DELAVSKA POLITIKA Uredništvo j« v Mariboru, Ruška cesta, poštna predal 22. Rokopisi se ne vTačajo. Nefrankirana pisma s« me »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen.« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav po-poat. Čekovmi račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo, Štev. 88. Sreda, 29. oktobra 1930. Leto V. Za obrambo miru in demokracije v srednji Evropi. Te dni je imela javnost priliko, da jasno spozna zunanje politične težnje in cilje takozvanih nacionalno socialističnih in_ nacionalno delavskih gibanj v osrednji Evropi, v Nemčiji in Avstriji. Ta gibanja so navadna senca in imitacija italijanskega fašizma. Nič originalnega ne prinašajo ne v notranje ne v mednarodno življenje svojih narodov. Da bi dobili oporo v fašizmu, gredo celo tako daleč, da žrtvujejo svoje nacionalne interese. Tako Hitlerjanci v Nemčiji kakor Heimvvehrovci v Avstriji, se javno odrekajo Nemcem na Tirolskem, katerih pokrajina, dasi povsem nemška, je bila po vojni iz strategičnih razlogov priklopljena Italiji. Divjaški sorojaki in nacionalisti mirno dopuščajo, da se v Tirolski zatirajo nemška imena in nemški jezik. Oni potrebujejo, da se priliznejo fašizmu, ker polagajo vso nado na podporo fašizma. Voditelji avstrijskega fašizma so šli celo tako daleč, da so od italijanskega poslaništva na Dunaju zahtevali, da naj italijanska vlada ovira delovanje Avstrije za oprostitev reparacij in za najem posojila, dokler se avstrijska vlada ne podredi vplivu Heimwehroveev. Izgnani šef avstrijskega Heirmvehra, major Pabst, je bežal v Italijo in od tam se danes pogaja s sedanjo vlado o svojem povratku v Avstrijo. Po današnjem stanju so torej vsi takozvani nacionalno socialistični in nacionalno delavski pokreti, ki se pojavljajo ponekod z večjim, drugod z manjšim uspehom v raznih evropskih državah, neke vrste fašistična kuga, ki se osnavljajo na mišljenju italijanskega fašizma in je spravljajo dogodki v vedno večjo njegovo odvisnost. Ti sprejemajo od fašizma borbo proti mednarodnemu sodelovanju in miru, pri čemer prihajajo v njega odvisnost ter postajajo orožje mednarodne vojne politike fašizma in s tejn zopet izpodkopavajo sebi resnost in bodočnost v svoji državi. Po nemških volitvah je nastala po vsem svetu velika vznemirjenost, če morda ne bo uspeh nemškega fašizma potisnil nemško državno politiko v roke onih, ki špekulirajo z novo svetovno katastrofo. Mi smo takoj ugovarjali temu strahu in trdili, da v osrednji Evropi, v Nemčiji in Avstriji, obstoja prav močan steber, na katerega se naslanja mlada germanska demokracija in z njo tudi politika mirnega mednarodnega sodelovanja, politika miru v Evropi. Ta steber jo močan socialistični delavski pokret v Nemčiji in v Avstriji. Izbral je proti domačemu fašizmu tako taktiko borbe, ki fašizmu onemogoča uspeh ter daje priliko, da se notranje življenje polagoma razvija in sanira pod vplivom razuma obstoječih ekonomskih potreb. Velika organizacijska čvrstost in neomahljiva vdanost, ki jo imajo široke delavske množice v Nemčiji in v Avstriji do svoje stranke, nudi možnost, da se potom nebistvenih koncesij, ki so neobhodno potrebne, izigrava in onemogoča fašistične načrte. Hitlerjanci in Heinnvehrovci žele, da bi onemogočili delovanje parlamentarnega in demokratskega režima v Avstriji in Nemčiji. Žele, da se ne bi mogla sestaviti vlada iz parlamenta, žele, da bi bile državne finance v neredu ter da se desorganizi-ra državni aparat; žele, da bi zatrli parlamentarno manjšino; žele, da bi prenesli odločanje o državni upravi in državni politiki v oblast fizičnega pretepaštva in raz-računavanja na ulici ter potem1 da si kot dobro oborožena vojska, vodena po starih cesarskih oficirjih, s silo polasti oblasti. Zavedajo se, da ne morejo računati s tem, da bi se po poti demokracije kdaj prikopali do večine in do oblasti. Zato hočejo čimprej desorganizirati in onemogočiti normalno poslovanje države na podlagi demokracije. A, če bi prišli do oblasti, se domišljajo, da bi oblast obdržali s pomočjo italijanskega fašiznjji. Ko to vemo, ni za nas nič čudnega, če fašistični minister Starhemberg, vodja avstrijskega Heinrvvehra, dela med avstrijskim volilnim bojem vse, kar utegne provocirati spopade s socialisti in onemogočiti pravilno izvršitev volitev, ki bodo prinesle ponovno velik uspeh socialni demokraciji. Vsak dan napadajo Heimvvehrovci delavske shode, konfiscirajo se volilni oklici proti Heimwehrovcem, konfiscira se delavsko časopisje, dočim je on, minister policije, na javnem shodu na Dunaju rekel volilcem, da bo v Avstriji šele takrat mir, ko se odseka glava šefu financ socialistične občine dunajske, Breitnerju! Starhemberg gre tako daleč, da zaradi izzivanihi spopadov s socialisti pristransko razpušča socialistični Seluitzbund, dočini ne razpušča Heimvvehra. Za ta slučaj socialisti že sedaj organizirajo službo redarjev pri strankinih organizacijah, v katero vstopijo Delavci, delavke, nameSfenci, Železničarji, vpokoienci v Mariboru! Danes v sredo, dne 29. oktobra ob pol 7. uri zvečer vsi v veiiko Union-dvo-rano (Ootz) govori s. dr. Živko Topalovlč o aktuelnem problemu: Gospodarska kriza in delavstvo. Z vero za fašizem! Zveza slovenskih koroških klerikalcev z nemškimi fašisti in krščanskimi socijalci, največjimi nasprotniki slovenske narodne manjšine na Koroškem Kdor je zadnje tedne čital je-remijade o zatiranju koroških Slovencev. ki so jih prinašali listi slovenske katoliške akcije, se ni nadejal, da bo v kratkem času doživel tako strašno razočaranje. Med tem1, ko so listi katoliške akcije pozivali na organiziran boj in pomoč »zatiranim bratom onkraj Karavank«, so voditelji slovenskih klerikalcev na Koroškem vodili 'razgovore o volilnem' paktu s krščanskimi socijalci, s stranko prelata Seipla in z njim združenim fašističnim Heimwehrom. Danes stojimo pred žalostnim dejstvom, da je volilni pakt med nemškimi krščanskimi socijalci in fašisti ter voditelji slovenskih klerikalcev na Koroškem sklenjen in podpisan. Slovenski klerikalni voditelji so se zavezali pozvati svoje pristaše, da bodo pri volitvah 9. novembra kom-paktno glasovali za svoje zatiralce, za ljudi, ki v enem deceniju svoje vlade niso našli potrebe urediti vprašanje kulturne zaščite slovenske narodne manjšine na Koroškem, kakor smo to čitali sto in stokrat ponovljeno v glasilih slovenske katoliške akcije tostran Karavank. Klerikalcem je narodnost le sredstvo za dosego cilja, prvo jim je cerkev in za njih zadržanje ie merodajen glas. ki prihaja iz Rima in ta glas pravi pobožnim koroškim Slovencem: Stojimo pa pred velevažno odločitvijo, ali naj porabimo svoje glasove za državni zbor ali ne? Dosedaj jih nismo porabili. Zaupniki naše stranke iz vseh krajev so se zedinili v sklep, da letos svojih glasov v državni zbor ne bomo porabili za pregled svojih moči, kar itak dosežemo z volitvijo v deželni zbor, ampak v prid tisti nemški stranki, ki je nam po našem verskem prepričanju najbližja in se skuša naprarn nami Slovencem po svojem volilnem oklicu povzpeti do neke na- rodne pravičnosti. Oddali bomo svoje glasove za državni zbor samostojno in iz lastnega Krščansko-socijalni stranki. Zakaj? Vse razmere kažejo, da stojimo v Avstriji pred silno važno odločitvijo. Sedanje volitve bodo odločile, ali bo v Avstriji veri prijazna ali pa brezverska vlada. Brezverske meščanske stranke, to je Landbund. vsenemci itd. so se združili v stranko, ki se imenuje »Nationaler Wirtschaftsblock und Landbund«. Socijalna demokracija pa je itak znano brezverska. Pri takem položaju je za našo stranko, ki je po svojem programu dolžna varovati verska načela kot najboljše varstvo za naše družine in domove, nemogoče, da bi stala ob strani. Soodgovorna bi bila za vse postave, ki bi rušile svetost zakona, dovoljevale detomor, omejevale krščanski nauk za našo mladino itd. Take odgovornosti ne moremo prevzeti. Slovenci, krščanski ljudje, volite Seipla in njegove fašiste, volite sovražnike Jugoslavije, volite prijatelje Habsburžanov, volite svoje zatiralce, ki so vami v zadnjih letih prizadeli nešteto krivic — ker .ie vera v nevarnosti! Da pa se svetu tostran Karavank nasuje malo peska v oči, pa naj obljubi nemški prelat, da bo enako skrbel za Nemce kot za Slovence na Koroškem, v zahvalo, da bodo ti poslednji pomagali s svojimi glasovi fašizmu do utrditve njegovega go-spodstva. Slovenski klerikalci na Koroškem so ostali isti kot so bili pred vojno: vse za vero. dom cesarja. Z vero za fašizem! Ker Vatikan hoče, je treba pomagati najnevarnejšim nasprotnikom Jugoslavije. Obravnava proti 59 Hrvatom in Slovencem iz tržaškega procesa se prične v Rimu pred izrednim sodiščem za zaščito države dne 6. ali 7. novembra t. 1. Zopet rudniška katastrofa v Nemčiji. Morda zopet 190 smrtnih žrtev. V Mavbachu pri Sulzbachu v Saarbriickenškem revirju je nastala rudniška katastrofa ob eksploziji treskavih plinov. Eksplozija ie nastala v četrtem rovu. Skoro gotovo je vnela treskave pline benzolska lokomotiva, ki je eksplodirala. Večje število rudarjev je zasutih v rovih, tako da utegne povzročiti ta katastrofa do 90 človeških žrtev. * V pondeljek ie v rudniku še vedno razsajal požar. Ob času eksplozije ie bilo v rudniku nad 1100 rudarjev. Rešili so jih 1000. Skupno je smrtnih žrtev 91 z onimi, ki so umrli na posledicah nezgode v bolnici. V rovu je še zasutih 20 rudarjev. Reševanje ie otežkočeno po vročini od požara. Smrtne žrtve so večinoma dobesedno zgorele, tako da ne bo mogoče ugotoviti njih identitete. Egipt je dobil oktro-irano ustavo. Krvave demonstracije znak ljudske nezadovoljnosti. Egiptovski kralj Fuad ie oktro-iral Egiptu novo ustavo. Ob razglasitvi ustave je prišlo do krvavih demonstracij zlasti v Kairu. Nova ustava ni parlamentarna. Kralj je hotel s tem ukrepom zadušiti politične boje naprednejših strank. Nova ustava določa sicer dve zbornici. V gospodarsko zbornico bo imenoval kralj dve tretjini članov. Parlament bo voljen v indirektnih volitvah (po volilnih možeh). Volili bodo samo moški davkoplačevalci, stari vsaj 25 let. Poslanci bodo morali živeti vsi v Kairu. — Vlada pravi k svoji novi ustavi, da je parlament mogoč samo v državah z visoko kulturo in staro politično vzgojo. Novi egiptovski parlamentarizem je samo formalen in ne bo imel prav nikakršnega vpliva na vladno politiko. Angleško delavsko časopisje odločno pobija Fuadovo politiko, dočim slave angleški konservativci Fuada kot velikega državnika. — To pove vse. Kitajske »rdeče čete« se zopet gibljejo. Kakor poročajo iz Kine, ie tretji in četrti zbor »rdečih čet« napadel neko mesto v provinci Kiansi, porazil vladne čete in poklal skupno 60.000 prebivalcev. vsi člani Schutzbunda. O vprašanju glede opusta Schutzbunda socialisti sedaj nočejo razpravljati, dasi je ministrstvo policije poizkušalo, da ga razžene. Tak spopad zaradi tega vprašanja bi zmedel pravilno izvršitev volitev, kar bi koristilo samo Heim-vvehrovcem. Po volitvah in konstituiranju vlade, ki bo odvisna od parlamenta, se bo politika socialistov spremenila. Tudi v Nemčiji so socialisti preprečili načrt fašstov, da bi se sestavila vlada, ki bi bila odvisna od njih. Socialisti niso sami šli v vlado neposredno, ker za sedaj ni bil mogoč sporazum o delovnem programu z meščanskim centrumoin. Toda smatrajoči, da je politično najvažneje ohraniti poslovanje današnjega sistema, so socialisti s podporo hoteli odvzeti priliko fašistom, da bi dobili merodajen vpliv na politiko države. Socialisti so zavrnili predloge o nezaupnici in vlada je ostala. Izkušnja po volitvah bo pokazala i delavcem i razumni inteligenci ter razumnim pripadnikom meščanskih strank, da ulični pretepi in vznemirjanje sosedov s pretnjo vojne, nasilne revizije mirovnih pogodb, odrekanja plačevanja dolgov, ne prinašajo nikakršne koristi, marveč ugonabljajo medna- rodni kredit, povzročajo paničen beg kapitala iz države, povzročajo prav posebno umik tujega kapitala iz nemškega gospodarstva ter povečavajo nezaposlenost in gospodarsko krizo. Z druge strani se vidi vedno bolj jasno, da utegne samo mirno mednarodno sodelovanje omogočiti, da se polagoma reši kriza. Naj mine gotova daljša doba izkušenj, naj se vidi, da je nacionalistični ropot samo grobišče praznih, sejmarskih besed, in potem se bo morda nudila prilika, da se z novimi volitvami storjena pogreška popravi. Demokratski sistem ima svoje resne sovražnike. V njem je mogoče, da na veliko škodo države in družbe, v izredno težkih razmerah kaka puhoglava demagogija, zlasti kadar je demokracija mlada, postane tako močna, da zmede_ normalno življenje države in družbe. Ali demokracija tudi zna ozdraviti te bolesti. Vsak tak fašistični uspeh je kratkotrajen. Ako se dogodi, se takoj pokaže, da so velike besede samo velika laž in po uspehu pride polom. Nemška socialna demokracija zagovarja predvsem nujno pomirjenje tudi v notranjem življenju Nemčije kakor tudi v mednarodnih odnošajih. S tem omogoča, da ob- stoja od parlamenta odvisna vlada. To po-mirjevanje duhov bo vplivalo blagodejno. Zlasti bo vplivalo blagodejno na delavce. Oživelo bo gospodarstvo z utrditvijo stabilnosti tudi v državnem organizmu in delu. Potem bodo oni delavci, ki so šli s komunisti, jasno videli, da bi jih bila komunistična taktika izročila kot navadno orožje divjim nacionalistom, ki žele poce.stne poboje in desorganizacijo države; videli bodo, da ob taki taktiki ne morejo priti do delavske diktature, nego le do diktature stare cesarske monarhije, kateri bi bil prvi korak razdreti vse osnove varnosti in možnosti razvoja delavskih' množic v Nemčiji. Zaraditega se bo nedvomno Izvršilo novo združevanje duhov okoli socialne demokracije in okoli meščanskih demokratskih strank ter s£ s tem ustvarila možnost^ tudi za boljši in pametnejši nemški državni zbor Za danes je politika nemškega socializma tako v Avstriji kakor v Nemčiji u-smerjena na to, da brani demokracijo pred prevratnimi silami ter s tem reši svetovni mir. Ta politika že danes kaže vrlo dobre rezultate. (Po članku dr. Z. Topalovida v »Rad-ničkih novinah«.) Revolucija Nadaljevalna agrarna konferenca v Bukarešti. Sklepi konference. Te dni se je vršila nova konferenca v Bukarešti, na kateri so a-grarci razpravljali o nameravanem bloku.. Konferenca dalekosežnega pozitivnega uspeha ni imela, pač pa je bil izdelan statut za sodelovanje osmih držav, ki so zborovale že v Varšavi. Konferenca je napravila naslednje sklepe, ki se predlože državam in se bodo smatrale za sprejete, ko jih države odobre: 1. Sprejetje statuta stalnega odbora za kmetijska proučavanja, kateremu bo naloga, da vzdržuje zveze med državami, ki so sodelovale na konferenci, da se briga za izvršitev sklepov, sprejetih na konferenci, daj spravi v sklad te sklepe z odredbami tehnične komisije, da predlaga vladam svoje predloge, da vpliva na enako držanje držav, ki so se udeležile konference, na mednarodnem polju, da določi datum, kdaj naj se vršijo kmetijske konference, da sestavlja dnevni red teh konferenc in vodi brigo za predstavnike zainteresiranih vlad. Romuniji se nalaga, da se briga za formalnosti uveljavitve statuta stalnega odbora za kmetijska priobčavanja in da skliče prvo sejo tega odbora. Konferenca se zahvaljuje poljski vladi, ki je prva predlagala ustanovitev stalnega odbora in njegov statut. 2. Izmenjava statističnih podatkov o pridelkih, uvozu in izvozu kmetijskih pridelkov, kar je treba urediti na način, kakor je to predložila Poljska. 3. To vprašanje morajo proučiti nacionalni organi vseh zainteresiranih držav, prej ko izdela konferenca skupen projekt o tem vprašanju. Konferenca prosi poljsko vlado, da pošlje organom držav, ki so sodelovale v Varšavi, poročilo s potrebnimi elementi za proučavanje kreditnih problemov in da skliče v preje odrejenem roku komisijo strokovnjakov, da sklepe izvrši. 4. Na podlagi rezultatov varšavske konference je tudi konferenca v Bukarešti posebno zainteresirana na osnovanju posebnega zavoda v izvozniških državah, da bi se ua ta način mogla dovesti v sklad trgovina enako kakor je to že urejeno v Poljski in Jugoslaviji. 5. Konferenca prosi poljsko delegacijo, da pošlje udeleženim vladani načrt mednarodne konvencije o ukinitvi premij za izvoz gotovih pridelkov in da pošlje projekt te konvencije Društvu narodov. 6. Konferenca priporoča stalnemu odboru za proučavanje kmetijskih vprašanj, da pristopi bilateriranju veterinarskih kon- ; vencij med državami, ki so se udeležile konference in da za to konvencijo izdela skupen načrt, prej ko odbor Društva narodov izdela načrt splošne mednarodne konvencije. 7. Da prouči vprašanja glede -podpisa in ratifikacije konvencije o trgovini, sklenjene v Ženevi marca t. 1. 8. Konferenca pozdravlja mednarodni kmetijski zavod zato. ker je sklicana konferenca za proučavanje vprašanja trgovine pšenice šele leta 1932 ali 1933. Konferenca pozdravlja sklep o izmenjavi misli med evropskimi uvozniškimi in izvozniškimi državami. ki bi se morala vršiti na konferenci meseca decembra. Konferenca tudi misli, da na omenjeni konferenci ne bi sodelovale samo evropske, temveč vse države, ker bi samo to dalo zadovoljujoče rezultate. Sirite naš list! Vojaška Revolucija v Braziliji se je razvila v prilog revolucionarjev. Po vrsti so se vršile revolucije v južni Ameriki v Boliviji, Peruju. Argenti-niji in končno še v Braziliji. Brazilija je največja južnoameriška republika, ki obstoji iz 20 zveznih držav in ima nad 35 milijonov prebivalcev. Brazilska revolucija je izbruhnila prvotno v treh državah, na skrajnem jugu v Rio de Grande do Sul, v sredini v Minas Geraes, ki je gospodarsko najmočnejša, in na severu. Upor so vodili generali, ki so izneverili čete vladi. Vlada se je uprla in se je pričela krvava meščanska vojna. Nenadoma pa se je uprla tudi garnizija v Rio' de Janeiro, ki je prisilila predsednika Washing-tona Louiza, da je odstopil oziroma ga je internirala. S tem je bil dosežen namen revolucije. Revolucije v južni Ameriki so jako lahko izvedljive, ker ni razvitih političnih strank. Kdor napravi u-godne razpoloženje med prebivalstvom, tisti je zmagovalec. Te revolucije bi se dale primerjati nekakim volitvam in le redko pride do dolgotrajnejših bojev pri takih političnih revolucijah. Za naslednika predsednika je bil že izvoljen Prestos, ki bi moral v nekaj tednih nastopiti mesto. Uporniki so pa trdili, da je nesposoben človek in bi bil le orodje dosedanjega predsednika. Čim večja je beda, tem ugodnejša je konjunktura za najrazličnejše mazače, ki v svoji nevednosti ne vedo, da kapitalistične metode gospodarstva povzročajo v gotovih dobah gospodarske krize ter hočejo s splošnimi recepti ozdraviti gospodarstvo. Proti tem demagogom in fantastom mora socijal-na demokracija kot zastopnica delavskega razreda v spoznanju gospodarske resnice prav energično zahtevati mere, 'ki sicer ne odpravijo gospodarske krize mamah, ki pa olajšajo nje odpravo in predi vsem preprečijo naraščajočo nezaposlenost in obuboža-vanje ljudskih množic. Proti zniževanju mezd! Ne le narodni »ociijailSsti s svojimi smeS-nimi neizvedljimi zahtevami po razlastitvi bančnih in borznih knezov, marveč tudi merodajne skupne nemškega podjetništva porabljajo generalni recept, da je treba znižati m ezde. Proti itemu splošnemu receptu podjetnikov se bore sedaj berlinski kovinarji. Borba ima poimen za vso Nemčijo. Znižanje mezd, če se prei niso temeljito znižale tudi cene potrebščinam za življenje, ki torej realno mezdo prebivalstva znižujejo, poslabšujejo tudi domači trg za industrijske izdelke, ki se do treh četrtin prodajajo doma. Recept zniževanja mezd pomeni poslabšanje delavskega življenja in nevarnost, da nezaposlenost še bolj naraste. Prva izabteva socijalne demokracije je, da obenem s strokovnimi organizacijami za- v Braziliji. diktatura. Postranski vzrok revolucije je bila tudi gospodarska kriza. Prizadeti so bili zlasti producenti, ali kljub temu, da je blago zaostajalo, so cene naraščale in vse nezadovoljstvo je olajšalo generalsko borbo proti vladi. Začasni program začasne nove vlade generala de Castro je: razpust kongresa in skupščin posameznih držav, sklicanje konstituante, proučitev verskih vprašanj, ureditev uvoza in izvoza, izenačenje davkov, sklicanje nacionalnega kongresa, v katerem bo zastopana vsaka država s 13 zastopniki. Politika je naperjena tudi proti severoameriškemu gospodarskemu vplivu v Braziliji. Revolucija se more smatrati za zaključeno. Revolucionarno gibanje na Španskem. Priprave za organiziran prevrat. Španska socialistična stranka in splošna delavska unija kakor tudi radikalne delavske organizacije, zlasti v Kataloniji, so sklenile dogovor glede skupnega nastopanja. Prevratno gibanje naj prične s splošno stavko, ki se ji bodo pridružili tudi pošta. telegraf in železnice. Nekateri vojaški polki so obljubili v tem boju nevtralnost. branjuje znižanje plač, preden so se cene v vseh področjih v zadostni meri znižale. Pritisk na cene! Socijalna demokracija iZahteva, da se porabijo vsi politični pomočki v »vrbo znižanja cen predvsem ta)m, kjer se cene umetno vzdržujejo visoko. To je povsod tam, kijer so cene vezane po raznih kartelih ali z drugačnimi ‘dogovori potom zadruig. Vlada ima zakonito možnost, sajmo, da tega vpliva pod pritiskom kartelov ne izvaja in se še celo sama postavlja na njih stališče, So-cijailino-demokratična frakcija je tudi predlagala: da je te nedosiatke odpraviti z razveljavljenjem dogovorov o cenah, znižati carine ali izvajati strožjo kontrolo nad karteli. Predvsem je treba olajšati tudi z odpravo carine na potrebščine ubožnejšega prebivalstva. Zato zahteva socijalna demokracija takoj odpravo carine na uvoz zmrz-lega mesa zaradi preskrbe manj imovitega prebivalstva. Zaposlite nezaposlene! Storiti se mora, kar je mogoče. Poleg /nižanja cen je potreba tudi zabraniti vedno večje davčne goljufije im m a laganj e kapitala v inozemstvu. Kriza ne bo minila v par tednih ali mesecih; tega si ne domiišljuije-mo, ker je posledica kapitalističnega gospodarskega sistema'. Zato ije potrebno, da se ukrene nekaj proiti najhiuijšemu izlu nezaposlenosti. Predvsem mora ostati zavarovanje za nezaposlene in se izpopolniti. Socijalna de- mokracija zahteva, da se zasilne odredbe zskonito sklenejo, ne pa odpravijo. Najti se mora 'dalje, ker je kriza nezaposlenosti že predolga, da delavci dobe zopet delo. Dodeljevati se .mora pravično prilika za delo. Splošna nemška Zveza strokovnih organizacij in državnozborska soc. defm. frakcija zahtevati štiriinštirideseturni tedenski delovnik in obvezo, da se zaposli nove delavske sile. Uvesti se mora prisilno posredovanje dela in zglaševanje prostih službenih mest pri posredovalnicah mora biti obvezno. — Omejiti je nadure s posebnimi določbami ter se porabljati za izravnavo mezd nepotrebni podporni pomočki. Pri mezdah se naj vračunavajo drugi dohodki kakor pemzije itd. Vemo, da bi uivedba 40 urnega tedna, zlasti, če se urvedle petdnevni teden, ne zagotavljala po vseh panogah novih delovnih sil. V praksi je namreč pravična dodelitev dela težavna. Vemo tudi, dla taka uredba zahteva nekaj žrtve onih, ki so zaposleni. Toda ob veliki bedi ko bi mordai pol ali do enega milijona nezaposlenih delavcev lahko zaposlili, je to potrebna žrtev, da s« pol algama izboljša »plošmi .položaj. V svrho izobrazbe mladostnih delavcev zahteva soc. dem. predlog zakonito uredbo (predlog) za razširjenje šolske obveznosti i« pripoimoč za strokovno izobrazbo. Delavstvo se ne zanaša na obljube i« fantazije. Poznati je treba kapitalistično ustrojstvo in v vztrajnem boju izvojevati na realni podlalgi in z železno voljo ter jasnim razumom borbo proiti .krizii. Z mazaškimi recepti in obljubami o neki tretji ali četrti državi ustvairjlaimo lahko nekaj časa nejasnost, zaimeglenost, ne moretno pa naroda, ki kliče po delu in kruhu, nasititi. Poverjenikom ,.Cankarjeve družbe". V kratkem se bodo začele razpošiljati knjige Cankarjeve družbe. Vsakemu poverjeniku bomo za člane, ki jih je nabral, poslali knjige skupno. Poleg bo priložen seznam njegovih članov in bloki za nabiranje članov. Pri razdelitvi knjig poberite že obenem članarino za prihodnje leto. Če člane navadite, da bodo pri prejemu knjig plačali članarino kar za prihodnje leto, je prihranjenega mnogo dela in tudi članstvo se poveča. Letošnje knjige so lep dokaz, da se izplača biti član »Cankarjeve družbe« in da se članarina 20 Din bogato obrestuje. Vsak član ima pri prejemu knjig plačati stroške, ki so nastali pri po-šiljatvi knjig. Koliko, Vam bo sporočeno obenem s prejemom knjig. Poverjenik, ki pa pride sam po knjige, pobere samo stroške, ki jih je imel s prepeljavo ali prenosom knjig. Poverjeniki, zasučite rokave in naj pri razdajanju knjig vsak, ki prejme knjige, že takoj plača za prihodnje leto. Če ni drugače, vsaj prvi obrok naj plača. Pokažimo, hlapci Jerneji, da smo silni in močni. ODBOR Cankarjeve družbe. Boj proti krizi v Nemtiji. Zahteve socijalnih demokratov. Kongres Internacionalne transportne federacije. Zborovalna dvorana v Caxton-Hall-u v Londonu nudi močno zanimivo sliko: Delegati vseh dežel sveta, vseh kontinentov, sedijo okrog miz pred vsako skupino stoji na mizi rdeča zastavica s črnim napisom I. T. F. in z zlatim napisom države, katero zastopajo posamezni delegati. Tudi Jugoslavija je zastopana. Naš delegat zastopa »Ujedinieni Savez Železničarjev Jugoslavije« in »Savez pomroskih radnika Jugoslavije«. Prvič so zastopani na 1. T. F.-kongresu zastopniki Japonske, Kitajske in Indije, kar prav posebno povdarja internacionalizem, odnosno interna-cionalizem kongresa. Celo afriške kolonije so po urojeneih samih zastopane. Ne manjka Avstralija, ne manjka Amerika... vse je tukaj! Celo Italija ima svojega zastopnika — emigranta. Italijanski železničarji, člani ilegalnih strokovnih organizacij, niso pozabili na tradicije italijanskih borcev za svobodo in pravico, niso se zbali knute in svinca v hrbet. Oni so člani, rastejo... Tako se v fašistični organizaciji ilegalno vzgaja nov naraščaj v tradicijah stare so- cialistične šole. Niso moglo poslati delegata iz Italije, a pooblastili so bivšega železničarja emigranta Sar-delli-ja, da jih zastopa. Je pač tako: Organizacij, ki so internacionalne, interkontinentalne, ki so razprostrte po vsem svetu, ki so zrastle naravno po neki zgodovinski nujnosti — ki jih nihče ni umetno ustvarjal — ne more nihče zatreti... Zakaj mi smo eno telo... In vsaka reakcija je le počasna bolezen, katero bo vsako zdravo telo prebolelo! Italija je mogoče najboljši primer za to! Italija je danes kljub vsemu na kongresu zastopana. Na kongresu zastopa približno 2 in pol milijona članov 185 delegatov 59 organizacij iz 27 različnih držav. Poleg tega je 14 gostov raznih drugih strokovnih organizacij. 32 gostov raznih drugih delavskih organizacij, zastopnik angleške vlade, zastopniki delavske stranke (Macdo-nald je kongres brzojavno pozdravil), zastopnik največjega delavskega lista nas vetu »The Daily Merald« itd. Pozabiti ne smem na zastopnika mednarodnega urada dela, ki je posebno navdušeno pozdravil naš kongres, povdarjajoč, da je tudi on sam zrastel iz strokovnega pokreta, povdarjajoč, da bo kljub svojemu po- ložaju v mednarodnem uradu dela ostal strokovnemu pokretu aktivno zvest! Internacionala je stara komaj deset let, je takorekoč na početku svojega razvoja in ji je doslej uspelo pod svojim okriljem združiti okrog 2Va milijona članov (čez 1,300.000 železničarjev). V poslednji poslovni dobi se je članstvo internacionale pomnožilo za približno četrt milijona. I. T. F. je edina internacionalna organizacija, kateri je uspelo združiti pod svojim okriljem nad 200.000 delavcev in nameščencev, ki ne pripadajo rasi belcev, torej edina mednarodna organizacija, ki si je znala tudi med brati in sodrugih d ru g i h ras priboriti zaupanje. Kongres poteka v najlepšem redu brez vsakršnih nesoglasij. Ocena dveletne delovne dobe centrale I. T. F. je sicer stroga, odkritosrčna, a kljub vsej strogosti soglasno priznava ogromno delo mednarodnega sekretariata I. T. F. Nas bo menda baš sedaj, ko je problem Indije tako pereč, zanimala izjava Indijca, delegata Dand-a, ki je mimo drugega rekel: »Rihard Keapliny je izrekel veliko besedo, da je zahod zahod, da bo vzhod ostal vzhod in da ne bo nikdar no- bene vezi med njima ... Rihard Ke-apliny pač ni računal z I. T. F------------- Indijski proletarijat je ponosen, da se more skupaj z brati drugih ras boriti ramo ob rami proti mednarodnemu kapitalizmu, ki je danes mednarodno tako močno zvezan, tako močan, da se bomo mogli težko proti njemu uspešno boriti, če nam ne bo uspelo organizirati vseh 100% delavcev.« Japonec Moyi, prvi japonski delegat delavske organizacije, ki se je včlanila v strokovni internacionali, izjavlja, da je ponosen, ker mu je zgodovina dodelila vlogo prvega delavskega zastopnika na tem mednarodnem delavskem kongresu. Predaleč bi prišel, če bi hotel navajati izjave vseh mnogih delegatov. Po-vdarim naj le, da gledajo vsi delegati z zaupanjem v bodočnost vsega delavskega razreda. Hkratu pa po-vdarjajo vsi brez izjeme, da se male organizacije ne smejo zanašati izključno le na internacionale, marveč morajo jačati svoje organizacije, ki tvorijo dejansko silo internacionale! Čim močnejše bodo organizacije v posameznih deželah (= nacionalne organizacije), tem močnejša bo internacionala. (Konec prihodnjič.) Doma in po svetu. Slavospevi o živahnem razvoju stavb-stva so v slovenskem časopisju tako pogosti, da mora čitatelj misliti, da smo sijajno preskrbljeni s stanovanji in da nikjer ne najdeš več siromašnih stanovanjskih barak ali iz desk zbitih šotorov. Pri nas so same besede. Stanovanja pa, kolikor jih je, so draga, tesna in malo primerna. Cena za sobo in kuhinjo 500 do 800 Din mesečno. To je običajna cena. — Poročali smo že, kako gradi dunajska občina stanovanjske hiše. Nedavno je izročila dunajska občina stanovanjsko hišo svojemu namenu, ki je ravno en kilometer dolga ter je v njej 1400 moderno in higijenično urejenih delavskih stanovanj, v kateri bo imelo prostora 5000 najemnikov. Stavba obsega 156.000 kvadratnih metrov prostora. Delavsko stanovanje je v tej hiši z dvema sobama. kuhinjo in kopališčem ter ostalimi potrebnimi prostori, velja mesečno sorazmerno z višino nadstropja od 200 do 300 dinarjev. (Pri nas bi tako stanovanje veljalo od 800 do 1200 Din.) Dunajska občina je pod vodstvom socialnih demokratov zgradila doslej 60.000 takih stanovanj, ki so namenjena za delavce, ki nimajo stanovanj. Industrijska banka. V Beogradu nameravajo osnovati industrijsko banko, ki bo imela začetni kapital 150 milijonov dinarjev in se sme povišati do ene milijarde. Banka bo zasnovana po vzoru agrarne banke. V zagrebški davčni upravi so odkrili veliko poneverbo, ki datira že za več let nazaj. Dosedaj ugotovljeni primanjkljaj znaša 8 milijonov dinarjev. Defravdant je davčni uradnik Bogoslav Petanjek, ki je zbežal v inozemstvo. Za njim je izdana tiralica. Dolenjski požigalec aretiran. Po Gorenjskem in Dolenjskem so se ponavljali požari kmetiških poslopij že lani in letos. V petek dne 17. okt. so v krški okolici nastali en večer kar trije požari, najprej v Obrečicah, dve uri pozneje v Jermanovem vrhu in zopet dve uri pozneje v Stari Bučki. Dne 23. tm. pa je bil kot osumljenec požiga aretiran 52 letni Franc Hočevar, ki je Požig priznal. Sum je zbudil s tem, ker se je na dan požara poslavljal od svojih znancev, češ, da ga ne bodo več videli. Nameraval je baje skočiti v Krko in se vtopiti. Požar pri vseh treh posestnikih je zanetil iz sovraštva. Eno posestvo je popolnoma pogorelo. Ta požigalec pa s požigi na Gorenjskem ni v zvezi. — Tako pravijo poročila. Za nas pa nastane vprašanje, kako je mogel priti 52 letni možakar na misel požiga? Ali ni bil pri zdravi pameti? Ali so ga socialne razmere pritirale do takega zavratnega dejanja proti svojemu bližnjemu, proti blagu tamošnjih posestnikov? O tem poročila ne govore. Morda bo sodna obravnava pokazala pravo sliko. * Eksekutivi socijalistične in strokovne internacionale zborujeta 29. t. m. v Kolnu. Razpravljalo se bo zlasti o političnem položaju v srednji Evropi, z ozirom na fašistično reakcijo. predvsem v Avstriji in Poljski. Avstrijski pravosodni minister tepta ustavo. Avstrijski justični minister hcirrnvehrovec dr. Hueber je glasom dunajskih listov imel volilni govor na Dunaju. Rekel je, da so ljudje, katerim se pretaka azijatska kri po žilah in da se teh ne sme pustiti. da bi vladali, ker so manj vredni. Boj velja levici, rdečim! Torej socijalisti imajo azijatsko kri v svojih žilah in vsled tega ne sinejo biti pripuščeni k vladnemu krmilu. Med tem: pa v avstrijski ustavi stoji. da so vsi državljani pred zakonom enaki! Sicer pa je stvar sama na sebi smešna, kajti Heiimvehrov-cem se ravno tako pretaka azijatska kri po žilah kot stotisočem soci-ialistov, saj se je baje prvi človek narodil v Aziji. Sicer pa ie to stvar avstrijskih socijalistov, ki bodo s svojim ministrom že sami obračunali. V Grazu je imel Schoberjev blok v petek zvečer volilni shod, ki so ga pa heimwehrovci in nacijonalni socijalisti razbili. Pri tej priliki je prišlo do divjih ekscesov, ki jih je policija z velikim trudom zadušila. Več ljudi je bilo ranjenih. Predsednik shoda, velenemec dr. Hampl, je zavpil v dvorano: »Ušivci, zakaj pa socialističnih shodov ne upate razbijati? Ker se bojite batin!« Tudi dunajski komunisti so priredili v četrtek gladovno demonstracijo po Ringu, pri kateri je bilo pa več policistov kakor pa brezposelnih. Vsi so pripravljeni doprinesti »žrtve«. Časopisi poročajo, da je sedaj tudi Hindenburg sledil lepemu zgledu nemških ministrov, ki so se izrekli za to, da si pustijo svojo ministrsko plačo reducirati za 20% v korist države. Izjavil je. da tudi on pusti 90 odstotkov svoje plače v prid državi. Nimamo sicer pri rokah statistike, kako visoke plače imajo ministri v Nemčiji in predsednik republike Hindenburg, vendar pa upamo, da jim še vedno ostane eksistenčni minimum. Sicer pa je pri tem nekoliko politike, ker se hoče stotisočem delavcev plače znižati. dasi se iste ne dajo primerjati onim ministrov in predsednika Hindenburga. Levičarski preokret v Prusiji. Za socijalnim demokratom Severingom, ki je prevzel prusko notranje ministrstvo, je imenovan socijalni demokrat Grzesinsky ponovno za predsednika pruske policije. Dosedanji policijski predsednik Zorgiebel je prevzel vladno predsedstvo v Westfaliji. To pomeni odločni republikansko-demo-kratični afront pruske vlade proti pu-čizmu nacijonalnega socijalizma in komunizma. Nemški komunisti narmeravajo prirediti velik gladovni pohod (Hun-germarsch) v Dortmund, za katerega hočejo pridobiti najmanj 100.000 brezposelnih, ki jih ie točasno v Nemčiji že 3 milijone. Pilsudski se boji. da bi inozemstvo zvedelo o razmerah, ki vladajo v Poljski, zato je dal poročevalca nekega kanadskega časopisa, ki se je nahajal na informacijskem potovanju, kratkomalo zapreti. Ker pa ie dotični gospod angleški državljan, bo imelo to še neprijetne posledice. Eno milijardo čehoslovaških kron za šole. V proračunskem odseku če-hoslovaškega državnega zbora je poročal referent, poslanec dr. Maček, da proračun za narodno prosveto v čehoslovaški republiki za prihodnje leto prvič presega 1 milijardo čehoslovaških kron. Na neke ugovore s strani nemških poslancev je referent odgovoril, da se nahaja zahteva, da spada vsak češki otrok v češko šolo, izven vsake debate, iz česar pa logično tudi sledi, da spada vsak nemški otrok v nemško šolo. Vsak otrok se mora vzgajati in izobraževati v svojem materinem jeziku. Kakor smo proti germaniziranju Čehoslovakov, tako moramo biti tudi proti čehizi-ranju Nemcev. Naši nacijonalisti, ki se tako radi sklicujejo na Čehe, naj bi jih posnemali tudi v tem oziru. Zopet krič v madžarskem parlamentu. Zbornica se je po štirimesečnem prekinjenju svojega delovanja zopet sestala in že je ministrski predsednik grof Bethlen predlagal, da sc naj odgodi do prihodnjega pon-deljka. Meščanska opozicija in socijalisti so prišli strnjeni v zbornico. Takoj po otvoritvi je nastal silen krič. Bethlen je opravičeval potrebo nadaljnje odgoditve parlamenta ter najavil zakonski predlog vlade o provedbi stroge štednje v državni upravi. Nadalje je Bethlen izjavil, da so govorice o predstoječem državnem konkurzu bajka. Poslanci bodo imeli priliko, razpravljati o gospodarski krizi, finančnem položaju in o brezposelnosti. Nameravan atentat na kralja Karla. V Rumuniji so odkrili nameravan bombni atentat na kralja Karla v kraljevi palači. Podatke o atentatu so našli v stanovanju ing. Mette. Izvršiti so nameravali atentat ob otvoritvi parlamenta, Špijonažne aiere v Rumuniji so se razvile v pravi škandal. Delovalo je v korist sovjetske Rusije šest špijo-nažnih celic, ki druga za drugo niso vedele. V afero je zapletenih cela vrsta visoko stoječih oseb. Dosedaj je poleg več drugih oseb bil aretiran neki general in policijski šef Pepesco. Grozeča lakota v Rusiji. Rusija je domovina lakote, čeprav ie ena najbogatejših žitnic sveta, ker so transportni pomločki silno pomanjkljivi. V Rusiji so še vedno uvedene krušne karte. Komisarijat je tudi sklenil, da sc delavstvo ne sme samovoljno seliti iz kraja v kraj. To se je zgodilo zaraditega, ker delavstvo brez organiziranega trga za delo preveč sili v udobnejše kraje ter s tem otežkoča zaposlovanje prebi- valstva po posameznih krajih. Meščansko časopisje pravi, da je lakoti criv ruski dumping, kar pa ni res. V Rusiji se vsako leto ponavljajo vremenske katastrofe, ki opustošijo o-gromna polja, drugi deli ruske zem-ie so pa pusti ali primerni le za skromno obdelovanje. In ker so prometna sredstva, ki bi zahtevala o-gromne nerentabilne investicije, popolnoma nezadostna, se bo v veliki Rusiji še dolgo časa ponavljala la-- Pristopajte k zadrugi ..Milki inf r. z. z o. z, v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Zbirajte za tiskovni sklad g a od PapU/MiGt $wudahf}xf&&aJvnL V linlnonite Mie prihranke v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih! mole obrestujemo pa 1 proti trimesečni odpovedi O Tiska: Ljudska tiskarna d. d v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.