SLOVENSKI VES!MK CELOVEC PETEK 21. JULtJ 1989 Letnik XL!V. Štev.53(2476) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. 1000 din P. b. b. Slovenija papir za Rebrco Po razgovoru predstavnikov Stovenija papirja in Tovarne cetutoze Obir s člani deželne vlade, ki je bi v sredo, se je zvedelo, da bodo o predloženem projektu za proizvodnjo celuloze na Rebrci odločali na torkovi seji deželne vlade. Slovenija papir in Obir sta namreč predložila projekt za ekološko sanacijo in izgradnjo celulozarne na Rebrci s kapaciteto 100.000 ton letno vključno s terminskim koledarjem in proračunom. Gre za realizacijo v dveh fazah, pri čemer Slovenija papir pričakuje, da bodo do realizacije projekta nadaljevali s sedanjo proizvodnjo in da bo deželna vlada sanacijski in izgrajevalni projekt ustrezno podprla. Voiitve Zvezni kancler Vranitz-ky, tačas na dopustu na Koroškem, kljub vsem mogočim spekulacijam in napovedim ne pričakuje predčasnih volitev. V pogovoru s koroškim dnevnikom je dejal, da misli s svojo stranko zaključiti legislaturno periodo kot je predvideno jeseni 1990. Vendar socialiste, po njegovem mnenju, tudi predčasne volitve ne bi mogle presenetiti. OcVefn/k dr. Sepp Brupper, /a/n/k ZSO dr. Marjan Storm ter starš/ Tatjana Messner-Ze/cben /n dr. Joža Messner so novinarjem predstav/// sk/ep ustavnepa sod/šča, k/ pomen/ važno predhodno od/oč/tev v vprašanje javne dvojezične /jndske šo/e za S/ovence v Ce/ovcu. Afera Belgijski zunanji minister Eyskens ni le preprečil takojšnjo obravnavo avstrijske prošnje za pristop k ES. V sredo je izjavil, da se bo ES morala o avstrijski nevtralnosti ter možnostih njenega nadaljnjega razvoja pogovarjati s Sovjetsko zvezo, ki je leta 1955 uveljavila nevtralnost Avstrije. Vladni stranki sta proti tej izjavi ogorčeno protestirali. Ustavno sodišče zahteva uradno preverbo ustavnosti manjšinsko šoiskega zakona! Korak k javni dvojezični t judski šoli za Stovence v Celovcu! Pritožba družine Messner-Zeichen na Ustavno sodišče zaradi zavrnitve vpisa sina lije Matjaža k dvojezičnemu pouku na poskusni ljudski šoli na pedagoški akademiji v Celovcu s strani šole in tudi ministrstva za pouk maja 1988 je privedla do pomembne predhodne odločitve v zvezi z zahtevo Slovencev po javni dvojezični ljudski šoli v glavnem mestu Koroške. Odvetnik dr. Sepp Brug-ger, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm - ZSO je podprla pri- PREBER!TE 2 Avstrija in upoštevanje čiovekovih pravic 3 Slovenska književnost v Avstriji in Itaiiji 4 Heute im Siovenski vestnik: Verfas-sungsgerichtshof iaBt Minderheiten-Schuigesetz prufen! 5 Pliberk: Enotna lista proti ločevanju otrok 6 Vestnikov roman, tribuna bralcev in križanka 7 Televizijski in radijski spored 8 Nogomet: Žreb za spodnjo ligo-vzhod in 1. razred D tožbo - ter starša otroka dr. Joža in Tatjana Messner-Zeichen so na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu ZSO v Celovcu predstavili pomemben sklep Ustavnega sodišča z dne 15. junija 1989. To je na svoji seji pod vodstvom predsednika dr. Ada-movicha namreč sklenilo, da je treba uradno preveriti ustavnost celotnega paragrafa 10 ter določeno zaporedje besed v paragrafu 11 zveznega manjšinskošolskega zakona za Koroško pred novelo 1988 in tudi § 1, odstavek 1 deželnega zakona z dne 10. julija 1959, v katerem so izvedena načelna določila manjšinskega šolskega zakona za Koroško, kot so objavljena v deželnem zakonskem listu 44/ 1959. Ustavno sodišče daje v pomislek, da par. 1 odst. 1 deželnega (izvedbenega) zakona LGB1. 44/1959 prav tako kot ustrezna (osnovna) določila par. 10 in že omenjeni besedni vrstni red v par. 11 zveznega zakona BGB1. 101/1959 kršijo 7. člen državne pogodbe, ker vsem šoloobveznim pripadnikom manjšine ustavno zagotovljeno pravico osnovnega pouka slovenščine zožujejo na tiste pripadnike manjšine, ki stanujejo v določenih predelih zvezne dežele Koroške, kjer je bil z začetkom šolskega leta 1958/59 res mogoč slovenski pouk. Sodišče zaenkrat sicer ni mnenja, da bi moralo biti nujno poskrbljeno, da so vsi pripadniki manjšine v šoloob- Poskus zapiranja mlekarn in koncentracija mlečne proizvodnje v velikih obratih je samo prvi korak pri ukinjanju malih in srednjih regionalnih infrastruktur na agrarnem sektorju. To je v sredo nakazal ter s primeri podkrepil diplomirani agronom Janez Miki na tiskovni konferenci Skupnosti južnokoroških kmetov in KEL v Celovcu. Povod za to je bila napoved štajerske Agrosserte, da naj bi od leta 1992 dalje na Koroškem mlečne izdelke proizvajali samo še mlekarni v Celovcu in Spittalu. Previsoke proizvajalne stroške ter organizacijske in zakonske slepe ulice skušajo zadružni" velekoncerni nadoknaditi s koncentracijo na proizvajalnem sektorju - in to na račun prizadete regije njenih prebivalcev in domačih kmetov, je dejal Miki. Tudi kratkoročne vezni starosti deležni pouka v slovenskem jeziku prav v tisti občini, kjer živijo; meni pa, da šole, za katere velja par. 10 odst. 2 zveznega zakona BGB1. 101/1959 ter par. 1 odst. 1 deželnega zakona LGB1. 44/1959, za uresničitev ustavnopravnih pravic slovenske manjšine ne ustrezajo. Če pa bi bila iz 7. člena vrsta 2 državne pogodbe zagotovljena pravica v teritorialnem smislu omejena zaradi ustavnega določila člena (Ja//e na 2. .s/ran/) obljube ne morejo prikriti dejstva, da bo propad mogoče preprečiti samo s povsem novimi regionalnimi koncepti. Dipl. inž. Štefan Domej je ob tej priložnosti orisal nezadovoljivo stanje v velikovški regiji. Kot primer je navedel, da so kmetom-oddajalcem mleka tako v avstrijskem kot v koroškem merilu dodeljeni najmanjši kontingenti. Državni poslanec pa je na tiskovni konferenci razložil stališče Zelenih o pristopu Avstrije k ES. Kritiziral je škandalozno „pismo v Bruselj", ki „sta ga vladni stranki sestavljali celi dve leti", ter menil, da bi o pristopu moralo odločati prebivalstvo z referendumom. Deželno vlado pa je pozval, da naj za Koroško izdela študijo o specifičnih posledicah ob morebitnem pristopu k ES. Predstavitev novega SAK Na prijateljski tekmi proti jugoslovanskemu prvoligašu ljubljanski Olimpiji se je v Dobrli vasi predstavilo novo moštvo SAK. k slovenskemu klubu so prestopili trije novi standardni igralci Marjan Sadjak, Richard Urank in Marjan Velik (na sliki z leve), poleg Dalanoviča pa bo letos branil vrata tudi Milan Oraže. O tekmi z Olimpijo (0:0) poročamo na 8. Strani. S///ta. Mohar ES: Konec ndekarn bi bii samo začetek -A 21. julij 1989 Politika Korak k javni šo!i v Ceiovcu /aada/jcvaajcs 7. stra/:tj lpar. 7 zakona BGB1. 101/ 1959, potem zaenkrat ni nikakršnega razloga, ki bi lahko utemeljil očitno zapostavljanje dela slovenske manjšine na Koroškem zaradi norm, ki jih bo treba šele preveriti. Zlasti obstoječe diferenciacije očitno ni mogoče strokovno utemeljiti z različnimi kraji bivanja šoloobveznih otrok. Odvetnik dr. Brugger je na tiskovni konferenci dejal, da računa s tem, da se bo preverjanje spornih paragrafov zaključilo do konca tega leta ter da bo temu „z veliko verjetnostjo sledila razširitev veljavnostnega območja za dvojezičen pouk na Koroškem." Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm pa je v zvezi s privatno konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve družbe v Celovcu dejal, da jo ZSO ocenjuje kot „dejanje samopomoči", vendar pa zastopa mnenje, da se slovenska narodna skupnost ne sme umakniti v privatno sfero in s tem republiko Avstrijo razbremeniti zakonske in ustavno določene odgovornosti za svoje manjšine. Zato je ZSO tudi podprla pritožbe staršev, da bi po pravni poti dosegli pravice, ki koroškim Slovencem pripadajo. Sturm je tudi namignil, da bi končna odločitev Ustavnega sodišča v smislu predhodne odločitve lahko imela seveda posledice tudi za uradno rabo slovenščine in druga pravna določila za koroške Slovence v Celovcu. Po sklepu Ustavnega sodišča je treba preveriti sledeča besedila: Par. 10 manjšinskošol-skega zakona za Koroško (1) Krajevna določitev ljudskih in glavnih šol, ki pridejo v poštev za slovensko manjšino, bo določeno na osnovi podatkov, ki jih bo izkazalo uradno ugotavljanje manjšine. (2) Dokler izsledki uradnega ugotavljanja manjšine niso znani, je treba v krajevno določitev ljudskih in glavnih šol, ki pridejo v poštev za slovensko manjšino, zajeti tiste občine, v katerih je bil pouk ob začetku šolskega leta 1958/ 59 dvojezičen. Par. 1 deželnega zakona LGB1. 44/1959: Za slovensko manjšino pridejo v poštev tiste ljudske šole, na katerih je bil pouk ob začetku šolskega leta 1958/59 dvojezičen (par. 12 lit. b) ,,DasJahrdanach..." Strokovno pedagoško združenje dvojezičnih učiteljev na Koroškem bo prihodnji teden razposlalo vsem koroškim in avstrijskim politikom, šolskim strokovnjakom, univerzam itd. dokumentacijo o poteku prvega šolskega leta po sprejetju ločevalnega modela. Dokumentacija z naslovom „Das Jahr danach...", ki jo bomo obširneje predstavili prihodnjič, bo izšla pri založbi „Drava" v Celovcu. Avtor je dr. Teodor Domej, sodelovali pa so še dr. Mirko Wakounig, dr. Georg Gombos in dr. Sepp Brugger. Afera ,,Noricum": prodaja topov tudi afganskim upornikom? Razsežnost naslednjega državnega škandala še ni povsem jasna, krog odgovornih menežerjev, politikov in uradnikov še ni sklenjen, ko se pojavljajo novi in še novejši podatki o dejavnosti državnega podjetja Noricum. Zeleni parlamentarni poslanec Peter Pilz je javnost že spet presenetil s svojo dobro informiranostjo. Ob koncu preteklega tedna je razodel, da podjetje orožje ni prodajalo samo obema vojnima nasprotnikoma v Perzijskem zalivu, temveč da ga prodaja tudi v krizno področje pod Hindukušem, kjer tačas afganski uporniki skušajo strmoglaviti vlado v Kabulu. Sosednji Pakistan slej ko prej z orožjem podpira upornike, čeprav se je ob pogajanjih velesi! lansko leto v Ženevi obvezal, da bo nevtralen. Podjetje Noricum je ta teden tudi dejansko potrdilo, da se s Pakistanom pogaja o prodaji orožja. Sodni preiskavi „afere Noricum" bo verjetno sledila tudi preiskava v parlamentarnem odboru, kot se je to zgodilo v zadevi „Lucona". Vendar bo stvar tokrat dosti bolj napeta - zlasti za SPO. Sodišče v Linzu že zdaj preverja, ali se bodo na zatožni klopi poleg osemnajstih menežerjev Noricuma zaradi ilegalne prodaje orožja ter ogrožanja nevtralnosti republike znašli tudi trije bivši člani avstrijske vlade in vodilni funkcionarji socialistične stranke Sinowatz, Gratz in Blecha. Pri „aferi Noricum" gre predvsem za ilegalno prodajo orožja v vojno področje. Avstrijska ustava in nevtralnost take kupčije prepovedujeta. Kljub temu sta se tako Iran kakor Irak preko posredovalcev lahko posluževala uslug avstrijskega podjetja Noricum, ki je včlenjeno v državno podjetje VOEST. Prodali so topove z velikim dometom GHN 45, vsakič po 200 kompletov tako eni kot drugi strani. Zadeva je potekala v letih 1984 do 1987. V Brusiju poštno iežeče... Od začetka tega tedna dalje so postale sanje avstrijskih vladnih politikov ter predstavnikov industrije, sanje o pristopu Avstrije k Evropski skupnosti in njeni konstrukciji skupnega gospodarskega prostora, ki ga načrtuje od leta 1992 dalje, uradne. Zunanji minister Mock je v ponedeljek v Bruslju predsedniku ES Rolandu Dumasu izročil tisto pismo, o katerem sta se avstrijski vladni stranki prepirali mesece dolgo. Vendar tudi to uradno dejanje sanj o pristopu ni privedlo v svet stvarne ali vsaj formalne razprave: ker so Belgijci nasprotovali, avstrijsko prošnjo na sedanjem zasedanju Sveta zunanjih ministrov ES ne bodo obravnavali. Naslednje zasedanje tega sveta bo šele v začetku oktobra. SLOVENSKI VESTNIK Novo podjetje: nobene obveze Podpredsednik ameriškega koncerna General Electric Alberto Cerruti in vodja projekta William Woodburn sta si v torek ogledala tri lokacije za morebitno nastanitev podjetja na južnem Koroškem. Medtem ko sta dve lokaciji (pri Suhem blatu in v bližini podjetja Leitgeb v Sinči vasi) že takoj odklonila, se očitno bolj zanimata za tretjo, prav-tako v bližini Velikovca, mimo katere bo v neposredni bližini peljala tudi nova avtocesta. Kot je dejal Cerruti, namerava General Electric zgraditi obrat za izdelavo halogenskih luči, svetlobnih naprav za ateljeje itd. Koncern, ki zaposluje skupno 300.000 ljudi, in dosega letni promet v višini 50 milijard dolarjev, bi v tem obratu v prvi fazi zaposlil 500 ljudi, od tega večji del žensk. Seveda pa si General Electric želi pridobiti kar se da visoke subvencije. Čeprav koroški deželni politiki obljubljajo celo do 400.000 šilingov podpore za posamezno novoustanovljeno delovno mesto, pa General Electric še naprej išče boljše možnosti. Odločitev bo sprejeta šele v nekaj mesecih. Proizvodnja orožja Zelena Alternativa Koroške se je pridružila zahtevi po čimprejšnji ukinitvi proizvodnje orožja v Avstriji. Samo tako naj bi bilo mogoče preprečiti zlorabo in škandale, kot se je to dogajalo pri državnem podjetju Noricum. Za prenehanje proizvodnje pa naj bi bili po mnenju zelenih odločilni tudi moralni vidiki. Debata o avstrijski oboroževalni industriji tačas ustvarja nova protislovja v vladnih strankah in tako tudi novo obremenitev za vladno koalicijo. Medtem ko sta kancler Vranitzky in vicekancler Rie-gler proti nadaljnji proizvodnji se znotraj njunih strank formira pisana fronta zagovornikov industrije orožja: obrambni minister Lichal, zveza industrialcev in zveza sindikatov... Denarja ni Kuj uapravttt, A: o zwaajAa dettar/a? AVar-s/Ado je že M v tu A/ tteprt-jetrn sttaac/j/. /VcAo/iAo nenavadno pa je, če Z?an%e s vojini varčeva/cetn .sporočijo, da ne tnorejo izplačevati denarja, Aer ga je ta čas ZfManjAa/o. To se je te dni prtpetdo afAatcrirr; i?an-Aatn /.jtddjaai. VzroAt za to so po/eg visoAe inj/aetje zaAonsAe spremenile pri posiovanja s čeAi. Medtem so v tisAti že AanAovci po 3/J/J. Otttt m mi/tjon dinarjev. Zahvaia Zahvaljujemo se vsem pohodnikom, sodelujočim pri organizaciji pohoda in pri spominski svečanosti ob spomeniku ter vsem, ki so gmotno pripomogli, daje bil tudi letošnji 10. jubilejni spominski pohod izveden uspešno, ter bil kot tak spet mogočna manifestacija naše življenjske volje. S spominskim pohodom smo se ponovno oddolžili vsem padlim in pomorjenim za svobodo in se obenem tudi hvaležno spomnili vseh tistih, ki so nam pomagali v naši narodnoosvobodilni vojni. Posebno se zahvaljujemo za prijazno gostoljubnost ' domačinom, ki so nam postregli kakor svojim bratom. Letošnji jpbilcjni pohod nam bo ostal v lepem spominu in bo gotovo tudi pripomogel, da se bo tudi prihodnjega, 11. pohoda po poteh Domnove čete udeležilo mnogo pohodnikov. Pripravljalni odbor za organizacijo 10. spominskega pohoda SLOVENSMVESINM Kultura 21. julij 1989 3 .S/ovcn.s&a ukadc//://a z/;ano.st/ ;/; M/Mct/zost; /e /c/o.s p/;/c///7a s/zupoz//, /ja /:atc/c//: ?o o^/a^aa^a/lpro///c//;c /:a/*o<^/n7: /ua/;y-s7n. AAraz/em/k cf/. F/a/zcc Oe/u/A G/;Aa d^aoj )c 6o /e; prt/ož-n