila, da bo za eno tretjino izposojene vsote odstopila Bosanski banki v izvršitev predvidena investicijska dela po enotnih cen-ih, ki jih bo določila posebna komisija dveh predstavnikov Bosanske banke in dveh predstavnikov občine. V primeru nesporazuma bo komisija izvolila petega člana. Enotne cene se bodo ugotovile na p-Mlagi Hcitacij iz preteklega leta, upoštevajoč se-danie tržne cene za materija!. Istočasno je občina ponovno za 3 mesece oroloncrirala kratkoročno posojilo pri bančni skupini Blair-Chaise v višini 3 milijonov dolarjev, za katero mora, kakor znano, plačevati 7-odstotne obresti in 2/3odstot. provizije. Obe finančni transakciji sta potrdila finančni in notranji minister. Poboji teh kratkoročnih posojil so' precej težki. Za pro'ongirano kratkoročno posojilo pri skupini Blair-Chaise mora občina glede na trimesečno provizijo od 2/3% plačati dejansko 9.7% na leto, za kratkoročno posojilo pri Bosanski banki pa ne glede na pravico banke pri izvršitvi predvidenih del 10 % na leto. kajti ni verjetno, da bi občina mog'a vrniti to posojilo po preteku 6 mesecev, po kratkem roku mora plačati 1 % provizije na 6 mesecev. Pripomniti moramo, da dobivajo druge evropske prestolične občine kratkoročna posojila po 6 do 7 % in da je tudi zagrebška občina pred kratkim sklenila k-atkoročno posojilo po ugodnejših pogojih.
= Stanje hmeljarstva v n!»ši državi. Te dni se je vrnil v Beograd inž. Josip Teržan, referent kmetijskega ministrstva od tritedenskega potovanja po naših hmeljskih okoliših ter je med drugim izjavil, da kaže hmelj v nnši državi bujno cvetje in prehaja v kobule. Zaradi lanske slabe cene letos hmeljarji niso uporabljali mnogo umetnih gnojil. Zadnja leta so večinoma preveč gnojili; zaradi nestrokovnega gnojenja oa ie zelo trpela kakovost hmelja ter je naš hmeli mnogo izgubil na dobrem glasu, deloma tudi zaradi slabega obiranja in sušenja. Mnogo je vplivalo na kakovost tudi slabo obrezovanje. Škodljivci se skoro niso po;avili. le v Sloveniji je bmelj-ska stenica novzročila večio škodo Med drugim je tudi izjavil, da Vojvodina za svoj pridelek nima dovolj sušilnic in skladišč za hmelj, dečim ima Slovenija prilično število sušilnic in skladišč za manirmlacijo. Glede na dejstvo, da je trgovina z našim hmeliem večinoma v rokah nurnberških in žateških tvrdk in ker naša domača trgovina rima dovolj lastnega kapitnl?. bi morala Narodna banka dati večje kredite za odkup hmelja, kakor to storila za odkup opija.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: F. Hergouth, tvornica kar-tonaže v Mariboru: E. Merješič. trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Medvodah: Pavel Božnar, vodna žaga na Pristavi pri Polhovem gradcu: Mr. Kreši-mir Črnko, lekarna v Radcv'jici; Fr„ Brin-šek. elektrovaljčni mlin v Starem dvoru pri Škof ji Loki; Albin Bovha, trgovina z vinom, pivom in žganjem na debelo v Verančah; Rudolf Ahčan, trgovina z mešanim blagom v Zagorju; Slavko Kušar, trgovina z mešanim blagom v Zagorju ob Savi; Mr. Ph. Ivan Pokorny, 'ekarna v Zagorju ob Savi.
— Udeležba Jugoslavije na velesejmu v Frankfnrtn V sporazumu s trgovinskim in kmetiiskim ministrstvom je bila v beograjski Trgovski zbornici sestavljena komisija, ki ima nalogo, .da organizira udeležbo Jugoslavije na velesejmu v Frankfurtu ob Meni. Komisija je že pričela poslovati.	I
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
S5S2C

= Dobave, Gradbeni oddelek direkcije državnih že'eznic v Ljubljan' sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobavo kopalnih gob, kamene soli, špirita, kalcmirane sode, kristalne sode in naftalina, do 10. t. m. glede dobave mizarskega in steklarskega kleja. držajev za kladiva, krampov in lopat, toporišč za sekire, jermen iz kromo-vega usnja, 4000 škatlic vžigalic. 7 komadov plinomerov. 1400 kg katrana, 1 črpa'ke, telefonskih preklopilcev, tripolnega pretika-la. varovalk in kontrolnih vijakov. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14 t. m ponudbe glede cddaje 100 komadov sparilriih cevi v popravilo. Strojni oddelek direkci.e državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe g'ede dobave 1000 kg stauferjove masti, kalilnega in varilnega praška ter salmijaka, do 17. t. m. glede dobave medenih drogov, bakra, bakrenih in medenih cevi in vijakov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8 ? m. ponndbe glede dobave žebljev. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: za dobavo mesa za čas od 1. oktobra do 31. marca 1929: 14. t. m. pri komandi mesta v Čakovcu, dne 17. t. m. pa pri komandi mesta Murska Sobota in Dolnja Lendava; za dobavo kruha: 13. t. m. pri komandi mesta v Murski Soboti, 16. t. m. pa pri komandi mesta v Dolnji Lendavi. —
Borze
2. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet večji, kakor zadnje dni, zlasti v devizah na Duna;', Prago in Curih Potrebo v devizah na Ne\vyork in Trst je, kakor običajno krila privatna ponudba, ostalo potrebo oa Narodna banka. Tečaji se niso bistveno spremenili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi Halje mlačna. Promptna se je trgovala po 4S6, kasa po 436—4"5 5 in za december ro 455 — 454. Investicijsko posojilo notira nižje, in sicer 87 — 87.75 brez zaključka. Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene ter skoro ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami je bila 7aV1iučena le Praštediona po 950. med industrijskimi vrednotami ra Union (mlin) po 240. Trboveljska notira 450 — 470.
Devize in valute.
L5nb!jana. Amsterdam 0 — 22.8875. Berlin 13 575 — 13.605 (13 59). Bruseli 0 — 7-924, Budimnešta 0 — 9.922. Curih t094.1—1097.1 (1095 6). Dunaj 8.0154-8.0454 (8.0304), London 276.1 — 276.9 (276.5). Newyork 56.83 do 57-03 '56.93), Pariz 0 — 222.82 Praga 168.25 do 169.25 (168.65). Trst 296.6 - 298.6 (297 6)
Zagreb. Amsterdam 22.8575 — 22.9175 Dunaj 8.0154 — 8 0454. Berlin 13.575-13 605, Budimpešta 9.9^5 — 9.S35. Milan 296.55 do 298 55. London 276.1 — 276.9 Newvnrk 56.817 do 57.017. Praga 168.62 — 169 Curih 1094.1 do 1097.1: dolar 56 3 — 565.
Trst. Beograd 3^.5 — 33.8, Dunai 266.75 do 272.75, Praga 56.525 — 56.825, Pariz 74.685
do 74.985, London 92.74 — 92.94, Nevrvork 19.055 — 19.115, Curih 367.15 — 369.15; dinarji 33.5 — 34; dolarji 18.865 — 19.015.
Dunaj. Beograd 12.4325 — 12.4725, Berlin 168.75 - 189.25, London 34.375 — 34.475, Milan 37-035 — 37.135. Nevvvork 707.65—710.15, Pariz 27.6975 — 27.7975. Praga 20.96875 do 21.04875, Curih 136.22 — 136.72.
Curih. Beograd 9.1280, Berlin 123.925. New-vork 519.45, London 25.22375, Pariz 20.335, Milan 27.175, Praga 15.395, Budimpešta 90.555 Bukarešta 3.17, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunai 73.275.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.055, v Berlinu 7.358.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 285, Stavbna 56 — 0, šešir 1C5 — 0.,
Zagreb Državne vrednote Vojna škoda 436 — 436.5. kasa 436 — 436.5, za september 442 — 442.5. za december 452 — 453.5, investicijsko 87 — 87.75, agrarne 53 — 56; bančne vrednote: Poljo, stara emisija 175 — 0, nova emisija 0 — 18.5. Kreditna 85 — 0, Hipo 59.5 — 0. Jugo 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 126 — 0, Srpska 145—0; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0. Gut-mann 220 — 225, Slaveks 102 — 0, Slavonija 10—0. Danica 140—145, Drava 385 -390, Šečerana (Osijek) 240 — 260. Vevče 105 — 110, Isis 30 — 32, Dubrovačka 4S5 — 470. Trbovlje 4Z0 — 470. Narodna mlinska 19 — 0.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (2. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv, 50 cm dolgih, fco. vag. meja po 23.50. Deže'ni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 1 vag. pšenice, 3 vag. tur-ščice in 1 vag. moke. Nudi se pšenica fslov. post., mlevska tarifa, plač 30 dni): baška promptna po 290—295, za avgust po 297-5—-300, za september po 300—302.5: tur?"':«: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 350 —352.5; oves: baški novi. zdrav, rešetan, za avgust po 265—270; moka: >Ogr, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga, stara po 520—525. iz nove pšenice po 455—465.
Novosadska blagovna borza včeraj zaradi praznika ni poslovala.
Dunajska borza za kmetijske produkte (1. t. m.) Na ameriških tržiščih je zaradi večjega dovoza pšenice in novih ugodnih poročil o letini tendenca mlačna, dočim so kontinentalne borze pod utisom poročil o suši, ki ograža letino turščice Na dunajski borzi je promet v pšenici slab. V rži je razpoloženje dalje čvrsto. Za september - november je bilo nekaj velikih zaključkov v argentinski turščici na bazi 1 funta 76 d. do 1 funta 77 d. cif Trst. Uradno notirajo: pšeni-r-a: domača, nova 38 — 40. madžarska Tisa 42 — 42.5. jugoslovenska 40 — 40 5; rž: marcbfeldska 38 5 — 38.75. madžarska 37 75 do 38; turščica: 37.5 — 38. Moka <r0» v trgovini na debelo; domača 67 — 69, madžarska 65.5 — 68.5.
<
življenja m
Umor, ki je bil spočet v samostanu
Morilca mehiškega prezidenta Obregona je nagovorila k umoru neka nuna, ki je svoje dejanje priznala. — Morilec je bil pred umorom pri maši in spovedi in je dobil odvezo
Preiskava proti morilcu generala Obregona, umorjenega prezidenta me* hiške republike, je zaključena. Te dni je bila zastopnikom domačih in tujih listov prečitana morilčeva podpisana L^.jved, ki odkriva zaroto od vrha do tal in priča, da atentator ni ravnal po lastnem nagibu, ampak da je imel so* krivce. i1 '.orilec je priznal svoj čin v polnem obs u :n je pred zastopniki tiska povedai, skesano obžaluje de« janje, ker je ravnal po slabih navo* dilih.
K umoru ga je nagovorila neka nu* na. Prigovarjala mu je. da je odstraniš tev Obregona in Callesa nujno po* trebna in v interesu vere. Morilec je bil član katoliške organizacije in Dru* štva za obrambo verske svobode. Kot tak je imel zveze z duhovniki in samo* stani. Somišljeniki so mu dali na raz* polago denar in orožje ter so ga tudi hrabrili, naj izvrši svojo namero.
Samostanska nuna, katero so mehi* ške oblasti po morilčevem priznanju prijele, je, videvša, da se njen delež na vsem, kar se je zgodilo, ne da več uta* jiti, priznala svojo krivdo. Povedala je, da sta se z zločincem večkrat sestala in obravnavala dejanje, ki ga je bilo izvršiti. Krogi, s katerimi je občevala, so jo prepričevali, da je odstranitev Obregona potrebna, ker ni bil preži* dent ne prijatelj vere in ne cerkve.
Morilec sam je na dan krvavega či* na zjutraj šel k maši in se je spovedal ter pristopil k mizi Gospodovi, kjer je bil obhajan. Govoril je dolgo z duhov* nikom Jimenezom, od katerega se je
poslovil pokrepčan za delo, ki mu je bilo naloženo.
Kako enostransko je bil morilec in* formiran o svoji žrtvi, pove njegova lastna izpoved pred sodiščem. Pred novinarji, ki so se zbrali, da ga vidijo, je izjavil, da mu je žal, ker je postal žrtev svečeniške zmote. Niti oddaleč mu ni bilo znano, da je bil Obregon zmeren državnik, ki je hotel prinesti mehiški deželi v verskem oziru mir ter storiti vse kar se da, da se pozabijo rane, katere je zadala Mehiki duhov* ščina z jezuiti. Dejanje je izvršil v upa* nju, da bo Mehika srečnejša in pa da bo Obregonova duša rešena in izveli* čana. Bil je preverjen, da bosta Obre» gon in on prišla v nebesa.
Bivši minister za javna dela, Moro* nes, ni bil po morilčevi izjavi v nobeni zvezi s kom plotom in atentatorjem.
Po vsem tem, kar je doživel, izjav* Ija morilec, da nima ničesar več skri* vati. Njegovo kesanje je iskreno. Ker je izvršil čin v dobri veri. da bo ž njim pomagano cerkvi, ne prosi nobene mi* losti. Zaslužil je smrt in se tudi ne bo branil umreti, kakor velevajo mehiški zakoni.
Mehiška policija je razpisala za iz* sleditev morilčevih sokrivcev velike denarne nagrade. Nekaterim so že za petami, drugim pa se je posrečilo po* begniti čez mejo, še preden je aten* tator priznal svoj čin. Med tistimi, ki se še skrivajo in jih niso oblasti še do* bile v roke, je tudi Jimenez, ki je za morilca bral mašo, ga spovedal in mu dal odvezo v spovednici.
Bavarska - dežela železniških nesreč
V bližini Augsburga je osebni vlak zavozil radi napačno postavljenih tračnic v tovorni vlak. — Dvanajst oseb je mrtvih
seboj tender in sedem voz. Vsi so se prekucnili in poškodovali.
Še ni dolgo tega, ko smo poročali o ielezniški nesreči na monakovskem kolodvoru. Neki turistovski vlak je v nedeljo zvečer čakal na signal, da bi smel voziti dalje na postajo. V tem je pridrvel po istem tiru drugi vlak, za* v-jzn vanj in razbil tri vagone. Števila mrtvih in ranjenih je bilo veliko.
Komaj so preiskali in ugotovili vzroke te nesreče, že prihaja iz Augs* burga poročilo o novi železniški kata* strofi. Na postaji Dinlcelscherben je stal te dni ob 16. uri tovorni vlak. ka» terega bi moral prehiteti osebni vlak. Tračnice so bile napačno postavljene in osebni vlak je, mesto da bi prehitel tovornega, zavozil vanj. Trije zadnji vagoni tovornega vlaka so pri tem skočili s tira. pri osebnem vlaku pa se je razbila lokomotiva. Potegnila je za
Dvanajst oseb je bilo usmrčenih, 28 težko, 23 pa lahko ranjenih. Nekateri izmed težko ranjenih so med prevo* zom v bolnišnico izdihnili, tako se je število mrtvih medpotoma povečalo na 16.
Udarec obeh vlakov je bil grozen. Osebni vlak, ki je zavozil v tovorne* ga, je imel 12 vagonov. Sedem se jih je tako poškodovalo, da ne bodo za nobeno rabo več. Lokomotiva se je zarila v vagone tovornega vlaka ka* kor top predmet v ogrado.
Jokanje in vpitje ponesrečencev je bilo presunljivo. Iz kotla lokomotive je začela še puhati para, ki je opekla vsakogar, ki se je skušal približati pri* zorišču nesreče. Morali so čakati, da
iISl mm Ž^j ....... ......
Miss Margery Clark
)e bila poslana od Južnoafriške ženske atletične zveze v Amsterdam, da bi se udeležila ženske, ga teka na 100 m. Miss Clarkova ]e imejiteljlca svetovnega rekorda v te] stroki in si ga je pri-dobila mesec dni pred olimpijado na tekmi v S tamford Bridgeju pri Londonu. Za nameček je odnesla takrat tudi svetovni rek ord v ženskem skoku v višino.
je para popolnoma izhlapela, šele po* tem je bilo mogoče začeti z reševalni* mi deli.
Pogled na ponesrečence je bil stra* šen. Neko ženo so kolesa prerezala na dvoje. Poleg nje so ležali drugi mrliči. Enim so manjkale roke, drugim noge, tretji so bili brez glave. Smrtno je bil ranjen tudi neki duhovnik, ki se je vo* zil v svojo faro.
Preiskava, ki je bila nemudoma uve* dena, je dognala, da je zakrivil nesre* čo uslužbenec, ki prestavlja tračnice. Mesto na tretji tir so vodile tračnice na četrti tir. Tam je čakal tovorni vlak, v katerega je zavozila lokomotiva z vso silo.
Z ozirom na dejstvo, da postaja si* gurnost vožnje po nemških železnicah, zlasti po bavarskih progah, čedalje
manjša (v dobrih šestih mesecih je bi* lo na Nemškem sedem velikih želez* niških nesreč), je odredil generalni ravnatelj nemških državnih železnic najstrožje ukrepe. Preiskava, ki se je bavila z nesrečo pri Ummendorfu, je ugotovila še neko zanimivo dejstvo. Strojevodja vlaka, ki je ponesrečil, je bil nepretrgoma enajst ur v službi. Ze* lezniška služba na Bavarskem je slab* ša in pomanjkljivejša kakor n. pr. na Pruskem. Na Bavarskem traja služba železničarjev 12 ur, v Prusiji pa 8 ur. Da se pri tako naporni službi osobje le malo odpočije in kmalu izčrpa, je jasna stvar.
Dr. Dorpmuller, ravnatelj nemških železnic, je razposlal vsem direkcijam v državi okrožnice, v katerih zahteva strogo disciplino in natančno izpolnje* vanje službenih dolžnosti, ker se je pokazalo, da nastajajo nesreče ne sa* mo radi skromne previdnosti, ampak tudi radi pomankijivega personala.
Z olimpijade v Amsterdamu
Prvak v skoku v višino, Američan Klng, na tej olimpijadi ni dosegel dosedanjega rekorda 2.04 m, temveč se ie moral zadovoljiti z 1.94 m, kar pa le še vedno zelo znaten uspeh.
Nemi pasažir
General Nobile se ]e takole vozil skozi Nemčijo: Brzovlak je drvel z brzino 90 km na uro. Nemci so ga pozdravljali s fej-kllcl, v Italiji pa so ga sprejeli z rožami kot iunaka »ponesrečene ekspedicije«. Ka] hočemo! Vsak narod ima svoj okus, svoj režim in svoje junake.
Albanija bo proglašena za kraljevino
Znano je, da pripravljajo v Albaniji nove volitve, na podlagi kateri bo se* stavljena nova zoornica, ki bo sprejela nekatere revidirane člene albanske ustave. Med njimi bo tudi člen, ki iz* preminja albansko republiko v kralje* vino.
Prve volitve za ta korak so se že vr* šile. Vsakih 500 volilcev je izvolilo po enega zaupnika, in vsi ti zaupniki sku* paj bodo izvolili iz svoje srede 57 po* slancev. Ti možje bodo v albanskem parlamentu zasteoniki ljudstva ter bo*
do glasovali za novo ustavo in bodo izklicali Ahmeda Zoga za kralja.
Volitve zaupnikov so se vršile precej po albansko. Volilcev je bilo izredno malo in še kolikor jih je prišlo k vo* lilnim žaram, so bili vsi pristaši Ah* med Zogovega režima. Ahmed Zogu je imel ves čas v pripravljenosti tudi vojsko, ki bi posegla takoj v konflikt, če bi nastal kakšen nered med volilci.
Opozicijonalni kandidati niso nikjer prišli do besede. Veleznačilno je, da se je v Skadru zglasilo pred volilno komisijo samo 20 volilcev. Tem je bi* lo seveda lahko izvoliti zaupnika, njim pa bo še lažje izvoliti poslanca.
Sestanek zaupnikov, ki pomeni dru*
Miran Jarc:
Dijak Ivan
Ivanu je bilo trinajst let, ko se je prvič resno spri z domačimi. Oče ga je bil zalotil, ko je pod latinsko slovnico skrival roman, ki ga je čital žc vse popoldne. Oče ga ie bil zasačil, Iažnika, in obračun je bil tako odločen, da je Ivan zbežal iz sobe in ušel na cesto. Ko se je znašel sredi ulice, ki so jo oživljale množice uradnikov in delavcev, vrača-jočih se z dela, sprehajalcev in postoDa-čev, ki so uživali tajnovitost jesenskega večera, ie bridko občutil samoto. Kot še nikoli doslej se je zavedal, da obstoja med njegovim življenjem in med življenjem, ki mu ga vsiljujejo, tako strašen prepad, da ga premosti samo ali njegova popolna odpoved, ki bi ga utegnila duševno zlomiti, ali pa njegova brezobz;rna svoievolinost, za kar pa ni bil dovoli močan. Tudi prijateljev ni imel. Njegovi sošolci so se zanimali za vse drugo kot on: ali so vneto zbirali znamke, ali sn bili strastni nogometniki ali so prirejali v mestnem gozdu divje igre in borbe ali na so bili ugledni dijaki nnkorni i7ooln'evavci dolžnosti in višjih ukazov. Kai bo z menoi. se ie če-sto vprašal ves nemiren in čudno se mu je zazdelo, da ni tako vprašanje še drugim niegovim tovarišem prišlo na misel.
Tudi zdaj, ko se je nemiren razgledo-
val po gneči, se je zasmilil samemu sebi: Kaj bo z menoj! Pa je zagledal sošolca Adolfa. sinu uraria Svetliča. Svet-lič ga je ustavil in ga začel spraševati. Ivan je bil mrk in ga je spremljal kar tako. Nenadoma se je pred drevoredom ustavil in sprožil v tovariša nepričakovano vprašanje: »Ti, ali ie tebe tudi kedaj strah? Strah zaradi šole, ali zaradi doma?« Adolf ga je začuden pogledal. »Veš, to bi rad, da mi poveš: Kai bo tvoj poklic? Kai te zanima?« Tovariš ga je še bolj zavzet poslušal, slednjič oa mu je ie odvrnil in je rekel, da ga najbolj zanima urarstvo, in da želi biti nekoč urar. ker je tudi njegov oče urar. »Kako?« se ie Ivan razočara!, »ure boš prodaial? Ure. ki rečejo čas v minute in sekunde in drobijo svetel dan v naiboli zoprne dolžnosti!«
Rdečeiičnež na se ie zasmejal: »Ti si na čuden človek in nič te ne razumem. Saj sem rekel: ure bom rvodaial in iih bom spet ktmoval in spet draže oroda-ial in bom tako bogatel... in ko bom bogat si kinvm avto in hnrn vn7il no mecfn. da me bodo vsi občudovali.«
»Toda to .. to... kuoovanie in nrodaianip ur. to ie nesmisel In da se boš vozil v avtu zato. da te bodo vsi občudovali, to ie prav tak nesmisel. To vendar ni lepo... Kaj t>a ie zate tak^ lepo, da bi pozabil na vse in kar plesal od veselja ... Kaj je tisto ..
Toda Adolf ga ni več poslušal. Prav tako sta se razšla, kot sta se bila srečala.
Ali moram poslati uradnik, ker ie moj oče uradnik, kakor hoče biti Adolf nekoč u-rar, ker je njegov oče urar. O, biti v pisarni, kolik nesmisel. Tam je zevajoča smrt. Saj ve. kako utrujen in ozlo-voljen se vrača oče iz pisarne. S seboj prinese včasih velik sveženj listov, popisanih s suhotnimi. spačenimi številkami, vsevprek podčrtanimi in obrobiieni-md, da človeka mrazi. Le redko se zgodi, da oče pozabi na pisarno in se zamisli v svoje ... in tedaj je ves drugi. Vzhičen pripoveduje o mogočnih življenjih, ki so jih živeli Napoleon. Michelangelo, Hus .. Ivan bi mislil še dolgo in dolgo, da ga ni predramila razg;banost okrog njega. Ulice so se zasvetile v stoterih lučih in živahnost je naraščala Od vsenovsod
zasuala bleščavost bogastva: od kriče čih izložb: od vznemirjaiočih godbenih valov, ki so ga zajeli, ko ie šel mimo kavarne ob parku... Ali na je mimo nibogotno 7ošnme1o dekle Jarka ^vefnba <z cv®t'"?arne V) ie nsrv;?1a vso belo *a,rkovito razgnano Od'šavb'en val V' ie zavel ^ezeni ga ie vznemiril v dadkn grozo Ozrl se ie za nio kot za nrikazniio 'z nnp<ra sveta, ki so mu o niem Drav]iii*iJe knrige. sni in hrenene-nja. Neznanka pa se je vitka in gibka v ritmu godbe izgubila v množic5
Aij pa se je tik njega ustavil avto pred vhodom v bogato palačo. Vstopila sta gospod in gospa. Mogočen gospod v kožuhovini. Gospa? Morda gospodična iz romana... živi v bleščavosti, ki je niti njegov sen ne pozna ...
Zavil je v temno ulico. Naslonil se je na zid in čakal. Od vsepovsod je šumelo mesto. Nad strehami v dalji je sijala motna zarja tisočerih žarnic. Mimo njega so vreli ljudje, ljudje, ljudje... Glasni, veseli, nagli... Vsakdo je vedel kam... On sam pa je bil tako neskončno osamljen in žalosten ...
Kam? Tu ne ostane. Domov? Ne domov, ne domov?
Polastila se ga je groza. Doživel je trenutek morda sličen doživetju, ki se polasti človeka stoječega tik brezna. Samo korak — pa bi bil rešen vsega. Samo korak: ne vrne se več domov, pomeša se v valovje te množice: kamorkoli ... samo. da se nekoč zave bleščavosti. ki kliče po niej vročično srce...
Toda tistega koraka ni storil. Uklonil se ie in zamikal. Preslaboten sem. In ves ce ie zakrknil v usločenost in v molk. Se bom počakal.. Ali če n^coj ne. pa drug;č Morda že jutri ... Ze jutri.. Lažie mu ie bilo, ko si je vsaj prižgal bledo unanie...
Tn vračal se je kot jetnik, ki so ga zalotili na besu.
Tako lovi
muhe
AERCPCON
z
za poncem
najboljši muholovec na svetu. i
Cena 1 dinar.
go etapo volitev v albanski parlament, bo dne 25. avgusta. Glavna naloga te* ga parlamenta bo proglasiti Albanijo za kraljevino in Ahmeda Zoga za kralja.
Zakonska sreča v številkah
Neki pariški statističar si je vzel čas, da je fiksiral v številkah med 100.000 zakonov srečnike in nesrečnike. Od kod je dobil točne informacije, ni navedel, govori pa tako sigurno, da se zdi vreden zaupanja. No, in njegovi številčni rezultati, ki povedo več nego cele knjige, so sledeči:
Med 100.000 moških in ženskih zakoncev je ubežalo možem nekaj nad 1000 žen in ženam nekaj nad 2000 mož; sodniki so ločili 4000 zakonov; 26.000 poročenih ljudi živi v medsebojnem javnem boju, drugih 26.000 svojega sovraštva ne obeša na javni zvon; okrog 60.000 zakonov živi tja v en dan. niso ne srečni ne nesrečni; samo o 3175 zakonih pravijo sosedje, da so srečni — torej spadajo med negotove; 127 zakonskih parov je »skoraj srečnih«, a popolnoma srečnih jih je samo 13 — ti zadnji dve postavki je ugotovil statističar sam... in vse te štev^ke ne zale-žejo absolutno nič, ljudie se bodo poslej prav tako ženili in možili kakor prej...
Mišji strah v steklenici
V Carrari se je zgodil te dni naslednji zabavni dogodek:
Okoli polnoči so slišali stanovalci neke hiše na korzu Vittoriu čuden zvenk in hrup, ki je prihajal iz podzemlja. Vse je pobegnilo na ulico in pred hišo se je nabrala masa ljudi, ki so s stra-liom in trei/<?om komentirali nerazumljivi poiav. Menili so, da gre za strahove. Komaj da so se našli nekateri jx>gumnejši možakarji, ki so se odločili pogledat strahove od blizu. Čez nekaj časa so stopili iz hiše. Eden je držal v roki veliko steklenico s širokim vratom, a drugi na palico nataknieno — miš. Miš je bila zašla v steklenico in v brezuspešnem poskušanju, da bi se rešila iz nje, io je kotalila po trdih tleh v kleti sem in tja.
V čolnu preko Oceana
Iz New Yorka poročajo, da je dospel Nemec Romer s čolnom do Virginijskih otokov, odkoder se meni podati dalje v New York.
Romer je šel na pot preko Oceana 28. marca in sicer iz Lizbone. Radi viharja je moral pristati na južnem koncu Portugalske. Dne 17. apr. je odplul v smeri proti Kanarskim otokom, kamor je dospel po viharni vožnji 27. apr. Dne 2. jun. je odpotoval naprej. Sredi Oceana je srečal parnik «Epidau-rus», na katerem je obnovil svoje zaloge provijanta. Nato se je usmeril proti Srednji Ameriki in je zdaj že ob njenih bregovih.
r ......
: i '?. V vf <• Y*>: .: t
i	* V, .	1 «v ..
Ameriški običaji
Predsednik Ccolidge ie pred kratkim praznoval svoj 56. rojstni dan. Ob te) priliki ]e pogosf prijatelje, ki so mu priš"-- čescfc*«- ' K »J!
«JUTRO* št. 180
7
Petek 3. ym. 1928
Sokol
Sokol na Vrhniki bo imel v nedeljo 5. (. m. svoj l&tnd javni nastop združen z veliko vrtno veselico na dvorišču gost. Mantua. Porabite to priložnost in posetite romantično Vrhniko in nje drvoo okolico. Začetek telovadbe ob pol 5. uri. Nastopijo vsi oddelki, člani s posebno točko. Ugodne železniške zveze, prošnja za poseben vlak ob pol 10. uri vložena. Za mrzlo pijačo itd. dobro preskrbljeno. —■ Na svidenje. Zdravo!
1362
Brat Vaclav Vorel, načelnik Sokola v Pragi,
Je iznašel števni aparat za tekme v teku ln plezanju, ki neodvisno od sodnikov in starterjev registrira do V20 sekunde natanko vsaki čas plezanja ali teka Ta naprava se je obnesla praktično »a nedavnih tekmah COS v preko 6000 •primerih in se je pokazala kot popolnoma zanesljiva, točna in popolnoma neodvisna od volje posameznikov.
Leta 1929 pokrajinski zlet v Plznu. Prihodnje leto se bo vršil kot edini večji zleit COS pokrajinski zlet v Plznu, ki bo obsegal dan dece 20. junija, naraščajski zlet 30. junija in glavne zletne dni od 5. do 7. julija ob priliki Husove proslave. Telovadcev bo nastopilo okrog 5000 in praiv toliko tudi članic. Zletna scena bo obsegala snov iz starogrške zgodovine za časa olimpijad.
Poljsko Sokolstvo je pričelo v zadnjih letih polagoma, toda v vedno večji meri posnemata v organizatornem in tehniškem pogledu češkoslovaške Sokole. V marsikaterem oziru se je že preosnovala njihova prejšnja, manj izrazita organizacija. Tudi zadnja glavna skupščina Poljske sokolske zveze, ki se je vršila 3. julija v Var-Raivi, jo napravila zopet nekaj važnih sklopov v tem oziru. Predvsem se je sklenilo, da se opusti organizacija dosedanjih sedmerih veliMth žup in se osnuje popolnoma nova župna organizacija, ki naj ji bo kot vzor organizacija ostalih sckolskih zvez. Dalje se je prešlo končno tudi na konkretno reševanje vprašanja članic v zvezi in po društvih. Zaenkrat se je sklenilo, da se ustanovi v vsakem društvu, kjer se pokale potreba in prijavi Zadostno število članic, •posebni ženski odsek. Pri zvezi pa se ustanovi posebno raačelništvo za članice in se poveri njegovo vodstvo do končne formacije načekiici s. Jadwigi Zamoyski. — Predmetna glavna skupščina je imela na dnevnem redu tudi razgovor o vseipoLjskem sokolske m zletu v Poznanju leta 1929, kii bo obenem tudi nekak slovanski sokol-ski sestanek, kjer bo javno nastopilo celokupno slovansko Sokolstvo. Za zlet se že nabira posebni fond, v katerega mora plačati vsak član po dva zlota. — V starešinstvo zveze so bili izvoljeni dosedanji bratje, na čelu jim kot starosta br. Adam Zamoyski, edem glavnih pionirjev slovanske zavesti med poljskimi Sokol in Poljaki sploh.
Timney se ne mara več boksati
V nekem intervjuvu je izjavil Gene Tunnev, da se bo odpovedal boksar« skemu poklicu, ker ni upanja da bi se mu postavil v doglednem času kakšen pretendent za naslov svetovnega pr* vaka v boksanju po robu, zlasti pa ne takšen, ki bi vzbudil zanimanje občin« stva. Iz te izjave bi bilo torej razvidno,, da se odpoveduje tudi boju s prejšs njim svetovnim mojstrom Jackom Dempsevem, ki je bil naznanjen za mesec oktober. Kaj bo počenjal Tun« ney kot zasebnik, ni povedal. Gladu menda ne bo trpel, ker znaša njegovo imetje v najslabšem slučaju dober mu lijon dolarjev.
Komplicirana sorodstva v Stinnesovi družini
Svakinja pokojnega nemškega vele-kapitailista Huigona Stinnesa, sestra njegove vdove, se je poročila z režiserjem wiesbadaniskega deželnega gledališča Bernhardoim Hermarmom. Her-imann je že tast Stironesovega sina Edini um da. s čimer je nastalo v družini <zek> zamotamo sorodstveno razmerje. Edmrandova teta je postala tudi njegova tašča, a tast mu je obenem stric. Poleg tega pa je Edmuindu žena obenem tudi sestrična.
Izjava
Podpisana izjavljam, da vse obdolžitve proti abs. chem. Fery Schwelzu, katere me je obdolžila Marija Kralj, niso resnične. 1365	ALOJZIJA RAGAZZI
Dražba brodogcadilišta
u Kra)i?vtci.
Na osnovu odluke kr. kotarskog kao stečajno* soda u Sušaku od 20. juna 1928. br. 5413 gr.
St. 8/1927. i prema odluci kr. kotarskog suda n Bakru držati če se
DNE 3. SEPTEMBRA 1928. U 9 SATI PRIJE PODNE
na brodogradilištu u Kraljeviči javna dražb« svi-
}u zgrada (supeTedifikata) sa svim strojevima, cijelim alatom i cijelim priborom, te materijalom u skladišitima potrebnim za^ dalj-nje uredno vodje-aie tog brodO'gradi lista.
J ed n ako držati če se Javna dražba čaanaca, poluiaibrikata, starog železa, mjedenog struga i za brodogradnj« nevažnog materijala
DNE 4. SEPTEMBRA 1928. U 9 SATI PRUE PODNE,
isto na brodogradilištu u Kraljeviči.
Kod Tr-govačke Obrtničke komore n Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu, OsAJeku i kod Ko morskih ureda n Suša-ku in u Dubrovniku predleži potpumi inventar i po sudu odobreni dražbemi u v je ti, pa se interesenti mogu ooč»ije uputrti kod istih, a tako i kod potpisamog stečajnog upravitelja o predmetu dražbovanja, te o načinu polaganja jamčevine i isplate kupovnine.
Sušak, dne 28. jula 1928.
DR. FERDO PAVELIČ,
stečajni upravitelj tt- »Jugosiavenska brodogra-dilišta d. d. u Sušaku«.	9588
Naročilo, in, ty* dopis*, Učo6*,ji malih, oglasov, jv poslati* m, OgLasni>od, daUk •Jutra-', Zuiblja/ia,. Vr^JtnuJua^.TaL št. i+gz

JLaL, oglasi, ki služijo v posredovalna Ln, socijaL M, fMuruiM, obcuLslva,. vsaka, baj-tuLa, o pcu-.— Najmanjši z/tasak Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro Vin,j-.
V j t, pristojbin* j* vposla, li obcuuuruz luaročilan^sv* c*r f t, oglasu n,priobcua. Likovne- rvučuA, poslu*, Jurz rubuca {jublfana, št. 11841.
iMiihot,, d&pts-orsasifa, oglcLSu irgaushxg<t, aU, rnklcuTui^a, z/uzoaja: vsaka, btscda/ Visi, f". — Naj-nuznjšt, znesek Vin, /o - Vristojbtsia, za, šijro 5 -
Potnika
Se mogoče iz vinsike stroke, ki obiskujejo vinotržce in gostilničarje, iščem, da bi vzel seboj lahkoprodajni predmet, proti visoki proviziji. Nujne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Patentartikel*	24811
Trgovski potnik
kot začetnik gre S mesece brezplačno Vešč je popolnoma čevljarske, manufak turne in špecerijske stroke. Nastopi lahko takoj ali kesneje Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24807
Trgovski potnik
starejši, zelo dobro vpeljan po vsej državi, bi prevzel poleg Bvojega prei-met-a ie zastopstvo pletenin — Cenj ponudbe pod šifro »Jesensko potovanje* na oglasni oddelek »Jutra« 24860
Pletenine
v givaeje sprejmem na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24814
Šivilja
gTe na dom. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 24708
Kdor zna pravilno krpati
perzijske preproge
naj se zglasi na Erjavčevi cesti 24, I. nadstr. 24748
Postranski zaslužek
želi drž uradnik sa popoldanska ure Zmožen slov., nemškega in Italijan jezika — proti zmernemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »štev. 500».
24853
Velik dobiček
Iščemo moške in ženske v vseh mestih. wt razprodajo novega patenta. Ponudbe po,i »Rar>id» na oglasni oddelek »Jutra*.	24296
Službo knjigovodje
(stalno) dobi takoj gospod, ki bi posodil 15.000 Din za povečanje rentabilnega podjetja Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna in dobra služba«.
24869
Brivski pomočnik
kot poslovodjo, dober delavec. onduler, samostojna moč, služba stalna išče Janko MeznariČ, brivec in riamski frizer, Jesenice — Gorenjsko.	24861
Mesar, pomočnika
sprejmem v Kranju št 152.
24800
Izučena šivilja
bi rada prakticirala v prvovrstnem damskem salonu,
da se praktično priuči krojenju in drugemu damske-mu krojaštvu Na plačo ne gleda, pač pa na dobroglas-nost salona Ponudbe pod »Ružica« na oglasni oddelek »Jutra«.	24550
Francoščino
uspešno poučuje francoski akademik ter daje kunver-zacijo po 10 Din od ure Pismene ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra* pod J;fro • Parfait«	84567
Češčino poučuje
gospodična dame ta otroke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24826
Tovarn, vratarja
vestnega, energičnega tt treznega, s ananjem slov in nemščine v govoru in pisavi, iščbmo za takoj S službenimi prejemki ni vezano naturalno stanovanje Vpokojeni orožniki in kom petenti sliSnih poklicev imajo prednost — Pismene ponudbe 1 navedbo zahtev na Združene papirnice Vevče. Ooričane in Medvode d d., Vevče pri Ljubljani 24530
Šivilja
ki je vešča entel stroja za pletenine, dobi takoj mesto Naslov v oglasnem od. delku »Jutra*	2469S
Klepar, vajenca
s primerno šolsko izobrazbo, najraje z dežele, sprejme takoj Ivan Rueh, kleparski mojster v Metliki 59 24714
Dobro stalno službo
v pisarni ali v tovarni — event, družabništvo — dobi
gospod ali gospodična, ki ima primeren kapital Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cTukai-šnje podjetje*.	24784
Knjigovodjo (kln)o)
z znanjem korespondence v nemškem, slovenskem in «r-
bohrvatskem jeziku sprejme importtta trgovina stekla. Prednost imajo moči, ki so v stekleni stroki že izvežbane. Ponudbe z navedbo zahtevka pod šifro »Steklo 3140« na oglasni oddelek »Jutra*. 24790
Kolar. pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj Josip Kordel, Sušak.
24815
Pošteno dekle
M opravlja vsa hipna dela, sprejmem v Kranju 6t. 152 24799
Kovaškega učenca
krepkega, zdravega in poštenega, tudi takega, ki se ima doučiti, aprejme v takojšnje učenje Anton Pet-kovšek, Logatec. 24806
2 kuharski učenki
sprejmem takoj v restavracijo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 24809
Mesarskega vajenca
sprejme takoj Ludvik Demšar, moear na Rakeku.
24745
Strugjar. vajenca
boljšega, sprejme Franc Rojina, Ljubljana, Wolfova ulica 6.	24741
Hišnika
ve&Sega kake obrti, iščem za hišo v Dalmatinovi ul št. 5. Vprašati je v pisarni dr. Albina Smoleta. Dalmatinova ulica 5.	24823
Trg. vajenca
8 predpisano šolsko izobrazbo sprejme Jo*. Snoj. manutakturna trgovina v Ljubljani.	24828
inmirrtm
Kot občinski tajnik
(vojni referent) popolnoma izvežbana samostojna in zanesljiva moč vešč slov., srbohrvaščine in nemščine, bivši orožnilkl narednik (postajni poveljnik), želi službe pri županstvu večje sli vsaj srednje občine — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Tajnik*
24640
Kmečko dekle
preprosto, išče službo hilne ali kuharice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
24761
Službo strojepiske
i š č e in. Zmožna sem tudi italijanske korespondence. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Strojepiska«.	24838
Vzgojiteljica
išče službo v boijši družini Govori perfektno slovensko, nemško, italijansko in srbohrvaško. Gre tudi za vsa drugs hišna dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica 100«.	24829
Drž. vpokojenec
mlajši, z neoporečno preteklostjo, lzueen trgovine z mešanim blagom, išče službo Najraje gre kot trg potnik, skladiščnik, inka-sant ali kaj primernega — Poštenost zajamčena. Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šilro »Pošten in zanesljiv*.	24843
Šofer
želi mesta Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjeten*	24848
Zobotehn. asistent
samostojen in z večletno prakso, išče mesta Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno mesto« 24857
Gospodična
22 let stara, sirota, absol-ventinja Knštofove trgovske šole. izvežbana v špecerijski stroki, prosi službe za takoj v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva 100».	24856
pod
»Prvovrstna pletilja*
Močno moško kolo
proda Mirko LedeT, Masa-r^kova 15.	24818
Motorno kolo
S prikolico za 6000 Dtn prodam, event. tudi posamezno. Ponudb« pod značko »Excelsior» na oglasni oddelek »Jutra*.	24771
Motorno kolo
2 V2 HP. skoro novo, zelo poreni naprodaj. Pojasnila daje Zalar, Stari trg It 8. ob delavnikih od 6.-7. ali od 12 do % 14. ure 24749
Ford avto
poltovorni, v brezhibnem stanju poceni prodam. Več pri tvrdki »Riba>, Gradišče
Predani
JUOOVICEVO SALVATOR
sirišče
daje ? 5 minutah sladek sir 6 Din. Barve za surovo maslo in sir & Din Prašek
za pripravo ma^laca (putra) 5 Din Učen preprodajalce Razpošilja lekarna Jugovič Novisad Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din v pisma 23941
Malo ledno omaro
prodam na Rimski cesti št. 9/IU, vrata 15. 24819
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj Privoz 3.	24574
Eleganten voz
(Jagdgumiradl) v dobrem stanju naprodaj na Sv Petra ceeti 71.	24720
T7i
Pohištvo za 1 sobo
prodam sa 800 Din Naslov v Oglasnem oddelku Jutra.
24780
Spalnico
svetlo politirano, iz trdega lesa, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24801
Preprosto pohištvo
in razne stvari radi selitve poceni naprodaj v Simon Gregorčičevi uiici štev. 8.
24747
Več pisalnih miz
s primernimi stoli in tudi večjo blagajno kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »A B.»
24602
Pohištvo
dobro ohranjeno, radi selitve naprodaj v Wolfovi ul. št. 8, podstrešje. 24858
Razno poceni naprodaj
orehova pisalna miza in
omara za pisma, oboje ame-rikanski si-*tem; reša na 2 plamena; fin šivalni strnj za krojača^ 6 komadov visokih stolom lil vrtna mreža za ležati. — Mestni trg št. 13/n.	24859
V7:
Stare moške obleke
in drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29 24718
Sprednje dele
za pletene telovnike in puloverje is Jaquard in rašel blaga oddaja- po konku renčnih cenah in kvalitetah domača tovarna. — Intere-sentje naj pošljejo vprašanja na poštni predal 133. Ljubljana.	24808
Maline kupuje
Lovro Sebenik. Ljubljana, Knezova ulica.	24852
12535®
Kozarce od kumare
4 5, 2 in 11 kupuje tvrdka F. R. Kham, Miklošičeva cesta 8.	24750
Prvovrstna, pletilja
z osemletno prakso, izurjena v vseh vrstah pletenin, sposobna tudj kot voditeljica. Želi premeniti službo, za stalno. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro
24874
Majhen zvonec
7—10 kg, kupimo Ljubljana, poštni predal štev. 216.
24872
št. 7.
24844
Vilo s posestvom
(lepe stavbe) pri Mariboru prodam za 300.000 Din — Ponudbe na poštni predal št. 128, Ljubljana, 24822
Stanovanje
solnčno, 2 sob, kuhinje in pritiklin išče štiričlanska mirna družina za takoj, proti dobremu plačilu. Ponudbe z navedbo kraja in najemnine na oglasni oddelek »Jutra» pod »Mirna družina*.	24738
Kupim hišo
po možnosti novograjeno, blizu centra, v ceni 120 do 150.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »150.000*.	24827
Stanovanje
event. veliko sobo iščem za takoj v Sp. ali Zgornji Šiški. Naslov pove oglasni
oddelek »Jutra*.
24825
Novo hišo
s 500 m3 vrta, oddaljeno 80 minut od poite, prodam za 70.000 Din. — Pcnudbe na oglasni oddelefe »Jutra« pod šifro »40.000 takoj» 24837
Hiše, posestva, vile
restavracijo in gostilne
froda Rralitetna pisarna ▼ .jubljani, Miklošičeva c. št. 14.	24840
Enodružinsko vilo
s 3 sobami, kabinetom, kuhinjo, pritiklinami, t lepim vrtom in elektriko, na periferiji Ljubljane prodam Posredovalci izključeni. — Vselitev mogoča začetkom novembra. — Naslov pove oglasai oddelek »Jutra«.
24575
Trgovcem
nelanega Dlaga se nudi sinjo« ckaist-nca 1 naku ■om (a telo oovoljno eenu -tU najemom eno&adstropne TKovske tiiše os aait>ro netnejftem pro-tom y Krajinskih Toplicah Poiasnl is daje Stjepan flrnS — Krap. loplice. Hrvat-k o 23635
Lep atelje
t novogradnji na Miklošičevi cesti takoj oddamo Pojasnila v Gledališki ul št 8/1V (med 8 in 13 uro) 24357
Gostilno
na prometnem kraju oddam takoj tistemn, ki odkupi pohištvo in inventar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna 100*.
24755
Družabnika
do 300.000 Din proti jamstvu sprejmem v lesno industrijo. {"onudbe na poštni predal 123, Ljubljana.
24884
10—12% obresti
in popolno jamstvo nudim za daljSeročno posojilo 10 do 50.000 Din. Cenj. ponudbe pod »Sigurnost* na ogla.sni oddelek »Jutra«.
248G3
Večje stanovanje
s 5 sobami, kopalnico, centralno kurjavo itd., v I. nadstropju novogradnje na Miklošičevi cesti takoj oddamo Vprašati v Gledališki ulici 8/IV	24367
Stanovanje
2—8 sob, kuhinje in pritiklin išče zakoniki par brez otrok za 1. september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka«.	24821
Krasno stanovanje
z vrtom takoj oddam boljši mirni stranki za 2000 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
24820
Solidna rodbina
3 odraslih oseb išče stanovanje 3 sob in pritiklin za katerikoli selitveni termin t. 1. — Cenjene dopise pod »Cisto in zračno 356» na oglasni oddelek »Jutra« 24838
Stanovanje
lepo, pripravno za vpoko-jenca ali krojača, oddam v
Srometnem kraju na deželi aslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24867
Za dijakinjo
iščem blizu drž učiteljišča pri fini rodbini ali vdovi stanovanje. Event ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Zanesljiva 805» 24805
Tri dijake
nlSjeŠolce sprejmem v popolno oskrbo. Dobra in obilna hrana, soba z električno razsvetljavo, solnčna in svetla, v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24751
Dve sobi
oddam skupno ali posamezno. — Vprašati v vili Stadion, Dunajska cesta.
24842
Profesor, družina
sprejme dijakinjo iz dobre hiše ns hrano ln stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	24835
VTehrana,
Gospodične
sprejmem na dobro hrano Dnevno močnata jed. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	24S17
V dosmrtno oskrbo
s postrežbo in stanovanjem sprejmem takoj starejšo moško ali žensko osebo (tudi bolehno). ki položi 40(100 Din; drugo po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »I. M. P.»	24746
Sobo
z razgledom na vrt, takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 24816
2 gospoda
sprejmem takoj na stanovanje, event. s hrano Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24813
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj na Blelweisov| cesti 5/IU.	24812
Sobico
preprosto in snažno oddam takoj gospodu ali gospodi?«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24846
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, v bližini s»dnije in kolodvora (Pra-žakova ulica št. 10/1, levo) oddam s 15. avgustom.
24744
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam taikoj na Starem trgu št. 11/a, II. nadstropje. Ogledati med 1. in 8. uro.
24739
Sobo z 2 posteljama
v sredini mesta, s posebnim vhodom, parket in elektrika, poceni oddam za mesec avjnut Istotam oddam slično manjšo sobico za stalno.	24754
Opremljeno sobo
lepo, parketirano, cnidam stalni gospodični. Na razpolago event tudi klavir Naslov - oglasnem oddelku »Jutra*.	24849
Čisto sobo
oddam s dvema ali eno posteljo, v Slomškovi ulici št. 16/11.	24831
Gospoda
sprejmem takoj na stanovanje — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24851
Majhno sobico
s posebnim vhodom in elektriko oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24845
Opremljeno sobico
lepo, oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24870
Opremljeno sobo
oddam takoj v bližini gl. kolodvora — Pražakova ul. št. 10/11, desno. 24808
n.
Katero dekle
ali vdova
bi šla za gospodinjo h krojaču srednjih let, ki je bil v zakonu kruto varan — brez otroi. N« primeren kraj pridem tudi jaz Naslov: T., krojač, Celje — Sp. Hudinja 53	24865
Nova pot k sreči In uspehu!
Senlacijonalen uspeh in sreča na temelju dvanajstletnega grafološkega študija, več kot 10.000 rokopisov diskretno in natančno pojasnjenih — Razreši vsa vprašanja življenja iz preteklosti, sedanjosti in pri-hodnjosti. Zadostuje 20 besed rokopisa, datum rojstva in Vaš naslov Honorar na željo od 20 Din dalje. 2 do 10 strani koncept, pisma. Drugi dan sledi odgovor. Profesor in grafolog De Morton, grafološki inštitut, Vila Svetli. Linhartova 28, Ljubljana. 24854
V oglasnem oddelku «Jutra»
Je dvigniti sledeča pisma:
A. B., Ahasver drugi, Au-to 1000, A. Vičič, Auto 333, Beli galeb, Bilanca, Bambina, Bukovina, Cen-trum, Centrala 41, Celje 200.000, Čedna soba, Dali-bor 7, Do 300.000, Dobro ohranjen, Dober čuvaj, Iz-vežbani 23411, Izlet takoj, Lepi Mirko, Mesečnik, M P. 30, MehanikHr 22, Mlado srce. Nakupovale«, Ne boš se kosal. 4 osebo, P. P. 89, Prostor, Plača takoj, Posojilnica, Poštena, Praina. Plačam naprej, pekovski pomočnik 24341, Planine, Po naklučju, Pot do sre8e, Poštenjak, Poznanj« 44, Pa-dova, Pletilja 1000, Pol juhi hlodi. Poljane, Resen kupec, Rožmarin 19. Resen in agilen, Soliden gospod, Seatle, Siguren uspeh. Svet, Samostojna dama. Samopomoč 23, Strojnik, Spalnica 2, Solnčno stanovanje. Samostojna kuharica. September, Steklo, Šivilja 27. Takojšnje plačilo 24071, Takoj prilika, Uradnik, Upokojen železničar. Vpeljan vinskj potnik, Zamenjam stanovanje. Zvesta, Zamenjam 15, Zaželjena boljša bodočnost.
Izvirna pravljica s slikami za deco.
Soiftalf te tka Metka.
Vesela napravi še nekaj korakov — in glej! vsak s svoje strani 11 prihitita naproti njena bratca Cmok in skok. Vsi trije se presrečni objame jo ln si začno med poljubi in solzami pripovedovati svoje doživljaje, pri čemer sta palčka seveda najbolj pomilovala ubogo Jokico. Ko je bilo radosti dovolj, so skupno krenili k hrastu in potrkali na čarovnikova vrata. Še trenutek In učeni Modroglav s svojo sivo brado je stopil na prag.
Znanja želi
starejši — dobro situirao otatnik • živahno . ženako ar t dn jih let, lahko tbdl lo-čenka, ki Ima trgovino, gostilno ali vsaj dobro srce. Ponudbe • tliko in naslovom na Oglasni oddelek »Jutra* pod »Pomoč 53*.
24753
Iščem prijatelja
starejšega, dobro situirane-ga gospoda. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Življenje je kruto*.	24862
Dopisovati želim
s inteligentno mlajšo gospodično (mogoče Mariborčanke). Poznejše poznanstvo ni izključeno. Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mladoat*.	24712
Višji drž. uradnik
l. kategorije, samskega stanu, dobrosrčnega značaja, s večjim posestvom ln s telo dobičkanosnim podjetjem, se Želi čimprej poro čiti zaradi družinskih razmer z idealno in dobrosrčno gospodično, t primerno šolsko izobrazbo in primernim premoženjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped šifro »Velik dom«. — Tajnost zajamčena. 24785
Reklamno
fotografiranje
po znižanih cenah, legiti-macijske slike zastonj pri naročilu 6 kart Amaterjem izdelujem najceneje. Staut. Gosposvetska cesta št. 1 /II.
24743
Pozor, trgovci in obrtniki!
V ponedeljek, dne 6. avgusta t. 1 se vrši v Ormožu h št. 19 prostovoljna javna prodaja. Proda se nova manufakturna štelaža, dolga 7 m, visoika 8.20 m in globoka 80 cm. hrastova trgovska miza (pult), črna hrastova pisal miza. gladka in z zelenim suknom, klubeva garnitura iz pravega krokodilovega u>nja velika omara (starinska) za trg. korespondenco, stiskalnica za kopiranje, stojalo za moko s 4 predali ter različen drug trgovski inventar; dalje kompletna črna hrastova cbednica, obstoječa iz 8 stolov, mize in 2 kredenc z belimi marmornatimi ploščami, divana z zrcali in stojala za uro; klavir znamke »Werner», kočija z u^njato streho, lovski veziček za 4 osebe, 2 težka vozeva, platonski voz z 2000 kg nosilne moči, enovprežnl voz, enovpretne sani ter različno poljsko orodje. Ogledati se more pri pooblaščenem prodajalcu Rudolfu Anderlifi v Ormožu.	24716
Volčjega psa
čuvaja, ugodno proda Ivan čio, Korunova ulira.
Vrei
24810
lnjubljsno
Torbica
je bila pozabljena ▼ ponedeljek (večer z Zvezdi na klopi. Po<ten najditelj naj jo odda Ba naslov: Hribar, Gosposka ulica 4. 24752

Tamburirni stroj
letilne stroje 10/60, 8/00, j/80, 6/60 ln 200 kg prima kamgarn volne 2/16 po Din 112 kg prodam. Stroji še malo rabljeni. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra*.
24756
<Pis<Uni sti+tji
2 pisalna stroja
prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutrt*. 24731
it'
Planino
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24742
Gramofon
dobro ohranjen, z nekaj ploščami proda za 400 Din Franc Rus. čevljar, Selo št. 25,hotel Kavčič (Moste) 24832

Oseba
ki je kupila dne 12. t. m. na dražbi mestne zastavljal-
nice 8 komadov posteljnega perila z monogramom M. K. in J. P., se naiproša, da
javi svoj naslov pod šifro ♦Osebni razgovor* na ogl. oddelek »Jutra«. 24830
Izjava!
Junija meseca sem kupil delavnico Mišim Medijeviča in izplačal vse. Torej ne priznam nobenega novega dolga. — Mohorem Sefuia.
24873
Svarilo!
Podpisani izjavljam, da ne priznavam nobene kupčije, ki bi jo kdorkoli sklenil v mojem imenu, brez mojega pismenega pooblastila. — Andrej Marčan.	24808
Praktične množinska predmete
Is le»a (posebno kako novo iznajdbo) sprejAem v strojno izdelavo in razpe-čavanje. Ponudbe na oglas, oddelpk »Jutra« pod šifro »Industrija št. 560«. 24839
£ep naj bo Vaš dom!
Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivao Košak, Bleiweisova c. št 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorci. s5
V najem oddam dobro rpeijano
z mešanim blagom
na prometni točki radi bolezni za daljša dobo z vsem inventarjem. — Letni promet znaša nad Din 3,000000. Potrebni kapital Din 200.000. — Vsa tozadevna vprašanja je nasloviti pod štev. 1888 na oglasni oddelek »Jutra«.	1567
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta itd., gospoda
Ivana Mm si.
se vsem najiskTenejše zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena g. zdravniku dr. Kari« Matku in pre-častiti duhovščini, Sokolskemu društvu, Gasilskemu društvu, Železnačar-ski godbi z Zidanega mosta, tvrdki I. C. Mayer iz LJubljane, vsem darovalcem venceiv in cvetja in vsem onim, ki so nam dragega pokojnika spremili na zadnji poti.	9590
ŽALUJOČI OSTALI.
Kat| Košar roj. Justin tiarnamja v svojem imenu in imenu svojih hčera Marte, Katl in Olge tužno vest, da je njihov predobri soprog, oče ia stari oče itd.
Jurij Košar
posestnik In kleparski mojster
mirno v Bogu za-
danes nenadoma spal.
Pogreto se bo Avgust« 1928 ob žalosti, Hrenova
V LJubljani, I. 9593
vršil v petek, dne 3. 3. popoldne iz hiše ulica štev. 7.
avgusta 1928. ŽALUJOČI OSTALI.
StanleyWeyman:	83
deca kokarda
Roman.
DEVETNAJSTO POGLAVJE.
V Nimesu.
Čkatelj mi bo rad verjel, da sem zrl na mesto z nemajhnim nemirom. Tega, kar sem bil slišal v Villerauguesu, in tega, kar je spotoma dodal gospod de Gčol, je bilo dovolj, da sem razumel, da se bo tu, med maslmovimi gaji in belimi cestami solnčnega juga, odločila usoda vsega naroda.
Do tistega trenutka val revolucije še ni bil zadel ob resno oviro. Kralj, plemstvo in vse druge najtežje ovire so se bile zrušile pred njim; vprašanje je bilo samo, kako se bo držal tretji steber — katoliška Cerkev. Baš tukaj, v dolini Rhone, kjer je imela Cerkev še obilo moči, so bile prilike najbolj ugodne načrtom zanesenjaka Fromenta. Odtod je utegnil bruhm+i plamen, ki naj bi zapalil Francijo; požar, ki naj bi z neukrotno silo zajel v svoj ognjeni krog Vendeejo, Bretanjo, obalne pokrajine na severu in prej ko mogoče tudi Pariz.
Take misli so me obhajale, ko smo se bližali mestu. Ves Nimes je brnel in šumel od neobičajne, živahne delavnosti; množice so se prelivale sem ter tja, vse je nekam hitelo, ta po zabavi, oni po opravku.
Opazil sem, da je vsakdo nosil kako znamenje, nekateri trobojno kokardo, drugi — in teh je bilo več — rdečo kokardo v vseh velikostih, od komaj vidnega gumba do obsega ogromne potonike. Opa-
zil sem, da sta se obraza mojih tovarišev ob pogledu na ta znamenja mahoma zmračila. Tudi zvonjenje mnogoštevilnih zvonov, ki so klicali vernike k večernicam, jima ni nič kaj ugajalo. Jaz sem z naslado poslušal njihovo petje, ki se je tako skladno zlivalo v večernem zraku, in sem tako ostal za tovarišema, ne da bi vedel kdaj. Ko smo zavili v notranje ulice, koder je bil promet najbolj živahen, me je odrezala od njiju dolga vrsta voz, za katero je prikorakala stotnija narodne straže. Ko je ta ovira minila, sem bil sam; o baronu in kovaču ni bilo več duha ne sluha.
Nič žal mi ni bilo. Prizor je bil zame nov in ta pogled na množico neprestano se menjavajočih obrazov, vojnikov, seljakov in zalih deklet me je zabaval. Še manjše je postalo moje obžalovanje, ko sem mahoma zagledal nekaj, na kar sem se bil pripravil že v prvem trenutku, ko sem prispel v Nimes. Za rešetko nekega okna v visokem pritličju sem zagledal belo roko, ki je mahala z rutico: koga drugega naj bi se bil spomnil ob tem pogledu kakor Denizel Ko sem potegnil konja za uzdo, je bila rutica že izginila, okno je bilo prazno in brbljava množica okoli mene je hodila svojo pot kakor preje.
Nehote sem ustavil konja in s trepetajočim srcem spustil oči na okrog. Nikogar nisem videl, ki bi mu utegnilo biti znamenje namenjeno; a stvar se mi je zdela vendarle čudna. Nisem se upal verjeti v srečo, da bi bil kar na prvi mah našel Denizo. Ko pa sem iznova obrnil zbegane oči proti proti oknu, je za trenutek rutica iznova za-vihrala v njegovem okvirju. To pot je bilo znamenje tako nedvomno namenjeno meni, da sem brez vsake opreznosti pognal konja skozi množico prav do vrat, skočil na tla in vrgel uzdo dečku, ki je stal pred vhodom. Nisem se ga upal vprašati, kdo stanuje v hiši; z neučakano roko sem prijel za trkalo in potrkal.
Še tisti mah so se odprla vrata in lakej je stopil na prag. Ker nisem utegnil premisliti, kaj naj mu rečem, sem stal nekaj trenutkov brez glasu in najbrže prav bedasto gledal nanj. Nato sem ga na slepo srečo vprašal, ali gospa sprejema.
Sluga mi je vljudno odgovoril, da sprejema; odprl je vrata in se odmaknil.
Ves osupel sem stopil v hišo; in moje strmenje je postalo še tem večje, ko sem dospel po široki, z belim m črnim marmorjem tlakovani veži in udobnih stopnicah na vrh, ter sem videl, da se vsa notranjost, od resne lakejeve livreje pa do sadrenih okraskov na stropu, odlikuje z najizbranejšo eleganco. Toda nisem se utegnil dolgo ozirati, zakaj sluga je že odprl vrata pred menoj.
Z željnimi očmi sem stopil v sobo. Nemogoče sanje so se za trenutek polastile mojega duha in me navdale z upanjem, da mahoma zagledam Denizo — ne več gospodične de Saint-Alais, ampak Denizo, deklico, ki me je ljubila in s katero še nisem nikoli sam! Toda namestu Denize je brez naglice vstala iz naslanjača pri oknu tuja ženska in mi po kratkem obotavljanju stopila naproti. Ta neznanka, visoka žena resnega in neobičajno lepega obraza, me ie radovedno opazovala s svojimi črnimi očmi; v nežni lici ji je udarila komaj vidna rdečica.
Ob pogledu na tujko sem se jel jecljaje izgovarjati, da prihajam nevabljen v hišo. Žena se mi je naklonila.
»Gospod se nima za kaj opravičevati,« je rekla ljubeznivo. »Pričakovali smo ga in večerja je že na mizi. Gervais, ako izvolite z njim, vas povede v sobo, kjer se lahko očistite potnega prahu.«
»Ali, gospa,« sem okleval, »bojim se, da ne bi zlorabil...«
Mično je zmajala z glavico.
»Pro9im vas.« je dejala in mahnila z roko proti vratom.
Tesan les!
popolnoma suh za tako šnjo uporabo sposoben, se d )bi v vseh dimenzijah pri tvrdki
Skrbeč & Bartol.
Miklošičeva c. 6 telefon 2595
□ □ □ y
u
□
□ □ □ □
n
StroKovnjaki so s> edini v tem da s<
..WECK"
iaše in aparati sa vkuha« van e najzanesljivejši
Tovarniška zaloga,Weck' pri ividk
JRUSTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celle: J. JAGODIC. Maribor: K. LOTZ
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d.
L Mikuš
MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
Priznano je, da so avtomobili, motocikli in vdo-cipedi znamenite svetovne znamke

tehnično dovršeno izdelani, solidni, elegantni, ekonomični in poceni.
Ne propustite, ne da bi pregledali modele in prospekte. — Pogoji plačanja po sporazumu.
Izložbeni lokal:
KRALJA PETRA UL. 18 Beograd.
Generalno zastopništvo
N. S. U. avtomobilov, motociklov in velocipedov
Generalna banka za trgovinu i industriju
BEOGRAD, Jakšičeva 5-7.
£ ivtf, -A-, f
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja povodom tragične prerane smrti našega nadvse ljubljenega očeta, soproga, svaka in strica, gospoda
dr. Avsusta Kumaria
rudniškega, občinskega, okrožnega zdravnika itd. v Hrastniku,
za poklonjeno krasno cvetje in vence ter nadvse častno spremstvo na njegovi zadnjii poti se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Prav posebna zahvala pa veljaj: Trboveljski premogokopni družbi, Bratovski skladnici in Trboveljski občini za blagohotno naklonjenost in častno zastopstvo pri pogrebnih svečanostih, spoštovanim rodbinam ravnatelj Drolzevi, Prohaszkovi, Persogliovi in Brinnerjevi za vsestransko pomoč v nesreči z nasveti in dejanji, pevcem iz Hrastnika in Dola pod vodstvom g. Čandra za ganljive žalostinke, Sokolu, Gasilnemu društvu, Udruženju rez. oficirjev, govornikom gg. dr. Baumgartenu, dr. Neubergerju, Hofbauru in vsem pokojnikovim stanovskim tovarišem, ki so se v toli častnem številu udeležili sprevoda in dvignili krsto z dragim pokojnikom na voz in pozneje v vagon; gg. dr. Uhlichu, ravnatelju Prohaszku in inž. Freyerju za požrtvovalno sodelovanje pri iskanju trupla v valovih Savinje in namestniku načelnika železniške stanice g. Bernotu za dobrohoten trud pri prevozu trupla v Zagreb.
Še enkrat vsem prisrčna hvala.
V Hrastniku, dne 1. avgusta 1928. 9589	Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodniki.
Mag. št. 11.571-28.
RAZGLAS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih popravil ter pleskanja vseh kleparskih del
na hiši meščanske imovine. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu do 6. avgusta 1928 med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 8. avgusta 1928. Mestni magistrat ljubljanski
dne 2. avgusta 1928.	9600-a
Prodaja saharina.
Uprava Državnih Monopola ima za prodaju preko 5.500 kilograma saharina raznog stepena slatkoče.
Saharin če predavati po sledečim uslovima:
1.	Prodajna cena saharina ie dolara 2.80 1 kilogram slatkoče 550° a prodajna cena saharina manjeg stepena slatkoče je procentualno manja. Pored kupovne cene kupac je dužan platini odnosnu carinu iz T. Br. 231. predloga Zakona o opštoj carinskoj tarifi i monopolsku taksu po čl. 6. Zakona o Monopolu na umjetna sladila. kao i opštinsku trošarinu.
2.	Kupac saharina mora se obavezati. da če kupljeni saharin preraditi i upakovati u paketiče u težini od 5, 10, 25, 50, 100, 250 i 500 grama neto težine. s tim da svaka kutija ili paketič mora imati etik&tu kupca sa tačnim naznačeniem: neto težine, stepena slatkoče. odgovarajuče količine šečera I cene, koja ne sme biti veča od 5.— dinara po kilogramu i stepenu slatkoče.
Sem toga kutije ili paketidi moraju biti žigosani vlažnim žigom Uprave Državnih Monopola ili nadležnog Oblasnog Monopolskog Inšpektorata, snabdeveni potpisima jednog člana komisije, kao i kupca i obavijeni banderolom bez vrednosti za cigar-papir posebno i ukupno.
3 Dalje kupac se ima obavezati. da sav posao oko pre-rade, prepakivanja. žigosanja, i banderolisanja obavlja o nje-govom trošku komisija, koju sačinjavaju: Jedan hemičar i jedan komercijalni službenik Uprave Državnih Monopola, odnosno Oblasnog Monopolskog Inšpektorata, kao i jedan organ Finansijske Kontrole u mestu radionice kupčeve.
Rok prijave je mesec dana od dana prvog oglasa u Službenim Novinama.
Ponojde se imaju predavati Upravi Državnih Monopola — Odelenju Prodaje.
Bliža obaveštenia interesanti mogu dobiti u kancelariji Uprave Državnih Monopola — Odelenju Prodaje.
Iz Kancelarlje Uprave Državnih Monopola M. Pr. Br. 24.443.
1928. godine u Beogradu.
Potrebni so nam:
Strojnik za Dieselov motor 360 HP, Tkalski mojster za Nortrop razvoje, Tkalski mojster za navadne „ SnOVar za snovalni stroj.
Ponudbe naj pošljejo samo vestni in delavni reflektanti z navedbo dosedanjega na-£ meščenja in plačilnih zahtev.
i Mita Ristii in sinovi
Niš, Srbija
9-8
I
Direkciji Resavskih rudnikov, £
Nik. B. Uocča i Sina Bare Ravna Reka S
poslednja postaja Čuprija v Srbiji — potrebno je ■
vsled poveč?ve obrata v rudniku. Rudarji bodo takoj sprejeti, čim se prijavijo direktno Upravi rudnika v Barab. Stanovanje, kuriava in razsvetljava brezplačno v koloniji, poleg tega dobra plača v akordu.
95
Poceni
blaga drv, premoga, pohištva itd v mestu, kakor tudi na deželi preskrbi hitre in poceni prevozništvo:
Franio Schwab
autoprevozništvo
Poljanska cesta 11. telefon 2510.
je najboljša la najboli zdrava pijača
ohlajeni
Radenski
IT.
zdravilni vrelec
Dobi se ga v vseh boiišlh trgovinah, restavracijah in gostilnah.
Konkurz.
•i*
G'asbena šola „BAJIC
razpisuje natečaj za po 1 učitelja za vijolino in za klavir. — Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo svojih kvalifikacij upravi Muzičke škole ^Bajič, Novi Sad, Kralja Petra cesta 25 najdalje do 15. avgusta t. 1.
9 6
Išče se kupec
za celo konkurz.no maso umrle gospe Benedik. Kette-Murnova cesta, za z-nesek Din 80 000.—.
Zaloga obstoja iz manufakturnega blaga, konfekcije, pletenine in drobnarije, vse v jako dobrem stanju.
Odda se tudi lokal za eventuelno nadaljevanje trgovine. Poizve se pri notariu M. Hafner Miklošičeva cesta štev. 6.
I. Repše
LJUBLJANA, Dvorni trg 1.
Zaloga najmodernejših oprav za spalnice, jedilnice in kuhinje. — Izdelava nai-fineiša — vse iz vezanega, zajamčeno suhega lesa po najnižjih cenah.	6619
Ureja je Oavarm tUvljeo. Udaja ca konzorcij »Jutra* AdoU Ribaikai. Z* Narodno tiskarno d. d kol tiskarn ar j a Franc Jezerfrck. Z« Miseratm del Jeodgororee Alojzij Novak. Vat v LfuMjao*.