drugi na noge! Socialistična volil ampanfa }e sedaj v polnem tiru. DELAVCI! ia svobodo »n pravi«« svoj«! Izgubiti aičcaar, pridobit« pa lahke vn. inčnina (subscription): lato. 75c na pol l«ta ia Ameriko (ti.SO , 75c half jrear ia Am«riea. %2 na l«to, leta sa Evropo ($1 p«r year $1 per half for Europe. V. (No.) 37. Manifest socialistične »franke, sprejet na nacijotinltii konvenciji v Chicagu meseca maja 1908. "Delavci vseh deželo, združite LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. THIS PAPER IS DEVOTED TO THE INTERESTS OF THE WORKING CLASS. mu delavstvu možnost dela, so na drugi strani izjavile,, da delavci nimajo prava skupriVga nastopa proti neunijskemu delu (proti ska bom). Sodni je so a« pri presoji delavskega uprašanju držale dotlej le enega prav«*, ki so ga kajpak uveljavljale t elesno dosled-noatjo: da imajo kapitalisti sveto pravico do profita, delavski razred pa da je brezpraven z oziroin na zboljšanje svojega bednega stanja. V slučaju Danburskih klobučarjev je zvezna viaja sodnija izdala odlok, ki j« vreden razsodbe, izrečene v zadev iDrcd Kcott pred 50 leti. Spačila je proti-truatni zakon in njegov pomen raztegnila tiwli na delavske organizacije, do-ločivši, da je miren bojkot nepo-staven, da ima bojkotiran deloda-jalee pravico do trikrat večje odškodnine, in da se more sodnijsko poseči po premoženju kakor posameznih članov tako tudi cele unije,' v svrho, da se take vrste odškodninski zahtevki iztirjajo. S to odločbo se je zfezna višja sod-nija izkazala kot organ razredne krivienosti, in NK kot nepristranska zaičitnica pravice! Če ■e te in podobne sovražne odločbe nevtegoma ne prekličejo, bodo organiziranimi delavstvu^ njih stremljenja p<» mirni rešitvi delavskega upraianja popolnoma onemogučena. Uspeh kapitalistov in sodnij v tem Vpadu na delavsko gibanje pomenjal bi za civilizacijo in člove&uastvo aploh nezaslišan poru. %|x> te asora p re- organiziranega delav-naravna posledica uaspro- stopa pod kapitalističnim na dan med delodajalci Njih vsakdanja borba plače, krajši delavnik in i delavne pogoje je neob-potrebn.a da se preprečijo ice tekmovanja med delu v obrambo pred materi-_ in moralnim pouiževanjem neki meri je ta borba tudi kola za družabno-gospodarsko in dalevčevo vzgojo. ična stranka ne miali dajati organiziranemu nikakih predpisov, ki se potranjih zadev v njihovih ijah ali v tmijski političnost strokovnega gi-gospodarskem polju pri-natančno tako, kakor sto-na stališču proste roke v življenju. Stranka je da 6a rodila v bližnji organiziranem delava-sama najprimernejšo ks združevanja. Ia skupnega U>|« raznih unij v zvesi s soci-ibčno stranko v Moyer-Hay-idovi sadevi izvaja opraviče-as do. da je možna tesnejša so-iraost med gospodarskimi in teftiimi delavskimi organiz*» asi. OU etru ji gibanja iaa&ta dar samo en končni cilj: — •bddtev delavskega razreda. locialistična stranka podpira or delavstvo v vseh bojih kapitalističnemu izkoriiča-vedno na svojem mestu, bo ilo za to, da se pri- jjTza delavca. v v«***™ »n Ošoflepolnem A trenotku opominja socijalistična izjavlja, da je dol^ gtranka vge organizirane delavce, slehernega mezdnega delav- ^ Mj p()2Rbijo na to da raz. da je aktiven in zvest clan ^^ ie vedno z volilno pravi. soiziranega delavskega giba- e0 fer df| je ^^o moč na vsak ,date udeležuje vseh bojev ter trpba ^^ zelo rarura. skrbi kolikor more za ojačbo no ^ se nbrani razpad delav-obstoj organizacije, katero se gkjh onfanizacij. Krivične razaod-aje kruti boji. be j^^nega nadsodišča se lahko Organizirano delavstvo stoji da- prekličejo, — samovoljna upora-pred veliko krizo. Bogastva in ba vojaške sile se more prepove-5i opijanjeni kapitalisti, ki pa dati, — razveljavljanje delavskih istočasno vznemirja rastoče po- zakonov se s skupnim iu edinim •no in gospodarsko delovanje nastopom vesoljnega delavskega redno-zavednega delavstva ,na- razreda lahko na dan volitve pre- edali so delavskim organiza- preči.--- im veliko križarsko vojno. V Delavci Združenih držav! Po-oradi, Nevadi, Alaski in v dru- glužite ge gvoje police pravice krajih Združenih držav so se y svezi 8 gV0j0 gospodarsko močmi aakoni odstrani vojaškega jo _ v obrambo in napad! Zje-potizma teptali z nogami in se djnite da odprete stranko svo »t«m namenu poskušal umor s ^ razreda! Glasujte (tako k a-ločjo kazenskih paragrafov. kor itnijkate) proti kapitalistom! Cjer se te nasilne mefode ni- Doli z vojaško in todnijsko predale uporabiti, poskušalo se je drznostjo! cilj doseči z drugimi sredstvi. Naprej v zaprtih vrstah podi »anje za takozvano odprto de- praporom organiziraneg4a delavs-lieo je dobro premišljen tajen tva in BOCjjali*tične stranke —I kns, zapreti organiziranemu ppoti kapitalističnemu zatiranju, iwtvu vse delavnice, in to na- _ da pri<|P prpj0 pomoč Vam. r» podpirajo mogočne kapital i- Vašim ženam in Vaši deci, — da »e organizacije, ki razpolaga- fim p^j«. napoči svetli dan popol- ▼ »vojih bojnih fondih z mili- ne osvoboditve izpod kapitalisti-i Delavstvu vedno sovražne so jarma izkoriščanja in anar-j« »o v zadnjem času prekosile jjjj j »e sebe, kar se tiče proatitnira- f _ i zakonov v službi in v prid ka- iiimu. Izdale so se sodne na-' Čudne figure morajo biti gotovi bt, ki prepovedujejo vsako na- "obrtniki s Sheridan Street" v stavke; — prepovedali so Ely, Minn., ki se kremtijo v ne-bojkoti, — unijam se je posta- kem "Poslanem" v 24 štev. Amer. ► »hranilo razdeljevati za ča- Slovenca in stresajo žolč nad na-Kngka med svoje člane denar- šim sodr. dopisnikom, kteri jih je podporo. — in odrekla se je nedavno okrcal v "Proletarcu". »veem gotovih strok vsaka pra Po atrupenem izzivanju teh "na-i organiziran ja : — izdale se zovi-obrtnikov" smo lahko prepn-»amolastn« o t^fwrati vsak čas organizirane- bra prepričani. Prvi in poglavitni vzrok, da moraš biti socialist — si ti sam! Pred volitvami stiskajo kapitalisti delavcu samo roko; po volitvah ga pa stiskajo po vsem telesu. P^vi in poglavitni nauk prave morale je, da mora vsak Človek imeti svoj kruh. Resnica je, da človek ne more živeti ob samem kruhu. Ampak resnica je tudi, da Človek brez kruha sploh živeti ne more. Kapitalizem bazira na ignoran-ei delavskega ljudstva. Kapitalisti zato odirajo proletarce, ker so ti preleni, da bi razmišljali s svojimi raožgami v položaju, v k tereni se nahajajo. Ce vsled bolezni ali drugih zadržkov ostaneš od dela en dan doma, si za ta dan tudi prikrajšan na plači. Ce pa Ta ft ali kteri drugi državni uradnik izostane od svojega dela, dobi vseeno celo plačo, dasiravno dela drugi na njegovem mestu in je tudi plačan za to. See! Kapitalisti goljufajo ljudstvo, kupujejo zakone, ponarejajo hrano, korumpujejo sodišča in s temi sredatvi kupčijo svoje bogastvo. Siromaki ne morejo delati tega, zato so pa vedno revni. Ves veliki moderni business temelji na ropu in vsi današnji zakoniki zagovarjajo ta rop. ire Vprašajte člana socialistične stranke, zakaj da je socialist, in dobili bodete inteligenten odgovor. Vprašajte pa delavca, ki pripada kterisibodi kapitalistični stranki, zakaj da je republikanec ali demokrat, ia dobili bodete — otročji odgovor ali pa sploh nobenega od-vora Buletin it. 51 iz vladnega odel-ka za man »fakturo pokazuje, da delavci v Zedinjenih državah pro-due i rajo povprečno za $9.11 vrednosti na dan; dobijo pa za enodnevno delo $1.59 povprečne plače. Diferenca med tema svotama znaša $7.52. Ta svota gre kot dobiček v žep kapitalista. Vsak delavec plača vsak dan od svojega pro- j dukta $7.52 kapitalistu. Socialisti' hočejo, da dobi delavec tudi teh $7.52. 179ti d Danes je 17!Hi /t{ krize. Stodevetin^ brfZ{xweliiosti, pon bede tisočerih in t kih delavcev! Po zanesljivem ues vsled krize 3 brez dela. 400,000 vortiih vagonov poč tirih na postajališč! Journal" piše, da stilnieah (clearing preostaja $87">,000,* izgubljena mczdpi delavcev. 875 mil so prihranili kapi skih plačah, s tem li krizo in vrgli c no. Delav ei počiva jo, denar počiva! škodo trpi vsled vina v obče, to je mevno. Negotovo vpr kedaj bode konec časnika "Dun's žiti niti še najmanj veliki industriji. E da je industrijski tak, da bodejo m tvorničarji skušali plač. nakar bodo zo ki in nove odslovit msgnati bodejo ned znižali plače želzn eem s 1. julijem ali kakor poroča "Wall naT\ Omejeno je tudi tako*delo, ktero xxlarskc eti dan pja in ameriš- m je da-■elavcev kih to znih po Vali St. čnih čili a n ks) rve kot poselil i h dolarjev delav-vprizori-na pla-počiva-ogromno tudi trgo-ob sebi u- pa je še, Glasom " ni opa-emembe v tno pa je, j sedaj že in mnogi zevanjem ledili at raj Železniški splošno vslužben-pozneje, t Jour- iina že od 1. jan. tvornice zaprte, je 19. t. m. zopet pričela z delom. 800 mož je dobilo posel. Premogarji. Iz Ferine, B. C., je došla vest, da je zaštrajkalo devetsto premo-garjev v tarnošnjem J. J. Hillo-vem premogokopu. bi moralo sedanje dni biti v polnem primer stavbinako Chicagu je grajenje padlo /a 73 ndstotl u pa celo ladanske Tako na samo v poslopij New Yor jene države je v mesecu aprilu za 41 milijonov dolarjev manjši, kakor je bil v istem mesecu lsn- sko leto. V očeh zakona je kaznjivo, ako riskiraš kak cent na karto ali kocko. ('e pa riskiraš dolar ali sto dolarjev na "stock" in na trgu bondov, tedaj je to postavna in ja-ko rešpektirana igra. Mali kvar-topirci, ki igrajo na karte in kocke so kriminalci, kteri zapadejo kazni; a veliki kvartopirci na "stock" in bonde, ki pripravijo na tisoče in tisoče ljudi ob zadnji cent, — so pa pošteni in "najbo-lji ljudje" kar jih premore dežela. O tempora, o mores! Nočni jezdeci, kteri opravljajo že več mesecev svoje anarhistično delo — po^ tobačnih nasadih in tvornicah v Kentueky-u, so zadnji teden pokazali, da so razen morilcev, požigalcev in dinamitarjev tudi dobri — kristjani. Oblegliso hišo — tako poroča rmeno časopisje — nekega farmerja, kteri je v zvezi s tobačnimi družbami, in preden so zažgali, pokleknili so in prav po krščansko molili ter zapeli litanije. Ko so z "božjo" pomočjo srečno zažgali hišo, so zopet molili in zspeti tisto "Slava te bi, o gospod!" — In bog je gotovo zrl na njih "sveto delo" ter jih blagoslovil . . . Žrtve brezposelnosti. Dnevno časopisje je še vedno polno vesti o umorih in samomorih, ki so posledica brezposelnosti in bede. Sodrug iz Minnesote nam je pred par dnevi poslal izrezek iz angleškega časopisa, v kterem či-tamo, da se je 18 t. m. v Aurora, Minn., obesil neki Andrew Carlson. Samomorilec je bil vposlen pri Aurora Mercantile Co., toda zgubil je delo, in ker ni mogel gledati, ksko strada njegova družina, se je obesil. Zspustil je ženo in pet malih otročičev. Tako deluje prosperiteta (!) v bogati Ameriki! Železniška katastrofa v Belgiji. Dne 21. maja je antverpnski eks presni vlak, kteri vozi s hitroatjo 50 milj na uro, blizo Conticha. 6 milj jugovztočno od Antverpna, Belgija, zavozil vsled napačno odprte oviralnice v potniški vlak in povzročil silno nesrečo. 75 oseb je bilo usmrtenih in čez 100 več ali manj ranjenih. To je največja železniška katastrofa kar se jih je ke daj pripetilo v Belgiji. Kako dolgo hočeš biti ie mezdni suženj, delavec! Kako dolgo boš še hlapec? Zakaj bi ne bil partner ali sodružnik v businessut Socializem te bo postavil za partnerja v vsakej industriji na svetn. Tudi tvoji otroci bodejo partnerji. Pod socializmom ti ne bo treba fe-htati za delo; tudi bati se ti ne bo Btreba, da te kdo spodi od dela ali zniža plačo. Ti bode* sam svoj gospodar; vsi delavci, vsi ljudje bodejo gospodsrji dela in industrije. Čemu se potem bojiš socializma, čemu nasprotuješ svojim lastnim koristim?! fitrajk v Cleveland*. Vslužbenci poulične železnice v Clevelsndu, O., kteri so na štraj-ku, so se pričeli minsTi teden pogajati z Municipal Traction kom-panijo. To pogajanje pa nima do sedaj še nobenega vspeha, kajti štrajkarji bodejo nedvomno glasovali za preklic ali nadsljevsnje štrajka. Nemiri med št.rajkArji "in skabi se Se vedno nadaljujejo. Promet je zelo oviran, kajti garjevci, ki vozijo kare, se morajo boriti z ne-številnimi zaprekami. Zadnji teden je več kar zadelo ob dinamit;, ki je eksplodiral in povzročil precej škode. Več oseb je bilo $*di ranjenih. 19. maja je nek neroden skeb. ki je opravljal službo mo-tormana, povozil neko štiriletno deklico. Ogorčena množica je hotela linčati skaba, a je uicl a karo. nakar so prišli policaji in razpršili ljudi. 800 mol zopet na delu Helmbecher Forge and Rolling Mills Co. v St. Louis, Mo., ktera Kriza jih podi v stari kraj. Predzadnji poudeljek (18. maja) je iz Ely, Minn., odpotovalo 6.'l slovenskih delavcev v stari kraj. Vzrok toliki nelitvi so slabi Časi. KAJ JE SOCIALIZEM7 Socializem ima gespodarsko, etično, človekoljubno in politično stran. V politiki je ideal socializma republiks. V življenju pa je ideal socialistov uvedba človek-Ijubja, v gospodarskem oziru pa boj proti kapitalizmu in uvedba skupne lastnine ali komunizem. Za socializem so delovali najboljši ljudje na Francoskem, v Angliji in v Nemčiji. V Franciji so bili: Blanqui, Louis Blanc in Proudhon, Darthč. Advielle in Buonarotti, Fourier in Saint Simon ; na Angleškem so bili Robert Owen, Bronterre, O'Brien, Fear-gus, O'Connor, William Lovett, Danus Vatson, John Cleave, Henry Hetherington; na Nemškem so pa bili Jurij Buchner, Viljem Weitling, Karol Marks. Friedrich Engles in Ferdinand LaSalle. Danes je število odličnih pristašev in razširjevaleev socializma takorekoč nepregledno. | Ruaka revolucija je n. pr. ustva rila toliko množino velikih mož kn žena, da bode število teh večje kot onih, ki jih je ustvarila fran-j coska revolucija. Socializem je torej razširen v vseh narodih in po vseh deželah in državah iMMk&Jgjplizmu so romanski, tako tndi slovanski na rodi. Na Ruskem n. pr. imsjo socialni demokratje, ki so nejizra-zitejši zastopniki socializma, v državnem zboru (v dumi) 64 poslancev in socialni revolueijonarji 34 — delovanje njihovo pa vzbuja pozornost, vsega omikanega sveta. Socializem je razširjen tudi v A- j meriki, Avstraliji in Aziji. N. pr. jsponska socialna demokracija ima že prav veliko pristašev, kar je pač zadosten dokaz, da je na najvHhodnejših krajih socializem že vkoreninjen. Socializem je torej svetovno gibanje, ki združuje vse narode. Geslo socialistov je: "Socialisti, vseh dežel, vseh narodov in vseh ver, združite se!" Moč socializma temelji v organizaciji. N. pr. vsi socialni demokratje, delujoči v prospeh socializma v enem kraju, tvorijo krajevno organizacijo. Vse krajevne organizacije enega volilnega okraja združene tvorijo pa okrajno organizacijo. Nad krajevnimi in okrajnimi organizacijami pa je deželna organizacija. Zaupniki vseh krajevnih orgsnizacij se po navadi snidejo vsako drugo leto na posvetovanje ter si pri ti priliki izvolijo deželni izvrševalni odbor. Organizacije iz vseh dežel, dežel, kjer prebiva n. pr. slovenski narod, ustvarjajo pa slovensko (reap, jugoslovansko) socialno-demokratično stranko, koji stoji na čelu izvrševalni odbor, ki je izvoljen na strankinem zboru, kamor odpošiljajo krajevne organizacije odposlanve. Član socialno-demokratične stranke more biti vsaka oSeba brez raxlike spola, ako je dosegla že 14. leto, če priznava strankin program in 4e ni zakrivila nobenega nepoštenega dejanja. Organizovani socialni demokrat ima dolžnost plačevati 10 vin. strankinega davka vsak mese* ter biti naročnik soc. dem. časopisov, na Slovenskem glavno "Rdečega Praporja", ki je osrednje glasilo, dalje 'Napreja\ in "Tobačnega delavca". Z organizacijami dosegajo soc. demokratje politične pravice kot n. pr. splošno in enako volilno pravico v vse zakonodajne zasto-pe, svetovno svobodno šolo, ločitev cerkve od države i. t. d. in zato se te organizacije imenujejo politične organizacije. Soc. demokratične gibanje pa temelji ie v strokovnih organizacijih. V strokovnih orgsnizacijsh se združu- jejo delavci ene stroke. Mizarji so združeni v mizarski organizaciji, čevljarji v čevljarski, krojači v krojaški, rudarji v rudarski, kovinarji v kovinarski. S strokovnimi organizacijami se po dosegajo drugačne pravice kot s političnimi — namreč: zboljšanje mezde, skrajšanje delavnega časa, uredba brezposlenosti i. t. d. S politični in -s strokovnimi organizacijami se deluje za zboljšanje delavčeve eksinstenee ter za izpolnitev delavčevih zahtev. Politična in strokovna organizacija ste enako vredni in enako potrebni, in vsakega delavca dolžnoat je: biti Član obeh organizacij. Obe organizaciji imata svoje fonde, ki se jih uporablja pri velikih akcijah, kot 90: generalne stavke i. t. d. Nekatere organizacije so že jako močne. Proračun strokovne organizacije kovinarjev na Nemškem je večji kot proračun Črne gore. Z organizacijami se bode odpravila današnja krivična uredba človeške družbe in dosegel novi rod. Na mesto kapitalističnega lastništva naj se upelje komunizem lastnine in izdelovanja. Tovarne naj postanejo skupna lastnina, užitek naj imajo oni, ki v njih delajo, ne pa en sam, ki jih je ali |H>dedoval ali kupil. S tem se bo doseglo, da ne bodo tisoči de-Isvcev hodili raztrgani in lačni, par delodajalcev pa se šopirilo v izobilju. Vsi naj bodo dostojno oblečeni, vsi naj imajo zadostno hrano in odpravi naj se izkoriščanje množice po posameznikih. Socializem respektira v vsakem človeško dostojnost, kajti tam, kjer so ljudje odvisni o<( milosti drugih, kjer je dmg drugemu podrejen — tam se pač ne more govoriti o človečnosti, tam se človeštvo kaže v brezpomembni obliki. Zmaga socializma bo naj- _ wmi y rortUto IrtMtfeJ* prava forma socializma. Kako se pa socializem uresniči? S tem, da narašča število zavednega proletariata. Zinaga socializma pa bode takrat, kadar se moč proletariata vtelesi v obstoječe forme: v politične organizacije, v strokovne in zadružne organizacije ter potom enakega volilnega prava zadobi javno moč in vpliv na državo. Intelektualna gospodarska in politič. moč proletarjata pa pospeši ta razvoj, zdemokrati-zuje državo ter jo napravi socialistično. Kapitalistično uredbo družbe so uvele revolucije, glavno velika francoska revolucija in revoluci- J je 1. 1848. Odpravil se je dotedanji fevdalni red in na prestol je prišla vlada buržoazije in kapitalistov. Političnim revolucijam so pomagale iznajdbe, predvsem iznajdba pare ter parnih strojev. Popreje se je vse ročno delalo. Parni stroj so pa na gospodarskem polju vse revolucionirali. Filozofija XVIII. stoletja, nauki enciklopedistov, racionalizem in zaupanje v zakone prirode pa so tvorili kulturno revolucijo proti nevednosti in verski mistiki prejšnjih stoletij. Politične, kulturne in gospodarske revolucije koristijo tudi zelo v naši dobi k izpremembi kapitalistične družbe v družbo, v kateri hoče imeti ljudstvo vlado. Revolucije pa se ne dado napraviti. Revolucije nastajajo sameobsebi. Ne sme se niti misliti, ds bi socializem hotel z diktaturo in z nasiljem novo, po njem uvedeno uredbo obdržati, kakor drže z nasiljem pristaši stare uredbe današnji red. Socializem zato še ni zmagal, ker njegovi pristaši tvorijo dosodaj le en del prebivalstva. Naloga na&a je zato: pokazati na splošno korist socisalizma. da bi tndi ti. ki še niso, postali socislisti! Prvi pogoj razširjevs-nja socializma je: razsjasniti vsem načela in cilje njegove, ker je premogo ljudi, ki jih še ne poznajo in ker so nssprotniki socializma nagromadili že vse polno iftnot, ki so povzročile seve mnogo nesporazumljenja. Iz knjižice "Socializem " Leto (Vol.) 111. Popravek. V zadnji številki "Proletarea" pod naslovom "Izvanredna konvencija 8. N. P. J.," kjer smo nar vedli vrsto sodrugov, kteri so zborovali na ti konvenciji, smo po pomoti izpustili več imen sodrugov, ki so bili tudi delagatje, in med temi tudi Ivana Kravanjo is Gleneoe, O. IJpamo, da nam bodo sodrugi spregledali to neljubo pomoto. Vsakikrat ko zagrmi 12-palčni top na okiopnici, vrže bombo, ki stane dvatieoč dolarjev. Milijone dolarjev se potroši vsako leto za te boinberigajoče topove in za ljudi, ki sistematično ubijajo s temi bombami. O, kako smešna je zapoved : ne ubijaj! Kongres je nedavno priporočal, da se kupijo palače za ameriške "diplomate", ki zastopajo našo vlado v zunanjih državah, Ameriško ljudstvo naj plačuje palače po tujih državah! Kadar se gre za lenuhe, ki služijo kapitalističnim vladarjem, tedaj so naši vrli kongresmani takoj za "public ownership"; če pa zahtevajo socialisti "public ownership" za ljudstvo, da bi imelo poštena stanovanja in stalno delo, tedaj je pa taka zahteva — veMzdaja. Palače nič-koristnih bogatincev naj bodo laat države, a državljani morajo pa sami skrbeti in plačevati rent za svoja domovja! Tako je pod kapitalizmom ! Časnikarska vest iz San Fran-cisca se glasi, da vojno brodovje Zedinjenih držav, ktero se mudi sedaj nekje ob pacifičnem obrežju, stane republiko vsak dan $25,-000. Mislite si, koliko dobrega ia koristnega bi se naredilo vsak dan za petindvajsettisoč dolarjev! Zgradilo bi se na primer vsak dan JfčTindvajsef hil po tisoč dolarjev za petindvajset smeriških družin. Vojno brodovje stane vsako leto toliko, da bi se lahko zgradilo za dotično svoto 100,00Qdomovanj za neposedujoče ameriške državljane. Toda ameriški državljani so še tako pametni, da raje plačujejo rent za nezdrave luknje in glasujejo za vojne oklopnice. Kako dolgo bo še vzelo, preden se spametujejo? Za tnje oglase v "Proletarcu" ni odgovorno upravnižtvo ne u-i« vajo v našem lista. Ako kupuje te. prosimo, omenite "Proletarea" redniitvo. Noben kralj in kronan vladar bi ne izkoriščal ljudstva če bi sam skrbel za svoje življenje. Nas bi ne brigalo celo krdelo kraljev in ari-stokratov, ako bi imeli zakon, po kterem bi se ne smieli ti delaniči okoristiti niti za eden cent pri dru gem človeku. Sam kraljevski ali plemenitaaki naslov ne more raniti nikogar. Raniš pa človeka če mu vzameš njegov imetek. In ravne v tem grmu tiič zajec. Potom davkov — krvnih in denarnih — požro vladarji ljudstvu njegove žulje, njegov pridelek, njegov imetek. Ameriški kapitalisti žive nič manj potratneje od evropskih kro nanih kapitalistov. Tudi ljudstvo izkoriščajo v isti če ne hujši meri. V Ameriki imamo potemtakem monarhijo, ki se imenuje republika. Mase ljudstva delajo in žive v revščini, med tem ko monarhi-milijonarji ne delajo nič, a žive v luksusu. Tudi kralji ne žive drugače. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarea". Pridobite mu nove naročnike. DENARJE 1 STARO DOMOVINO POAlLJANIO! u • 10 »....................... M kro« Ift • ao.ro..................... 10« km« u • 41 00...................tOO troti M • I Of.so.....................»no kro« M 9 204 vi..................... 1000 hroa ta 91018 00..................... MIOO kron PHUtrltia )• »S. u prt t*h iNMfe. !»•-mi ie ftftkatan* iw» pnpnlnoa* ltpU- t»r?i vt*»r)* .xlhuk« Nth> riptiarn. p«ail)«tv» itf> •'«)•«. kr. p«-tal br.nHtl urad v It. Se 18 daoh tvnftrj« ntm p«>»latljM»B*)prlli'»#)«4o 98* 00 * «< U »1i»l t prlKoro^Va'm alt rafl-irlranom |>Umu. ap.tte* p•» Do ■noetic roti a I Mooty jMtt tli pa N«w V^fk B»t»* I>rtfy- . , Frank Sakser Co. 109 Grmwtcti 9t.. New York S104 (H- Clsl«- Ave., n. E. d«v«l««d, Ohio . < PROLETAREC UST ZA IMTKUSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK I—fifc te iMUlatol). JafMlotaa&ka delavska tiskovna drolba « Chksf«. III. ■aročsia* Za Amcnco |IS c«lo lato. TU ss pol 1st*. Z« Evropo 12 m c«k> lato. |l s« pol MU. O^Usi p* rritprmmmmbi Hwaiii* MNf* mjmmN OKM S TAK/ Mato« PROLETARIAN Owned »od pobhabad IvMT Tuiioat by So« t ti Slavic Workmen'! PublUhisf ConpM> ChkSf«. Illinois. . GSILSC. Praaidcat; John Pmait, Sacratary; Anton PaailRN, Traaaurar. susscsution matu; Uaitad Sufaa and Canada, U SO a year. 7Sc lor ball year. Forsifs cousin«« m 7 111 year. $1 lor ball year. aovuTtMNfi BATU oo afraamaat. NASLOV ee razbiti eocialno-demokratieno gibanje. 8 tem »e je cerkev postavila naravnost v službo kapitalistov. Proti delodajalcem |si seveda cerkev ni postavila organizacije katoliških delodajalčevi Delavstvo naj ne bode močno in jako — denarna moč kapitala jwt bodi nedotaknje na. Socialna demokracija mora zahtevati ločitev cerkve od države Današnja meščanska država bode potrebovala v najbližnjih dobah mnogo denarja na obramfoeno delavsko zakouodajstvo, za starost no m onemoglostno preskrbo, na reformo nezgodnega kn bolniškega zavarovanja —- ako se odpravijo vsi prispevki za cerkev in naboženski kult iz javnih sredstev. se bo že precej denarja nabralo. Nova, proticerkvena politika se mora začeti, kajti vsaki težnji, ki gre za odpravo izkoriščevanja in razrednih uaaprotstev. je cerkev iz dna duše nasprotna. Prijatelj stvo visokih cerkvenih dostojanstvenikov z močnimi tega sveta ne dovoljuje, da bi se cerkev potegovala za emancipacijo proletarijata V vrstah buržoazije si klerika-iizem danes pridobiva tal. Vzrok temu dejstvu je strah preti politično močjo prt4etarijata. Edini socializem more s uspehom-čeliti reakciji. V končnem svojem cilju prinaša masam ljudstva velik steal. ki jih povzdiguje in napolnjuje navdušenjem, ki je črpano iz razvitjem vseh sil, ne pa z askezo in odrekanjem se vsega, ki gre za tem. da pridobi cel svet in ne pridiga potrpežljivega čakanja na posmrtno življenje. Vendar se že začenjajo organizacije katoliških delavcev brigati za življenje na tej zemlji. Mnogo jih je še. ki imajo oči zamazane ter ne vidijo, da so le ooora kapitalistov, ko tvorijo kader, ki se na zunaj in znotraj kaže največjega nasprotnika razredno orgs nizovaneniu delavstvu. Politika dvojnega obraza, politika za interese kapitalistov in politika obljub delavskemu gibanju —. ka-košuo ima danes cerkev — se ne more dolgo držati. Tudi vsi tisti zapeljani delavci, ki se boje še danes socializma, ker ga ne poznajo, obrnejo hrbet svojim lastnim sovražnikom ter se postavijo tja kjer je edino njihovo mesto — v vrste razrednega proletarjata. MMIIMtOlO jim povem da inoratn preživljati I prvomajski slavnoati, ktero so pri in pošiljati v šolo četvero otrok. | redili slovenska socialistična klu-skrbeti jim za obleko in obuvalo. Moja žena, bolna reva, mora prati obleko delavcem, da se borno preživimo. Jas ne bi bil vzel svoje druiiue v Ameriko, pa so rekli, da tukaj skrbijo za otroke. O, zdaj • vidim kako skrbijo zanje, jstsebno v tem mestu. Jsz bi nič ne rekel, ko bi bili vsi brez dela. Ampak človeka boli srce, ko sliši, kako se hvalijo nekteri, zlasti Črnogorci, da dobijo delo kadar hočejo. Ti ljud-je so samo na kvar i>oštenim delavcem ; kar zaslužijo, to za pijejo saj druzega itak ne kupijo v ti deželi kot par okornih čevljev z debelimi ]>odp)ati in pa suknjo, klobuka ne kupi, kajti ves čas n ost i tistega mastnega/ki ga prinese iz starega kraja. Poleg tega l»a kupujejo Črnogorci še nekaj — namreč delo. Jaz pa tega ne morem Storiti, kajti če bi imel denar za delo, ue maral bi delati. Kje je »daj tisti dobri governor, Mr. Johnson t Kaj vendar tlela na svojem stolčku? Pri zadnjih volitvah nas je tako rad imel, stiskal je roke delavcem in obljub Ijal. kako bode skrbel zanje. Kje so zdaj njegovo obljube? Kaj ga briga delavec! Zdaj ga ne potra-buje! Ko spet pride čas volitev, takrat bodejo pa njegovi agita torji zopet popraševali: "Have you second paper?" Ampak zdaj jih ni — ztlaj ne povprašujejo ko je delavec v stiski in bedi. Dragi somišljeniki, kako bi člo vek ne bil socialist, ko dan na dan opazuje tak humbug, take lum-parije, ki jih uganjajo z nami ka pitalisti! Kako bi ne vrela delav eu kri, ko vkli ,kako nas preganjajo,, tlačijo, prezirajo!—Kako bi ne bil jezen noč in dan, ko vidim, kako okoli tukajšnjih novih sa lunov bruhajo pivo iz prenapolnjenih želodcev, a moja žena mora pa stokrat premisliti, kako bomo izhajali. In za take, ki k—jo se dobi delo, a za druge, ki bi rad preživeli nedolžne otroke, pa ne Končam za sodaj. drugikrat pa še kaj več. Pozdravljam somišljenike po širnej Ameriki, a tebi "Proletarec" pa želim obilo vspeha. P. Prijatelj. ba, štev. 6 iz Cuiuberlanda No. I. in itev. U iz Cuobberlanda No. II ter tukajšnji finski socialistični klub. Slavnost no je vršila v nede ljo 3. maja. Morda bode rekel kteri: Zakaj pa ne 1. uiaja? Odgovor je lshak: Zato ker je delavski položaj v Ameriki tako slab, da delavec si ne sme vzeti praznika kadar bi hotel, ako hoče, da ne zgubi dela. Vsled tega se je tudi naša slavuost vršila uaiuesto 1. šele maja. Točno'ob 9 uri zjutraj zbrali smo se vsi slovenski in finski socialisti v finski dvorani v Cum herjandu No. II. Tam smo se po stavili v vrsto in iz godbo na čelu smo korakali v sprevodu v Cum berlaud No. I., kjer se je vršila ve selica pri Mr. Nik Zillerju. Spre-vtxla se je vdeležilo 80 mož. To je bilo prvo korakanje socialistov in prva socialistična slavnost v tem kraju. Rdeči prapor je zmagonos-no vihral v znaku — nepoznan doslej. Veselica se je vršila v najlepšem miru in redu. Govorniki so govorili v slovenskem in finskem jeziku. Ta veselica je bil sijajen dokaz, da naše delo ni brez vspehs. Sodrugi pogumno naprej! Še večji, še plodovitejši sati mora prinesti nafte delo. V imenu naših klubov se tukaj zahvaljujem vseiu tukajšnjim rojakom in rojakinjam, ki so se v tako obilnem številke vdeležili naše prvomajske slavnosti in s tem pokazali, da se kolikor toliko zanimajo za razredni boj. Obei^tn tudi vabim vse tukajšnje slovenske delavce pod rdeči prapor socialistične stranke. Pridite in zdru žite se z nami vsi, ki se zavedate svojega delavskega razreda. Socializem je tista moč, ktera zamore osvoboditi ubogi proletariat iz.ka pitalistične sužnosti. Naše geslo bodi: sloga. Ako bodeiuo složni, gotovo zmagamo. S socialističnim pozdravom John Šare. "Radnička Straža" /prstaki »-ialiatlčal li* v loju it,nt 11.00 NA LBTO. Na-lov: ' RADNIČKA 8TRAZAr', 115 TlUL aT„ CHICAGO, ILL. Pri poročaj t« u list bratom Hrvatom! I Ameriki. lakaja vsako drugo are XMMMM0' DOPISI >«eastss•♦♦»♦♦♦ Beda bresposelnega. Gilbert, Minn., 14. maja. — Cenjeno uredništvo "Proletarea Prosim, priobčite ta mali dopis v cenjenem mi listu "Proletarec iz našega novega mesta Gilbert v okrožju železnih rudnikov severne Minnesote. Kakor Že skoro povsod vre kri nbogemu delaven, tako kipi tudi ■aeni. Brez dela sem že celih sest mesecev, dasi sem se prvi naselil ▼ to mesto. Zlobni delodajalci ne dajo dela; nič ne pomaga, ako Cenjeni rojaki! Podpisani naznanjam rojakom v Chicagu in okolici, ter potujočim rojakom, da sem prevzel od brsta Mohorjs dobro znano, staro, a sedaj ns novo urejeno gostilno na 617 So. Centre Ave., kjer bodem postregel rojskom s svetim pivom, dobrim domočim vinom. izvrstnim žgsnjem. linijskimi smodksmi itd. Na razpolago imam moderno kegljišče. Potujoči rojaki dobe pri meni primemo prenočišče. Vsi dobrodošli! Pri-poročsm se za obili obisk. JOHN MliADlC, 617 8o. Center Avenue, CHICAGO, ILLINOIS Nove odslonitve delavcev v Ely, Minn. — Nasprotniki organiziranih in razrendozavednih delavcev. — Ogibajte se teh, ne podpirajte jih! Ely, Minn., 14. maja. — Cenjeni sodrug urednik! Prosiva, dovolite tudi nama nekoliko prostora v cenjenem nam "Proletarcu.*' Naznanjava Vam, da so delavske razmere pri nas od dne do dne vedno slabše. Veliko delavcev je že od zadnje jeseni brez dela. U-pali smo, da se obrne na bolje sedaj v spomladnem času; z veseljem smo čakali toplejših dni v nadi, da sedaj gotovo dobimo delo, toda delavec obrača, kapitalist pa obrne. Namesto, da bi vposlili brezposelne, so pa zadnjo soboto t. j. 9. maja zopet odslovili do 150 delavcev. Seveda sanici so bili prvi na vrsti, kteri so pa v večini Slovenci in Finci. Kako prijazni so ti gentleman i. Vsakemu pt*o»-bej so prijazno naznanili: " Well, Johnie ali Charlie, ne pridi več na delo, ne rabimo te več. Rude imamo dovolj. Naši "stock piles" so polni, ostani torej doma." Kapitalisti imajo torej dovolj. Kaj pa delavec! Ali so te vprašali če imaš tudi ti dovolj. Ali so ti rekli: ostani doma. ne labimo te več — imaš dovolj! Sotrpini 1 — Zapomnite si besede naših krvosesov: "Pojdi domov. ne rabimo te več." — Za vedite se, pristopite k naši vrli organizaciji W. F. of M.; pristopite k socialističnemu klubu, tla bomo zamogli tudi mi enkrat reči kapitalistom: Pojdite, ne potrebujemo vas več! Mi smo, ki proizvajamo bogastvo celega sveta, a ne vi!— Prezirajte svoje nasprotnike, pin-kertonce, tiste, ki pravijo, da so delavske unije krive slabih časov, in povejte jim, da niso vredni, da živijo od žuljev za veti nega delavstva. Tukaj imamo človeka, kteri rjove kot priklenjen pes če sliši, kako lepo napreduje naša Rudarska zveza. Če pa sliši kaj o st>cia-lizmu, potem pa v svoji veliki razburjenosti ne more izreči druge besede kakor: "Pr — ti anarhist!" Delavci, ali bodete še pod-pirali tega človeka? 0, sotrpini, nikar! Nikar ne podpirajte takih ljudi, ki se tako zlobno zaganjajo proti delavstvu. K. Y. C, K. člana W. K. of M. in soc. kluba Rdeči prapor. Prvomajska slavnost slovenskih, in finskih sodrugov v Cumberland, Wyo. Cumberland No. I. Wyo„ 15. maja.—Cenjeno uredništvo "Proletarea"! Danes vam poročam o Kje si prosperiteta? — Napredek slovenske naselbine v Morgan, Pa. — Na noge sa socialistični klub! Morgan, Pa., 19. maja. — Po časnikih čitamo, da se slabo dela po vsih krajih Zdniženih držav; in nič bolje ni tu pri nas. Gospodarska kriza, ki so jo zakrivili ka pit si isti? ni velelopo'vi, je* tudi nam pokazala zobe. Izmeti številnih premogovih novov v tukajšnji okolici jih dela le pičlo število in še ti le po tri do štiri dni v tednu. Na stotine delavcev pohaja seinio-tja brez dela, drugi pa, ki delajo, zaslužijo le slabo. Kje si ameriška prosperiteta, o kateri ve toliko 'povedati kapitalistično časopisje, med njimi tudi neki "edini * slovenski dolsvski list." V drugih ozirih pa, dasiravno je še mlada, vrlo napreduje tukajšnja slovenska naselbina. Hiše in poslopja rastejo iz tal, kakor gobe po dežju. Med tem, ko pred petimi leti še ni bilo nobenega Slovenca tukaj, si je sedaj že nad 30 rojakov postavilo svoja domov-ja. Ljudstvo je prišlo do spoznanja. da je vedno bolje imeti svojo "kučo", kakor pa težko prislu-žene novce zaupati nezanesljivim bankam v kapitalistični roki, ktera neomejeno gospodari v blaženi Ameriki. Isto velja tudi v društvenem o-ziru. Razna društva dobro napredujejo. Pred vsemi pa društvo "Bratstvo" štev. 6 S. N. P. J., kte ro je v najboljših razmerah, tako po številu članov, kakor v finančnih ozirih. Za duševno izobrazbo rojakov skrbi tukajšnje bralno društvo, in s tem v zvezi pevski zbor, ki*pod vodstvom rojaka A. Pletersek-s razvedruje mračna čela po težkem delu v rovih izmučenih rojakov. Le to bi bilo še želeti, tla se po vzgledu drugih naselbin, ustanovi slovenski socialistični klub. Da ga še nimamo, dasiravno se je že zanj več ali manj agitiralo, je nekaj krivda slabih časov, nekaj pa zaspanost rojakor. Upamo, da se tudi v tein oziru kmalu kaj stori Posebno sedaj, ko nam preti «"rn sovrsžnik zaiti v naš do sedaj mirni tabor. Vrinilo se je namreč med nas neksj Poljakov in Litvineev. ki so znani kot najbolj fanatični privrženci rimskega jarma, in ti menda nameravajo ptwtaviti v sredini naselbine agenturo za nebeške blagoslove in polnitev farske bisage. Rojski ns noge in ustanovimo si svoj socialistični klub! K sklepu opozarjam rojake ns veselico brslnega društva dne M. maja. ko prvič nastopi javno pev* ski zbor. F. Drmota. DE8ET ZAPOVEDI ZA DELAVCA. 1. Pristopaj edino k soc mistični stranki. 2. Ne bfflfaamo na videz orgs-uiziraiu"delav4u; agitiraj pri vsa ki priliki /a svojo stranko in pazi, da redno plačuješ strankine prispevke Tki obiskuješ strankine shode.m 3. Ne dtdaj ob praznikih: ne delaj u i kakršnih ekstra-ur izven delavnega Č|M. 4. SpostaJT"svoje organizirane sodruge; a t>ue, ki še niso organizirani, glejj da prvi priliki pripelješ v organizacijo. 5. Bori se proti ropu in požrešni lakoninokti delodajalcev. 6. Bodi nohten, pošteno se obnašaj in iH^Jelaj sramote svoji organ itAeifS^fr i 7. Ne dai debxlajalcu zastonj svoje deldAe sile, temveč, zahtevaj, da ti jo odškodi s primerno plačo. 8. Ne obdolžuj po krivem svojih sodrugov, insrveč bodi solidaren žnjimi. ^ 9. Zahtevaj plačo, s kakršno za-moreš ti \tf tvoja družina dostojno živeti. Zahtevaj osemurni delavni dan inapopoiuo svobodo zdru Ževanja. ^ 10. V sucaju štrajka ne obračaj hrbta svojim sodrugom, češ da bi pokazal, da imaš željo do dela. Vstrsjaj in počakaj, da si skupno prfborite bolji in človeka dostojni obstanek. Obsojen k smrti. Storil ni nobenega zločina, da bi zaslužil to kazen, ttnla bil je kriv velike zanemarjenosti. Živel je isto življenje kakor tisoč družili. užival ga je, odrekel si ni nobene zabave dokler ni zbolel. Zdra vuik mu je povedal,: da tako živ-ljeuje, kakršno ou vodi, ga zamore obsikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede: dalje: vizitnic, pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike— sploh vse tiskovine in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi stroji bogato opremljeno tiskarno, v stanu * smo pri nns naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^ Posebno opozarjamo vm cenjena drnštva In poli* tlčnc klube na na&e Izredno nizke cene, hitro poatrežbo ia na najfinejšo Izvršitev pri nan naročenih društvenih tiskovin. ^ v* ^ v* vc Pomlad je tukaj. Seaona ženinov in nevest prihaja. C« se ženite, je važno za vaa, da «i omislite dobro sliko kot spomin na vai ženitvanjski dan. Doto« sliko, da boljše ne morete dobiti, ram izdela izkušen fotograf, 39i-39j blie island ave., chicago. Ima večletno skušnjo in izdeluje najfinejše fotografije po zmeraQi eenah. telefon canal 287. USTANOVLJENO 18* / rojaki: Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče PtftlTK Z AC PNO F. GRAM U, NAYL0R, MO. T« m j« dohiti le najlcpio ia najrodovitnejlo čemijo v A »triki. Pristno Domače Vino Balo vino.................... 60c galon Rdeče vino ................. 50c galon Rdeče ataro vino ......... 45c galon Rmeno vino ............. 5Sc galon Posoda prosta. Te cene veljajo odjemalcem od 50 galonov naprej; izključena pa niso tudi manjia naročila. Vino poiiljam proti prcdplaHfej ali po C. O. D. po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tod: za obiak moje lepo urejene gottita« z ifboTnimi pijačsmi in t vedno pripravljenim prostim prigrizko«. i Za dobro in točno poetrežho, kakor tudi za pristnost vins jatnčlail JOSIP ZALOKAR, 809 Edison Road N. E.f Cleveland, 0, M. IMofiC in Ft. Mo «7M Kent 1 St h »t.. Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (QROOERIJA.) Najboljši riž, kava, čaj, moka itd., »ploh vsakovrstno domače in prekomor-ako blago vedno »veže po najfeilji ceni na prodaj. ' Na zahtevo razvažam blago tnd aa dom, za kar oič ne rainaitn Najbolje in ne je obuvalo k* pri John Klofi 631 Bloc III CHICAGO. •an fa !• < > i»MM>0»» ■ocialistična SVEŽA T Ckicafu, m. upk: Joku Potrič, 71» \V. ■nT' 111 is dopisi, liAoii »e ik« »Ji (HMame/uib klu-•oliljojo na gorenji naalov IMENIK klubov podrsjenlh Jugo lociallatltnl iveri t Chicagu: š •oeialiatidni klub 4tev. Ui. Anton Preiern, pred-Podlipec, fin- tajnik, 56i> St. Kedna uieeedn* seja soboto v nieaeeu, t prosto-g madid*, Stil h. Center Av. ao«iaiiati6ni klub Itev. 2, Igaaf Žleuibergar, predsed JBievaaja. taju.k, Box 101. seja v »ako zadnjo eo v prostorih »odr. Ivana •oeiaKstitai klub štev. Pa. Frank Podboj, pred-ZabrU*. tajaik, Box 305. iaiistiAni klub iter. Jos. Brat ko vid, pred-m Potite k, tajnik, 1231 J nji sta 1. in 3. near 3. nedelja je plačljiva d socialisti? ni klub Bo-iv .V OlarHf«. Pa., Mla-|aik; lithu Balii, tajnik, socialistični klub itev. «, Wyo. John Sare, predaed-BalieuS, tajnik, Box 33. ialtotiini klub iter. 7, ^^K Valentin Eltt, predaed Hofman, tajnik. IMki aoeialiatiini klub Iter. Wash. John Makauc, tajnik. ieaski socialistični klub Usv. ^ Chicago 111 Berts predsednica; Mary Grilec, taj-W. Slat PI- Retina seja vsako |K-J**Js nedeljo v mesecu, v pro-^^■fc Mladiča, 587 Centre av. •oeialistični khib itev 10, •jd Louis Rudni an, predsednik; Praprotaik, tajnik. Redna me-wji vsako tretjo nedeljo v me-v prostorih sodr. Joie Kolene«, fcaadwav St. aoeialistični klub Zmaga JPpb«rls»l Camp No. 2, Wyo ffcfcia, predsednik; Anton Jelov Eedae seje začasno v hiii (bank house). eialistiem klub Proleti-(Heacoe, Wyo. Msth Brun ik; Pra»k Čeiigaj, tsj Socialisti v Daytonu, O., to ua- jeli tauioinji Mct'abes park za ©eio letošnji) poletno sezouo. Na parku ae bode vsako nedeljo vršila prosta zabava z godbo in telovadba. SocialiatiV-ni govorniki bodejo vedno na teb zabavah. Vprašanje in odgovor. Gospod urednik! Prosimo Vas, raztolmačite nam, kaj (loiueui beseda: "proletarec". Nič ae ne atuejite, aaj veate, da delavec ni posebno učeu; pouka potrebuje od Vas. Že več rojakov me je vprašalo, kaj pomeui podoiuade ta beseda, ali jaz jiiu nisem mogel povedati. Moja želja je torej, da pišete o tem v listu in nam to raztolmačite. iS tem bodete zelo vstre-gli več braleem Vašega eeu. lista. Z listom smo prav zadovoljni; skrbeli bodemo za gmotno podporo. Na zdar! — J. L., Cleveland, Ohio. M socialisti.^i klub Bdeči •Itev. 13, Ely, Mian. Jakob Šker John PuA, Boje 55, lieaeda "proletaree" izvira iz latinskega in pomeni: nepoaedu-joč človek, ueimetelj ali brezpo-sestnik. To je človek, ki ne poseduje ničesar, ki nima svoje hiše, nima zemljišča, sploh nobene last-liiue razliti svoje delavne moči. Najbolj podomače bi bil " proletarysiromak. In kar je "proletarec" v ed-nini: ueposedujod človek, človek brez posesti ali imetja, siromak, — to je "proletariat" v množini: uepotedujoči ljudje, masa brezpo-aeatnih ljudi, masa ljudi, ki nimajo ničeaar, torej masa siromakov. Istotako ponienja pridevnik "'pro-letarsk, proletareki itd.": siromašen, brez imetja, reven itd. litv sedo proletarei?" in "proletari jat" so rabili že prvi sociologi (so ciolog-družboslovec, to je učenjak. ki proueava razmere v človeški družbi. Socialen-družaben. So-eializein-za tsk kongres te vrši leta 1910. Kar se tiče preuredbe in popol-itVe strankinih štatutov, poeeb-® org»nizaeijiskih. o tem še nismo * jasnem. 7, revizijo teh štatutov "> * pečali posebni odseki dele-N*>v — poseben odsek je bil tu-^ za neangleške socialistične or-fanittcije — a še niso podali re- ■Hats Tudi to se v kratkem ob-■ porativuo to te rtdzvala tudi tlo venska iu hrvattka |H»dpi>rna društva. Veaelični program, ki je bil tako obiireu, da te je moral vtled omejenega časa skrčti za par točk, te je pričel proizvajati okrog 9 ure zvečer. Godba je odigrala marteljezo iu nato ao naato-pila posamezno in skupno mnoga pevska društva. Slovensko »pevsko društvo "Slovan" iz S J Chi-caga je prvo zapelo j>esein "Triglav" iu zatem marseljezo. Nato so zapeli skupno trije zbori "Slo-vgn" .chickaški slovenski delavski pevski sbor."Orel'\ in hrvatska 44Zora" pesem 44Slovenec in Hrvat ter marseljezo. Veličanstno je donela ta mednarodna revofu-cijonariia himna iz več kot |>etdesetih grl. Zatem se je pokazalo na odru pevsko društvo nemških so-drugitij 44 Die Westaeite Damen-chor." Zapele so dve primerni pesmi, kteri sta želi buren aplavz. Nato je nastopila gdč. Vera Gri-lec in deklamirala <*<»dr. Moleka "Socializem pridi! . ,». M Gdč. Gri. lec je izborno rešila svojo, nalogo. Deklatnirala je neprisiljeno in navdušeno, kar je napravilo na navzoče globok vtis. Zatem je nastopila še enkrat Zora in zapela "Radničko himno" ter Slovan s četverospevom 44 Pogled v nedolžno oko." Program sta zaključila sodru-ga Milan Glumac in Jos. Zsvrtnik s slavnostnima govoroma, ktera je občinstvo s ploskanjem in živi-joklici burno odobravalo. Končno je še godba zaigrala marseljezo in večer duševnega iriitka je bil končan. Nato je sledila prosta zabava: plea, krepčanje s pijačami itd., ki je trajala do 3 ure zjutraj. Veselica se je končala v najlepšem redu in miru. Vsakega sodruga, ki je bil navzoč na ti veselici, mora veseliti veliki moralni uspeh, ki so ga dosegrli ta večer naši tri socialistični klubi. In kakor moralni. tako je velik tudi finančni uspeh. Kot bode razvidno iz poznejšega izkaza v našem listu, naredilo se je čistega dobička blizo Ali si moramo misliti v teh slabih časih kaj impozantnejšegaf Smelo smemo trditi, da je bila ta veselica ena najsijajnejših manifestacij. kar jih že doživela naša chikaška organizacija. . Matija Erklavec edini Slovenki krojit v Chicagu naznanja rojakom, da ima setU^vsliko oalogo vsakovrstnega blaga ta ladelo- vaajo molkih oblek. Jemlje v popra v nk ia d iste nje tudi stare obleka Cent to zmerne nizke. 624 SO. CENTBE AVE. CHICAGO. Bveli kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatako-sloveuski pefafni C uriš i R&datkoviča 623 So. Throop Street Vosi tudi na doui CHICAGO. Wyoming —-----fl.25 Neimenovan sodrug — — $1.00 Delavci Listn v podporo. V veseli družbi, dne 18. maja šte^en^^prJKtsBgK sKSFT^^ *_^odr John ft are. Tnmhcrtand meriki. Tu smo delavci, ki ne po- aedujemo, nimamo ničesar svojega, kakor delavuo silo t. j. mišice in žuljave roke. In to delavno silo prodajemo delodajalcem ali kapitalistom za klavrne cene: nizke plače. Naeta delavna sila služi kapitalistu v proizvajanje dober (do bra so stvari, ki so človeku neobhodno potrebna kakor napri-mer živež, obleka, orodje itd. Au-glcako: goods) in v kupiČenje bogastva. a od vsega tega, kar izdelamo ali pridelamo, nam da kapitalist le majhen del v obliki mez de ali plače. Da nam pa le toliko, da lahko vzdrži na«o delavno silo v normalnem (dobrem ali pra vilnem) stanju t. j. da ne počepamo od gladu ali mraza. Vsled tega smo proletarei primorani vedno delati — delati za druge — ako hočemo dostojno živeti. Vsak pro-letarec je torej iuezani ali plačni suženj, kajti odvisen je le od tega kar zasluži s svojim umom in rokami. Dokler bode obstal kapitalizem to je skupina bogatinoev, ki hočejo vse sami imeti in povsod biti sami gospodarji, tako dolgo bode tudi proletariat. Socialisti vidimo v takem sistemu ali sestavu človeške družbe največjo krivico. Socializem hoče, da »e odpravita oba nasprotujoča si razreda: kapita liže m in proletariat. Vsi ljudje naj bodo proizvajalci dober in vsi lastniki. To bode edino pravična uredba človeške družbe. Toliko o pravem razumevanju be*ede: proletarec in proletariat. ■ rforenaki klub "Delo" so »vili sod rug i v Val'1. Kans. ae je pridružil k stranki v u. Kans. V odbora so: Fr. tajnik: M. Drmota. orff*-Klub šteje H članov, fle 1110 vs|M'lia. rMfli knjižnica. Kažipot ca znanstvo In ponveto. in urejuje Ivan Kaker tja meaeCno ie stane I2c rve »•tnino vred. V tej knjilici tve izvrstni razpravi: "Svt-IgMke" in "pspeitve " v.»k 1111 »e In rojak bi moral to Citati. Ite na: IVAN KAKER, 62« Lsflla St , ClicsfO. Ill VE8ELICA, ktero so priredili socialistični klub štev. 1, Hrvatsko Kadničko Prosvjetrio i Političko Društvo in slov. Ženski klub "Proletarka" zadnjo sobot« zvečer v dvorani češke svobodne šole na 18. resti. je uspela tako izvrstno, da več bolje se ni moglo pričakovati. Prvič jc ta ve^er naatopil naš klub v družbi hrvatskih sodru-gov in prvič se je pokazal pred občinstvom tudi naš mladi "Ženski klub "Proletarka", a smelo smemo trditi, da so lahko ponosna vsa tri društva na ta prvi skup ni nastop. Slovensko in hrvatsko občinstvo v Ohicagu se je odzvalo vabilu sod ni gov z nahiltveni. Topravlja 643-645 W. 18th St. Chicego. lil. €DW. F. MODIS Prodaja vsskuvrsloe kovikki. (kafre) ia taki je za potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila. 684 W. 18th 8T. CHICAGO, ILL. ZNANJE ANGLEŠČINE JE MOC Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF EN0LI8H, Slov, Dep., 431 W. 26th St., cor. Kedzie Ave., Chicago, 111. in slehernemu se bo na to važno u-prašanje odposlal nemudoma odgovor, s katerim bo tako sadov> ljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pozor Rojaki Slovonci! Prevzel aem ns novo oprem'j-no go-atiino' TRIGLAV 'od brata Mohorja. Točim sveže pivo. <1omt£e vino in druge rasnovrstne pijače na razpo-a "o imam moderno kevliiče in potu* jofim vedno pripravljeno prenočišče*. Postrežba točna in aolidna. Pri p>ročam se sa obili obisk. John MladiC, 617 So. Centre Av., Chicago. 111. SODRUGI! CITAJTE! V upravnifttvu *' Prolotawa", 5S7 So. Center Ave., Ohkago, 111., je »iobitl sledeče social isti Ane broiure ia knjige? Socializem.......................I0c Zakaj smo socialisti? . ........ 7c Socialna demokracija in kmetiiko ljudstvo.......................fe Komunistični manifest...........20c Naia bogastva..................n« Vsako teh brolur po*ljemo pnitnine pnsito. fUdrngi, seslte po njih, doklef ae poidejo. Dr. KAREL STULIK 527 So. Winchester Ave. Telephone Weel 529 Ce ga poilete po Mohor Mladiču, 617 So. Centre ave., Chicago, 111. On je s zvezi z g. Sakserjem v New Torku in pošilja denar točno, var-on in zauealjivo ^ stari kraj. Ako potujete v atari kraj ali želite koga tvojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem istotako kupite vozni listek pri Mohor Mladiču. On preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. Mohor Mladič, 572 Blue Island ave. & Loomis st. Chicago, 111. FINE SMODKE. vedno tvefte pivo, izborno vino In fino igaoje ee dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 683 LOOBnS STREET. CHICAGO, .. ILLINOIS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lst St.. La Salle. Ill Toči vse, gostilni podrejene pijače inse priporočs rojakom za obilen obiek. Postrežba točna in solidna. 580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Največa slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva UT Pišite v slovenskem ^ziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. DR. F. J PATERA Ordlnuja: na severotak. voglu ASHLAND IN MILWAUKZB AVE. od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zveier v pomlef jklh, torkih, četrtkih ia petkih. Telefon Canal 180. Zdravi notranje in zuuanie bolezni ter je izvrsten ranocelnik. Craduje: doma od 1—2 pop. ter s večer po 7 url. V lekarni goa. Hermaoeka, Centre a 18, Str., od & 7 pop. v lekarni J. Stulik, na 21. St. a Paulina ul., od U do 12 dop. Priporoča ae Slovencem. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. 82*84 Flak 9t. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE POZOR Najboljie, najfinejše ia okoeaejie meeo prodaja po najnižji ceni ulov enaki meear 376 W. 18. Street Chicago MIHA LACK0VIC 376 Weet 18«H St. CMcego Klobase in foake pošiljam tadl izven Chicage proti C. O. D. pod v set ju, ako se naroči 25 funtov. Pilite ia eenik v slovenskom jeziku Za Chieago i okolino je moj taelopnik Janet Trik an. Jugoslovonska vinarna! Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chioagi in okolici, da točim najboljša raznovrstna vina po primirni eeni. Pridite, pripeljite znance ia prijatelje, da se prepričate Z. vsem spoštovanjem SLAVOLJtIB STAJDOHAR. 316 W. 18th St.. Chicago PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. TRI glavna in najbolj&a zdravila. eboljaaim. lajl6ativne, kini n - kbooljiob. Ozdravijo p reki a jen je v fieri v 11 urah. Prvi dna je treba pouUtt veako uro eno krogljioo do deeetlk ur; potem pe trikrat na dau dva do tn ' «inL Za akutni giavobolj je treba vteti 4 krogljlee, pomaga v sni uri — Cena 26«. HERMANEKOV BALZAM ZA KAfiELJ je najboljši pripomoček proti kašlju, gripi, sutici preklajenju it bolnemu vratu. Cena 25 in 50c. HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE je najboljši pripomoček soper bolečine r prtih in hrbtu, sobobolu, glavobolu, raamatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 In 50e. IZDELUJE IN PRODAJA J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av. COR. 18TH STREET, CHICAOO, ILLINOIS. NOVA I. STRAUB SLOVENSKI aOSTILNI URAR 336 W. 18th St., Chicago, 111. Ima večjo zalogo ur, veriiie, prstanov in drugih dragotin. Izvršuj« tudi vsakovrstna popravila v tej stroki po zelo nizki eeni. Obiščite ga! pri FRANC ČECHl/. Rojakom v Chicagi naznanjam, da sem sopet odprl svoj novi saloon, ▼ V. terem točim vedno sveže pivo, domače viuo itd. Dobre smotke na razpolago. Imam tudi prostorno dvorano za ve> selu-e, svatb«, zabavne večere itd. Priporočam se v obili obisk. S spoštovanjem FRANC CECH, r>68 So. Centre Ave. Chicago. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kefljltten Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna ln lsborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTER AVE., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ta notranje bolesnl ln ranocelnik. Isdravniiks preisksvs brezplačno—pls-fati je le zdsvils. 647 ln 649 Blue Island Av«. Chicsgo. Za dne ure: Od 1 do 3 C pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chiesge reči bolniki nsj piftelo slovenski. MIRKO vlom« SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Podpirajte socialistično časopisje! Naročaju, čitajte in Urite Proletarca ! Priporočajte hrvatskim delavcem Radničko Btrafto', Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj troŠili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik bolezni) ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem Času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Ceeleni |tiM dok tort Iu m Vam i »krono zahvalim ca Vaio naklonjenost, katero »te mi ikuoTili ca £a»a moje bolezni. L'verjen in prepri£ an »em. da »em le po Vaiih zdravilih cadobil popolno »Ji«»»e, nad kaUiim »en bil »koro obupal. Sedaj pa aetutim zdrave«4. ko kodaj pred boleznijo. Zato Vaa priporočam v »eni rojakom po tirni Ameriki S »potovanjem oatajem Vam bvaleini. Prane Steklaaan 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polt Sto Midlant Ave. EockdalU. 111. Vetecenle« cesped dekterl Vam naznanim, da aem prejel cdravila in »e Vam zahvaljujem, ker »te mi dobra poalali. Sedaj aem popolnoma adrav. pa »o mi la zdravila ostala, talo »e Vam iakreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo cdravil. naj ae na Vaa obrneio, kar pri Vas sa cares dobra dobijo, katera gotovo poma«ojo. Vas i« enkrat cahvaljajem in pozdravim ter Vam ostanem bva-ieinl priatelj Jakob Ukar Boi 941 West Newton. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti . Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obŠino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku temajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET. NEW YORK, N. Y. Jože Sabath advokat ln pravni zastopnik v kasen aklh ln clvlnlh sadevah. Pilite slovenski I 1623-1638 Unity Building 79 Desrborn St., Chicago, III. Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Košiček Bratje SALOON Dobro pivo, wiskey, llkere, vlso, izvrstne smodke ia prigrizek. Oglasite se na Centri! . V'T'VT'T'V »»eeeeesssosesse»e>#»»»»ooo»ooooo»eesosooso >>ssseee»a Slovenci Pozor! I * ► < ► Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, krava- ' I te, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za ♦ delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer ;; lahko govorite v svojem materinem jeziku. ! ► Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po < ► najnovejši modi in nizki ceni. ■ i! JURAJ MAMEK blizo 18. ul.. Chieago 1 o O <"fr»oeeee»»e»eee»eeeeeeeeeeeeeee»eeee»»e#»««oee«eeee»» »vojo fino opravljeko leopold Saltiel BRIVNICO . 0DVBTH™ v kazenskih ln civilnih zadevah. An to Phone 6065. Offiee Phone Main 8065 Resides«« Phone Irwlng 4176 UKAD: 27 METKOPOLITA.N BLOCK Severosap. ogel Bsndolph Is La Salle a lie« fluaovaoj«: 1817 Bherldaa Bead. priporočam vsem bratom Slovencem. JOHN HORVAT 610 Centra Ave, Chicago, 111. Slovenski in hrvatski bum!*! ns razpolago. : Poučni del. ; .............t.......... ua znanjg. Priini nijprvo a krat- ! kitui novicami in dopiai; ko si »Časom siguren na tem polju, ondaj Hf lahko odloČil za daljni korak. NEKOLIKO NASVETOV ONIM, VIII. V dopisih ue bodi nikdar KTERI D0PI8UJEJ0 V CA- grob ali surov. To ne velja, kajti SOP13E ne koristi ničemur.' Časopisi so za Naš napredek. Z veseljem mora navdati vsakega razredno zavednega slovenskega delavca napredek naše aoci-alističnc stranke v Ameriki. Trinajst klubov (uied temi eden ž*u- Muogi sodrugi pišejo aemtertje poduk in prepričevanje, ne pa za »ki) je danes že združenih v Jugo kaj v časopise. Pri tem pa napra-J psovanje. Psovka nikogar ne pre- vijo večkrat take napake, da jim uredniki enostavno mečejo dopise v koš. Vsled tega hočemo tukaj podati našim dopisnikom nekoliko nasvetov, kterih naj se drži vsa kdo. Dopisovanje v časopise je važna stvar. Zlaati je potrebno, da so naši socialistični listi hitro in is-tinito obveščeni o vsakem važnem dogodku. Zato je najbolje, da si eden ali dvoje sodra go v v vsaki naselbini vzame to nalogo, da redno obvešča svoj strankin list. Samo na ta uačin zamore naše časopisje postati važno in vredno orožje v boju za delavstvo. A ti sodrugi naj se v svojem dopisovanju držijo predvsem teh le pravil: I. Prvič, pisati se mora o vsem kolikor mogoče kratko. Samo kra tka pisma se pazljivo prečitajo, d očim ae dolga večkrat preletijo in potem odložijo. Treba je pomisliti, da uredništvu prihaja vsak dan veliko pisem, vsled tega mnogokrat dolgih dopisov ni časa niti čitati, kam jih še popravljati. II. Pisati je treba kolikor mogoče jasno. Ravno tako se je treba ogibati tujih besed, tehničnih izrazov itd. Zmerom se mora pisar ti tako jasno, da vsak. pa tudi oni, ki še slišal ni o dotični stvari, takoj razume, za kaj ae gre. III. Kar se piše, mora biti vselej popolna resnica. A ne samo slučajna resnica, temveč taka. da pričuje niti ne pridobiva, pač pa odbija. Človek mora biti večkrat tudi oster, toda vselej dostojen. Oaobito se pa ogibaj vsake sramotilne in nemoralne besede. Zs-kon v Združenih državah ostro slovanski socialistični zvezi. Razen teh je pa še šet^ slovenskih klubov, ki ne spadajo k naši Zvezi. Torej skupaj devetnajst klubov! Ako pomislimo, da meseca novein bra lanskega leta, dokler ni izšel "Proletarec" kot tednik, je bil sa- prepoveduje razpošiljanje nemo- mo še eden ediui klub, klub Št. 1 ralnega čtiva po pošti. v Chicago, in da je vsa ta veličan- • t • stva organizacija razredno zaved- Teh osem točk smo navedli za uih slovenskih proletarcev naras-one, kteri ne znajo sestavljati do- 1» v zadnjih šestih meseefh, li ni-pisov za časopise. Sedaj pa sledi)»m«) ponosni na nase delo. na delo JUNGLE Asglefcki spisal Uptoa SiBCUlr. Z avtorjevim dovoljen jam poslovenil Jož« Zavrtaik . . . nekoliko navodil, kako je treba pisati dopise. I. Prvič, piši odmah, o čemur misliš, da je vredno pisati; ne odlašaj od dne do dne. Časopisi so zato, da prinašajo novosti, ne pa starih vesti. II. Piši vselej samo na eni strani papirja, drugo stran pusti prazno. Osobito je to potrebno pri daljših dopisih ali člankih'. * III. O vsaki stvari piši na posebnem kosu papirja, a ne na e* nem papirju po dva ali tri dopise. IV. Pisati se mora jasno, čitljivo; zlasti je pa treba imena in številke pisati jako razločno, da ni potem tiskovnih napak. V. Vsak dopis brez izjeme mora biti podpisan s polnim in pravim imenom in naslovom dopisnika. Kdor pa noče, da se objavi tudi njegovo ime pod dopisom, pošle naj ime in naslov na posebno priloženem listku. Dopisi brez podpisa ali priloženega dopisnikove- požrtvovalnih sodrugov t Mi napredujemo in nihče ne more ustaviti našega napredka! To prizna vajo, dasi jako težko ,celo naši načelni nasprotniki. Klerikalni ljubljanski "Slovenec" piše z dne 5. j uiaja t. 1., da "organiziranje slovenskih socialistov v Ameriki je občudovanja vredno." Ni nam na tem prizanju; konštatujeino pa fakt, da nasprotniki že računajo z nami kot silo. Ampak mi bodemo še rasli, rasli! Socializem mogočno koraka pri vseh narodih, zato tudi mi slovenski proletarei ne smemo zaostati. Sodrugi naprej! Vsak bodi neumoren agitator! Množite so cialističue klube, organizirajte nove. Širite naš tisk, naše časopisje! "Proletarea" ne sme manjkati ne samo v nobeni slovenski naselbini, temveč tudi v nobeni hiši, kjer žive slovenski delavci. Na delo! Na delo! se lahko dokaže s pričami. Osobito' ga imena gredo naravnost v koš. VI. Ne piši nik, bj Upton Sinclair.) (Nadaljevanje.) Kdor pa spi v taki sobi, pa gotovo umrje. V ti hiši je bil Irec prvi na v rsti; za njim je pa češktf družina zgubila svojega otroka. Vendar ae pu vseeno ne more trditi, da je hiša zakrivila smrt otroka, kajti pri otrocih, ki delajo v klavnici, se ue more povedati določno, kaj je zakrivilo njih smrt. Takrat še nismo imeli zakona za varstvo otrok, v k lav mri so delala skoro deteta." To je zelo vznemirilo našo družino. Babica je morala zopet pojasniti, da ae gre za zakon, ki prepoveduje delati otrokom pod 16 letom. "Kakšen namen pa ima to?" ao vprašali znova. Tako radi bi poslali malega Stanislovasa na delo. Radi tega jim ni treba beliti svojih glav, jih je tolažila babica. Zakon nima druzega namena, kot siliti atariše, da lažejo o starosti svojih otrok. Ali naj zakonodajalci kaj druzega pričakuje jo od starišev? Saj je mnogo družin, ki žive le o tem,,kar zaslužijo otroci. Zakon pa tudi ne podpira takih družin. Marsikateri delavec ni dobil dela v klavnici, ker je to delo lahko opravljal otrok. Postavljali so v delavnice vedno nove stroje, pri katerih so delali otroci za dve tretjini nižjo plačo. V naslednji družini je umrla žena. To se je zgodilo, ko je družina bivala že štiri leta v hiši. Žena je imela vsako leto dvojčke. Ko je umrla* je moral puščati mož otroke same, ker Je hodil na delo. Sosedje so morali pomagati, da niso otroci zmrrnm Slednjič je izostal tudi O0#; umrl je. Bil je klavec pri Jonesu in ranjen bik ga je vmoril. Otroke sa pobrali in jih oddali v sirotišnice. Družba je pa hišo še isti teden prodala nekemu naselniku. Tfko je pripovedovala stara ženica grozne dogodke, ki so se v rstili drug za drugim. Ali je vse resnica, ali je kaj sama dostavila — kdo ve? Vsaj o jetiki mora biti resnica. O jetiki sploh niso vedeli druzega, kot da človek kašlja. Že pred dvema tednoma je pa hud kašelj napadel deda Antanasa. Koliko so imeli posla z njim; kamorkoli je pljunil, tam se je poznal rdeč madež na sobinem tlaku. Ali ti dogodki jih niso toliko razburili, kot kašnejša pojasnila stare ittne. Vprašali so jo. zakaj ni mogla ena družina plačevati po 12 dolarjev na mesec. S tein vprašanjem so ji htrteli namigniti, da je to mogoče. Stara babi"a je rekla: "Dvanajst dolarjev na mesec. Kje so pa obresti?" Vsi ao odprli usta. "Obresti!" ao zavpili. "Nam ni treba plačevati obresti," so vpili vsi naekrat. "Mi moramo plačati le dvanajst dolarjev na mesec." Zdaj ae je pričela starka smejati. "Vi ste taki kot so bili dmgi Za nores vas imajo in derejo vas na živem telesu. Ta družba bo prodala hišo brez obresti? Prinesite pogodbo in poglejte." , S tresočimi rokami je odprla teta Elzbieta omaro In prinesla pogodbo, ki jim je povzročila že toliko skrbi. Posedli so v krogu okoli starke, ki je razgrnila pogodbo in je umela čitati angleški. "Da, tukaj je! je spregovorila. "Sedem od sto mesečnih obresti." Nastala je tihota. "Kaj pomeni to?" je vprašal Jurgis boječe. ' "To pomen ja," je odgovorila starka, "da morate prihodnji mesec plačati poleg 12 dolarjev še 8 dolarjev in 40 centov." Zopet je nastala tišina kot bi bil stopil kak strašen duh med nje bili so žrtve neizprosne usode. Vsi upi na boljšo bodočnost so splavali pO vodi. — Mej tem je pa starka še vedno g<*vorila. dasi bi naj-rajše videli, da obmolkne. Njen glas se jim je dozdeval, kot glas nesrečo prerokujočega čuka. Jurgis je sklenil svoji roki in debele znojile kaplje so mu atale na čelu. Oni je tičalo nekaj v goltancu in jo dušilo, Marija je vila roki, teta Elzbieta je pa vpila: "Ai, ai! Beda nami" To vpijte ni pomagalo. Babica Majanszkiene je sedela tu kot neizprosen mučitelj. Seve položaj družine ni bil ugoden. Ali starka ga vendar ni zakrivila. Molčala bi lahko. Ali bi družina bila na vin,, £ bo vedel kako aolnee nje ob delavnikih. Za to delo bo p dolarje na teden, to je 5 eentov na uro. Mejteiu sta Jurgis m Ona računala — še sta imela čuuila sta. da zaslužek Stauislovasa znaša malo več, kot čati obresti. Z eno besedo: taui ata, ko sta bila |>oprej, ko ni j na delo. Deček je bil zelo Vesel, da dela, da zasluži, da zai obema, ker ga oba tako ljubita. VII. Skozi celo poletje je delala družina trdo in naporno. Do družina prihranila toliko, da sta Jurgis in Ona lahko reaa na poroko po domači šegi in navadi. Koncem novembra vse svoje znance in prijatelje v veliko sobo gostilne, v praznovala svatba. Gostje so se razšli in puatili novo 100 dolarjev dolga. To je bil zopet hud udraec za družino, nadejala, da bode bira med gosti pokrila stroške /a svatbo, gisa in Ono so pa bili vseeno srečni časi, ker ju je vezala č kritosrčna ljubezen Ali je pravs in čista ljubezen jemali •i »štev težkoče življenja? Ivi Po kratkem* spanju, še pred solnčnim vzhodom so bili i«, vsi ua nogah — morali so iti na delo. Ona je bila tako trudj^, komaj stala na nogah. Šla je na delo, ker se je bala, da jo nej ste. To bi bila pogibelj za družino. Predstojnica bi jo odslovi^ I'D j^nimiaw lama talno na delu. Vsi so morali Iti na tlako, li Stanislovas, ki je obolel, ker je použil preveč klobaaic in Cel dan se je opotekal pri stroju; oči so mu lezle po sili kmalu bi bil zgubil delo, ker ga je priganjaČ dvakrat zbudil. Teden je minul, predno se je vsem zopet povrnilo zdravje. čhmu pa tudi ni bilo prijetno bivati med otroci, ki so v en< li in odraslimi, ki so delali kisle obraze. Jurgis ni zgubil poti vosti le radi One. Tekom dne se je stokrat spomnil nežne ob takih spominih še bolj hitel z delom. Predobrs je bila i — in Jurgis se je bal, da jo zgubi sedaj, ko je postala njeg liko časa je koprnel po nji! Sedaj, ko se je izpolnila njeg l.ia, se pa boji, da je storil krivico, ker jo je privesal na i njemu vrjame in zaupa, je iskati le v njeni dobrosrčnosti, pa to ni njegova zasluga. Odločil se je, da ne bo nikdar nič o tem. bil je oprezen, da ne bi izdal svoje slabosti. Pazil je op da ne bi izdal svoje slabosti. Pazil je na vsako malenkost, da ne vznemiril. Opustil je kjetev, katero je imel preje vedno m ku, če mu ni bilo kaj všeč. Oni so zaJesketale tako hitro solu \ in pogledala ga je vselej milo in proseče. Jurgis je vsaki (ko velike načrte, dasi mu je marsikaj grenilo življenje. Razmi^j mnogo več, kot kedaj pred v svojem življenju. Braniti je moral svojo ženo, boriti se je moral za njo vzlir grozotam, ki so ji pretile. Imela je le njega in Če bi on storil k| bega in napačnega, bila bi zgubljena. Sedaj je pričel šele w življenje. To je bil boj vseh proti vsem, včasih pa še vrag| vmes. Tu se ne dajejo veselice ljudstvu, ampak čakati je treka, jih doživi. Človek tava okrog s srdom in sumom v srcu. Zave da so okrog njega zle moči, ki mu hočejo ukrasti denar iz iep govci o k rana jo svoja razložna okna z lažnjivimi objavami, da jamejo. Plotove, svetilniške in brzojavne drogove pa krasijaj ve reklame. Velika t vomica, v kateri človek dela, slepari njeg jufa ves svet. Od vrha pa do tal ni druzega kot ena sama i až. Vse to je razumel Jurgis. To je grozen in umazan boj; dr inAjo pa prednost. Na kolenih je obljubil, da bode Ono varoval neudobnosti in žislosti. Ali že teden kasneje, jo je zadel hud a katerega bi bil lahko odvrnil. Nekega dne jte deževalo, kot bil oblak vtrgal. V decembru pa ni prijetno, če človek cel daj premočen v Brownovi kleti. Ona je bila navadna delavka in ni vala površnika za dež in galoše. — Vsled tega jo je zjutraj pi Jurgis v voz ulične železnice. Lastniki te železnice so pa hote služiti mnogo denarja in jezili so se, ko je mestni svt mora železnica izdavati vozne listke. Najprvo so izdali da potnikj dobe vozni listek, še le potem, ko so plačali v< ... UJ Ali HI uril/ lltit uun US - " - ' " . ., boljše mf To je sapisano v pogodbi in čas razočaranja bi prišel tako ue** P® to od*edbo poostrili s tem, da mora vsak potnik ■ • • l'u t i tf/\«m i ia> 4 ivlr Art a ia Ani « Miklvai ».t/.« >4. a Ja mama Z SOCIALIZEM IN ŽENA. tMMMIMMMMMIlllMIMMMMMIMMMMMMIMMMMMMMMMMMMMIM ŽENA IN SOCIALISTIČNA STRANKA. mu, da je bila član družine; bila je sužinja moža. --V časih starogrških držav in po- Spisala Theresa Malkiel. znejšega rimskega cesarstva je zar Nek newyoriki dnevnik se je ne dobila žena drobtinico neodvisno-davno čudil, ko je pisal o aociali- »ti, o kterej je pa komaj vredno stičnih demonstracijah v Beroli- govoriti. Imela je nekaj pravic v nu, kako da so žene pri teh demon- družinskem življenju in v hiši, to-stracijah igrale največjo vlogo in se najbolj protivile policiji, ki je hotela razgnati demonstrante. da te pravice je omejevala volja moža. Rimljani so tolerirali svoje žene samo toliko kolikor so jih Ta list (New York Times) se ne mogli izrabiti, drugače se je pa še bi niti najmanje čudil, ko bi vedel, da za prvim principom socializma: osvoboditi človeštvo iz sedanje družabne forme in jamčiti enako svobodo za vse ljudi, — nihče bolj ne teži kakor ravno ženstvo. Natančen pogled v zgodovino vseh človeških rodov nam odkrije, da je bila žena vedno odvisna od civilizacije ljudstva. Svojo popolno neodvisnost pa zamore doseči iena le v družbi, ki je prosta gospodarskih spon in kjer se brutalna sila umakne človeškemu razumu. Degradacija žene ima svoj začetek v najbolj barbarskih dobah. Oorostasns človešks neumnost ki ja postavila na tron boga brez boginje in ustvarila moža bre* žene, a ženo iz moškega rebra, je pa zmerom žena smatrala kot privatna laatnma moža. Prišlo je krščanstvo. Tudi krščanstvo je priaodilo možu več pra vie kot pa ženi. Mesto tega ji je pa naložilo več cerkvenih in verskih dolžnosti. Žena ni imela besede v cerkvi, pač pa se je morala toliko bolj klanjati in moliti v cerkvi. In tako se klanja in moli še danes. Krščanstvo je tudi prav po krščansko zaničevalo in poniževalo ženo. V 6. stoletju so se nekoč cerkveni učenjaki eelo prepirali, jeli ima žena dušo ali ne. V dvanajstem in trinajstem stoletju, pa ves čas do franceske revolucije, ko je cvetelo plemstvo, je bil sicer gotov del ženstva obdan z gldrtjo, a ogromna večina pa le ni bila nič na boljem.. Žene so postavila temelj trinoštvu nad žen bile sicer priznane kot ljudje, a stvom. Trditev, da je prva žena u- bile so brez človeških pravic, atvarjena iz moškega rebra, je naj- Sele francoska revolucija je na- večje poniževanje Ženskega spo- pravila majhno spremembo. Žene la. V dobi divjakov, ko je odloče- so v ti revoluciji igrale« veliko vlo- vala pest močnejšega, se je sma- go kot boriteljice za svobodo. Vpli tralo ženo sa navadno blago ali kos orodja, kteri se je kupil, prodal ali zamenjal za drugo blago, kakor je kdo hotel. Ženski spol se je stavil med živali. Divjaški dobi je sledila pol-ci-cilizacija, ko ao naatale zadruge in drnžine. Žena ni imela tndi v tej dobi nobene svobode kljnb te- vni možje ao jim to tudi priznali, ampifk le deloma; ko je minul vihar revolucije, bile ao žene zopet tam kakor poprej. V političnem življenju se niso smele niti prikazati; v socialnem pa le malo. Tedaj je veljal rek: najbolja je tista žena, od ktere se nič ne sliši zunaj hiše. Doma je bila vse, a zu- naj nič. Morala je delati na polju in vrtu; stkati si je morala platno in narediti obleko za vso družino opravljati je morala vsa hišna de la in obenem vzgajati mladino. Tekom zadnjega stoletja je pa človeštvo zelo napredovalo. Iznsj dbe na polju industrije so storile velik prevrat. Ročno delo ao na domestile mašine. Rasle so tvorni ce. Žensko delo v hiši in na polju se je omejilo. Kolovrata in statev ni potrebovala več. kajti platno se je veliko ceneje dobilo na trgu Delo na polju je tudi Omejil stroj Z iglo se ji tudi ni bilo treba mu Čiti več, kajti šivalni stroj je to opravil hitreje in vspesneje. Povsod je bila velika sprememba. In sprememba je bila tudi v socialnem življenju. Stroji in tvornice so bilo kmalu last kapitalistov, ki so vso produkcijo dober osredoto* čili v svoj dobiček. Plača je bi la nizka, a cena živežu in drugim izdelkom pa vedno višja. In komaj je začela žena malo svobodneje di hati, že je moraJa v — tvornico. Postala je sila v človeški družbi — aila, samo tako daleč, kolikor je segala njena zmožnoat za proizvajanje. Na ostalih poljih je pa o stala pasivna kakor doslej. Ven dar ji je pa koristil njen vstop v delavsko armado: prišla je med svet; spoznala je, ko dela poleg moža in opravlja njegovo delo za polovico manjšo plačo, svoje infe-rijorno stanje. Pred sabo je imela strašno sliko kapitalističnega izkoriščanja, sliko razredne vojne, kte ro bijeta delo in kapital. In prepričana je bila žena, da če je ktero človeško bitje v pravem pomenu besede izkoriščano in brez pravic, potem je ona na prvem meatn. (Konec prih.) ali tako. Končno se je poslovil nepriljubljeni gost. Tista nse je končala med stokom in jokom. Otroci so se prebudili iz spanja in so opazili da se je nekaj zgodilo. Jokali so in se niso dali potolažiti. Zjutraj so morali večinoma vsi n« delo. Delo v klavnicah ni ponehalo radi njih bolesti. Ali ob sedmih zjutraj sta bili Ona in teta že pri agentu Poveda jima je. da bodo morali plačati obresti. Teta Elzbieta ga je pričela ztnjerjati tako glasno, da so obstajali ljudje na cesti Agent je pa ostal prijazen in uljuden; zatrjeval jima je. da le rad tega ni povedal, da morajo plačati tudi obresti, ker je obrestovale samnobsebi umevno. Odšli sta. ne da bi kaj dosegli. Ona je šla v klavnico in je Jurgisa opoldne obvestila o vsi zadevi. Jurgis je stoično posluša poročiloijxmiiril se je; bila je to usoda, kateri so se morali udati brez ugovora. "Delal bom ustrajnejše," je odgovoril po stari navadi Morda bo ta nedostatek nekoliko časa nagajal vresničenju njih na črto v, vsekakor bo pa treba, da si Ona poišče delo. Ona je pristavila da se je teta Elzbieta odločila poslati tudi malega Stanislovasa delavnico. Sploh se ne spodobi, da bi Jurgis sam skrbel sedaj za vso družino. Vsak mora pomagati po svoji moči. Prej je Jurgis take na svete pobijal odločno, zdaj hq se mu pa le naježile obrvi in počasi je prikimal. — Res, najboljše je ako se vsi žrtvujejo. Drugi dan je šla Ona iskat dela. Zvečer je povedala Marija, da ji je dekle, kateri je ime Jasdityte in dela pri Brownu, kjer zavijajo šunke in drugo mesnino, povedala, da lahko preskrbi Oni delo; le — predstojnica rada sprejema darila. Za delo še prositi ni treba, ako se ji ne stisne desetaka v roko. Jurgisa to ni l/nmadilo >u pričela so so pogajanja. /večer je prišla Ona domov in povedala, da j»* predstojnici všeč. Obljubila ji je delo, šivala bode vrečice za šunke in zaslužila 8—10 dolarjev na teden. Temu poročilu One je zopet sledilo družinsko posvetovanje. Delati bi imela v kleti, kar pa Jurgisu ni bilo všeč. Ali delo je bilo lahko, vseh udobnosti se pa tudi ne more zahtevati. Zdaj je Ona zopet odšla z desetakom v roki na pogovor k predstojnici. Mejtsm je odšla teta Elzbieta z majhnim Stanisloviasem k župniku, ki je naredil spričevalo, na katerim je bilo zapisano, da je deček dve leti starejši, kot je bil v resnici. S tem spričevalom je šel deček iskat svoj«' sreče v klavnice. Slučajno je pa Durham kupil nov čudo-tvorn stroj. Komsj je policaj pred centralno časovno postajo zagledal Stanislovasa z njegovim spričevalom, se je nasmejal in ga poslal Durhaffcu. CzialCzia! Deček je hodil po dolgem hodniku preko stopnic in je nazadnje prišel v dvorano, katero jfc razsvetljevala električma luč in v kateri je stal stroj, ki je polnil škatlje z mastjo. Mast ao topili v zgornjem nadstropju, ki je v ti delavnici iz malih cevi lezla kot bele kače na svitlo in razširjala neprijeten duh. Cevi so bile različne velikosti, ki so se avtomatično zapirale, kedar je bila posoda polna. Čudežni stroj se je oSrličal. En deček je jemal polno posodo proč, drugi jo je pa pastavljal ns pravo mesto. Ko ja nekaj ča*a mali Stanislovas čakal boječe, se mu je približal Človek, ki je prašal, kaj želi. "Delo," je odgovoril deček. Koliko si atar?" "Šestnajst let." VsakuJeto hodi državni nadzornik dvakrat inšpicirat klavnice in vpraša vsakega otroka, koliko je star. Vsled tega so mesarji na debe-o pazili, da niso prišli z zakonom v navskrižje in so dali nalog svojim priganjačem, da ae o starosti vsakega dečka prepričajo toliko, kolikor zahteva zakon. Vzel je spričevalo dečku in ga poalal v pisarno, dečku je pa pokazal, kako ae prazne, škatlje postavljajo ob pravem času in na pravo mesto. Sedaj je bil malemu Stanislovaau prostor oločen v vsemiru, določena je bila usods do njegove smrti. Uro zs uro, dan zs dnevom, leto zs letom — od sedmih zjutraj pa do opoldne in od pol one do šeste ure zvečer je smel storiti le en gibljej in imeti le eno misel. Po leti ga bo drezal v nos neprijeten duh gorke mnsti, po simi bodo pa škatlje v nezakurjeni kleti prrmrzovale k njegovim prstom. Pol leta bo noč, ko bo odhajal na delo in do dela. sploh pa ne vati vozni listek. Ona je čula nekaj zvoniti o tem, da mora ii ni listek. Ali njene misli ao se vpirale temu, da bi ga morala i vati sama. Čudila se je le, da ji ga sprevodnik ni izročil. Ko ji la iztopiti, se je pričela pogajati s sprevodnikom, seveda v ježih rega sprevodnik ni razumel. Sprevodnik je potegnil za zvonec,i odrdral; Ona je morala pa peš in v dežju v delavnico. Vea daa tresel mraz in zvečer je prišla z bolečinami v hrbtu in glavi d< Dva tedna je trpela hude bolečine in vzlic temu je pa moral* dan na delo. Predstojnica je bila jako stroga napram Oni, ker j slila, da Ona nalašč nagaja, ker ji poporokini ni dovolila proataf Nasprotno ai je pa Ona domašljevala, da se predstojnica, jezi,! moŽijo mlada dekleta, ker je sama stara in grda. Tudi otroci niso bili tako zadovoljni kot v Litaviji. Kdo je neki mislil na to, da hiša nima kanala za odtok in di beniška jama ni bila očiščena že 15 let? Kdo je neki vedel, i mleko, katero kupujejo na bližnjem voglu, pomešano z vodo i mikalijami! Ako so otroci zboleli v Litaviji, je teta Elzbieta n la zdravilnih zelišč, sedaj jih pa mora kupiti v lekarni. Kako] poznali, da so kavi, čaju, moki in sladkorju primešano škodljivi vi .da je konaerviran grah pomešan z bakreno soljo, konservin vočje pa barvano z anilinskimi barvami?Ko je napočila huda ziii morali kupiti toplo obleko in postelje. Sedaj se ni dalo hraniti, ti obleka, katero so kupili, jih ni varovala mraza Spodnja in z* obleka — vse je bilo tkano iz bombaža, ali pa starih cunj: ^ okraju ni bilo dobiti dobre obleke ne za denar, ne zs besed«, mladenič, prijatelj Szedvilasa je pripovedoval, kako goljufaj seljence. Nekemu naseljencu je ponudil dve enaki uri-budill prodaj. Za prvo je zahteval en dolar, za drugo pa dolar in 75 M Prvo je navil le do polovice, drugo pa popolnoma, potem ri povedal, da je druga radi tega dražja, ker dlje zvoni. Naseljen je odločil za drugo, ker je imel trdo spanje. Neki pesnik poje: "Deeper their hearts grows and nobler their baering, Whose youth in the firs of anguish hath died." Najbrž pesnik ni mislil na bojazen, ki je grenka in neusmil ki se prikazuje nizkotni in poniževalno v sili, ki prihaja br« manjšega dostojanstva. To ni bojazen, kakršno navadno opevaj« niki. O taki bojazni se ne govori v finih krogih. Kako naj ai p pridobi simpatije v krogih, ki ljubijo romantično literaturo, pripoveduje .kako je družina našla v svojem stanovanju vsaka« mrčes ? Če opisuje vsa ponižanja in nadloge, katere so ubogi l vsled tega doživeli? Po dolgem premišljevanju plačajo 25 centfl zavoj praška za uničevanje mrčesa, ki sestoji is krede ali api je komaj vreden 2 centa. Seve tak prašek ne napravi najmanj vpliva, k večjem med požrešnimi podganami, ki ao tako nepr«t da so se po zavžitju istega napile vode. — Družina, ki ne p sleparskih izdelkov in noče potrošiti več denarja, ae mora uA svojo uosdo in in nositi tudi ta križ. Tu je bil stari Antanas' Zima je prišla in delal je v t€ mrzli in nezakurjeni kleti, kjer je sapa Človeku zmrzovala na pn Kašelj ga je od dne do dne bolj davil, slednjič je pa postal tak en , da je bil v nadlego svojim sodelavcem. Kasneje ga je zadal Ctti hlli&OTM Tam Ir in. in .l.vlnl u:i .1.1.__1 • A « • »•___f 1 nekaj hujšega. Tam. kjer je delal je bil tlak polit s kislinami, Povile njegove škorn.je. K prvi nadlogi se je pridružil« ga : njegove noge so bile polne gnojnih turov in spuščajev. Č« j« njegova kri slaba, ali če se je vrezal, tega ni mogel dognati. V sal je svoje sodelavce za svet in ti so mu povedali, da zlo prihaja brž od solitra. Za tem oboli vsakdo prej ali pozneje in če dela a pustil, mu bodo odpadli še prsti na nogah. Stari Antanas ps ni tel pustiti dela; videl in gledaJ je bedo svoje družine, pa tudi v j, kako težko je dobiti delo. Ovil je stopala s starimi cunjami Krevsal je vsaki dan na delo, dokler se ni nekega dne pri deln n dil na tla. Delavci so ga položili na suh prostor, zvečer so gs pafl mili domov. Starega mola ao položili v postelj, a kstere je »ki vsaki dan vstati, dasiravno ni mogel. (Dalje prihodnjič.)