APRIL 1921
NOV
&OD
RVCI*
LIST-ZAMLADINO
NI O VI ROH IZHAJA L VSAKEGA MESECA TER STANE ZA i\l w V 1 I\WL^ VSE LET0 J 2 L) ZA p0L lETA 6 L) ZA ČETRT
LETA 3 L. - POSAMEZNE ŠTEVILKE SO PO 1 L. - ODGOVORNI UREDNIK: JANKO SAMEC. - ILUSTRACIJE NARISAL: A. A. BUCIK. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ŠTVO JE V TRSTU, ULICA RUGGERO MANNA ŠTEV. 20, I. N. - IZDAJA ZVEZA SLOVANSKIH UČITELJSKIH
□	DRUŠTEV V TRSTU. - TISKA TISKARNA „ EDINOST“ V TRSTU. □
VSEBINA:
St. Kosovel: BOG JE REKEL.	. .	Pesem	.	Stran	49
Fr. Bevk: PIRUH. Pesem...................Stran	49
Čika - Jova - Gradnik : ZAJČEK V SNEGU.
Pesem....................................Stran	50
Čika - Jova - Gradnik: ANKA - CIGANKA. Pesem ......................................Stran	50
Fran Milčinski:	ZGODBE	KRALJEVIČA
MARKA  ..................................Stran	51
SLIKA......................................Stran	53
Fr. Pogačnik: CAR IN MUŽIK...............Stran	54
M. Kmetova: VELIKA NEDELJA	....	Stran	55
K. Širok: KOLO. Pesem....................Stran	56
Cv. Golar: KRISTALNA GORA..................Stran	57
SLIKA......................................Stran	58
FrJ Ločniškar: UMRLEMU BRATCU. Pesem. Stran	59
A. Batagelj: NA RUSNAH.....................Stran	60
POUK IN ZABAVA ............................Stran	61
KOTIČEK MALIH..............................Stran	63
RO
NOV
Irrrrrmi
BOG JE REKEL..
SPESNIL STA NO KOSOVEL.
Bog je rekel : Bodi svet, predno bo sekund deset! — In pojavil se je svet čez trenutkov pet.
In naprej dejal je Bog:
Tema, zlezi v kozji rog, da ne bo več svet zaspan! -Bil je prvi dan.
z !
In nadalje: Bodi čas, menjaj se z vročino mraz Nežni cvet je zacvetel, v plod je dozorel.
H koncu dahnil božji glas: Glina, bodi kakor jaz! — In iz mrtvili zemskih sil mož se je rodil.
□	□ □ □
PIRUH.
SPESNIL FRANCE BEVK.
Mama, kje si našla putko?	Kaj se	smeje moja tetka,
Putka, kje si našla jajček,	kaj mi	pravi, da sem norček?
tak rdeč kot nožek - pipec,	Kaj bi	tisto, če sem majhen,
tak ves pisan kakor zajček?	moder	sem kot črni škorček.
Vi ste čučki s prazno butko, če povprašali —: ho ho ho!
Tudi, če bi vprašal putko, bi mi rekla — : ko ko ko !
□	□ □ □
ZAJČKI V SNEGU-
SPESNIL ČIKA JOVA. - POSLOVENIL ALOJZIJ GRADNIK.
Skoči zajček iz brloga, švigne po snežnem prti.
Za njim švigne drugi, tretji, a za tretjim že četrti.
Skačejo po beli rjuhi, včasih po dveh nogah samo hodijo in se valijo, nosijo se štuporamo.
Suvajo se v brzem teku, vlečejo se za ušesa; kdor bi videl jih, bi mislil: ti še ne poznajo pesa.
Gledal jih jc lovec stari, streljati mu bilo žal je; vzel je listek in narisal zajčke vse je — in šel dalje.
Zajčki, srečo ste imeli danes — drugič Bog vas vari! Le zaradi svoje dece storil to je lovec stari.
□	□ □ □
ANKA — CIGANKA.
SPESNIL ČIKA JOVA. — POSLOVENIL ALOJZIJ GRADNIK.
To je tista Ana,
celi vasi dobro znana,
ki po cesti se klatžri,
plaši ptice, krade drva,
na gugalnici je prva,
a pri knjigah — Bog obvari!
Ali zdaj pa se je spekla, gospodična ji je rekla, naj pokaže ji nalogo — glejte le, kako stoji in jeclja in se znoji, grize prst in trese z nogo.
Kdor ne dela, naj se muči; kakor v temi brez vse luči je nevednež'v"svetu sam.
—	Sedi zdaj, nemarna Anka, če boš takšna le ciganka, bo vsak6gar tebe sram.
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA.
2. KRALJEVIČ MARKO IN FILIP MADŽAR1N.
leč na okoli je segala slava kraljeviča Marka, daleč na okoli je klela zemlja ime Filipa Madžarina. V ravni Madžarski si je bil postavil trden grad, ali si ga ni bil postavil iz	lesa in kamenja, bleda	konjska kost se
je belila v zidovju, junaške lobanje so	režale raz krov.
Vs^ga je črtilo, malo in veliko, mlado in staro, najbolj so ga črtile miljene devojke, pretežek jim je bil naložil davek.
Pa je čul Filip Madžarin o slavi kraljeviča Marka, pa so se mu zabliskale sive oči, zagrohotali ostri zobje:
„Haj, tudi tebi skoro napoči dan, da ti porušim bele dvore, da ti udušim mater starko, da ti zarobim mlado sestro! Tebe pa, kraljevič Marko, živega ujamem! Križem ti zvežem roke, bos mi boš tekal po ostrem kamenju, gologlav mi tnedlel	po pekočem solncu,	žejen	ko pes	mimo hladnih voda, lačen
ko volk mimo	belega hleba. Čez sedem	planin,	čez sedem dolin tako	mi
boš nosil svojo	ruso glavo, sam jo	prineseš v ravno Madžarsko, da mi	bo
krasila stolp na	grajskem mostu. “
Tako	se	je	ponašal	Filip Madžarin	in je mislil, nikdo ga	ne čuje, ali ga
je čul	pod	oknom	črni cigan, ki je	z bobnom in s svirali	hodil od gradu
do gradu.
Poslušal je cigan, pa se je zbal še za svojo črno kožo in je tiho po prstih jo ubral naprej. Hodil je od gradu do gradu, na svirala je sviral, na boben je bobnal, večer devetega dne ga je prinesel v bele dvore kraljeviča Marka.
Prijazno je bil sprejet z jelom in pilom in je bil črni cigan hvaležen in vesel in je sviral na tenka svirala in je bobnal na jasni boben, kar je videl in čul po širokem svetu, in še so mu zapela svirala in še mu je boben zabrnel o Filipu Madžarinu in o stolpu na grajskem mostu, ki dočakuje ruse glave kraljeviča Marka.
Široko se je zasmejal kraljevič Marko: „Čmi vran, odkod so ti bajke, ki jih čivkajo svirala, ki jih kraka boben?"
Pa mu je črni cigan od konca do kraja zagodel, kako se je ponašal Filip Madžarin, ko je mislil, da ga nikdo ne čuje.
Kraljevič Marko je komaj pričakal rane zore, že se je pripravljal na dolgo pot. S sivo medvedino je odel vilinskega Šarca, ob stran mu je obesil težki šestoperni kij, iz javorjevega lesa narejen, s svincem nalit, z zlatom okovan, okoli pleč si je ogrnil volčji kožuh pa se je pognal vernemu konju na krepki rami.
Tiho in brez slovesa je hotel odtod, da ne budi mile majke, ali je bdela skrbna majka in ga je čula in je odprla okno in ga poklicala: „ Čakaj me,
drago dete, da ti natočim kupo vina za pot in za slovo, ko je kralj z doma in ostajam sama v gradu z nejako tvojo sestro!“
Počakal je kraljevič Marko in majka mu je stopila v klet, da je natočila kupd vina, do vrha jo je natočila, pa je komaj pol kupe bilo vina pol kupe je bilo soha. Dajala jo je sinu, Marku na konja, ali je Marko govoril materi : ..Starejše je solnce od meseca, starejša majka odsina. Pomozi ti Bog, mila mi stara majka !“
Majka ga je razumela. „Hajdi sinko v dober čas ! Kamor te junaka nese pot, da te mi zopet vrne junaka!“ — in si je kugo dvignila k ustom, komaj si je zmočila ustni, zopet jo je nudila Marku na konjiču.
Izpil jo je Marko do dna, niti brka si ni zmočil. „Z Bogom ostala, stara mila majka, zdravo te zopet najdem junak !“
Poskočil je šareč, izpod kopit mu je šel rdeči ogenj, v treh belili dneh sta naredila pot, ki jih je drugim dolga debelilo devet.
V	Madžarski, zemlji ravni, ob hladnem vodnjaku je stala z vrčem mlada devojka, mrko ji je bilo mlado lice, objokane so ji bile črne oči, osiveli sta ji bili kiti dolgih las.
Kraljevič Marko je ustavil konja šarca. „Pomagal ti Bog, sestra devojka! Daj mi povej, kaka ti žalost ujeda srce, kaka zla sreča ti mrači mlado lice!"
Pa se je žalostna devojka priklonila usmiljenemu junaku preko pasa do tal. Vrnila mu je pozdrav in tiho mu odgovorila in razodela, da je siroii kriv nesreče te r vne zemlje ban Filip Madžarin. Razpisal je težek davek: katera se vdaje, naj plača tristo cekinov, kdor se ženi, tristoinštirideset. Tega sirota ne zmore, ker ni svojcev, da so ji v pomoč, zato se ne more vdati za svojega dragega in ji venejo mlada leta.
Jo vpraša kraljevič Marko: „Kod gre pot v bana beli grad ?“
Pa je stopala devojka ob konju in kazala pot in pokazala most, na mostu stolp, ki čaka na kraljeviča Marka ruso glavo, za mostom beli grad.
Je segel kraljevič Marko v žep : „Evo ti, devojka, tristo cekinov, nosi jih banu, da se moreš mlada poročiti s svojim dragim ! Pa ne nosi jih danes, čakaj večera!"
Prijahal je kraljevič Marko pred banove bele dvore, bleda konjska kost sc je belila v zidovju, junaške lobanje so režale raz krov. Jeklena vrata so bita odprta, razjahal je šarca in sta vstopila.
S srebrom je bilo tlakovano dvorišče, sredi dvorišča je rasla košata jelka, v njenem hladu je stala rezana miza, za rezano mizo je sedela gospa, oblastnega bana oblastna soproga. Z zlato nitko v srebrni igli je vezala banu, svojemu gospodu, srajco iz sarajskega platna, na prstih se ji je bliščalo devet prstanov, vsak prstan vreden cdvet gradov, beli vrat ji je objemala tri vrstna ogrlica iz suhega zlata, na glavi se ji je šopirila krona, da bi stala tri banovine. Krog gospe so se sukale tri mlade devojke in ji služile, da si doslužijo možitev. Kraljevič Marko je gledal devojke, gledal bele dvore, gledal banico.
Zagnal je silni kij nazaj...
JIM
I j'*5 f»3vC!K/>
„Bog ti na pomoč, banova gospa! Ali jc zdrav ban Madžarin?	Kod	hodi	)
kaj dela, kaj nehava? Dolgo se že nisva videla junaka.“
Zavrnila ga je oblastna gospa: „Da se mi pobereš odtodi, črni brdavs, ako ti je ljuba glava na ramah ! Kako se drzneš, da povprašuješ po banu in njegovem zdravju! Mar se pajdaši ban z govedarji in konjarji?"
Veselo se je zasmejal kraljevič Marko. Pa že se mu je zasmililo mlado njeno lice in obmolknil mu je smeh.
Banica gospa pa je razkačena sikala kakor ljuti gad: »Kje mi posedaš, ban in gospodar, posedaš in popivaš? Ubil te Bog! Ne kaplje vina ti skozi žejno grlo, dokler mi ne stareš pritepenca, ki me mlado zasmehuje, ki me mlado pomiluje, zate, ban moj, povprašuje, kakor da si mu dolžnik in pokoren/
Tedaj je na konju vrancu prijahal ban. Zagledal je kraljeviča Marka, ga spoznal in iz lica mu je ubegla kri. Ni se brigal, kaj mu sika gospa, prožil je kraljeviču roko, da se ž njim pomiri.
Ali Marko ni roke ni pogledal, skočil je Šarcu v sedlo in pozval bana : „Udari prvi, da ne porečeš, da sem te prehitel! Tukaj sem,	zveži	mi	roke,
tukaj sem, odrobi mi glavo, daj in stori, kar si obetal !“
r.i	________
V	širokem krogu je zavihtel Filip Madžarin svoj silni kij in ga vrgel.
Lepo ga je dočakal kraljevič Marko in ga ujel z desno roko. In je dejal: „Na, brate, svoje orožje! Sramota bi bila, da ti ga ne vrnem.M
Zagnal ga je nazaj, pa kakor ga je zagnal na lahko in od strani, vendar je kij ošinil bana in ga posnel s konja; in še je kij s tako silo priletel ob tla, da je prebil tlak in tri lahti globoko se vdrl v zemljo.
Pa je govoril kraljevič Marko: Jaz se šalim, Filipe Madžarin, šalim se in igram, ti pa mi šalo jemlješ za resnico. Kaj, da sem te pihnil s svojim buzdovanom, žalostna ti majka ! Niti do tal živ ne bi bi! prišel. Slabič si, Filipe Madžarin!"
In še je ulovil Filipovega vranca, z lehko roko ga je prijel in ga zadegal čez tri brda.
Odjahal je pod grad in z vikom je zavikal na junaško svoje grlo: „Ženite se, mladeniči, kateri ste za ženitev, vdajajte se, devojke, katere ste za vdajo! Marko je plačal ves davek, ga plačal za vas vse, za vse žive dni."
Pa se je strnilo veliko in malo, staro ir. mlado okoli njega in mu klicalo hvalo in	slavo.	Nasilju Filipa Madžarina je bil konec.
Pevajoč	se	je	vračal kraljevič Marko v beli Prilip,	k stari	mili majki	in
nejaki svoji sestri.
□ □ □ n
CAR IN MUZIK. RUSKO NARODNO BLAGO. POSLOVENIL FRAN POGAČNIK
ar si je* zgradil dvorec in nasadil pred njim vrt. Tik ob vhodu na vrt pa je stala	kočica	in	v njej	je
živel mužik. Car je hotel kočico porušiti, da bi ne kazila vrta, in je poslal v ta namen k bednemu kmetiču svojega ministra,	da kupi kočico. Minister se napoti
h kmetiču in mu	reče : »Srečen si, car hoče kupiti
tvojo kočico. Vredna ni deset	rubljev, a	car ti	jih
ponuja sto."
„Ne, kočice ne prodam za sto rubljev." Minister pravi dalje: „No, tedaj ti daje car dvesto rubljev." Mužik mu odgovori: „Niti za dvesto, niti za tisoč rubljev ne dam koče. Moj ded in moj oče sta v tej kočici živela in umrla, pa tudi jaz sem se v njej postaral ter tu umrem, ako Bog da.“ — Minister se vrne k carju in mu pove: „Mužik je trdovraten, ne	morem	ga	pregovoriti. Ne daj, car,	mužiku ničesar, temveč ukaži, da
podero	kočo	brez	odkupnine!" Car mu	veli: „Ne, nočem tega." Tedaj mu
minister odvrne: „Kaj torej storiti? Ali naj stoji naproti dvorcu pol razpala kočica! Vsakdo se bo ozrl na dvorec in poreče: „Lep bi bil dvorec, a kazi ga koča. Vidi se, da ni imel car denarja, da bi odkupil kočico." Car pa mu pravi: „Ne! Kdor se bo ozrl na dvorec, poreče: Vidi se, da je car imel mnogo denarja, ker je sezidal tak dvorec. A ko se ozre na kočico, poreče: Videti je, da je bil ta car tudi pravičen. Pustil je kočico na svojem mestu !"
Mužik mu odvrne :
5S.
VELIKA NEDELJA, spisala MARIJA kmetova. □□□□□□□□□□□□
ikrat še nisem hodila v šolo. Vsi moji mladi dnevi so bili kakor to mlado solnce, ki sije v teh dneh na zemljo. Izmed vseh praznikov sem imela najrajša veliko noč, ker je prišla pomlad takrat.
Velika nedelja! Joj, ta nedelja, še zdaj jo vidim : zdela se mi je zares velika, vsa drugačna od drugih, tako velika, čez ves svet segajoča, vsa bela in bela in posrebrena čez in čez z mehkim, mladim solncem. Nebo se mi je zdelo, da je vse umito, izčiščeno, grički lepo počesani, njive izravnane, ceste pobrisane, da ni bilo najmanjšega praška na njih. In jaz sama v snažni obleki, svetlih čižmih in sem stala na pragu in srce mi je hotelo prekipeti od notranje radosti. V vsaki roki sem tiščala rdeč piruh.
Pa je prišel stric in dejal :
„ Greva ?“
„Pa pojdiva."
In sva šla po cesti in jutranje solnce se je belilo na njej. Trave so poganjale, marjetice so mežikale, v daljavi so pozvanjali zvonovi in včlika nedelja je pela, pela vsepovsod in je imela razpostrte roke in zdelo se mi je, da ima v vsaki roki velik, velik, rdeč piruh.
Nič ni govoril stric, kadil je iz pipe iii je gledal v tla. Čez nekoliko časa sva obstala in dejala sem :
„Tu bo."
„No, pa poglej," je odgovoril stric, se naslonil na ograjo in strmel po njivah.
Čepe sem odgrnila vejico še vso mokro in medlo in sem zagledala mravljišče.
„Možički, možički, možički," sem vzklikala in sem gledala mravlje, ki so lazile po rujavi prsti in zdelo se mi je, da se mi muzajo in vedo, zakaj sem prišla k njim v vas.
Mravlje sem imela rada. Ure in ure sem časih prečepela ob njih in sem rekla, da so možički, majceni možički in sem se jim smejala, ker so tako hitele in hitele in delale venomer. Časih sem bila	hudobna, pa	sem	jim
zmešala štreno: z bilko sem treščila sredi	mednje	in kar slišala	sem	jih,
kako so se jezile, ker sem jim podrla hišo.
To jutro mi je prišlo na misel tako moje	dejanje,	pa sem dejala stricu :
„Ali mislite, da vedč ?"
»Kaj?«	•
„Lani sem jim nagajala."
„So vse prespale; pa poizkusi!"
In sem položila piruh v mravljišče in potem še drugega in kar sapa mi je zastajala, kaj bodo storile mravlje.
„Pa če vedo?"
»Mislim, da ne,“ je odgovoril stric in tudi 011 pogledal na mravljišče.
Mravlje pa — zdrznile so se izpočetka, zdelo se mi je, da so široko odprle oči, da so se razkoračile in	podprle roke v	bok, a	potem	liops	!	in	že
so se z vso jezo zagnale na	piruha.
„Prav je, prav je, prav je,“ sem vzkliknila in oči so se mi zaiskrile, ker sem vedela, da bosta piruha	zdaj prav	lepo	pisana.
Solnce se je blestelo na rujavi prsti,	vse tiste majhne	grudice	in gručice	so
se bleščale in tu pa tam se je utrnil žarek na majhnem telescu svetlorujavih mravelj. Čepela sem, da so me že bolele noge, gledala sem in gledala, kaj rada bi bila porinila to ali ono mravljo na piruh, ko je tako nerodno kobacala čezenj, a nisem si upala.
„Kako grizejo!" sem dejala.
„Jih slišiš?" je odvrnil smehljaje se stric.
„ Slišim. “
Nisem se zlagala; v mislih sem jih res slišala in videla majhne, majhne, bele zobke.
„Pa ne bodo pojedle?" sem vprašala.
„Le glej, da ne bodo!"
„Ne bodo ne ; piruh je kakor naša hiša zanje."
To sem vedela natančno, pojesti piruha ne bodo mogle. Vendar sem se zbala. „Pa če bi ?“ Brž sem odlomila vejico in odvalila piruha iz mravljišča. Kako natančno sem slišala, da so mravlje vpile, se kregale, pretepale, kobacale druga čez drugo, da je kar zašumelo krog mene in jaz sem se smejala in vzkliknila :
„Pa pustite, pustite, piruha sla moja! Tako, tako — zdaj pa adijo ! — Je že, stric!"
Še ena mravlja se je krčevito držala piruha, pihnila sem, in je padla v travo in brž sem stopila na cesto in se skrbno ozirala po svoji obleki, če
ni kake mravlje na njej.
Lepo pisana sta bila piruha, nešteto belih, tenkih potkov je bilo na njih, kakor nitke so se prepletale črte in črtice in vesela sem bila in sem šla še bolj velikonedeljska s stricem proti domu.
V	farni cerkvi je zazvonilo s svetlim, jasnim glasom in je vabilo k deseti maši. Meni sta bila onadva piruha ves svet in vsa sreča nebeška.
□	□ □ □
KOLO.
SPESNIL KAREL ŠIROK.
Kolo, kolo, kolovrat,	rajša v gorah pastirica . . .
sredi kola stari grad;	Hojla, hoj, kraljičica,
v njem živi kraljična mlada, hojla, hoj, noričica ! iz gradiča šla bi rada.	V polja zbeži zeleneča,
Rajša bila bi ženjica,	pa ti lička bodo rdeča !
KRISTALNA GORA. RUSKA PRAVLJICA. SLOVENSKI MLADINI PRIPOVEDUJE CVETKO GOLAR. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
nekem carstvu, v neki državi je bil car. Imel	je	tri
sinove. Glej,	pridejo k njemu in mu govore:
„Milostljivi gospodar, oče, blagoslovi nas, gremo na lov.“
Oče jih blagoslovi, in oni gredo na razne strani. Mlajši sin je jahal, jahal in — zašel s pota. Pride na poljano, na poljani leži konjska mrhovina. Okrog te mrhovine se je zbralo mnogo vsakovrstnih zveri, ptic in golazni. Poleti sokol, prileti k carjeviču, sede mu na rame in govori: „Carjevič	Ivan,	razdeli nam tega	konja! Tukaj že leži triintrideset	let, a
mi	se	prepiramo	okoli njega, pa	se ne moremo spomniti, kako bi	si	ga
razdelili.“
Carjevič stopi s svojega dobrega konja in razdeli mrhovino :
Zverem — kosti, pticam — meso, kožo — golazni, a glavo — mravljam. „Hvala, carjevič Ivan," reče sokol, „za to uslugo se lahko vsak čas, kadar te je volja, obrneš na sivega sokola in na mravljo/1
Carjevič Ivan udari s seboj ob vlažno zemljo, spremeni se v sivega sokola, zvije se v višine in poleti v trideseto državo, kjer je stala kristalna gora.
Prileti ravno k dvorcu, se izpremeni v krasnega junaka in vpraša dvorsko stražo:
„Ali bi vaš gospodar hotel mene vzeti v službo ?“
„Zakaj ne bi takšnega junaka !“
In glej, on stopi v službo tega carja in je že pri njem en teden, dva, tri tedne. Carična pa začne prositi:
,,Gospodar, očka moj, pusti mi, da se grem sprehajat s cesarjevičem Ivanom po kristalni gori."
Car dovoli. Zasedeta dobre konje in odjezdita. Prijezdita pod samo kristalno goro — nenadoma, kdo bi vedel odkod, skoči na polje zlata koza. Carjevič plane za njo, skače in skače — koze ne dohiti. Vrne se nazaj — a carične ni nikjer. Kaj hoče zdaj? Kako naj stopi carju pred oči? Spremeni se v takšnega starovečnega starčka, da ga ne moreš spoznati. Pride na dvorec in govori carju:
„Vaše veličanstvo! Vzemi me, da ti pasem živino!"
„Dobro, bodi pastir! Ako prileti zmaj s tremi glavami, mu daj tri krave, ako ima šest glav, mu daj šest krav, ako dvanajst, mu odštej dvanajst krav!“ Carjevič Ivan pase živino po gorah in dolih. Naenkrat prileti z jezera zmaj s tremi glavami.
„Ej, carjevič Ivan," zakriči ..kakšnega posla pa si se poprijel? Zate junaškega sina, bi bilo primerno boj biti, a ne krav pasti! — Daj, odštej mitri krave!“
Prijezdita pod samo kristalno goro. ..
„Ali ni to malo preveč?" odgovori carjevič. „.laz pojem v štiriin-clvajesetih urah eno račko, ti pa hočeš kar tri krave. Ne dam ti niti ene.“
Zmaj se razsrdi in pograbi mesto treh šest krav. Carjevič Ivan pa se izpremeni v sivega sokola, vzame zmaju vse tri glave in žene živino domov.
„Kaj je, starček," vpraša car, „ali je priletel triglavi zmaj? Ali si mu dal Iri krave?"
„Ne, Vaše Veličanstvo, niti ene mu nisem dal."
Drugega dne pase zopel carjevič živino po gorah in dolih. Prileti z jezera zmaj s šestimi glavami in zahteva šest krav.
„Ej, ti požrešna pošast, jaz pojem v štiriindvajsetih urah eno račko, kaj pa hočeš ti! Niti ene ne dobiš!
Zmaj sc razsrdi in mesto šest pograbi dvanajst krav. A carjevič se zopet izpremeni v sivega sokola, zažene se na zmaja in mu vzame šest glav. Prižene živino domov, in car ga vpraša:
„Starček, ali je priletel šesteroglavi zmaj? Ali je za mnogo zmanjšal mojo čedo?“
„Priletel, priletel, a nič ni odnesel."
%
Pozno večer pa se izpremeni carjevič Ivan v mravljo in zleze skozi majhno razpoklino v kristalno goro. Zagleda — da sedi carična v kristalni gori. »Zdravo,“ reče carjevič Ivan, „kako pa si prišla sem ?“
„Mene je ugrabil zmaj z dvanajstimi glavami, ki živi na babjem jezeru.
V	tem zmaju je skrita	skrinjica, v	skrinjici — zajec,	v zajcu — račka, v
rački, — jajčece, v jajčecu — zrnce.	Ako ga ubiješ in	dobiš zrnce,	potem
je mogoče kristalno goro uničiti in mene rešiti."
Carjevič Ivan izleze iz te gore, izpremeni se v pastirja in žene živino na pašo. Naenkrat prileti zmaj z dvanajstimi glavami.
„Ej, carjevič Ivan, nisi se poprijel svojega posla. Zate, junaškega sina, bi bilo primernejše boj biti, a ne živine pasti. Daj, odštej mi hitro dvanajst krav!“
„To bo pa mastno kosilo ! Jaz pojem v štiriindvajsetih urah eno račko, ti pa kar — cel hlev krav!"
Začneta se biti in sta se bila — dolgo	ali nedolgo	—	carjevič	Ivan premaga
zmaja z dvanajstimi glavami, razpara	mu truplo	in	najde na desni strani
skrinjico, v skrinjici —	zajca, v zajcu — račko, v rački	— jajčece, v	jajčecu
—	zrnce. Vzame zrnce,	ga nažge in	odnese h kristalni	gori.
Gora se kmalu stopi. Carjevič Ivan	odpelje odtod	carično	in jo privede
k carju. Oče se razveseli in reče carjeviču :
„Bodi mi zet!“
In mu d& svojo hčerko za ženo in je bila ženitnina, na kateri sem tudi jaz bil in medico pil; po bradi' mi je teklo, v grlo pa ni priteklo.
□ □ □ □
UMRLEMU BRATCU.
SPESNIL FR. LOČNIŠKAR.
Zvončki žalostno zvonijo, bratcu našemu poj6; žalost v srcu nam budijo, solze vabijo v oko.
Kakor angel bratec sniva,
%	ustnice	na smeli drži,
blažen rajsko radost vživa, z angelci se veseli.
Tam za našo srečo moli, za veselo svidenje.
Večno radost si izvoli, kdor na zemlji priden je.
□	□ □ □
NA RUSNAH.
SPISAL ANTON BATAGELJ. □□□□□□□□□□□□□□□
rava je visoka, gosta in mehka, kakor postelja. Človek bi legel vanjo, skril se v to valujoče morje bilk in poslušal, kako šumi veter, kako pojejo črički in kaj se menijo čebele in cvetke. A če bi bil Palček, bi celo večnost pohajal med travo in vedel bi leje gnezdi škrjanček, kje prepelica in kje imajo zajčki mlade. „Jaz vem za gnezdo."
  F i ____ “
» — Kje ? “
„Na Rusnah v bičevju. Toda iti moramo tiho in oprezno, da jih ne splašimo."
„A so mladi ?“
„Da, trije. Samo nikomur ne povejte. Bog vari!“
Bose noge zapeketajo na razsušeni in razpokani stezi. Pisane srajce se včasih	skrijejo	med	grmovjem in se zopet pokažejo, vesele in razposajene,
na	planoti.	Diši	po	pokošeni travi in žabah. Jarki so izsušeni. Zrak je raz-
beljen ; vetra ni.
„Sst . . .“
Po prstih, zadržavajoč dihanje, razburjeno od teka in vročine, zavijejo v stran na travnik, kjer je trava gostejša in večja. Sredi travnika ie gost, nevisok grm.
,,V grmu . .
Poležejo v travo in pridržujejo sapo. V sencih tolče razburjena kri. Včasih zasumi v travi, odskoči preplašena kobilica ali utihne nenadoma čriček. Ptf kolenih se tiho in upognjeno plazijo proti grmu. Zardeli v obraz od vročine in napetega pričakovanja, z velikimi, radovednimi očmi se vlečejo vse bliže, bliže.
Že so blizu.
Še korak.
Zasumi v grmu, prhne in se zažene v travo. Otroci odskočijo in kakor veter na vse strani. Še le na cesarski cesti se snidejo, znojni, spehani in preplašeni.
„Kača je bila !“	#
,, — Prav natančno sem jo videl, kako je švignila iz grma, dolga in črna. Gotovo jih je požrla . . .“
„0, zakaj sem povedal za gnezdo ? Gotovo je slišala kača.“
„Ubožci, zajčki !“
,,Pa če gre kača za nami in posluša, kaj se menimo ?“
Spogledajo se, bledi in preplašeni. Po hrbtu preleti nekaj hladnega in ostudnega.
Bežijo.
POUK
(S
ZABAVA
m
IZ ZGODOVINE.
BOJ MED LONGOBARDI IN TOLMINSKIMI SLOVENCI PRED 1200 LETI.
V	Julijskih Alpah, ob gorenjem teku prelepe Soče, se razprostirajo lepe planine, s katerih dobivamo izvrsten, tako imenovani „bovški sir'. Radi pašnikov v teh krajih so se prepirali pred 1200 leti tolminski Slovenci z longobardskimi pastirji. Najbrže so gonili ti svoje črede na slovensko stran.
Okoli I. 700 so napadli tolminski Slovenci longobardske pastirje in jim odgnali črede, ki so se pasle tam blizu. Longobardski župan dot:čnega kraja je udrl za njimi, toda ni jih mogel doiti. Radi tega ga je grdo ozmerjal čedadski vojvoda Ferdtilf, ki je bil prevzeten in nečimeren človek. V svoji oholosti je hotel pokazati županu svojo hrabrest. Podkupil je nekatere Slovence, ki so živeli v Furlaniji in bili njegovi podložniki, da so pregovorili svoje rojake, naj pošljejo slovensko vojsko na Furlansko.
Slovenci so prišli z veliko močjo in postavili svoj tabor na strmem hribu, na katerega se je moglo priti le s težavo. Longo-bardi so krenili kljub temu s svojim domišljavim vojvodom na čelu po strmini proti Slovencem. Vnel se je hud boj. Slovenci so valili z višine kamenje na sovražnike. Ko so se ti vseeno približali, so jih napadli s sekirami in z drugim orožjem ter skoraj vse pomorili. Vse longobardsko plemstvo z nadutim Ferdulfoni vred je bilo uničeno.
Posledica te zmage je bila, da se Longo-bardi niso upali dolgo časa kratiti Sloven-
cem pravico do paše ob prekrasni Soči. Trajnega uspeha pa ta zmaga ni imela, kajti pozneje so gonili past pa italijanski planšarji svojo drobnico na slovensko stran. Ker so vsled tega Italijani mnogo hodili po naših gorah, si ljudstvo pripoveduje še danes, da i so po njih iskali zlate rude.
Po S. Rutarju spisal Marko Simonov.
NENAVADNO DOLŽNO PISMO.
Pisateljica Pavla Marija Lacroma pripoveduje v spisu »Skrivnostna smrt“ sledeči dogodek :
Prababica Ivana Modreja iz vasi Čadrg pri Tolminu, si je izposodila leta 166f. od pradeda Mihaela Krojača iz Žabč sto dukatov. Ker takrat kmetski ljudje še niso znati pisati in brali, sta sklenila pogodbo ustmeno; v potrdilo te pogodbe pa jima je služila — palica.
V dolgo, močno palico sta zarezala oba pogodbenika pred šestimi pričami vsak po en križ in eno povprečno zarezo. Križ je nadomestoval podpis, povprečna črta pa je značila prvo dolžno leto. Vsako naslednje leto sta zarezala zopet pred pričami v palico še po eno zarezo. Palico je obdržal upnik. Ako jo je hotel dobiti dolžnik nazaj, je moral poravnati svoj dolg.
V znamenje, da je povrnil po 107 letih pravnuk Blaža Modreja polovico dolga, so pritrdili z žico k palici „cvancger* Marije Terezije z letnico 177.1, ko sc je to zgodilo. Ko pa je poplačal stric Ivana Modreja ves dolgoletni hišni dolg, so istega zbrisali steni, da sta prišla upnik in dolžnik h takratnemu
c. kr. notarju v Tolminu, ki je prelomil nenavadno palico na dvoje. Pisateljica trdi v opombi, da je ta dogodek resničen in da ga je imenovani notar večkrat pripovedoval.
DROBTINICE.
KAKO DRAGE SO BILE KNJIGE PRED IZNAJDBO TISKA.
Ko še ni bila znana tiskarska umetnost, so morali ljudje knjige prepisovati, kar je bilo jako zamudno. Zato so bile v tistih časili knjige silno drage. Eden najimenitnejših zbirateljev starih knjig Poggio je moral dati za prepis zgodovine, ki jo je spisal Rimljan Livij, celih 120 zlatnikov. Za ta denar bi bil lahko kupil takrat lepo kmetijo. — V XIII. stoletju je dala rodbina Anjou za zbirko pridig 200 ovac, 100 jazbečevih kož, voz pšenice in rži, mero medu in štiri funte zlata. — Ludvik XI., francoski kralj, je zastavil svojo srebrno namizno opravo, da je dobil neko knjigo o zdravilstvu. Ker so bile knjige tako redke in dragocene, so bile po nekaterih knjižnicah pritrjene z verigami na polico, ker so sc bali tatov. Kaj rado se je zgodilo, da je tu pa tam izmaknil kak obiskovalec dragoceno knjigo. Leta 1753. je povabil benediktinec August Calmet francoskega učenjaka in pisatelja Voltairja (Volter-ja), naj si ogleda njegovo knjižnico. Voltaire je res prišel in se je dolgo mudil sam v knjižnici. Pod oknom ga je čakal sluga in temu je pometal Voltaire nekaj najdragocenejših knjig in ž njimi izginil. — V Bologni ni smel nihče nesti knjige iz mesta, če ni imel zato dovoljenja od oblasti.
Stric Jaka.
UČENI ALBERT HALLER
(1708—1777) je bil silno priden. Z devetnajstimi leti je postal doktor zdravilstva. Bil je zdravnik, pesnik, pisatelj, izumitelj, diplomat in zgodovinar. Prečital je 52 000 knjig, ki jih je tudi ocenil, napisal jc pa 199 del. Od raznih učenjakov je prejel 13.202 pismi, na katere jc odgovoril. Ta učenjak nam kliče s svojo delavnostjo: Čas jc zlato!
Stric Jaka.
O	CVETLICAH.
Cvetlice nam krase ne samo stanovanje, ampak so tudi našemu zdravju koristne, ker či-
stijo zrak v vsakem zaprtem prostoru. Dognalo se je, da list srednje velikosti izpariva povprečno 1 do 2 grama vode. Bivanje v gozdti nam je zato tako všeč, ker ima njegov vzdtih v sebi zadostno množino mokrote. Če hočemo tedaj čistiti zrak v zaprtih prostorih, postavimo vanje rastline, ki imajo mnogo listov, kakor: palme in še druge. Pod vplivom solnčne svetlobe oddajajo te rastline tudi kisik, ki je tako potreben za naša pljuča. Komur je torej zdravje milo, naj postavi v svoji sobi vsaj par listnatih rastlin.
RAČUNSKA UGANKA.
Priobčil Zdenko Mermolja.
I
Postavi številke 1, 2. 3, 'I, 5, 6, 7, 8, 'J v posamezne predele pričujočega četverokofa tako, da dobiš, ako sešteješ števila v vodoravni, ali navpični ali tudi v obe poševni smeri, vsikdar vsoto 15.
□□□
UGANKE.
Priobčil lv. Kopačin.
I.
Mati v zemlji leži, na vislicah oče visi, po svetu sin hodi, premnogo ljudi zmoti.
II.
Drugim kaže, sam nič ne ve.
III.
Rojcu je bil, pa ni umrl.
Ni bil rojen, pa je umrl.
□□□
REŠITEV UGANK V 3. ŠTEVILKI.
Križ: Od desnega in levega roba vzameš po en biser, zgornjega pa prestaviš na spodnji rob. Tako ima sedaj križ le 19 biserov, prej pa jih jc imel 21, tedaj ti ostaneta 2 bisera v roki.
Uganke: 1. knjiga: 2. dan; 3. oblaki; 4. uganka.
□□□
Imena rešilcev prinašamo na platnicah današnje številke.
POTICE«! K MALIH M
V ČUDNI DEŽELI.
Solncc sije, dežič gre, malin"melje brez vode.
Mojškra šiva brez igle, mali peče beli kruli, oče suče juncu rog.
To pesem mi je povedal stric. Slišal jo je
nekje V svelu.	Zapisal	Jožef Bric, učenec
v Drežnici.
Škratek „Cipicapi“.
Živel je škratek, ki so mu pravili „Cipi-capi“. Bil je majhen in je nosil rdečo kapico. Služil je pri kmetu ter gonil živino na pašo. Pri kmetu . o imeli tudi deklo. Nekega dne je skuhala za kosilo bob. Pojedla je svoj bob in čakala na škrata. Ko škrat prižene živino domov, gre v kuhinjo in vzame svoje kosilo. A ko vgrizne v prvi bob, si zlomi zob. Jezen reče: „Jaz bom pa drugače napravil." Gre v hlev in obesi vola za rep. Ko gospodar sliši mukanje vola, gre pogledat v hlev, kaj se godi. Tu vidi obešenega vola, Ker niso mogli domači vola oteti, ga zakoljejo. Seveda niso vedeli, da je bilo to delo užaljenega pritlikavca.
Kralj Marija, učenka Iz Sempolaja.
MOJI STARŠI.
Moji starši skrbe zame, kakor tudi za moje brate in sestre. Kadar potrebujem obleke, mi jo kupijo; kadar sem lačen, mi dajo zdrave i
in tečne hrane. V šolo me pošiljajo redno in so me veseli. Ko sem bil bolan, so mi skrbno stregli in pazili, da sem ozdravel. IZdaj, ko sem zdrav in kadar sem šole prost, pa se jih spominjam s tem, da sc vedno vadim v kakem delu ter jim tako pomagam.
Gruden Franc, učenec iz Nabrežine.
ZVESTI PSIČEK.
(Resnična zgodba).
Jenčkov Lojze se je vračal domov iz Postojne s praznim vozom. V samotni Lohači so ga napadli roparji. Pobili so ga na tla in ga zadavili. Mrtvega so vrgli v grmovje pod cesto, voz in vole pa so odpeljali. Ker ni bilo Lojza zvečer dolgo domov, mu gre brat z malim psičkom naproti. Gresta po cesti; bila je tema in oblačno. Ko prideta do mesta, kjer je bil Lojze ubit, se zgubi psiček v grmovje. Kmalu priteče nazaj na cesto k bratu, žalostno cvili, vleče ga za hlače, vzpenja se po njem in laja, kot bi mu hotel kaj povedati. Brat se ozira okoli, pa nič ne vidi in gre dalje. Psiček pa se zopet zgubi v grmovje. Brat gre po cesti uro daleč. Ko ne sliši nobenega voza, se vrne, ker misli, da je Lojze ostal pri sorodnikih. Ko pa pride do tistega kraja, kjer je ležal pod cesto v grmovju mrtvi Lojze, priteče psiček spet iz grmovja, vleče brata’za hlače. Brat postoji,
I	sc ozira, pa nič nejzapazi; povsod je bila gosta, črna lema. Natojgrc domov, psiček pa cvili in sc spet zgubi v grmovje. Drugo jutro so šli ljudje v mlin in so našli mrtvega Lojza. Pri njem so zagledali psička; skakal je črez mrtvo truplo, lizal mu rane, lajal ža-; lostno, s tačico ga je tresel, kakor bi ga hotel
priklicati Celo noč ga je stražil in tudi ves dan, dokler ga niso odpeljali v mrtvašnico.
Dovgan Marjan, učenec iz Studenejja
SVETI TRIJE KRALJI.
Mi smo sveti trije kralji, trije modri možje.
V	to hišo smo prišli, smo prinesli zdravje in veselje gospodarju, gospodinji in vsi lii^ni ti družini.
I.c nas poslušajte, kaj mi vam povemo:
Svet’ Jožef in Marija
sta šla skoz’ mesto Betlehem.
Ko ’z tega mesta prideta,
'no štai'co najdeta, dol sc usedeta, k molitvi se pripravljata.
Ura bije polnoči,
Marija Jezusa rodi.
Prišli so angeli 'no lepo glor'jo peli.
* *
❖
To pesem pojejo otroci na predvečer svetih Treh kraljev od hiše do hiše.
Zapisala Alojzlia Kurinčič, učenka v Drežnici.
PIRUHI.
Gaga, gaga, gaga, nič ti ne pomaga, če še bolj čebljaš: takih pisanih jajček, kot jih nese zajček, nesti, gos, ne znaš!
Oton Župančič.
Že od nekdaj pravijo, d,i piruhc znesejo
zajčki. Mi otroci pa dobro vemo, da nam
piruhc pobarva in okinča mama. Da bi pa
nc pozabili tega ljudskega izreka, nam mama
na Veliko noč skrije piruhe na vrtu v grmovje
in med travo, ter zakliče: .Otroci, stecite
na vrt in poiščite si piruhc, katere je danes
znesel zajček!“
Medvešček Nada, učenka v Gorici.
JUTRO.
Na nebu so izginile zvezde, le danica sc še sveti. Solnce vzhaja in s svetlimi žarki obseva gozde, njive in travnike. Ptice trebijo v grmovju že svoja krila. Letajo sem ter tja in se po vejah zibljejo. Cerkveni zvon zapoje, da odmeva njegov glas daleč naokrog Tudi
petelin prikoraka z družbo na dvorišče in zapoje svoj -kikiriki." Kokoši in piščeta mu odgovarjajo. Pastirčki gredo v hlev in ženejo voličke in krave na pašo. Hlapec maže kolesa vozu, da bi šel ž njim v gozd po hrastove hlode. Dekleta odhajajo na polje plet pšenico. Vse, kar je spalo v tihi noči, je vzbudil šum belega dneva. Cesar Rudoll..
PRVA VIJOLICA.
Solnce sc zbudi iz zimskega spanja in ogreva zemljo. Nekega dne sem vzela s seboj svojo mlajšo sestrico in šli sva sc igrat na bližnji travnik. Hodili sva mimo grmov. Kar za-vonjam prijeten vonj! Vsa vesela in zadovoljna skočim h grmu in kaj zagledam ? Nežna vijolica je gledala iz zemlje. Vzkliknem od veselja. Vsedem se h grmu, jo ogledam in ne vem, kaj bi storila. Rada bi jo utrgala, rada bi jo pustila. Pa jo vendar utr/.em in poduham. Prav prijetno je dišala moja prva vijolica. Iskala sem še dalje, a našla nisem več nobene.
Proti večeru se odpravim s sestrico proti domu. Vsa zadovoljna in vesela sem jo pokazala svoji mamici. Tudi ona jc bila jako vesela. Ta moja vijolica je prva znanilka vesele pomladi.
Škilan Zorko, učenka iz Katinare.
O MRTVEM KRIVIČNEŽU.
Nekoč je pod cerkvijo svetega Antona v Kobaridu sušil neki mrtvec na rjuhi krivično pridobljeni denar. Pride neka žena, zagleda tistega, ki je sušil denar in se nc upa iti naprej. Mrtvec jo kliče, pa ona noče iti k njemu. Ko jc šla že naprej,zajoka oni in zaupijc: .Že sto in sto let čakam in sedaj jc bil čas. Tukaj na tem mestu zraste drničje; drničje bo posekano in na njegovem mestu zraste bukev; bukev bo posekana in razžagana na deske; iz tistih desk bodo naredili zibelko in v tej zibelki bo spalo dete, ki me reši.”
In nato je izginil.
Zapisala Rafaela Žagar, učenka ti. š. I. v Drežnici. □□□
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sotrudnikc prosimo potrpljenja ! Na tesnem prostoru se komaj gibljemo. Vsi prispevki, ki so vredni objave, pridejo polagoma na vrsto. Potrpijo naj tudi sotrudniki našega .Kotička".
Slolp so še prav rešili: Kosmač Marija, Aucr Marta, Kosmač Alojzij, Pctaros Roža, .Zahar Frančiška, Marc Danica, Baf Nada, Družina Ciril, vsi iz Boršta ; Rutar Marija,_ Leban Lucija in Leban Marija, vse iz Zalaza pri Tolminu ; Školaris Ivanka, Segalla Marija, Školaris Dora, vse iz Kanala ; Guštin Stanko in Danila iz Sežane; Kuret Mihec iz Ricmanj ; Furel Gizela iz Bukovice pri Volčjidragi; Medvešček Nada, Milena in Marjan iz Gorice; Podgornik Milica, Danica in Vida iz Gorice; Spetič Maks iz Katinare; Smet Jožefa iz Sežane; Marušič Danica in Guštin Dušan iz Sežane; Marcina Franc, Manfreda Viljem, Cvetrežnik Peter, Kovačič Stanko, Kragelj Anica, Kovačič Marija, Štrukelj Jožefa, Mrdjen Marija, Šavli Ljudmila, vsi iz Sv. Lucije ob Soči; Scmeučič Jožefa, Oblak Slava, Fabčič Alojzija, vsi iz Št. Vida nad Vipavo; Kurinčič Josip iz Trsta; Ločniškar Vladimir in Hcdviga iz Drežnice; Polanc Frančiška iz Otlice; Pregare Petrina iz Trsta ; Scheithauer Karel in Marija iz Sežane; Cuban Marija iz Barkovelj; Lozar Franc iz Trsta; Čok Štefan iz Hrušice ; Vičič Slavica iz Podgrada; Dovgan Marjan iz Studenega pri Postojni; Goreč Zoran iz Senožeč ; Obad Vladimir iz Saleža ; Savo Jamšek iz Trsta, Boneta Oskar iz Sežane.
Uganke in stolp so še prav rešili: Gruden Natalija iz Idrije; Martelanc Zora, Piščanc Marta, Škerlj Stana, Pertot Stana, Uršič Ljudmila, Pertot Adela, Martelanc AJbina vse iz Barkovelj; Dolenc Ludvig in Pavel, Žagar Ludvig Debevec Tonče in Janko; Žitko Ludvik, Dolenc Ivanka, Milharčič Ivanka, Bizjak Milka, vsi iz Hruševja; Jereb Julka, Logar Karla iz Idrije; Faljat Hedviga, Šuligoj Josip iz Sv. Lucije ob Soči; Rakušček Mirko iz Drežnice; Berce Dušan in Gorazd iz Trušk pri Marezigah; Mikuš Rozalija iz Idrije; Mikuž L. iz Idrije; Albreht Marija iz Idrije; Knafelc Tonček iz II. Bistrice.
□ □ □ □
Imena rešilcev ugank, zastavljenih v 3. številki.
Križ so prav rešili; Breščak Mirko iz Dobravelj; Pogorelec Sergij iz Barkovelj; Hinko Simonič iz Barkovelj; Bevk Tilka iz Cerknega; Bufon Mirko iz Rojana; Likar Angela iz Ajdovščine; Kapelj Zora iz Rojana; Mermolja Zdenko in Mirko iz Dobravelj; Vodopivec A. iz Idrije; Zorn Hilarka iz Solkana ; Fekonja Milka iz Rojana ; Renčelj Slavica, Zorka in Daničar iz Rojana; Škrinjar_Anton iz Sežane; Trampuš Jožef in Zdenko iz Sežane; Rebec Karel in Milan iz Sežane; Čebulec Josip in Mirko iz Sežane ; Kocjan Alojzija in Marušič Danica iz Sežane; Medvešček Nada, Milena in Marjan iz Gorice; Flcčko iz Trsta; Edo in Lea Jogan iz Sežane; Kuštrin Felicijan iz Logaršč; Bizjak Angela iz Sežane; Gulič Edvard iz Sežane; Gulič Edvard iz Sežane ; Štravs Stanka iz Cerknega ; Štolfa Zorko iz Sežane; Brovč Jožefa in Marica iz Koritnice; Presl Nada iz Tolmina; Velkavrh Nada iz Sežane; Rauber Franc iz Opčin; Sosič Marij iz Trsta; Spacal Alojzij iz Trsta; Fuks Ana iz Rojana; Počkar Angela iz Sežane; Kobeja Stanislav iz Povirja; Merlak Angela iz Sežane; Baccarcich Gvidon in Lev iz Postojne; Albreht Katarina iz Cerknega; Makuc Silvester iz Šebrelj; Ozebek Anton iz Šebrelj; Vojska Janez iz Šebrelj; Baša Stanko, Bovcon Vinko, Mavrič Olga, Volčič Janko, Ušaj Marta, Fišer Alberta, vsi iz Črnič; Macarol Drago iz Proseka; Bekar Bogoljub iz Sežane; Guštin Stanko in Danila ; Pertot Jelica iz Barkovejj; Šraj Ruša iz Postojne ; Babnik Ivana in Marija iz Postojne ; Štok Edvard iz Ljubljane; Žuljan Zorka iz Ricmanj; Močan Marjanca iz Postojne; Lapajne Jožefa in Karolina^ Vidmar Franc iz Sp. Idrije; Berdon Zorko, Žafran Pepina, Hrvatič Marija, Kuret Vladimira, Žuljan Viktorija, Žuljan Zofija, Kuret Ljudmila, Žafran Danilo, vsi iz Ricmanj; Senica Marija iz Ricmanj; Tuta Venčeslav iz Tolmina; Kopačin Rudolf iz Opčin; Komar Danilo iz Ricmanj; Ggdnič Ignac, Okretič Celestina, Šuc Milan in Kofol Marica, vsi iz Komna.
□	□ □ O
Listnica uprave:
Opozarjamo, da je prvo četrletje že poteklo. Obnovite naročnino, sicer vam ne bomo pošiljali več lista! Oni, ki so še kaj dolžni na naročnini za prvo četrletje, poravnajte svoj dolg!