štev. 27. Ptuj, dne 20. fuliia 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. »Tednik« izhaja tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predloq Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod n samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in oprava Ptni. Larkov« 8 Telefon 156, čekovni račnn pH Narodni banki Ptuj št 604-19-1-20« Rokopisov ne vračamo Tiska Nfariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tazem<:tTo lOOfl din, xa Inozemstvo 1500 din 22, julij - dan vstaje Vsa zgodovina naših narodov je bila dramatična, odkar žive na tej zemlji. Toda še nikdar niso bili naši narodi postavlje- ni pred tako hudo preizkušnjo, nikdar jim ni bila namenjena tako kruta usoda, tako strašen položaj, nikdar nista bila nji- hovo življenje in bodočnost tako ogroženi kakor "med dru- go svetovno vojno, za časa fa- šističnega napada na našo do- movino. In vse je bilo takrat odvisno od tega, ali bodo organizirane v bojne vrste vse ljudske sile, ali bo in kako bo vsak posa- meznik razumel svojo vlogo v tem usodnem času ali bo za- vestno in do kraja izpolnil svo- jo dolžnost, V takem vseljjid- skem boju proti osvajalcem in domačim izvržkom, v boju brez poprej ustvarjene vojske, brez skladišč in opreme kot baze za popolnjevanje in preskrbo, v tem dvostranskem, osvobodil- nem in revolucionarnem boju, so bili preseženi vsi okviri spo- padov, bojev in bitk iz prete- klosti, individualnih ter kolek- tivnih junaških dejanj, heroj- skih primerov zavestnega in nesebičnega izpolnjevanja dolž- nosti do ljudstva, do domovine. Že sama po sebi bo narodno- osvobodilna borba in ljudska revolucija živela v zgodovini naših narodov kot največji pri- mer kolektivnih herojskih de- janj vse dežele, dežele, kjer so bili borci otroci, mladeniči, zre- li ljudje, starci, delavci, kmet- je, pastirji, domoljubna inteli- genca — ljudje vseh starosti in vseh mogočih poklicev. Mo- ški in ženske z ramo ob rami. Vse te sile. zbrane ob trdni, smeli predhodnici in jedru — n,b delavskem razredu Jugo-, slavije. sile. ki jih je združila ■ organizatorska in vodstvena j vloga Komunistične partije Ju-1 goslavijp, so v celoti primer' kolektivnega herojstva. Vsaka posamezna vojaška enota — od partizanskih odredov, iz kate- rih so zrasle naše proletarske in udarne brigade in divizije, pa do smelih diverzantskih skupin in odredov — je prav tako primer kolektivnega he- rojstva ter zavestne in nezlom- ljive borbenosti. In zato je bilo mogoče, da se iz teh vseljudskih in kolektiv- nih naporov rode naša osvobo- ditev, revolucionarna zmaga in vsi drugi sadcrvi te bnrbe, med njimi tudi eden najlepših: bratstvo in enotnost jugoslo- vanskih narodov. Slovenci kremenitl, stopimo v kor'?kl poitljoimo delovnim ljudem v občini Ptuj in po domovini borbene pozdrave in čestitke ter želje, da bi se tudi v bo- doče razvijala in krepila bratstvo in enotnost jugoslovan- skih narodov. OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ OBČINSKI ODBOR SZDL PTUJ OBČINSKI ODBOR SINDIKATOV PTUJ OBČINSKI ODBOR ZB NOV PTUJ skupno ^ vsemi drugimi organizacijami in društvi. TE DNI PO SVETU' 17. juL 1962. godine Kruševac Dragi drugovil Povodom praznika Da- na ustonko naroda Slo- venije 22, jula, koji je i dan formiranja našeg Ra- sinskog partizanskog od- reda, slivamo vse naše ruke u jedan iedinstven i bratski pozdrav svim gradlomma onitine Ptuj sa željom, da i dalje uči- nimo sve od sebe na ču- vanju bratst^^a i jedin- stvc svih naših naroda, onoko kako na^ je to u najteiim okritriima pro- tivu okupatora i domcinili i^dojnika učio naš volje- ni drug Tito. Udruženje boraca NOR opštine Kruševac Postala je že navada, da v se- znam naj.pomembnejšrh dogod- kov v tednu vpišemo na prvo mesto položaj v Alžiriji. Gospo- darska konferenca dežel v raz- voju, ki je zasedala te dni v Kai- ru, je praktično že končala z delom. V Peruju je vojska are- tirala predsednika Prada in s tem še bolj zamotala krizo, ki je nastopila po predsedniških vo- litvah. Britanski predsednik pa skuša rešiti veliko nepriijublje- ncst celotnega kabineta z — ve- likansko rekonstrukcijo. # NERAZVOZLANI VOZIL Značilno je. da zahtevajo al- žirske množice, posebno sindi- kati, nai čimprej rešijo spor med 2a<^asno alžirsko vlado in med skupino okrog Ben Bele. Kako naj prične dežela obnavljati, kar sta uni-čila sedemletni boj in zadnje mesece oasovsko nasilje, če se bodo ^'rho\'i spotikali ob zadevat, ki po njiho\-.h lastnih i2:a^'ah nima-ic nobenega ideo- 'xcf&sesk razloga.. Te dni zasedajo za zaprtim: vrati pred5ta\miki vila j, velikih borbenih okrožij, ki so v pogojih francoske zasedbe predstavljali zarodek domačih oblasti. Čeprav je spočetka prevladovalo upa- nje, da bodo spor — to je nam- reč glavna točka razpravljanja — čimprej rešili, zadeva ni tako preprosta. V sredo so zasedanje prekinili. Kaže, da se bodo po- svetovali od vrha tja do najniž- je organizacije ter tako skušali najti najbolj ustrezno rešitev. Medtem pa vrhovi nasprotu- jočih si strank ne molče. Tako je podpredsednik Belkasem obtožil zamenjane člane vrhovnega šta- ba alžirske vojske, da so že po- prej pošiljali v vilaje svoje lju- di, da bi tako naškodili začasni vladi, medtem ko se sami niso borili in so čakali vrnitev Ben Bele za svoj udar. Na drugi strani vse bolj po- udarjajo, da se začasna vlada ni držala zakonitosti in da je za- radi tega nezakonita. Položaj vsekakor ni posebno rožnat. % KONFERENCA V KAIRU V sredo je gospodarska konfe- renca dežel \' razvoju, ki se je je udeležilo 36 drža^mih delegacij ter "eč predst.a^^liko^- OZN. raz- nih a,gencl' Zdroženih narodov 5C Mednarodne banke za obno- vo in razvoj ter mednarodnega valutnega sklada, končala z de- lom. Sprejela je »kairsko dekla- racijo dežel v razvoju«, ki obse- ga uvod in osem poglavij. V uvodu med drugim ugotav- lja vse večjo razliko med živ- jenjskimi ravnimi posameznih dežel na svetu. Slabo razvite de- žele navzlic temu niso prejele primerne pomoči, da bi pospeši- le lasten razvoj. Tem bi morali predvsem nudi'ti čimvečje olaj- šave. Zato se morajo te dežele združiti v S'kupnih prizadeva- njih. Prvo poglavje deklaracije go- vori o notranjih problemih de- žel v razvoju, drugo o razvoju sodelovanja med temi deželami in tretje o problemih mednaro- dne trgovine. Četrto poglavje pojasnjuje skupna stališča kon- ference do političnih regional- nih skupin, peto probleme go- spodarske pomoči od zunaj, še- sto skupno stališče do organizi- ranja mednarodne tehnične po- moči, sedmo o pomoči OZN in pripo'ročila za sodelovanje in skupno akcijo. # EKSPLOZIJA V OZRAČJU Tik pred pono\Tiim pričetkom ra2orcžitvwnih razgovorov v 2e- nevi so ZDA preizkusile nad oDokom Jahnstmom na Pačfi-, ku vodikovo orožje v ozračju, ki; je imelo rušilno moč 2 milijona trinitrotoluola. Na 1120 km od- daljenih Havajskih otokih je bi-* lo tedaj sredi noči svetlo kakof podnevi. Poleg normalnega jiiri je svetil še umetni Mesec. ZDA torej »hočejo dohiteti in prehiteti Sovjetsko zvezo v jedr- ski oborožitvi«, kot to trde, če- prav prav te dni ves svet pro- testira proti poizkusom, ki bodo povzročili zaradi jedrskega se- vanja velikansko škodo med ljudmi in še večji strah pred no- vo svetovno vojno. V SZ po- udarjajo, da so ZDA s to eks- plozijo tudi primemo »pozdra- vile« kongres za mir in splošno razorožitev, ki je bil te dni v Maskvi. Vsekakor nič kaj ugo- dne perspektive ... • New Delhi: publika- cija o Jugoslaviji. Ugledni indijski časopis »Link« je objavil te dni spe- cialni dodatek o Jugoslaviji. V tem dodaitku so objavili tu- di članke Puniše Peroviča o vlogi komunistov v ljudski re- voluciji in socialistični izgrad- nji. Vlajka Begoviča o delav- skem samouipravljanju in Sta- nislava MHiča o družbeno-eko- nomskem sistemu. , Pomagajmo krajem, ki jih je prizadela zadnja toča V zvezi s pustošenjem ki ga je prizadejala 15. julija 1962 v neka- terih predelih Slovenskih goric v ptujski občini toča z nevihto, je ustanovljen pri občinskem odboru SZDL odbor za pomoč prizadetim občanom. Namen in naloga odbo- ra je organizirati akcijo pomoči prizadetim v vseh predelih občine, kjer jih .še toča ni prizadela. Z odbori v pr zadetih krajih je dogovorjeno, da bo najprej zbra- nih po vseh predelih občine čim- več sadik krmne pese, zelja, so- late in ostalih povrtnin. Te sadike zbirajo kmetijske zadruge potom odborov in jih najkrajšim potom dostavljajo v kraje, kjer je pomoč najbolj potrebna. Odbor za pomoč prizadetim prt občinskem odboru SZDL Ptiij se priporoča skupno z odbori na po- deželju vsem občanom za pomoč fn razumevanje pri zbiranju razne zelenjave, zrnja, krompirja, krme in finančnih sredstev. Vsi odbori naj o uspehu zbiranja takoj poro- čajo najbfižnjim kmetijskim za- drugam, ki bodo blago proti po-1 trdilu tudi prevzele In dostavil« prizadetim krajem. Odbori za po- moč na podeželju obveščajo o po- teku in uspehih akcije komisijo za pomoč pri občinskem odboru SZDL v Ptuju. Kmetje, ki imajo na razpolago več krme, naj vzamejo v rejo do prihodnjega pridelka krme (ota- ve) živino od kmetovavcev iz pri- zadetih krajev. Prevzem živ ne jim bo posredovala Kmetijska za- druga »Jože Lacko« Ptuj, ki tudi sprejema tozadevne prijave preko ostalih kmetijskih zadrug v oko- lišu prijavljencev. Odbori za pomoč po toči priza- detim naj pr zbiranju upoštevajo, da je potrebno prvenstveno po- magati ljudem z zelenjavo in ži- vežem, poleg tega pa je potrebno zbrati tudi krmo za živino, brez katere bi sicer morali ži/ino v celoti prodat!, kar bi pomen 1 o za te kraje še večjo gospodarsko škodo. Odbor za pomoč po toči pri Ob- činskem odboru SZDL Ptuj Ptuj In turizem Ptuj kot zgodovinsko in tnri- stično mesto beleži v letošnjem letu manjši turistični promet kot prejšnja leta, čeprav sta občina in turistično društvo storila doslej marsikaj, kar ima namen turizem pospeševati in vzdrževati. Kar se tiče zbirk ptujskega mu- zeja v samem gradu, na Muzej- skem trgu, v mitrejema na Bregu in na Sp. Hajdini, v vinarskem muzeju v parku ter glede važnih turističnih točk Bori. Gomila, Ptujska gora in Statenberg, dalje gostinskih lokalov v samem Ptu- ju in okolici ter raznih drugih zanimivosti, ki bi lahko vplivale na turizem, si lahko Ptuj očita samo eno. da je bil vedno skro- men glede turistične propagande. Teh nekaj prospektov, vodiča po Ptuju in okolici, albuma in osta- lei^a, kar je uspelo doslej naloži- ti in dati v svet Turističnemu društvu, predstavlja le mali od- stotek vseh ostalih investicij, ki so vložene za pospeševanje tu- rizma. Malo turističnih agencij je v svetu, ki bi se lahko pohvalile, da imajo prospekte o lepotah Ptu- ja in njegove okolice in drugi priročni material, ki lahko služi turistični propagandi. To vpraša- nje bo ostalo v bodoče eno izmed najbolj perečih vprašanj v korist razvoja turizma v ptujski občini. Odbor društva se je že večkrat bavil s problemom barvnih raz- glednic, raznih zemljevidov, vodi- čev, albumov, turističnih biltenov itd., vendar je moral vedno znova ugotavljati, da si z razpoložljivi- mi sredstvi tega ne more privo- ščiti, ker so tiskarske usluge raz- meroma drage in se mora glede njih vedno znova omejevati na minimum. Vsa leta doslej smo se tolažili s tem, da bo Ptuj marsikomu zani- mivejši, ko bo imel hotel. Tega sedaj gradi in bo kmalu gotov. Tudi ta ugodnost bo na razpo- lago domačim in tujim turistom. Šestdeset ležišč v njem je kapa- citeta, na katero bo potrebno dnevno misliti in z njo seznaniti svet, da bo z njo računal in da se bo zanimal, kdaj bo na razpolago. Ne samo turistično društvo, am- pak tudi sam hotel ho moral skr- beti, da bo čimbolj zaslovel rialečj v mejah naše domovine in čez nje. i Za prebivalstvo samega Ptuja je nedvomno, da ima malo poznan-' stev po svetu in da je vsa leta doslej prihajalo razmeroma ma- lo inozemskih gostov na družin- ske obiske. Prav malo je v Ptuju družin, ki bi sprejemale turiste iz domovine in iz inozemstva na prenočevanje: nekaterim se nt potrebno stiskati na ljubo gostomj v stanovanju, ker imajo mimo tu- rizma svoje dohodke, drugim pa se to niti ne izplača, čeprav je občina omejila dajatve od dohod- kov za nočnine turistov. Iz od- daljenejših dežel ne prihaja sem toliko turistov, da bi presegli ka- pacitete ležišč v hotelih in resta- vracijah za turiste, iz Avstrije in Nemčije pa prebivavci Ptuja gle- de na dogodke iz nedavnih časov ne kažejo prevelikega zanimanja in navdušenja. Več faktorjev to- rej vpliva na to, ali je Icraj z vse- mi lepotami in bogastvi nekomu zanimiv in privlačen ali ni. Vsi tuji turisti, ki prihajajo v naše kraje, občudujejo naše naravne lepote, neradi pa zamolčijo, da težko najdejo stik s prebivavst- vom, ki je do inozemcev zelo re- zervirano. Po vsem tem ka{e, da si bo mo- ral tudi Ptuj pogledati za tistimi gosti, ki se bodo v naši deželi na vsakem koraku in pred vsakim človekom počutili kot dobrodošli gostje v gostoljubni, prijateljski deželi, ki bodo našli stik s pre- bivavstvom in se bodo lahko t njim tudi sporazumeli v razgovo- rih, veselju, pesmi in plesu, v na- črtih za bodočnost in ob tolma- čenju sedanjih uspehov. Naši ljudje so vesele narave, se radi porazgovori j o in tudi pozabavajo, le da pri vsem tem ne smejo čuti- ti nezaupanja, ali celo. da bi se kdo spraševal za ozadjem njiho- vega stika z inozemci. Gost mo- ra dobiti po ogledu prospektov vtis, da je v tej in tej deželi do- brodošel in da se za tak obisk tu- di odloči neglede na stroške. Ta- ko potrebno je ljudem, ki gostom strežejo, se z njimi pogovarjajo, veselijo in jim razkazujejo lepote naših krajev, zasluženo za- upanje vseh. da bodo na vsa- kem koraku pred gosti nastopali kot pošteni, samozavestni, soci- alizmu predani delavci tudi v ko- rist turizma. Če takega zaupanja ni. je odveč vsako tolmačenje. Menda nikjer v naši domovini ! ni toliko zgovornih spomenikov davne dobe, fevdalnega gospodar- jenja, vsestranskega napredka ljudi in gospodarstva itd. kot rav- no v naših krajih. Kogar zanima zgodovina, si bo z veseljem ogle- dal vse gradove, sedeže nekdanjih graščin in veleposestev kot vur- berškp. ptujske, dornavske. veliko nedeljske, ormoške, muretinske, borlske. turniške. ravnopoljske, štatenberške in v sosedni hrvaški trakoščanske Gospodarstvenike bo zanimalo delo kmetijskega kombinata, obnova vinogradništ- va, razvoj živinoreje, graditev, Ptuj: Trg mladinskih delovnih brigad! Stron 2 TEDNrk mrJ, 2C. JULIJA 1962 Del Slovenskih goric je toča hudo prizadela v nedeljo, 15. julija 1962, popol- dne je nenadna sprememba vre- mena z nevihto in točo hudo j.ri- zadtla slovenjegoriiki predel ob- čine Ptuj, predvsevd iz smeri Go- čovt fez Trnovsko vas, tez Drbe- tince in Vitomarce ter čez Gomi- lo. V tem predelu se resno spra- šujejo, kako bo s prehrano ljudi in s krmo za živino. V ponedeljek, 16. julija 1962, so se irbrali po vaseh in naseljih pri- zadeti in so opisali obt^inskim in političnim predstavnikom sam do- godek ter so jih vpraSall, kaj bi bilo sedaj najboljše storili, da bi lažje obvladali sedanji težki po- ložaj, ko je toča uničila pridelek pSenice in uničila rastočo koruzo, krompir, sadje in grozdje, pone- kod tudi otavo in pašo. Na severozapadnih legah so bi- li še v ponedeljek 16. t. m. do- poldne in popoldne kupi za oreh debele toče. ki je naletela s streh in se zbila v kupe. Žalosten je po- gled pri Trnovski vasi, kjer je sadno drevje golo kot pozno v je- seni, pod njim pa stolčeno zele- no sadje, po njivah pa vse zbito v zemljo in razcefrano. Z nagnje- nih površin je voda odnesla vse v potoke, kar niso na njivi ali trav- niku zadržale korenine. Celotna priroda je v vsem prizadetem pre- delu videti kot oropana vsega. Pri mnogih hišah se vidi oposto- šenje tudi na samih zgradbah, po- lomljene šipe, stolčena malta, mlake v prostorih. Najbolj je bil v Trnovski vasi prizadet na pri- mer zadružni dom. Ko sta nevih- ta in toča polomili šipe, je nosilo v prostore točo in deževnico, do- kler ni bilo nevihte konec. Okrog hiš in po poljih je vse obležitlo. Sama goličava povsod, na vrtu, na brajdah, v sadonosniku, na njivi, in travniku. Niti najstarejši lju- dje ne pomnijo takega rajdejanja.^ P.šenica je bila tik pred žetvijo, lepa, zlatoklasa Italijanka. Po toči je ostala tam samo razcefrana slama. Le tu in tam štrli ob robu njive s koruzo ali krompirjem še kak ostanek sončničnega steblB, Ko so iskali vasčani po nevihti okrog hiš svojo perutnino, so na- šli povsod tudi več pobite divja- čine. Vse skupaj, kar je ljudi priza- delo, narekuje občanom, funkcio- narjem in drugim, ki razumejo važnost nagle pomoči ljudem v stiski, da je treba hitro ukrepati, da bodo storili prizadeti, kar se še da storiti, da bo storila svoje KZ Ptuj, da bo storila svoje ob- čina iz sredstev skupnosti in da j bodo pomagali po svojih močeh | občani in to družinam, ki so do po- moči upravičeni in je potrebni, ker bi se brez nje težko izko- pali iz težav, v katerih 50 se naen- krat znašlL—..^ ^ ._________^.^ V zvozi s škodo m obsegom ter oblikami pomoči so v torek 17. t. m., do podrobnosti pomenili pri občinskem ljudskem odboru Ptuj predstavniki občine, SZDL, kme- tijskega kombinata, kmetijske za- druge Ptuj in komunalne banke pa tudi o vseh ukrepih, ki so po- trebni v zvezi s škodo in pomočjo. S predstavniki krajevnih odborov in množičnih organizacij so napo- vedani sestanki po prizadetih kra- jih v svrho informiranja ljudstva o potrebnih iikcijah. Občimhi odbor SZDL Ptuj po- ziva a potrebno materialno pomoč- jo prizadetim v slovenjegoriškem predelu obrn,p vse krajevne orga- jiizacije S7,DL in društev, naj se- stavijo odbore za pomoč po toči prizadetim v Slovenskih goricah in naj upoštevajo navodila v zvezi z zbiranjem in poročanjem o zbra- nem denarju ter iivežu za ljudi in krmi za rejo živine. O samih uspehih akcije za stro- kovno in materialno pomoč priza- detim bomo še poročali, zlasti pa o odborih za pomoč in o njihovih uspehih ter o izjavah prizadetih glede na vse, kar je storjenega v tej njihovi nepričakovani nesreči. V.T. Mko ravnati s kmetiiskimi posevki in nasadi, ^ ki so bili poškodovani po toči ^^^^ ■ v nedeljo popoldne je v .severo- vzhodnem predelu Slovenskih go- ric, v hudem neurju pol ure pu- stošila toča, ki je marsikje uni- čila celotni pridelek letošnje leti- ne, torej ves trud, ki so ga. doslej vložili kmetovavci v svojo pro^ izvodnjo. Prizadeta so žita. oko-j pavine, nasadi vinogradov in sa-; dovnjakov pa tudi travniške pO'^ vršine. Skoda je vsekakor ogrom- na in bo občutna še v prihodnjem letu. Kmetovavci in strokovna služba kmetijskih zadrug morajo takoj storiti vse. da se s primernimi ukrepi zagotovi možnost čim bolj- \ šega pridelka za prihodnje leto. Zaradi poškodb, ki jih je povzro- čila toča v vinogradniških in sad- jarskih nasadih, bo trpela prehra- na starejših nasadov, v mlajših pa je ogrožen predvsem nadaljnji razvoj sadik. Ustvarili so .se ugod- ni pogoji za razvoj različnih škod- ljivcev in bolezni. Zaradi tega moramo te nasade še bolje obde- lovati in oskrbovati, kot zdrave. Pri poljščinah moramo ugoto- viti ali je kultura še sposobna, da bi ob primernih vloženih agro- tehničnih ukrepih dala primerni pridelek. Rastlinam s samo delno poškodovanim listjem in stebli (koruza, krompir, sončnice, fižol itd.) takoj dognojimo s 100—150 kg dušičnih gnojil — nitromonkala po hektaru. Rastline okopljemo, da jim prirahljamo vrhnjo plast zemlje. Istočasno pa dodana gno- jila zamešamo z zemljo, da bodo tako čimhitreje dostopna rastlin- ska hrana. Površine, posejane z žiti in oko- pavinami, ki so bile popolnoma uničene-^ipo toči, je treba takoj pre- orati in zasejati s strniščnimi polj- ščinami. Krompirišča, zlasti krom- pirjeve nasade zgodnejših sort, se naj takoj izkoplje in pridelek, ki je nedozorel vskladišči v suhem, zračnem in temnem prostoru. Po takojšnji temeljiti obdelavi zemlje (oranje in brananje, kul- tiviranje, krožno brananje) se bo- mo uspešno posluževali še nasled- njih strniščnih poljščin: a) krmske rastline: krmni ohrovt, listnati ohrovt, re- pa, korenje, ogrščica, grašica, rži- ga — mešanice rži in grašičc, si- lažna koruza. Iz sosednjih nepoškodovanih predelov bi lahko nabavili še sa- dike krmilne pese, poznega zelja in kolerabe. b) strniščna žila: ajda in proso. Deteljišča dognojimo s fo.tforje- vimi in kalijevimi gnojili. Tudi poškodovane travnike je takoj dognojiti s 150 kg nitromon- kala (ha). Kjer je mogoče (če ni < prevelika trava), je primerno bra- nanje travnika. Oskrba po toči po- škodovanih vinogradov se prav tako ravna po obsegu nastale ško- de. Vse vinograde je treba takoj škropiti z 1,5 "/o raztopino modre galice z dodatkom žveplenih pri- pravkov. Priporoča se opustiti ka- kršnokoli rez v vinogradih. Nuj- no pa je malo pozneje pleti in mandati trte, da se odstrani nepo- trebno mladje in odvečni zalistni- ki ter vršičkati. da preostali les bolje dozori in ostane več sokov za celjenje ran. V močno poškodovanih sadov- njakih bomo najprej odstranili po- lomljene veje, večje rane pa za- mazali z zmesjo ilovice, kravjaka in apna. Pri mlajših drevesih bo- mo take rane zamazali s cepilno smolo. Kot razkužilo dobro služi tudi raztopina modre galice. Na- sade je treba takoj škropiti z 0,3 «/0 dithanom ali 0,25 "'n othocidom. Tudi vinograde in sadovnjake je treba takoj dognojiti z izdatnimi dozami dušičnih gnojil, to je 150 —250 kg nitromonkala (ha). Po toči v Trnovski vasi. v tla zbita pšenica Italijanka Posnetek. J. Vrabl Ptilj In turmem (nadaljevanje s 1. strani) cest itd. Ribiči imajo lepa lovišča rib v Dravi, Pesnici, Polskavi, Dravinji. Lovci divjačine radi pri- hajajo v tukajšnje lovske revirje. Vse to in ostalo je lahko doseg- ljivo turistu, ki bo stanoval v ptujskem hotelu in bo lahko videl vsak dan drug predel občine, spo- znal druge ljudi, šege, navade in običaje. Sčasoma bo še rešeno ■vprašanje večjega kopališča. Po- tem bo imel turist res vse, kar mu nudijo tudi drugi turistični kraji po svetu. Vse to bo prišel obču- dovat, le če bo dodobra spoznal In zvedel za vse to naše bogast.^o in lepote, ki jih radi razkazujemo turistom iz prijateljskih dežel. -Va marsikaterega tunela bo prav ugodno vplivala ugotovitev, da nima iz Ptuj daleč v Rogaško Slatino, Radenske toplice, v Kra- pino in Stubiške toplice. Večino p bodo prav gotovo zamikala pr- vovrstna haloška in ljutomerska vina, ki spravijo zlasti moške v prnv zidano voljo. Vsega ostalega, kar je še v na- ših krajih mogoče nuditi turistu, niti ni potrebno naštevati v pro- spektih. l:er jih bo sam spoznal, ko bo prišel v naše kraje in j'h bo rad priporočal svojemu bliž- njemu poslovnemu ali družinske- mu krogu. Vse prednje okoliščine je imelo doslej v mislih tudi Turistično ; društvo Ptuj, ki se je pri svojem ' delu pridno naslanjalo na obč'n- ski ljudski odbor v Ptuju ter je od njega tudi pričakovalo vse ra- zumevanje in pomoč za izvajanje svojih načrtov, jedro pa je in to tudi zahteva povečano propagan- do za vse, kar čaka v Ptuju na domačega in tujega turista. V. J. Na ormoškem območju 970 mil on sv škode zaradi toCe Nedeljsko popoldnevno veliko neurje 1.5. julija 1962 je zajelo vse kraje na območju občine Or- mož. Posebno je prebivavce pre- senetila toča, ki je padala v naj- bolj prizadetih krajih tudi do petnajst minut. Toča je največjo škodo na po- dročju občine povzročila v K. O, Lahonci, Zerovinci, Tomaž. Ruc- manci. Trnovci, Cerovec, Bre- brovnik, Rakovcj in Veličan^ del, nekoliko manj pa je priza-»; dela eCljučarovce, Savce in dru-l ge. Posebno s^e občutna škoda odraža na mla,jših sadnih planv tažah in vinogradih. Večji del sadnih plantaž je na prizadetih področjih močno poškodovan, saj je s severne strani koža olup- Ijena, veje in vejice pa so z;lom- Ijene ali pa drugače poškodo- vane. Vinogradi so v teh prizadetih predelih uničeni, saj so brez listja in zarodka, večji del kolja in opor pa leži. Pšenica, ječmen in žito so popolno-ma uničeni, na okopavinah pa je prav taksna škoda. OhLO Ormož je imenoval 8 komisij, ki v prizade-tih kraji'h ocenjujejo škodo v koordinaciji s centralno komisijo. Komisije menijo, da je toča povzročila škode na privatnem sektorju za 800 milijonov dinarjev. To pa še ni vse. Kmetijski kombinat »Jeruzalem« Ormož je oceni! škodo, ki jo je povzročila toča na 170 milijonov dinarjev. Družbeno posestvo je najbolj prizadeto zaradi uničenih rod- nih sadovnjakov in vinogradov. Tudi poljedelske kulture so po- polnoma uničene, posebno ko-' ruza in krompir, ozimni posevki pa so dobesedno zbiti v zemljo. Kmetijski kombinat bo svoje uničene površine okopavin in ozimin zasejail s silažno koruzo, s pTOSom, ajdo, repo in krmskim ohrovtom. Privatnim proizva- javcem pa bo svetoval preko. svoje strokovne kmetijske služ- be, da bo ustrezno ukrepala. KAKO BOMO PRIZADETIM POMAGALI? Preko SZDL in RK je uvede- na nabiralna akcija v tistih pre- delih občine, ki niso bili od toče prizadeti. Glede na to, da se vsi zavedamo -pomena te pomoči, bo* mo priskočili na pomoč vsem, kar zmoremo. R. J- Rosoznica za dan vstaie, Krajevni odbor ZBNON Ro. voznica priredi v nedeljo, 22. julija 1962, v Zadružnem domu Rogoznica pro.slavo dneva vsta- je ju?:oslovanskih narodov s projjraniom »Spoznavajmo svet in domovino«. Sodelujejo mla- dinske organizacije Rogoznica, Ptuj iii Markovri. Pričetok pro- slave ob 1^. uri. Po proslavi prosta zabava z dobro haloško kapljico, čcvapčiči in prleškimi gibanicami. Vljudno vabljeni! ODBOR HUim mlljardn za investicije kmetijskega komainata 7,a kolektiv kmetijskega kombi- nata Ptuj in za vso ptujsko ob- lino Je razveseljiva vest, da je bil pred kratkim odobren kmetij- skemu kombinatu Ptuj investicij- ski kredit v višini skoraj poldru- ge milijarde dinarjev in letošnja transa v višini 300.000 milijonov dinarjev za pripravljalna dela in la zgraditev stranskih objektov za fai me in vzrejo prašičev v Dra- žcncih, ki bo i/ročena namenu 1961. leta, njen glavni del pa bo zgrajen prihodnje leto. Glavni direktor kombinata tov. Janez Petrovič je med drugim v zvezi s tem kreditom in z raz- vojem živinoreje v okviru kom- binata poudaril, da bodo lahko te investicije hitro vrnjene, ker predstav'j£, svinjereja v dana.1- njcm gospodarskem svetu va":no gospodarsko panogo, ki dopu.šča zelo široko dinamiko. Tekom 6 mesecev je mogoče pri primerni vzreji doseči okrog 1000 kg teže rejenih prašičev, ki gredo za pre- hrano direktno ali pa za i^rede- lavo v konserve. Kombinat ne namerava vzrejati samo čistopa- semskih. mesnatih beconov, am- pak tudi križance, ki bodo odgo- | varjali povpraševanju na trgu. j Farma bo imela lasten zarod prašičev v svojem oddelku za plemenski svinje, ki bo vsaj 100 m odaljen od odelka za rejo prašičev za zakol, ne bo pa jih le sama redila, ampak bo dala s po- godbami možnost reje pujskov tudi kmetovalcem. Pogodbe bodo veljale vse dotlej, dokler bo to zahteval obojestranski interes. Uspeh reje bo zagotovljen in za- intereserani kmetovalci bodo lah- ko specializirali svoje gospodar- stvo, ker jim bo to tudi dalo pri- merne dohodke. Za rejo prašičev celotne kapa- citete farme bo rabil kombinat ogromno ječmena Tega bo v pre- težni meri pridobi\al na lastnih površinah, deloma pa iz pogod- benega pridr>vanja pri kmeto- valcih. Letno bodo rabil; toliko krmil, kolikor jih zraste na 5000 hektarjih. Farma za vzrejo svinj bo le ena izmed važnih panog kmetijskega kombinata, ki bo da leta 1964 ob razpoložljivih sredstvih poleg graditve farme opravil veliko ob- novitveno delo tudi na drugih področjih svoje dejavnosti, zlasti v vinogradništvu, za kar je že se- daj ogromno storil in pripravil za nove nasade večje površine. K v&emu temu pa je potrebno pri- šteti še velika melioracijska dela v Mihovcih in drugod, kjer so že v teku. VJ. KVALIFIKACIJE ZA ŽIVINOREJSKE DELAVCE Na kmetijski šoli v Turnišču pri Ptuju je med 12. in 15 julijem t. 1. polagalo na oddelku za odrasle 13 kandidatov — živinorejcev izpite za »kvalificiranega živinorejca«. Kandidati so bili molzni kontro- lorji ter nadkontrolorji ptujskega živinorejsko-veterinarskega zavo- da, ki delajo pri selekciji živine v mariborskem okraju. Sola je organizirala med šolskim letom 14-dnevni seminar za odrasle, v ta- terem so predavatelji predelali 8 kandidati ogrodje snovi, ki je po- trebna za kvalifikacijo. Poleg te- ga so predavatelji 14 dni pred iz- piti izvršili enodnevno preizkuš- njo znanja. Starost kandidatov je bila med 26 in 60 letom, leta službe pa ofi 5 do 14. Splošna izobrazba je bila; končanih 7 ali 8 razredov osnovne šole, le trije kandidati so imeli enoletno kmetijsko šolo. Izpitom je prisostvoval tov. Mar- tin Gobec, znani živinorejski stro- kovnjak in gospodarstvenik. Izpite je uspešno končalo U kandida- tov, ki so dobili naziv kvalifici- ranega živinorejca. Uspeh je bil zadovoljiv, ker so kandidati kljub veliki zaposlengsti in tudi staro- sti (pri nekaterih) pokazali solid- no znanje.. : Za svojo požrtvovalnost so pre- jeli kandidati ob zaključni sloves- nosti poleg diplom tudi zbirko strokovnih knjig, ki jim bodo v življenju in delu lahko mnogo koristile. Potrebno je omeniti izredno pri- zadevanje živinorejsko-veterinar- skega zavoda s tov. direktorjem Vrečkom Vladom načelu, ki si je osebno prizadeval, da so njegovi kontrolorji in nadkontrolorji pri- šli do potrebne kvalifikacije. S svojo strokovno in organizacijsko sposobnostjo je dosegel svoj cilj. Celotno organizacijo je tudi ma- terialno podprl. Zahvala pa gre tudi inž. Stanku Korenjaku, ki vo- di selckcijski center živinorejsko- veterinarskega zavoda. S svojim prizadevanjem je omogočil teh- nično izvedbo izpitov. Tudi v bodoče bo šola poleg rednih dijakov vzgajala še od- rasle v posebnem oddelku. Kme- tijski delavci, ki so zaposleni 5 ali več let in absolventi splošnih kme- tijskih šol se bodo lahko v bodo- če izšolali. Oddelek za odrasle bo deloval v občasnih seminarjih, predvsem v zimskem času. da slušateljem ne bo potrebno pre- I kiniti delovnega razmerja. Spre- I jetih bo 30 slušateljev. V traktor- ski tečaj se bodo lahko priglasili kandidati, ki bodo imeli nad 18 let. Sprejetih bo 20 kandidatov. Šolanje v oddelku za odrasle bo trajalo 1 leto, traktorski tečaj pa pol leta. Absolventom šole se pri- zna strokovna izobrazba in poklic kvalificiranega poljedelca, živi- norejca in traktorista. Vsakomur je omogočeno tudi nadaljevanje šolanja. Sola v Turnišču se zave- da s\'ojih nalog in jim želi biti kos. Na prvi seji novega 11 članske- ga odbora, ki je bila 16. julija t. 1. je bil i7\-oljen za predsednika od- bora tov inž. Suhadolnik Dušan. ' šef kmetijske inšpekcije pri nbcini ' Inž. Eg5n|_Zqri£ V Bišu: drevje po toči golo kot v jeseni Več kvalificiranih kadrov Od skupno okrog 8000 zaposle- nih v občin Ptuj bi moralo biti 1965. leta 1000 visokokvalificira- nh, okrog 3500 kvalificiranih, okroq 2500 priučenih in le okrog. 1500 nekvalific.r^nih delavcev. Od skupnega števila okrog 1600 uslužbencev bi moralo biti vsaj polovica .srednješolsko izobraže- nih, ene tretjina nižjesirokovno, ena šest na pa visokošolsko iz- obr-aženih. Stev.lo zaposlen:h se bo do 1965. leta previd^mt večale letno za 5,5 odst. V ptujskj občini je od skoraj 65.000 ha skupne pevršine nad 19 t;soč ha obraslih z gozdovi, ki so še večinom-a (76 "m) v privatni la- sti, ostale površine gozdov pa i<> v uprav socalist čnega sektorja. Največ družbenih gozdov upravlja kmetijski kombmat Ptuj. PTUJ. 20. JULIJA 196i Stran S šoferji .so polo/ili venec pred spomenik heroja Lacka Praznovanje dneva šoferjev v Ptuju uspelo Za letošnji dan šoferjev v jtujski občini je pripravil od- ior /druženja projfrani za več dni. Tako se je začelo prazno- vanje že v petek. 11, julija 1962. popoldne s .slavnostno .se- jo in s položitvijo venca na spomenik heroja Jožeta Lacka na Slovenskem trgu. Na slavnostno sejo so bili po- vabljeni ^osti: tov. Iteiirik Tau- rer iz .Mariboru v inifnu TNZ in Dr/avnefra sekretariata za notranjo zadeve, iz Ptuja pa tov. Iran Hati v imenu Obrin- skejra Ijudskejra odbora Ptuj in Tsi člani združenja ter tovariš Konrad Vela v imenu komisije za varnost prometa. Ob tej priložnosti so bi.le raiz- deljene plakete in diplome vzornim voznikom, in sicer 17 iz Ptuja in okolice, in to na predlog' komiisije za varnost prometa pri Občinskem ljud- skem odboru Ptiij. Državni se-' kretariat za notranje zadeve je izdal tudi priznanja za nsipešno delo pri prometni Tzpjoji T občini, in sicer komi- siji za prometno varnost, tova- rišu Konradu Veli, Dragu Klo- bučarju. Rudiju No-^aku, Avto-; inoto društvu Ptuj, šoli Tonetai Znidariča v Ptuju in Osnovnij šoli Ivana .Spoleniaka«- Ptuj. j V nedeljo. I"), julija 1962. do- poldne je bila preizkušnja zna-j nja nad 100 poklicnih voznikov' motornih vozil z namenom^ preveritve njihovega znanja izkušenj. V komisiji za preizkušanjej so bili trije člani, ki so uf^oto- vili, da je znanje preizkušenih zadovoljivo, vendar bo v tej smeri potrebnejja še več dela.J da bodo vsi vozniki znali ico- retično znanje tudi praktično! iiporaibljati. ^ ; Letošnji dan šoferjev je bil pripravljen v skromnejšem ob- segu kot sicer, vendar je imel! kljub temu namen poudariti, važno vlogo šoferjev v našemi gospodarstvu in jim tudi dati; priznanje za vse prizadevanje; za čuvanje vozil in varnostj prometa na cestah. Tudi takoj je letošnji dan šoferjev v Ptu-' ju v celoti uspel in spada nje-' gnvo praznovanje v vrsto nspe-i lih prireditev za ta dan v ptuj-; ski občini. K. V. Varovanje javnega reda in miru ni samo skrb Ljudske milice \ ekrbi za javni red in mir sredstavljajo še vedno pose- sen problem posamezniki, ki hodijo v brezdelju iz kraja v kraj, iz hiše v hišo z različni- .mi izgovori in vznemirjajo prebivalstvo z izgovori, da ne morejo doma živeti zaradi sla- bega zeta ali snahe, zaradi sla- bega odnosa do vžitkarjev do- ma., zaradi škode po požaru itd. Letno je v občini do 50 pri- merov, ki jih odkrijejo organi LM, jili pa je prav gotovo več, ki jih nikdo ne prijavi, jih nikdo ne legitimira niti ne vpraša, zakaj hodijo iz vasi v ras ali iz hiše v hišo. Nekateri krošnjarijo. proda- jajo razne galanterijske in druge predmete, drugi proda- jajo žganje, vino, jabolčnik in podobno. Takih primerov je bilo npr. lani prijavljenih do 40. vendar je v takih primerih težko dokazati prekršek, ker se pač izgovorijo, da gredo na obisk k sorodnikom, da jim nesejo pijačo za domač praz- nik in podobno, pivci pa se iz- govorijo, da ne pijejo za de- nar. Denarne kazni mnogo ne vplivajo nanje. Po vaseh zbirajo razne pri- spevke in to brez dovoljenj ali pa s starimi dovoljenji, ki se večkrat glasijo tudi na druge osebe. Y takšnih primerih je težko kontrolirati, ker potrdi- la niso ve/ana z osebno izkaz- nico. Tako tudi ni mogoče kontrolirati, ali gre za dejan- sko pomoč v nesreči prizade- temu »li gre za zlorabljanje dare/.ljivosti ljudstva na škodo tistih, ki so dejansko potrebni pomoči. Tudi razne veselice imajo human namen, v resnici pa gredo le v korist tistih posa- meznikov, ki hočejo na veseli- cah v novci t i svoje vino ali mesne izdelke, medtem ko ostane društvu za vse delo od- borniltov in članov nialenkrvsit, včasih pa celo zguba. Taikim primerom je sicer težko priti na sled, sčasoma pa jili le ljud- je sami razkrijejo, ko se jim zdi izkoriščanje društev že zoprno in i)reveč očitno. Zlasti na podeželju se doga- ja, da ljudje zlepa odpravijo od hiše v^iakogar. ker sp boji- jo zamere in maščevan ja. Red- ki so primeri legitimiranja ne- znanih oseb ali zahteve pripo- ročil ali potrdil za dovoljeno zbiranje pouKni. Za posamezne primere zvedo organi LM šele potem, ko se take osebe od- daljijo iz kraja in nikdo zanje ne ve. kdo so bili in kakšen je bil njihov namen. Da bi bilo čimmanj vzne- mirjanja ljudstva v domovih, je postalo zbiranje pomoči na razne načine prizadetim druž- bena skrb. Občine ne dajejo več na priporočilo organizacij SZDL ali RK dovoljenj za zbi- ranje pomoči samim prizade- tim in zainteresiranim, ampak organizacijam SZDL, ki orga-! nizirajo zbiranje pomoči poj svojih odbornikih in potem; zbrana sredstva organizacija SZDL ali RK pokloni prizade- temu kot ])omoč v nesreči. Tako ne pridejo prizadeti v stik z družinami, ki jim dajo ali odrečejo pomoč, tako se v upravičenih primerih pozna- vavci razmer prizadetega lah- ko vzdržijo prispevka ali pa ga podpirajo. Tako ima pomoč družbeno vrednost, ker jo do- bijo od društva, ki je s svojim članstvom podprlo prizadete- ga, če si je to pomoč zaslužil. Skrb za javni red in mir ni več samo sikrb organov LM, ki jih je premalo, da bi imeli vpogled v vse dogajanje in da bi lahko razna početja prepre- čevali. To je skrb celotne skupnosti, ki hoče živeti v re- du in miru in mora ločiti po- jave, ki jih pri tem ovirajo, in; pojave, ki dejansko zahtevaj« sočutje in pomoč skupnosti ti-*, stim, ki zaslužijo, da jim J9| skupnost v pomoč v nesrečahj ki jih prizadenejo brez lastnd krivde. A DVAJSETLETNICA SLOVENIEGORIŠKE ČETE Prvi komandir Sloven|egorišlSplošno čevljarstvo Ptuj«, ki s« bavi z uslužnostno dejavnostjo. Taborenje v Otolravo in Branikom kljub na- ši zmagi registrira s 5:0 v korist| Branika, češ da je mladinec Zem-, Ijič Vlado starejšega letnika. Prij tem je zanimivo, da Branik nI vložil protesta in da je bil ome,-i njeni igravec neposredno pred tem registriran pri Braniku || istimi rojstnimi podatki. j Tak postopek je proti vsefii pravilom, kj veljajo za to vrsto tekmovanja. S tem pa ta forum še m končal s svojo pristransko dejavnostjo napram našemu klu- bu. Še huje je namreč prizadelo naš klub zadnje dejanje, ko smo bili po preteku določenega roka obveščeni, da se zadnje tri tekme mladincev v pomladanskem delu tekmovanja registrirajo v korist nasprotnikov, ker je bil Podpadec baje registriran na dveh straneh. To po propozicijah ni bilo mogo- če, ker so bile vse tekme že re- gistrirane pri tekmovalni komisi- ji z doseženimi rezultati. Vse to dokazuje, da ORO Ma- ribor ne vodi objektivne politike do naše organizacije, ne upošteva pozitivnih predpisov, ki veljajo za ta šport In s tem škodi delu ce- lotne organizacije, ki ob takem delu kaj hitro lahko izgubi svojo športno moralo. Razumljivo je. da se s takim poslovanjem ne moremo strinjatj m smo prisiljeni spregovoriti javnosti in zahtevati od ORO Maribor, da nam vsaj v bodoče izboljša svoje posslovanje ter povsem odstrani negativne odnose do svojih organizacij na terenu.« dč Nove rodovitne vrste pšenice (Nadaljeivande s 3. straini) debelo, steblo in prenese veliko gnoja (.500-600 kg) ne da bi pole- gla. Njeni listi so široki in od- porni proti rji. Zori pozneje kot S-K, zato jo je potrebno zgodaj sejati, 60—70 kg semena na oral. U12 je pšenica kratkega klasa in nizkih bilk. Prenese vsako ko- ličino gnoja, ne da bi polegla. Zo- ri pred vsemi drugimi vrstami. Na oral se poseje 50-80 kg, glede na gnojenje. Vrsta )>Zlata« je vzgojena na se- lekcij ski postaji Brezovica pri Za- grebu. Spomladi se hitro razvija in zraste do višine 90 — 110 cm. Ima Široke in kratke liste, ki so močno zeleni. Klas je bele barve, brez res, 9-10 cm dolg ter ima 23 — 25 rodovitnih klaskov. Najbolj- še so razviti srednji klaski, v ka- terih so 3-4 zrna. Pleve so velike, zrno debelo. Mraz ji ne škoduje. Sejati ne smemo rano in pregosto, ker bi se sicer preveč razvila. Steblo je trdo in krepko in zlepa ne poleže. Napram prašni sneti je zelo odporna, prav tako ali še bolj proti listni rji. Ob dozoreva- nju postane blifca-zlatonimena. od tod ji tudi ime. Zrno je rdečka- ste barve in o^ji^i^e kss^ttete. y, klasu je 50—70 zrn, teže 3-4 gra- ma. Zori istočasno z vrsto »San pastore«. Zahteva plodno zemlji- šče, kjer so druge vrste izpostav- ljene nevarnosti rje, zlasti ker ji prija v juniju že močna toplota. Štejemo jo med visokorodne vr- ste. Tudi vrsto »Vitko« so vzgojili v Brezovici. Bilka te vrste se pred zimo spusti precej k zemlji. Pre- zimi zelo dobro. Razrast je zelo dober. Rano sejana razvije 10- 18 poganjkov. Je vnsoka vrsta in doseže z normalnim gnojenjem 130—160 cm ali tudi več. Debelo steblo ni najodpornejše proti po- leganju. Z dobro agrotehniko, pa se tudi temu lahko izognemo. Klas je izredno lep. dolg 10-14 cm. Klaski so dobro razviti in enako- merno razporejeni ob osi klasa, le proti vrhu so nekoliko bolj zgo ščeni. Lepo razvit klas ima tudi do 80 zrn ali celo več. je bel in brez res. Zrno je debelo in ni ne- varnosti izpadanja Kvalitetno je slabša od ostalih navedenih vrst. Je odporn proti zimi. poleže le redko. Štejemo jo med pozne vr- ste, zato jo je treba zgodaj sejati. Je odporna napram sneti in rji. (Konec priJiodnjič) Drugo mesto na Marbovce Prejšnjo nedeljo je bilo v Ma- riboru republiško in okrajno tek- movanje v partizanskem mno- goboju, ki se ga je udeležilo 131 tekmovavcev iz raznih parti- zanskih društev. Tekmovalo se je po težavnostnih stopnjah, in sicer v I., II., III. in IV. razredu. V četrtem razredu so se tekmo- vanja udeležile tudi društva ptujske občine in sicer TVD »Partizan« (Norišnica z vrsto mladincev in TVD »Partizan« Marko vol s tremi vrstami, in si- cer: člani, članice in mladinci. Tekmovalo ®e je za mesto dru- štev, kjer sta se upo;^evali obe vrsti, in sioer moški ter ženske skupaj, dalje za plasman vrst in posameznikov. V plasmaju dru- štev so imeli lep uspeh Markov- čani, saj so dosegli drugo mesto in bi ob boljši pripravi bili lah- ko prvi in zastopali republiko Slovenijo na zveznem tekmova- nju v Skopju. V vrstah so do- segle članice iz Markovec 1. me- sto In tako ponovno postale re- publiške prvakinje IV. razreda. Člani S'0 dosegli 2. mesto, mla- dinci pa .5. mesto. Dobro so se odrezali tudi mladinci iz Goriš- nice z osvojenim 2. mestom. Med posamezniki je postal re- publiš-ki prvak med člani Ser- ddnšek Franc, pri članicah pa Ciglar Marija, oba TVD * Parti- zan« Markovci. Pri članih se je uveljavil še Horvat, pri članicah pa Meglic Ana in Zavec Roza, Najboljši mladinec iz C^rišnice je bdi Rupnik. Markovčani sicer niso uspeli v boju za prvo mesto, vendar jim naj bo to napotilo za prihodnje leto. da bodo vlo- žili v priprave več truda in po- žrtvovalnosti m jim prvo meisto v nižjem razredu ne more uiti. Obe društvi si zaslužita vso pri- znanje, saj sta dostojno zasto- pali telesnovzgojno deja-vnost ptujske občme na tem tekmo- vanju, OP Fo resnih vajah uspeli nastopi Tovarna ^linice in aluminija „BORIS KIDRIČ" Kidričevo : Proizvajamo: surovi alumlnif v valjarn!šl?ih formatih in ingotih, balcinirano glinico AljO;,, katran In mešanice fenola Telefon: Maribor 23-12. 27-69. Kidriče so 2, 10 Telex: Kidričevo 033-16 Pošta: Kidričevo Želeiniiba postaja: Kidričevo Priporočamo se za naročila Žrebeta dvojčka'^ iz Lancove vasi Kmeta Jože in Terezija Krajnc iz Lancove vasi 40 pri Ptuju redi- ta rodovniške kobile in krave in sta dobila ob zadnji gospodarski razstavi v Ptuju za uspešno rejo tudi lepo denarno nagrado. Pred 3 meseci jima je kobila »Drina« povrgla dvojčka, žrebčka in žrebičko. s katerima imata po- sebno veselje in tudi za nju skr- bita, de ju je lepo pogledati v hle- vu, še lepše pa, ko se v razigra- nosti podita po dvorišču. Kot pravj Jože Krajnc. je bilo pri njihovi družini 14 otrok. On sam se je že v otroških letih za- nimal za rejo kobil in ni čudno, če se je eni v svoji otroški zve- davost: preveč približal, da ga je vgriznila v pleča. Še sedaj se mu vidi vgnznina. Veselje do reje konj ga vseeno ni zapustilo m je sedaj prav ve- sel, da ga je ^>Drlna« presenetila z dvojčkoma. Tega uspeha je ve- sel tudi rejec plemenskega žrebca Franc Zupanič s Hajdine. Redko se dogaja, da bi dvojčka žrebeti ostali živi. Kot se vidi po lepo razvitem telesu in živahnost-, bosta Krajnčeva dvojčka še zelo konstna njemu ali novemu lastni- ku, če ju bo prodal. V. J. Jože Krajnc s sinom in »dvojcko ma« na dvorišču S čebulo moramo pravilno ravnati če čebula zmrzne — to se zgo- di pri temperaturah pod tremi stopinjami Celzija —, pustimo jo pri miru, ne prekladajmo je, za- varujmo jo pa pred nadaljnjim mrazom. Nikakor je ne smemo prenesti v topel prostor, ker bi jo prekladanje pokvarilo. Najbolje je seveda, zmrznjeno čebulo čim- prej porabiti. Kadar čebula začne kaliti. Da to preprečimo, je priporoč- ljivo spomladi, ko začne poganja- ti, čebulo nasoliti. Narežemo jo na drobne kocke in dobro pome- šamo s soljo. Na četrt kilograma čebule računamo približno ,5 dkg soli. Mešanico čvrsto natlačimo vi kozarec, tako da ne ostane praz- nih prostorov in dobro za vežemo. Pri soljenju jedi, ki jih priprav- ljamo s to čebulo, po moramo biti zelo previdni; ne pozabimo, da je čebula že pošteno slana. Čebulo lahko tudi sušimo. Narežimo svežo čebulo na mili- meter debele rezine in jih raz- prostrimo na papir, kjer naj se posuše. Sušena čebula se v jedeh prav nič ne razlikuje od sveže. Kada rumenimo rebulo v ponvi, prihranimo precej masti, če vsu- jemo narezano čebulo najprej v ponev brez masti, jo na majhnem plamenu nekaj časa dušimo v lastnem soku in šele nato doda- mo malo masti. Da se čebula, kadar jo rumeni- mo, ne požge, jo je priporočljivo poprej malo povaljati v moki. Ta- ko postane lepo zlatorumena. Prerezana čebula vleče Iz zraka bolezenske klice. Zato jo zmeraj hranimo podobno kakor prereza- no limono z rezno ploskvijo na krožniku, potresenem s soljo ali politem s kisom. Seveda ji na Cl TIE ESPERANTO — Na univerzi v Krakovu (Poljska) se redni esperant^ki tečaji za študente in odrasle, V letu 1961 se je v t«čajih učilo ESPERANTA 160 mladincev. — V vzhodni Nemčiji so raz- veljavili dekret o prepovedi de- lovanja esperantlstov. — Poleg Danske uvaja tudi Italija esperanto v šole. — Med 13 člani Varšavskega radia. — ki je Imel 28. decem- bra 1961 tisočo oddajo — je v od'boru za esperantske oddaje tudi 14-letna deklica. — Pod okriljem 4"-svetovne- ga kongresa v Kopenhagenu bo prva mednarodna konferenca znanstvenikov Be »La blrdo« J. O, PTUJ, 20. JULIJA 1962 TEDNIK STRAN S Tov. Purg izroča prapor upokojencem (Posnetek F. Hovnik) Prapor društva upokojencev v Vidmu v nedeljo, 15. julija, t. 1. so na Vidmu razvili prapor društva upokojencev. Občinski ljudski od- bor v Ptuju je na prireditvi zasto- pal tov. Purg. Društvo upokojencev na Vidmu je bilo ustanovljeno že v letu 1954 in je štelo takrat 27 članov. Danes se je to število povzpelo na 140 in je tako to društvo eno najmočnej- ših te vrste v občini. Na prireditvi zbrani upokojenci so bili prijetno presenečeni, ker je folklorna skupina deklet s Po- brežja priredila zanje pod vod- stvom Strucl Katarine vrsto ple- sov v narodnih nošah, kar so vsi navdušeno pozdravili. Razvitju prapora je prisostvo- vala četa gasilcev iz Vidma. Zal je neugodno vreme prisililo zbra- ne, da so se morali preseliti v prosvetno dvorano, ki pa je bila premajhna za vse. Prapor društva so oskrbeli upo- kojenci sami ter zanj plačali 86.000 din. FH Prometne nesreče Trčila sta traktor | in motorno kolo v Dornavi, na cesti pred gra- dom, je prišlo 12. julija 1962 do trčenja med fi-aktorjem. ki ga je vozil Kari Šegula iz Podvinc 51 a in med motoristom Francom Pin- taričem iz Pacinja 15. Tega dne se je pripeljal Franc Pintarič z motorjem po cesti mi- mo dornovskega gradu iz smeri Moškajnc proti Pacinju. po cesti izza gradu pa je pripeljal trakto- rist, k se ni prepričal, če je ce- sta proti Pacinju prosta. Motorist je trčil s prednjim kolesom v prednji del traktorja, pri tem ga je vrglo, da je dobil težje telesne poškodbe in je moral na zdravlje- nje v ptujsko bolnišnico. Na mo- torju je bila tudi Pintaričeva že- na, ki pa je bela pri padcu lažje poškodovana. Poškodovan ni bil traktorist. Skupna materialna škoda znaša na motornem kolesu okrog 100 tisoč din, na traktorju pa le ne- znatna materialna škoda. Oba vozača sta bila spoznana s preiskavo krvi v bolnišnici za trezna. Do nesreče je moglo priti le zaradi neprevidnost: vozača traktorja, kj bi se moral prepri- čati, če je cesta mimo gradu pro- sta ali ne. preden je zapeljal na njo Trčenje dveh mopedov s hudimi posladicomi v nedeljo, 15. julija 1962, je prišlo v Ptuju v bližini »Petrolo- vega« servisa do trčenja mopedi- stnv Franca Preložnika 'z Kidri- čevega 81 in Stanka Gregorca iz Maribora, Ob .Jarku 6. Franc Pre- ložnik jp bil pri tem težje poško- dovan, da je moral na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Tega dne se je pripeljal z mo- pedom po Mariborski cesti v sme- ri Borla skozi Ptuj mopedist Stan- ko Gregorc. Ko je pr peljal v Ptuju z dravskega mosta in se hotel peljati po svoj. desni strani v smeri železniškega prelaza na Ormoško cesto, je pripeljal z mo- pedom s stranske ceste zapadno od »Petrolovega« servisa mope- dist Franc Preložnik. Ni se pre- pričal, da cesta s prednostjo ni prosta in je zapeljal na njo ter povzroči) karambol. Poleg težje telesne poškodbe je utrpel Preložn k manjšo material- no škodo na mopedu, škodo v vi- šini okrog 80.000 din na mopedu pa je utrpel Gregorc, ki pa ni bi! telesno poškodovan. Skupna materialna škoda je bila okrog 100 tisoč dinarjev. FWT TOPOLINO NA STREHI v nedeljo, 8. julija 1962, se je popoldne pripetila vozniku oseb- nega avtomobila Fiat 500 Topoli- no iz Ptuja prometna nesreča na ovinku v Spuhlji, ki je stala voz- nika nekaj prask in skoraj 100.000 dinarjev škode na vozilu. Ob nesreči sta bila v vozilu lastn.k Mirko Krois iz Ptuja m sopotnik Alojz Bezjak iz Ptuja, ki se mu ni nič zgodilo. Vozila sta se iz smen Borla proti Ptuju. Ka- ko je prišlo do tega, da se je vo- zilo prevrglo na streho in obstalo pri drevesu v bližnjem sadovnja- ku, bo ugotovila preiskava. HUMOR Sef Mulder je imel novo taj- nico in je kmalu spoznal, da ni posebno inteligentno stvorjenje. Nekega dne je prišel pozneje v urad in vprašal, če je kdo tele- foniral -— Da. je odgovorila tajnica — neka gospa se je javila, pa ker nisem mogla dobro slišati nje- nega imena, je naštela vsa svoja imena: Marija, Ulrika, Leonora, Doroteja, Eliza, Roza ...! USPEŠNO Neki trgovec je prišel v svojo pisarno povsem izmučen in utinijen zaradi neprespanih no- či. — Ce ne morete spati, morate šteti ovce, mu je svetoval kole- ga. Naslednje jutro je bil trgo- vec še bolj zdelan — Štel sem do 50.000 ovc, pripoveduje svojemu kolegu — in nato sem jih porezal in iz volne napravil plašče Toda \Ti- nil se je problem, kje dobiti podlago za .50.000 p'.a.5fev in to me je držalo budnega ostali del noči. Od Plešiuca do Turškemu žleba Pogled v spominsko knjigo po-j ve, da v Kamniške planine zahaja malo planincev. Transverzalisti so tisti, ki zahajajo v Sav njske Alpe. Večina ljubiteljev gora pa zahaja v Julijce, ki pa so zaradi množic in lahke dostopnosti izgubili na gorski romantiki. V Kamnišk h planinah je polno romantike, mikavnosti in lepote, prav to pa planinci v gorah iščejo. Na poti na Uršljo goro objame planinca gorska gozdna tišina, nad gozdno mejo pa planinsko cvetje, Rumena pogačica je bila prva znamenta roža naših gora. ki smo jo opaž li. Rastlina je zašči- tena, vendar je nekdo nabral ce! šopek rož in ga dal v vazo. D« bi ohranili gorsko floro, ne samo zaščiteno, je potrebno neprestano opozarjati ljud . da ne b: uničevali najlepšega okrasa naše domovine. Precej težka, naporna in cesto ne- hvaležna je naloga, vzgojiti ljudi, <4 bodo imel', kulturen odnos dai narave sploh in torej pravilno vrednotenje naravnih znamenito- sti. Na počivališču se občuti prije- ten vonj po čokoladi — to je niz- ka škrlatna alj rožnata rastlina — murka. Je redka, ker jo brezvest- neži barbarsko uničujejo. Raste v družbi majnice. plahtice in enci- jana. ^Ja Uršlji gori je tudi rasti- šče lepega jegliča ali avriklja, ki ki cvete v maju in juniju. Na pri- tiklavih grm čih smo opazili živo- rožnate cvetove dlakavega sleča. k; ga tudi n\ dovoljeno trgati. Uršlja gora je precej osamljen vrh in je z njega prelep razgled proti Peci. Smrekovcu, Raduhi. Košuti, Ojstrici m Pohorju. N'a vrhu so se na sončnem pašniku pasle ovce. Skalnat svet, ovce, lep razgled in planinsko cvetje — vse to se zliva v posebno harmo- nijo gora. Pot prct. .Andrejevemu domu na Slemenu m naprej do Smrekovca je podobna pohorskim potem. Pri i koči na Smrekovcu po-^zroč; ne-' prijeten vtis kup konzervnih škatelj pred kočo. Monotonost gozdne poti prekinja planina Ko- men, kjer raGte alpska azaleja s svojimi rožnatimi cvetovi. V Kamn ških Alpah je zelo redka Nadaljnja pot nas vod, mimo dveh 1 planšarij, kjer pastirji radi po- strežejo z mlekom. So preprosti, skromni in prijazni. Planinec v gorah ne bi smel nikdar prezreti -loveka, ki je vključen v življenje na planinah. N koli tudi ne bi smel omalovaževati nasvetov do- mačinov, ker ti najbolje poznajo nevarnosti v gorah m tudi vse znamenitosti svoje okolice. Na poti proti Loki pod Raduho so nas zopet pozdravile murke in pogačice v družbi spominč c. son- čec in plahtic ter cipresastega mlečka. Ustavili smo se v koči pod Raduho, kjer srno v svitu pe- ^'-olejke skovali načrt za naslednj lan. F. S.1 i veste 1 v ptujski občini je letno pred- laganih za razna odlikovanja do 100 občanov, odi kovanih pa okrog polovica, ker vsi predlogi niso zadostno utemeljeni. Največ občanov prejme medaljo dela in red dela s srebrnim ven- cem, manj občanov pa red repu- blike s srebrnim vencem. Občin- ska komisija pošilja predloge okrajni komisij , m to večinoma v času pred 1. majem in pred 29. novembra, ko se razdeljujejo odlikovanja. * Občinski ljudski odbor Ptuj prejme letno okrog 40.000 pošt- nih pošiljk, odprav; pa jih letno okrog 70.000. Občinski kurirji raz- nosijo letno nad 15.000 pošiljk. Kirurška specialistična ambu- lanta splošne bolnišnice v Ptuju opravi letno nad 5000 prvih pre- gledov in skoraj 5000 ponovnih pregledov. Med storitvami je naj- več mavčenj, injekcij, aseptičnih operacij, septičnih operacij, cin- gulov in drugih storitev. ★ Na letno skoraj 2000 bolnic, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici v ginekološko-porodniškem oddel- ku, kjer imajo na razpolago do 70 postelj, odpade na bolnice, ki so socialno zavarovane, nad 1500 bolnic, na kmetijsko zavarovane bolnice nad 400 bolnic in na osta- le pa 25 bolnic. Povprečna ležalnaj doba v tem oddelku je do 8 dni in letno okrog 26.000 oskrbnih' dn . I ★ Število PTT uslug v občini Ptujj iz leta v leto narašča. Pri vsern. prednjačijo pisemske pošiljke, kij bodo prav gotovo letos presegle) števJko 3,600.000. Za telefonski-i mi pogovori, ki so že lani pre-j segli številko nad 1 milijon, j^ skoraj enak promet pri brzojavihj in pri paketnih pošiljkah, nad 33| tisoč, pri nakaznicah pa se bližs^ številki 25.000. I * j Pri popisu prebivavcev tudi V ptujski občini 1961 leta se je iz-; kazalo, da je pri številu 63.605 prebivavcev ob popisu število odi i956. leta naraslo le za 1,2*'. o. Po predvidevanjih bo imela občina Ptuj pri sedanji politično-terito-i rialni razdelitvi 1965. leta že 641 tisoč 880 p^eblt^avcev ali 100 "preJ-i bivavcev na 1 km'. To število pai bo doseženo le ob povečanju za| 1,8 odst. * i Gostilna na Ormoški cesti Ptu| se imenuje gostilna );Pri turistu«^ prej pa je imela ime gostilna »Prij sejmišču«. I V njej se v večjem številu za-- držujejo potniki na relaciji Za- greb—Maribor in obratno kot pa sejmarji in ljudje, ki prihajajo ob sejemskih dneh v Ptuj. Samopostrežna trgovma ostane še dalje glavna točka izmed na- črtov ;>Panonije« Ptuj za prihod- nost. Organi upravljanja podjetja so že sprejeli tozade\Tii sklep za ustanovitev take trgov.ne, le da je vprašanje primernega lokala, ki ga pa podjetje doslej še ni moglo zgraditi niti pridobiti. ESPERANTO — Na konferenci za ustano- vitev brigade za ohranitev sve- tovnega miru so sodelovali tudi vidni in zaslužni esperantisti. — V braziliji je 30 ulic in tr- gov z imenom ZAMENHOF Milena Zabavnik naidena v Dravi Pred nekaj dnevi je presenetila v Ormožu marsikoga vest. da so našli v Dravi mrtvo Mileno Za- bavnik. Ljubezen je povzročila veliko tragedijo in pr nesla smrt 22 let staremu dekletu. Kdo je kriv Milenine samovolje, ostane odprto vprašanje. Milena se je v cvetočih letih Svojega življenja odločila umreti. Rekla je in napisala, da j življe- nje nič več ne pomeni. Valovi Drave so Mileno sprejeli. Zaradi obupa in razočaranja nad življe- njem se je zdela to edina rešitev. Rojena je bila leta 1941 v Vod- rancih pri Središču. Še ko je ži- vela doma kot otrok in pozneje, je v prostih urah pomagala pri kmečkem delu. Po končan osem- letki je zapustila rojstni kraj in stanovala pri svojem sorodniku v Ormožu. Takoj za tem se je zaFK)sIila kot uslužbenka v ormo- ški narodni banki. T\i je bila vse do 15. maja letos. V službi so jo njeni sodelavci cenili, saj je bila poštena in iskrena. Z delom v službi je bila vedno na tekočem. Bila je dobro vzgojene, vendar nekoliko preveč zaupna. Zelo se je zanimala za izobraževanje in delovala v mnogih množičnih or- ganizacijah in obiskovala 1. letnik ESŠ — oddelek za odrasle. Bila je dobra slušateljica in izpite j« redno opravljala. Ko je spoznala fanta, je postala tih in mirna, ko ga je izgubila, se ji je obraz močno spremenil. Nje- ne izjave so bile takrat sumljive, pN>slovilno pismo, ki ga je poslala iz Maribora svojim sodelavcem, pa je bilo izraz razplamtelih ču- stev. Kako se je zgodilo? Odšla je iz banke, ne da bi komu kaj po- vedala in se napotila v Maribor. Tu se je srečala s prijateljico. Ob koncu kinopredstave sta se lepo pozdravili, vendar se je ta večer nekoliko dalj časa zamudila v razgovoru z njo. Tretji dan zatem je skočila v Dravo, najverj«"tneje z mariborskega dravskega mo.-ta. Od takrat in vse do prejšnjega tedna je o Mileni vse utihnilo. Še- le prejšnji teden je bilo Milenino truplo najdeno na dravskem obrežju pri vasi Družbinac na Hrvatskem. Mileno so pokopali prejšnji pe- tek na pokopališču v Središču. Ostalo je samo vprašanje, kdo je kriv Milenine smrti. Brez dvo- ma je bila to ljubezen; kdo pa je bil povzročitelj, je odnesla Milena s seboj. -j- M. CLARK Ali se lahko rešimo utrujenosti? Najmanj polovica pacientov svojim zdravnikom neprestano toži: »Doktor, tako zelo sem utrujen! Povejte, kaj mi je!« Tej veliki armadi utrujencev: starih, mladih, mož, žena, pre- možnih, revnih ne pomagajo ne tablete, ne injekcije in niti dia- gnoze, ki naj bi jih postavili za- prepaščeni zdravniki. Neki zdravnik je izjavil, da je utrujenost tako splošno raz- širjena, da se mu zdi, da paci- ent, ki o njej ne toži, ni odkrit. Neki znan psihiater pa trdi, da je po njegovem mnenju utruje- nost primerna pretveza za lju- di, ki radi odlagajo na jutri. Dejansko jo je zelo težko pre- ceniti, zakaj vsak človek ima zelo različno zalogo energije in celo pri enem in istem človeku je iz dneva v dan različna. Ma- ti in gospodinja vam včasih opravi svoje delo v rekordnem nadčloveškem kratkem času, po- tem pa jo skrbi tolikanj zdela- jo, da je zvečer čisto izčrpana, pa svojega dela niti ni opravila. Ta uganka ni preprosta. Pa- cient ne čuti prijetne utrujeno- sti kot po fizičnem udejstvova- nju ali dobro opravljenem delu, ki se po počitku ali pa dobro prespani noči zbudi. Njegova utrujenost ni v sorazmerju s porabljeno energijo in počitek in spanje je ne preženeta. Mnogi ljudje so cesto bolj utrujeni, kot sami čutijo. Nekaj časa pa jim le uspe, da oprav- ljajo svoje delo prav tako kot spočiti ljudje enostavno s po- močjo svoje volje, ki jim drži energijo v potrebni napetosti. Toda ta prenapetost telesa in duha ali obojega hkrati ne tra- ja dolgo: v delu in-mišljenju se pojavi nekakšen avtomatizem: domiselnost usiha, pozornost pojema in presoja koleba. Vsa osebnost se spremeni. Uravno- vešenost, očarljivost in zlasti dobra volja izginejo in včasih se pojavi kronična utrujenost, kar je posebno neprijetna per- spektiva. Zdravniki so zamotani pro- blem poenostavili tako, da so ugotovili tri kategorije utruje- nosti: 1. patološka utrujenost, ki predhodno najavlja težko or- gansko obolenje. 2. fiziološka utrujenost, ki po- vzroči v krvi zdravih ljudi ke- mično reakcijo v zvezi z izčr- panostjo mišic. 3. psihološka utrujenost, ki je posledica dolgotrajnih moralnih konfliktov, strahu in dolgočasja. Morda ima prav pacient, ko trdi, da je >nekaj zelo resnega*. Ce traja utrujenost dalj časa, je vsekakor prav, da zdravnik ugotovi, če leži vzrok morda v organskem obolenju. Toda naj- češče trpi pacient zaradi psiho- loške utrujenosti. V 300 prouče- nih primerih je zdravnik ugo- tovil samo 20 odst, organskih obolenj, dočim |e 80 odst. psi- hološkega značaja. / Zdi pa se, da nekateri lahko prenašajo najtežje fizične na- pore in največje skrbi. Saj po- znamo tip energičnega moža. ki nikdar ne toži, da je utrujen. Vedno je optimističen in preki- peva energije, bavi se z nešteto stvari obenem in še mu preosta- ja energije. Odkod ta nesorazmernost? Po mnenju doktorja Selvja, slo- večega endokrinologa montre- alske univerze, se rodi vsak člo- vek s posebnim načinom reagi- ranja na utrujenost. On svetu- je, da s pomočjo nekaterih vpra- šanj premerimo svoje energet- ske zaloge. Evo:- 1. Kaj me v življenju najbolj teži? 2. Ob katerem dnevnem času sem najbolj ali najmanj utru- jen? 3. Koliko časa trajajo moji napadi utrujenosti? 4. Koliko časa se lahko borim s svojimi težavami, ne da bi ču- til utrujenost? Isti zdravnik uam svetuje, da poskusimo vskladiti svoje nalo- ge tako, da opravimo najtežja dela takrat, ko imamo največ energije. Seveda je treba tudi menjavati ritem, to se pravi, da odnehamo v trenutku, ko smo preveč utrujeni, se malo pregib- Ijemo, sedemo ali poslušamo glasbo. Energični ljudje so nagnjeni k temu, da svoje življenje ne- prestano preobremenjujejo; no- ve odgovornosti in naloge .jih privlačijo. Doktor Seyle pa jih opozarja: Človeka zastrupe lahko lastni hormoni energije. Tovrstna pijanost je nevarnej- ša od alkohola. Čeprav vas va- še delo opaja, vendar s tem čr- pate svoje nadledvične žleze. Potrebno je torej svoje napore prav tako kontrolirati kot svojo pijačo. Od časa do časa je tre- ba pregledati svojo utrujenost, da ugotovite, če niste šli preko svojih moči. Ce delate več kot oseminšti- rideset ur na teden (6 dni), za- čenja v splošnem storilnost pa- dati. Nekega dne je rekel stani Henrv Ford: »Novi model bi lahko dali šest mesecev prej na svetlo, če bi bil prepovedal svo- jim inženirjem delo ob nede- ljah. Cel teden smo popravljali napake, ki so jih naredili tisti dan, ko bi se bili morali spo- čiti.< MEHANIZEM UTRUJENOSTI Učenjaki so leta proučevali vzroke utrujenosti. V laborato- rijih Harvardske univerze, kjer so delali pod pokroviteljstvom Pockefellerjeve fondacije, so ugotovili, da je utrujenost po- sledica cele vrste kemičnih re- akcij. Raziskovalci so dokazali, da je človeško telo sposobno brez izčrpanosti prenašati dolg fizičen napor pod pogojem, da so gibi mišic, dihanje in k^^ ni obtok v popolni skladnosti. Mi- šice se krčijo s pomočjo gliko- gena, ki jim dovaja energijo. Po daljšem naporu se nabirajo v krvi >odpadki' utrujenosti — mlečna kislina, ogljikov dvokis in druge strupene snovi. Ti »od- padki«: so tako strupeni, da transfuzija krvi utrujene živali povzroči pri drugi živali simp- tome utrujenosti. (Nadaljevanje sledi) Občinski ljudski odfoor ORMOŽ Na skupni seji so odborniki razrešili 6 upraviteljev osnovnih šol iz razloga, ker bodo šole po- stale podružnice. Razrešeni dolž- nosti upravitelja so bili nasled- nji: Marjan Debel j ak, Rozika Klemenčič, Marija Rotvanj, Ivanka Pucko, Ivan iHren in Lo- vro Pišek. Za upravitelja osnov- ne šole Miklavž je bil imenovan Vladimir O ž b a 11, za upravi- telja osnovne šole Središče pa Ivan Zidarič. Oba upravitelja na teh šolah sta bila predhodno razrešena dolžnosti vsled upo- kojitve in starosti. Kolodvorski del Ptuja — Ciril-Metodov drevored STRAN $ «f E D N I K PTVJ. 20, JULIJA 1962i Zdravstveni dom Kidričevo skrbi za zdravje 10.000 ljudi Zdravstveni dom Kidričevo, ki ima na svojem območju sko- raj lO.fKK) aktivnih zavarovan- cev, njiho\ ih svojcev, kmetij- skih zavarovancev in nezavaro- vanih oseb iz samega Kidriče- vega in iz okoliških 20 vasi, se je tekom 7 let, odkar je v Ki- dričevem ustanovljena zdrav- stvena )ostaja, poznejši zdrav- stvpni roin. dobro uveljavil po za«lugi celotnega kolektiva. V splošnem oddelku opravijo letno nad 27.000 ra/nili storitev, kot n. pr. pre;L'le(l()v. zdravni- ških storitev, internih pregle- fiov, pregledov otrok, raznih oh- srvaiij in drugih storitev. Vseh oddelkov pa imajo 15, nad 30 zaposlenih, nad 20 postelj, ki "shižijo v enem letu pri |)i)v|)ree- no 5-flne\ni ležalni dobi do 1000 bolnikom, letno dosežejo do 4000 oskrbnih dni. Hišnih obi- skov opravijo letno do 2000. nad 1700 rentgenskih pregledov in nad 28 tisoč laboratorijskih sto- ritev. 1' doncdiuiji (lohi oh^Uija in raznoja /(heim^tociir^a doma Ki- dričeno jc /ahtenala /.draostne- na ahi/.ha icHa predela občine ureditco splošne ambulante, obratne antbiilante. dispanzer ja za /.ene z fiinekoloi^ko ambulan- to in .i pa koristilo skoraj ni- komur. Splošni vtis. ki so ga le- tos naredili ptujski študentje, je zopet dober in s tem smo lahko zadovoljni, saj nadalju- jemo lepo tradicijo. Če razčlenjujemo delo Kluba Dlujskih študentov v preteklem eti!. pridemo do zaključkov, ki so značilni za delo skoraj vseh pokrajinskih študentskih klubov v .Sloveniji. Najznačil- nejša je lagodnost članstva, ki ga občasni impulzi nekaterih ^^izade^nih odbornikov le ne- koliko \ zdrami jo, da delo zopet .steče. Tak ritem dela je postal že skoraj praksa in meče neko- liko slabšo luč na iniciativnost povprečnega študenta. Razglab- ljanja o tem vprašanju pa sko- raj vedno pripeljejo do istih Av.rokov. Študijski programi pK)sameznih fakultet so izredno natrpani, posebno sedaj ob uvedbi dvoFaznega študija. Kri- teriji, ki jih postavljajo posa- mezne fakultete in študentski domovi, pa so izredno zahtevni in ostri. Skupni imenovalec uspešnega študija študentov, ki niso T>jtil)ljančani, pa je brez dvoma finančno vprašanje, ki inu večina štipendij (h)l()ča zelo labilno osnovo. Če upoštevamo vse te glavne momente in pri- štejemo še druge zadržke, ki jih ima vsak normalen človek v teh letih, kaj lahko razinuemo nekoliko manjšo zainteresira- nost študenta pri izvenštudij- skem delu. Kljub vsemu pa nikakor nc moremo govoriti o nedelavno- sti med študenti, posebno če se spomnimo na številne študent- ske akcije. Vedno se najdejo ljudje, ki še zmorejo nekaj re- zervne energije in volje za iz- ven.šolsko ude jstvo vanje. Takšne so razmere tudi med ptujskimi študenti. Včlanjenih jc sicer precej, toda dela jih nekoliko manj, od požrtvoval- nosti peščice* pa je odvisno vse (lel;>! In ravno ta skupinica je bila letos zelo prizadevna in je 10 svojih močeh oblikovala de- o Kluba ptujskih študentov. Naredila je jirecej, pa čeprav ni bilo dosti videti, je pii to delo kljub vsemu delo, ki ga je opra- vila z voljo in vesel jeui. Česa se <>'l) zaključku leta naj- raje spominjamo v študentskem klubu:* Vsekakor več stvari. Kot vzor delavnosti, požrtvovalnosti in kolegijalnosti je bil v letoš- njem letu brez dvu k om. Z us|)ehom je v ptujski obči- ni izdelalo razrede 81.3 "/o učem- eev. Z negativnimi ocenami bo na,piedovalo 5.2 "/o učencev, ni pa izdelalo 15.3 "/o učencev. Od tega je neocen jenih 0.6 "/o učen- cev. Največ učencev je izdela- lo z dobrim uspehoin (43,3 "/o), s prav dobrim (28.5 "/o), z od- ličnim pa 17 "/o. Najvi.^ji oflsto- tek (11,5 Vn) negativnih ocen je pri matematiki, pri spoznava- nju družbe (10.9 "/n), pri slo- venščini (10.6o/o) in pri tujih jezikih (10 »/o), najmanjši od- stotek negativnih ocen (0.1 Vn) pa je pri telesni vzgoji, 0.2 "/o l>ri gospodarskem pouku. 0,5 Vn liri glasbenem pouku. 0.7 "/o pri likovnem pouku, 0,7 "/o pri teh- ničnem pouku in 1 "/o pri go- sp od ai r ,sk 0-»' C h n i č n e m ji o uk u. V šolskem letu 1961-62 je bilo mnogo storjenega glede pregle- da in kontrole zdravja otrok, mnogo več kot prejšnja leta. Nismo pa še tako daleč, da bi bili zdravniško in po psiholo- gu pregledani vsi otroci, ki pri- dejo v osnovno šolo, ker še za to ni objektivnih možnosti. Zdravniški pregledi v seda- njem obsegu pa so ]>okazali. da so zlasti v Slovenskih goricah in Halozah otroci delno pod- hranjeni in da je osebna hi- giena še na prenizki stopnji. Otroci so besežirani; marsikje je leglo TBC že pri S'taršil\. Proti otroški paralizi niso cep- ljeni vsi otroci, ker je precej staršev glede na potreben pri- Rpevf^k 400 din cepljenje od- klonilo. Slabo stanje zob pri otrocih (55—60"/o), resno opo- zarja ha preventivne mere in na zdravljenje, enaiko pa tudi vedno večji odstotek kratko- vidnosti otroik. Najvišji odsto- tek (90 Vo) je dosegla obolelost otrok za gripo. Šole na Drav- Sikeim in Ptujskem polju ugo- tavljajo, da so šolarji fizično primerno razviti. K temu mno- go poina-ga.jo tople malice, eno- lončnice, juhe itd. Šolske razredne skupnosti so dosegle v raZ/nih šolah različne stopnje. V Ptuju je delo teh skupnosti zelo razvito in zelo potrebno. Dobro in tovariško jedro tega dela se je raizvilo tudi v šolah na jjodeželjii. Tu- di v Majšperku so temu delu pripisovali posebno vrednost ter tudi dosegli uspehe pri re- ševanju organ izaeij.skih pro- blemov, v šolski discijilini. pri I čistoči v šoli, v urejanju vrtov, j pri oibnašflinju. pri pouku in I proslavah. Snovanje mladinske ! brigade v Ptuju in uč^uicev osemletk za urejanje šolskih igrišč je tudi eden izmed uspehov dela teh skupnosti. Po poročilih osnovnih šol v ptujfski občini ob koncu šol- skega leta 1961-62 ter po ugo- tovitvah toko'in šolskega leta je sestavil obširno por(K'ilo uspehov in problemov šol pro- svetni svetova vec Frauc Hri- bernik. V tem poročilu je tudi zbral vse probleme v zvezi z učnimi načrti, kvaliteto vzgoj- no-izobraževalnega dela. ma- terialnih osnov za kvalitetno delo. 0'blike in vsebine dela s starši, po vplivu šole na okolico in obratno in vse ostale pro- bleme v svrho obravnave teh problemov na pristojnih mestih in v svrho bodoče pomoči šo- lam v'mejah možnosti občine Ptnj. VJ. Malo pritožb iz Ptuja Občani ptujske občine se raz^j meroma malo pritožujejo. Služb« Za prošnje in pritožbe pr! občin-' skem ljudskem odboru prejme letno do 50 direktnih pritožb. Nekateri občani se pritožujejo kabinetu predsednika republike, zveznemu izvršnemu svetu, repu- blškemu izvršnemu svetu ter okrajnemu ljudskemu odboru. Največ pritožb je v stanovanjskih in davčnih, socialnih in delovnih zadevah, ostale pa so v zvezi z agrarno reformo, socialnim zava- rovanjem, gradbenimi vprašanji, v invalidskih zadevah, vničarskih odnosih, imovinsko pravnih in drugih zadevah. Reorganizaii O osnoun h šol ueiih korak noprei (S seje obč. odbora v Ormožu) (.Na^ia .tevan.je) V minulem uspešnem šolskem letu je bil pouk v dveh izme- nah in bo tako tudi v bodoče, vendar z razhko, da bo učen- cem potnikom prilagojen tako, da ga bodo lahko obiskovali. Za učence potnike bo na šoli v Or- možu urejen uistrezen prostor^ kjer se bodo zbirali in zadrže- vali pred in po pouku, vse do odhoda ali od prihoda. Učenci bi naj prejemali izdaten obrok hrane, kajti le tako bi zagoto- vili aktivnejše sodelovanje med poukom. Na seji jo bilo govora, da bi bilo že v bodočem šolskem letu potrebno odpreti dijaško kuhinjo, kjer bi bila hrana do- .stopna vsakemu učencu. Na področju občine bodo v bodoče naslednje osemletke: Ormož, Tomaž, Središče in Miklavž. Osemletka Ormož bo imela šole Velika Nedelja, Podgorci, Ivanj- kovci, Runeč in Hum, kot svoje podružnice. Osemletka Miklavž bo imela kot svojo podružnico šolo Kog. Delo upravnih organov pri ObLO v Ormožu je teklo nemo- teno, kljub temu, da se je ob koncu lanskega leta znižalo šter vilo delovnih mest na 60. Do z-nižanja je prišlo po ukinitvi ne- katerih delovnih mest ali zdru- žitvi referatov na enem delov- nem mestu. Zaradi znižanja števiila zaposlenih ObLO prihra- ni kljub povečanju prejemkov 2,100.000 dinarjev letno. U.služ- benci z nižjo šolsko izobrazbo ali celo brez nje bodo morali v firihodnjem šolskem letu poka- zati mnogo več zanimanja za nadaljnje izobraževanje. Lc- ! los se ponovno odpre prvi let- nik ekonomske srednje .šole za odrasle. Komisija za revizijo pravilni- kov pri ObLO je že imela 22 sejo. V podjetjih je komisija ugotovila mnoge nepravilnosti glede pravilnikov, posebno so podjetja grešila v tem, da so pra- vilniki, ki bi naj sloneli na učin- ku dela, še določali nezasluženf pravice posameznim uslužben- cem, poseben dodatek na stal- nost, na starost, položaj itd Vsako gospodarsko organizacije na področju občine so odbor- niki posebej obravnavali in so ugotovili, kakor komi.sija. da je imel pravilnik pravilno in naj- bolj realno sestavljen Kmetij- ski kombinat. Nekatera ostala podjetja pa je komisija opozo- rila na napake, predvsem na vi- .snkc preiemke nekaterih vodil- nih u.=ilužbencev. ki prejemajo po .3 krat večje mesečn*' pre- jemke od nekaterih d^el^vcev. zaposlenih v istem podjetju. Pri ribičih pod varejsbim bregom v petek. 13. julija 1962, je bil za ptujske in druge športne rihiče-trnkarje navaden, bolj neugoden kot ugoden dan. Prejšnji dan je deževalo. Dra- va iu Dravinja sla bili gosti in motni in v strugi tudi višji. In vseeno je bilo pod varejskim bregom pri izlivu Dravinje v Dravo tudi ta dan precej šport- nih ribičev. Vsak je stal mirno na svojem mestu in vlekel, zo- pet vrgel in vlekel (er imel kljub vsemu prizadevanju mre- žico oh sebi prazno. Nedaleč od njih je večkrat zaeofotalo ,.. Ropar nam preganja plen... Kljub vsemu pa je tam mir. ti- šina in za živce \seh prava raz- bremenitev. To je športni ribo- lov in fo so dnevi oh vodi v počitniških mesecih, ko ne mo- rejo vsi na morje in na pla- nine. Na obre/jii Dravinje. v pri- mernih razdaljah sem našel Konrada. Stanka. Ludvika. .An- tona. Franca in Janka iz Ptuja. Vidma in s Pragorskega. Sami odrasli možakarji raznih i)o- klicev in ribiških izkušenj icr ribiške sreče. Dva grma niže je bil ribiški naraščaj iz Ptu- ja in ViNekaj je za tolažbo!.: Pod usti v njegovi mreži so bile kar živahne. Tu- di Stankov plen v plastični vrečici z vodo ni miroval. Nje- gov ribiški pripor se mi je zdel še najbolj i)opoln. Z blcistivko je hotel vloviti ali prestrašiti roparja, ki ni miroval. Zdaj je tu, zdaj tam začofotalo in riba se je pognala iz vode... Mlaj- ši ribiči so bili vsi brez plena. To so bili Jože. Vinko. Ivan in Franček iz Vidma in Vareje ter Ludvikov spremljevalec iz Ptu- ja. Vsi so na počitnicah in jih najraje preživijo ob Dravinji. Imajo počitniško izkaznico za mlade ribiče. Ptujsko ribiško društvo skrbi za ribiški nara- ščaj. Učenci z dobrimi spriče- vali in s pristankom staršev lahko dobijo počitniško izkaz- nico za športni i*ibolov. Morajo pa biti vedno ob strani starej- ših ribič(>v i/, vzgojnih in var- nostnih razlogov. Ribice pod mero morajo nazaj v vodo. Tako sem obi-skal vse in vsa- kega posebej in ugotovil, da so vsi vneti ribiči in da vsakemu izmed njih res koristi ura od- diha ob vodi. Ribištvo je nji- hov konjiček in tega ne bodo zapustili. Prelepo je ob mirni vodi v tihi naravi, ki jo moti edino petje ptic ali čofotanje v vodi. Lepo je zlasti, ko ribe prijemajo, ko se v mreži nabe- re nekaj plena in ko strmijo doma otroci in odrasli v ponev s praženimi ribami. Nekaj časa po mojem obisku — tako sem pozneje zvedel — so «e razmere pri vodi obrnile na boljše. .Stanko je pregnal « svojo blestivko roparja, ribe ,«»o se pomirile in začele prijemati. V vseh mrežah je posttalo ži- vahneje in lovišča so bila cel dan zasedena... Tako je pod varejskim bre- gom vsak dan. Začne zjutraj ob 5. uri in neha zvečer. Priha- jajo statri znanci in novinci, do- mačini in gostje z eno željo in namenom, da bi v miru pora- bili proisti dan in za navržek prinesli domov še kako ribo. Ribištvo je res lep šport in vedno več prijateljev je med delovnimi ljudmi. Vpišejo se, nabavijo si opremo in vztraja- jo. Tako mi je potrdil najsta- rejši med njimi, upokojenec Frane iz Ptuja, ki je med vse- mi najpogostejši obiskovalec tega lenesra kraja in lovišča in ki ni nikdar slabe volje, čpnrav je ob vodi žejen in včasih mre- ža suha V. J. PTV:. 20. TitUA 1962 TEDNIK STRAN? Tomos pripravlja nov tip mopeda Po prvih neuradnih \estch iz tovarne Tcmos se \edno bolj množi zanimanji kupcov za nn- vi tip športnega mopeda Coli- bri. ki gn jiriprav 1 jata eksperi- mentalni in lioiisinikcijski vnirni karakteristi- kami. Novi moped (Olibri bo športnega tipa z 40 co tri br/ine in po vsej verjetnosti nožne prestave. Moč motorja bo povečana od dose- danjih 2,"5 K.S na 4 do K.S. Mo- tor bo razvijal hitrost do ''iOknVh. V novi športni (olibri bf> Tomo«! vgrajeval lastne mo- torje, ki so se razvili iz dose- danjih, ki p« bodo. kot je raz- vidno iz gornjih podatkov, ime- li določene kon^triik* ij«ke in funkcionalne spremembe. Spre- menjen pa ne bo le motor, tem- več dohmia tudi zunanji vide/ vozila. Krmilo bo ka«, v štev. 23 z dne 22. 6. pa smo v celoti objavili pismo našega bravca Z. L, se prebivavci Savec in bljižnjih vasi čuti.jo prizadeti zaradi ukinitve trgovine v Sav- cih. S tem v zvezi priobčujemo mnenje Trgovskega podjetja •■Zarja« Ormož, kjer zatrjujejo, da je odločitev dokončna. Res je, kakor navaja v pismu bravec Z. I., da je vas Savci imela od nekdaj trgovino in da kraj leži v križišču dveh okraj- nih cest, kjer je primeren gasil- ski dom z dvorano. Ne moremo prek tega, kar pismo bravca Z. I. omenja, da morajo potrožniki več vasi po svoje potrebščine do 12 km daleč. Vendsr je bra- vec Z. I. poiskal samo delne vzroke ukinitve trgovine s tem ko trdi, da je pc-'ovalnica ne- rentabilna vsled slabe postrežbe in premale izbire. Po.slovalnica Savci je bila res ukinjena vslcd premajhnega prometa, saj povprečen promet mesečno 300 tisoč dinarjev ne- zadošča za kriitje vseh stroškov poslovanja. Ce primerjamo kup- no moč prebivavstva teh vasi, lahko hitro ugotovimo, da se mora trgovsko pcdjetje ozirati na rentabilnost, ki v Savcih ni zagotovljena. V teh krajih kme- tijska proizvodnja ni spr-clp.lizi- rana, kljub temu. da z:a??»njajo z intenzivno obdelavo površin. Večji del pridelkov porabijo do- ma, in v teh krajih za tržišče; premalo proizvajajo. Kako in; kdaj bomo uredili kmetijstvo, da bo večja kupna m.oč. bo vpra- šanje trgovine v Savcih odpadlo. Namen socialistične trgovine je posredovati blago potrošniku na zanj čim ugodnejši način. Pogoji so v Savcih dani vsi, razen prenizke kupne moči pre- bivavcev, zato pa je upati, da se bo ta s pospešenim kmetijskim razvojem hitro povečala. Sele takrat bomo lahko govoriii o za- gotovljeni rentabilnosti trgov- ske poslovalnice v Savcih. De- lavski svet Trgovskega podjetja »Zarja« je proučeval možnosti in pogoje obstoja poslovalnice v Savcih, vendar je vsled pre- majhne kupne moči prebivavcev iz tega področja bil prisiljen sprejeti sklep o ukinitvi trgovi- ne. Pri ocenjevanju je tudi upo- števal, da je zaposlena usluž- benka prejemala skozi celo leto samo 80 "n plačo in se je kljub nižjim izdatkom na koncu lan- skega leta izkazalo 240.000 di- narjev zgube, ob letošnji tri- mesečni inventuri pa je vsled velikih stroškov in majhnega prometa izguba narasla še za lOO.COO dinarjev. Tudi Trgovsko podjetje »Iz- bira« Ptuj ne bo verjetno od- prlo trgovine v Savcih, kljub te- mu, da nekateri prebivavci me- nijo, da je rentabilnost zagotov- ljena. Q Frančeltu V predhodni številk; našega li- sta objavljen; članek našega or- moškega dopisnika Draqa R'zma- na, ki je zagledal beli dan le za- radi drobnega nesporazuma v na- šem uredništvu je vzrok, da so nekateri naši bravc; pismeno ali ustno intervenirali pr uredniku. Intervencije v zvezi s tem član- kom so bile upravičene in umest- ne. Članek je jezikovno slab, prav tako pa je problem-^tična njegova vzgojna vrednost. Intervencije v zvezi z nj m s-imo dokazujejo, da hravci kritčno ocenjujejo vse, kar je v našem listu napisano. S, te Stranj je vse v redu m ppav.i Ostane le še vprašanje »drobnegSj nosnnrazuma«. j N; sj moč zamišljati, da bi pri- spel v tiskarno kakšen prispevek za časopis, ne da bi qa pred tem pregledal nekdo iz uredništva. No, in prav to se je zgodilo z rokopi- scm, ki je predmet te razprave. Prvič v petnajst h letih, kar izha- ja naš list. Za to ni nobenega opravičila. Zgodilo pa se je.'Pro- simo bravce, naj nam t-a spodrs- ljaj oprostijo. Uredništvo Mestni kino Ptuj predvaja 20. julija scvjetsko- francoski film »ESK.ADRILJA NORMANDIJA — NJEMEN«; 21. in 22. julija jugoslovanski barvn' (cinemascope) film »DEŽELA PE- TIH KONTINENTOV«; 24. in 25. julija francoski film »SVETNIK VODI PLES«; 26. julija francoski film »RESNICA«. Kino »Rudo Sever« Gorl- šnica predvaja 21. in 22. julija ameri- ški (cinemascope) film »OTOŽU- JEM«. Kino Zavrč predvaja 22. julija ameriški herv- ni film »DEJVI KROKET IN PI- RATI«. Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 22. julija sovjetski film »VASA ŽELEZNOVA«. Dne 29. junija 19()2 je skromno proslavil v krogu svojega kolektiva 50-Ietnico direktor Komunalne banke Ptuj Viktor Cvirn, rodom iz Zagorja ob Savi. Dolga leta je služboval v Cirkulanah in na Borlu v trgovski stroki, potem pa kot name- ščenec OZKZ Ptuj in OLO Ptuj. K bančnim poslom je prešel 1. XI. 1950, ko so mu bili zaupani kreditni posli kmetijskih zadrug pri Narodni banki. 1. 4. 1955 jepostal direktor zadružne hranil- nice v Ptuju lin po reorganizaciji direktor Komunalne banke. Viktor Cvirn je vsa leta požrtvovalno im vestno opravljal vse politične funkcije in naloge v zvezi z razvojem zadružnišitva in bančne službe, v prostem času pa se je posvetil delu v te- renski organizaci.ji ZKS in SZDL. kjer je že več let funkcionar. Poleg tega je član občinskega sveta za družbeni plan in financ e. — V svojem okolju je priljubljen in so mu ob jubileju vsi želeli še na mnoga leta. RODTLE SO: Čavužič Vjeko- slava, Krapina — Štefana; Koc- inut Matilda. Janžcvski vrh 18 — Branka; Krajnc Ida. Pcstike 31 — Ivana; Kosi .'Štefanija, Pu- šenci 22. Ormož — Mirka: Rašl Neža, Podvinci^ 118 — dečka; Sodeč Marija. Formi n 38 — Da- rinko; Premzl Katarin«, Prepo- Ije 18 — Danilo; Ljubeč Neža, Nova vas 35 — Slavka: Dreven- šek .^n.gela. Gerečja vas — Ma- rijo: Siinonič Julijana. Pobrež- je 78 — Anico: Štebili Marija. Bratonefice 13 — Pavlo; Maj- ccnovič Štefka. Turški vrh 75 — dečka; Matjašič .Marjeta. Co- rišnica 94 — dečka; Volkmcr Štefka. Biidina 11 — deklico; (iašperič Marija. Podvinci 36 — Janeza; Cucek Darinka. Mestni vrh 78/9 — Darjo; Sluga Roza- lija, Savinsko 32 — Ro/.-dijo: OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju motičnega urada Ptuj ! Unuk Marija, 7g. Jablane 34 — : Ivana, Marijo; Gašparič Ange- la, Trgovišče 44 — deklico; Mcz- narič .Marija. Kicar 138 — de- klico; Volgemut Terezija, Kicar 90 — dečka; Liplin Rozalija, ^ ratno 38. Aaraždin — Danico; .Maroh .Angela, Prešernova 2 — Andrejo; Vrbajnščak .\ntonija, Cveii 78. I.jutoincr — Ireno. POROKK: Ro/man Ivan, T.e- ! poglava 29. in Voglar Marija. Brstje 32; Poflpečan .Alojzij, Rnjčpva 15. in Goričan Marija, Miklošičeva 5. ■4- V PREJSN.TIH TEDNIB: RODILE SO: Leskovar Pavla, Sveča 46 — dečka; Zavratnik An- gela, Runeč 1 — Olgo; Strucl An- gela, Majski vrh 4 — Zlatka; Šlumberger Genovefa, Gradišče 129 — Srečka; Heric Marija, Stara cesta C6, Ljutomer — Ireno; Me- saric Matilda, Dežno 33 — Antona; Fridl Matilda, Sp. Hajdina 9 — Zlatka; Kopic Marija, Jiršovci 25 — Anico; Rebernišek Kristina, Bi- šečki vrh 2 — Milana; Potočnik Ivana, Lešje 47 — Vladimira; Le- tonja Marija, Podlehnik 44 — Ma- rijo; Ceh Marija, Vintarovci 25 — Vinka; Liber Jožica, Turški vrh 82 — Biserko; Soštarič Irma, Lackova 5 — Barbaro; Kostanje- vec Marija. Zagojiči 19 — Marja- na; Petek Veronika, Cvetkovci 75 — Vladka; Osterc Marija, Gradi- šak 3 — dečka; Munda Kristina, Bratonečice L5 — Majdo; Šegula Elizabeta, Slavšina 48 — Martina; Kranjr Angela. iPodlehnik 16 — Stanislava; Zaje Roza, Sela 34 — Zmagoslava; Roškar Stanislava, Prvenci 26 — deklico; Majcen Francka, Ključarovci 1 — dečka; Petrovič Marija, Brezovec 40 — Zdenka: Milošič Julijana, Pristava 20 — Mirka; Turk Silva, Prepolje .30 — Tezno — Nuško. POROKE: Tomšič Peter. Ričice 74 in Lesjak Matilda. Selška 13. UMRLI SO: Sever Marija, Sp. Velovlak 18. p. Moškanjci. roj. 1891, umrla 8. julija 1962: Zolnir Ivan, Ljutomerska 18, roj. 1876, umrl 9. julija 1962. m\, K! REŠUJE ŽIVLJENJA 3. VII. 1962 so darovali kri kr- vodajalci iz Ptujske gore. Stro- šek .Anton, Gajšek .Alojz, Vodušek Jožef, Brglez Ivan, Jus Janez, .Aubelj Ivan, Dvoržak Fnderik, Gajzer Neža, Aubelj Antonija, Haložan Angela, Marčič Matilda, Pernek Eliz-abeta, Dvoržak An- gela, Erloč Marija, Zupane .Ana, Beg Marija, Šoba Marija, Kokolj Danica, Dolenc Slava. 5. VII. 1962 so daroval kri kr- vodajalci iz Vitomarc: Pavclič Marija, Ploj Ferdinand, Kram- berger Marija, Kramberger Lud-j vik, Anžel Jožefa. Šalamun Liza,' .Šegula Otilij-a, Kramberger Fran-I čiška, Jaklin Štefan, Slana Jakob.' Kocuvan Katarina, Firbas Pold-a, Zeienko Šterka, Hrga Marija in Habjan č Roza. Medtem so d^ar^^vali kr krvoda- jalci iz posameznih krajev: Gozd- nik Alojz, Črnezelj Barbara, Čeh Frančiška, Oberčka! Alojz. Ram- šak Anton. Zupan č Franc. Vsem organizatorjem, in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najiskreneje zahvaljujemo za vso požrtvovalnost, ki so jo izkazali! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnica Ptuj ★ 12. julija 1962 so darovali kri krvodajalci iz tovarne Kidričevo: Flajs Anton, Bedrač Genovefa, Svcnšek Vinko, Belšak Stanko, Budja Vinko, Mohorko Anton, Kokolj Ivana, Vernik Lucija, Faj- far Terezija, Anžel Ivanka, Riz- man Anton. Cokl Martin. Kosi Stanko. Simenko Štefka. Levanič Alojz, Selan Ciril, Vorina Ludvik, Jus Ivan, Vidovič Štefan, Sluga Anton, Reš Janko, Predikaka Jo- žef. Hanzcr Feliks, Vindiš Jakob, Vajda Alojz, Selan Krista, Sevšek Marija, Malek Anton, Verblač Julka, Sevšek Leopold, Hostnik Anton, Murata Jožef, Lozinšek Franr. Kuhr Anton. Knkot Stanko, Panikvar Franc. iHanžekovič Ma- rija. Kosec Stanko. Menoni Ed- vard, Feguš Slavko, Kokolj Franc, Ferenčič Edi. Rudolf Peter, Ajg- ner Hilda, Tomanič Slavica, Do- lenc Franc, Meznarič Ivan. Kozo- derc Anton in Soba Marija. Med tem so darov^ali kri še po- samezni krvodajavci: Stucl Gustl. Vsem organizatorjem in krvo- dajavcpm se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo za tako lep odziv! Ptujska gora Proslava za krvodajavce. V ne- deljo, 15. t. m. je pr pravila osnov- na organizacija Rdečega križa n* Ptujski gori ob sodelovanju pev- skega zbona Prosvetnega društva lopo proslavo za krvodajavce. Proslava je bila združena s ix>- gostitvijo in razdelitvijo značk. Ob tej priložnosti so bile raz- deljene znečke; dve zlati Kokolu Juriju iz Ptujske gore 35, n Gai- ser Julki, Podlože 23; 15 srebrnih- Avblju Ivanu, Avblju Antoniji, Božičko Mariji, Benedeku Ludvi- ku, Beranič Valici. Debelaku Fran- cu, Gojkovič Fani, Gajšt Anic:, Jezu Alojziju, Krapež Mariji, Ko- kol Slavi. Strašku Antonu, Štucl Avgustu, Skledar Anici in Saše Ani; 42 krvodalajcev pa je dobilo plastične značke, ker so že 2- aH večkrat darovali kri. Lepa prireditev je bila v popol- danskem času in ji je prisostvo- val tudi predsednik obč, odbora RK tov, Kolarič Valter. Ta je tudi na proslavi govoril o človekoljub- nem poslanstvu prostovoljnega krvodajflvstva. Nekaj recitacij, lastop pevskega zbora pod vod- tvom Marije Sajko. posebej še 'astop izven programa male Zden- co Fuksove, ki je zbrane krvoda- javce zasula s cvetjem, je ustva- lo vzdušje prisrčnost in hvalež- losti ljudem, ki so z dejanji pri- iravljeni pomagati človeku takrat, o mu je pomoč najbolj potrebna. NEPREViDNOST POVZROČA NESREČE A' zadnjem ča*-« so se zdravili ali '■e zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji pone,^rečcnci: Klinger Anica, Borovci 53 — padla je z mopeda in se poško- dovala po telesu; Jaiičič Jakob, Ptuj, Volkmerjeva 5 — padel je z lestve in si poškodoval le- vo roko: Vičar Franc, klonil 11 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval desno nogo; Kosec Slarija, Draženci 21 — padla s kolesa in si poškodovala re- bra in glavo: Pracaič Lovro, Pri.iror 40 — pri delu si je ]w- škofloval glavo; (tolc Ignac, Cirkulane 32 —padel jp z jno- peda in si poškodoval levo roko in nogo; Siniončič Josip. .Miha- Ijekov jarek — podrla ga je kra- va in mu jioškodovala desno nogo; Pulko Katarina, Podložc 36 — z nožem se je vrezala v levo roko; Cesarec Josip. Hlev- nica 32 — pri delu si je poško- doval levo roko; Gojčič Ivan, Trniče 13 — vgriznil ga je pes v desno nogo; Skela Stanislav, Gruškovje 17 — padel mu je hlod na desno nogo; Anderlič Božidar. Draksl 10 — padel je s češnje in si poškodoval desno roko; Žnidarič Štefka. Zg. Ja- blane 15 — padla je s kolesa in si poškodovala glavo; Mikša Jožef. Pobrežje 11 — podrl ga je kolesar in mu po«kodoval desno nogo; Krabonja Martin, Cvetkovci 12 —- kosa mu je pa- dla na desno roko; Murko Ema, Slovenja vas 73 — padla je s češnje in si poškodovala glavo in desno roko; Gašpanč Draga, Ježnvec 104 — padla je in si poškodoval;! nogo; Križe Milan, Ptuj. Na grarlii 2 — padel je s češnje in si poškodoval desno roko; Znidarič Terezija. Jelovi- ce 17 — padla je in si poško- dovala desno roko; Struga Ka- tica, Ptuj, Vodnikova 3 — z no- žem se je vrezala v levo roko; Zadravec Tomaž, Plešivica 5 — porlrla ga je krava in mu po- škodovala levo roko: Ranfič Jo- že. Vratno 54 — nekdo ga je na- padel iit 11111 p(i>k(M|(iv al glavo; Kaiirevič Anton. Apače 53 — nekdo ga je napadel in mu po- škodoval glavo: Kajzersberger Kri'^iina. Mestni vrli 1a — p.i- dia je z lipe in si poškodoval;! (lesno nogo: Kekec .Anica, Nova vas 72 — padla je s češnje in si poškodovala obe roki; Seliinaj I.adi. Radoboj 179 — padel je v apnenn jamo in si poškodoval obe nogi in dcino roko; Karn| Jovo. Otaii — jiri pretepu je do«; bil poškodbe na glavi; Napast Uan, Dragonja vas "4 — prj kopanju si je poškodoval nogo; Preložnik Franc. Kidričevo 81 — podrl ga je moped in mu po- škodoval telo: Malek Marija, Strmec 12 — udarila je strela in ji poškodovala glavo: Petrič Alojz, Svetine! 37 — padel je s kolcša in si poškodoval roke in obraz: Tjnbec .Anica. Alarkovci 93 — padla jp s kolesa in si po- škodovala desno nogo: Lah Bo- gomir. A'el. Brebrovnik 101 — vgriznil ga je prašič v le\'o ro- ko; Bratuša A'iktnr. Koračice 18 — pri delu si je poškodoval le- Ao roko; Rudolf Marija. Sp. Hajdina 21 — padla je pod voz in «i poškodovala levo nogo; Rozman Stanka, Zupečja vas 61 — podrl jo je motor in ji po- škodoval glavo in telo; Turščak Marija, Jiršovci 54 — poparila se jc z vrelo vodo po hrbtu in (dieli rokah; Pintarič Franc, Pa- cinje 15 — )ri prometni nesre- či si je poškodoval levo nogo. lopoidvcc Stanko, Lovrenc "i" — padel je z motorja in si pu škodoval levo roko in nogo; Ai sočnik Franc. Pivnla 93 — pr del je z mopeda in si poškodc val obraz in desno nogo; Zork Peter, Trnovski vrh 13 — opi kel se je z vrelo mastjo po obe rokah; Notersberg Roza, Hrč •stovpc 132 — padla je in si po škodovala levo nogo; Majhei Ana. Hajdina 46 —- padla je ^ kolesa in si poškodovala obra/ in levo nogo; Mernik 1'rančiška. Moravci 145 — padla je z lestve in si poškodovala desno nogo; Meškn Davorin. Mihovci 65 — padlo mu je železo na desno nogo: Žnidarič Franc. Moškajn- ci 58 — povozil ga je vlak in mu odrezal levo nogo; Ostro*ko Jožef. Kidričevo 59 — pri delu si je poškodoval obraz, prsni koš in levo roko. Tovariš urednik! Zanima me, kdaj bo Ptuj začel gradnjo delavsko-prosvetnega do- ma, o katerem je bilo že toliko govora in pisanja v raznih časo- pisih? Menim, da bi bilo r grad- njo dobro začeti. Ali je za to ža na razpolag-^ denar? Kaj menit« • v»em tem v Ptuju? B. J. STRAN 8 T E D N rit PTLTJ. 20. JULIJA 1962 Odloki in razpisi Občinski ljudski odbor Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 12. člena zakiona o proračun- skem prispevfcu iz osebnega do- hodka d^vcev (Uradni list FLRJ, tt. l''7-100/61, 44-650/61 in 52-766/61) je občin^iki ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajav- cev dne 18. junija 1962 sprejel ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni v občini Ptuj 1. člen Dopolnilni proračunski pri- spevek iz osebnega dohodka de- lavcev in uslužbencev po stop- nji 10"/o od proračunskega pri- spevka iz osebnega dohodka delavcev plačajo vsi, ki so za- posleni v občini Ptuj. 2. člen Dopolnilni proračunski pri- spevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev se pla- ča pri izplačilu osebnega do- hodka. 3. člen Vplačani dopolnilni prora- čunski prispevek razdeli pri- stojna banka na občinske skla- de, in sicer: 95 "/o v občinski sklad za šol- stvo. 5 "/o v občinski zdravstveni investicijski sklad. 4. člen Pojasnila in navodila za iz- vajanje tega odloka izda po po- trebi svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, nehata veljati odlok o dopol- nilnem proračunskem prispov- ku iz osebnih dohodkov delav- cev in uslužbencev, ki so zapo- sleni na območju občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Mari- bor, št. 5-74/62) in odlok o spre- membi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku (Urad- ni vestnik okraja Maribor, št. 18-242/62). 6. člen Ta odlok velja od 1. julija 1962: glede razdelitve sredstev v sklade se pa uporablja od 1. januarja 1962. 7. člen Ta odlok se objavi v Urad- nem vestniku okraja Maribor. Štev.: 400-2/62-1 Ptuj, 18. junija 1962. Predsednica Obč.LO: Lojzka Stropnik Občinski ljudski odbor Ptuj Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 1. členn temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem, krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55. 19-241/57. 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) ter 37. členu zakona o pristoj- nosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ. št. 52-644/57), je občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizva- javcev dne 18. junija 1962 spre- jel ODLOK o spremembah odloka o dolo- čitvi stopenj občinske doklade, ki se odmeri zasebnim kmetij«^ skim gospodarst\om in za5eb«i nim lastnikom zemljišč v obči- ni Ptuj za leto 1962 1. člen j V 1. členu odloka o določitvij stopenj občinske doklade, ki se^ odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in zasebnim last- nikom zemljišč v občini Ptuj za leto 1962 (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-197/52) se spremeni IV. lestvica sto- penj občinske doklade, tako da se gtlasii Ta odlok velja od dneva ob- jave v >Uradnpm vestniku okra- ja Maribor-f, uporablja pa «e pri predpisu občinskih doklad za leto 1962. Štev.: 422-11/62-1 Ptnj, 18. junija 1962. Predsednica Obč.LO: Lojzka Stropnik ŠPORT STRELSTVO Na dan praznika borcev. 4. julija, je bilo v Mariboru repu- bliško tekmovanje z malokali- bersko puško za ženske. Sodelo- valo je 25 občinskih ekip, med temi tudi iz Ptuja. Naša ekipa je bila v sestavu: Dita Vernik,; Olga Kramberger, Katica Leva-j nič, Ida Gojčič (vse Kld.) ini Ivanka Zadravec (obLO). Uvr-| stila se je na 12. mesto. Tekmo-i vavke je motilo neugodno vre-.' me. V nedeljo, 8. julija, t 1. je bilo v Ptuju občins^ko tekmovanje z malokalibersko (MK) puško. Udeležilo se ga je 27 strelcev, ki so na družinskem tekmovanju dosegli predpisano normo. Od teh se je za okrajno tekmovanje ki bo 21. in 22. t. m. v Mariboru, plasiralo 15 strelcev in sicer \z družin: Železničar (5), Kidriče- vo (5), Tumišče (3) in TAP (2). Občinski prvak je s 225 krogi; postal tokrat zaslužni streleoj Ignac Rašl (Zel.). Sledili 5o muS Kunstek (Zel.) 222, Hojnik (Kid.)( 219 krogov in ostali. Edina članica na tekmovanju Ivanka Zadravec (obLO) je na- streljala 167 krogov, kar je za začetnico na tem orožju tudi za- dovoljivo. Na okrajnem tekmovanju že- limo našim strelcem mnogo uspehov in smo pa-epričani, da jih bomo imeli priložnost videti na okrajnem tekmovanju z vo- jaško puško, ki bo 29. julija t. 1. v Ptuju, ker še mariborsko stre- lišče ni dograjeno. . K. F. NAMIZNI TENIS Klubsko prvenstvo ptujskih študentov v namiznem tenisu, ki se odigrava v Študentskem naselju v Ljubljani, se počasi približuje koncu. Prikazane igre udeležencev, ki prvič tekmujejo v namiznem tenisu, so na zado- voljivi ravni, izstopajo pa ne- kateri boljši igravci, ki se s tek- movalno igro že dalj časa ukvarjajo. Tekmovanju pa se je seveda priključilo tudi nekaj izrednih »optimistov«, ki so pr- vič prijeli lopar v roke, vendar jim ne gre zanikati požrtvoval- nosti, kolegijalnosti in dobre volje, ki se je ob prikazanih igrah hitro razširila na ostale udeležence, ki so bili priča ne- katerim humorističnim točkam v prvenstvu, ki pa mu kljub te- mu ne moremo odrekati kvali- tete, saj so igre nekaterih favo- ritov na precejšnji višini. Rezultati II. kola: Kostanjevec — Weigl 1:2 Florjančič — Skaza 2:0 Rozman — Korošec 0:2 Krljič — Kovačič 2:0 Savec — Cerjak 2:0 V III. kolu so bila na sporedu srečanja med nekaterimi izra- zitimi favoriti. Medtem ko je bil Kuharic zadržan in je zmagal Papst brez boja, je srečanje med bratoma ^lauričema. ki ju je muhasti žreb uvrstil za na- sprotnika, izredno poživilo tur- nir. Igra je bila na izredni teh- nični ravni in po dolgem boju je zmagal mlajši Maurič Ervin, ki je sedaj glavni favorit za prvo mesto. Ostale partije so se končale s pričakovanimi rezul- tati. Rezultati III. kola: Savec — Borovšak 0:2 Krljič — Weigl 2:0 Florjančič — Korošec 0:2 Kuharic — Papst 0:2 p. f. Maurič E. — Maunč F. 2:1 V finalni del tekmovanja, k jen bodo igrali po sistemu: vsak i vsakim, so se plasirali Mauri^ Ervin, Krljič. Borovšak, Papst in Korošec. Težko je napoveda- ti zmagovalca, vendar je sploš- no mnenje, da je glavni favorit vsekakor mladi in nadarieni Maurič Ervin. -tf- Tretji redni brzoturnir za pre- hodni pokal Trgovskega podjetja ) »Merkur« Ptuj, bo v nedeljo, dne 22. julija, s pričetkom ob 9. uri v Kavarni v Ptuju! Vabljeni! ŠD Ptuj Lunine spremembe In vremenska napoved za čas od 22. do 29. julija 1962 Ziadnji krajec bo v torek, 24. julija 1962 ob 5.19. Napoved: v nedeljo, 22. julija bodo nevihte z dežjem ali močnejše plohe, v po- nedeljek dež, v torek lepo vreme, v sredo nevihte, v četrtek lepo vreme, v petek, 27. in v soboto, 28. julija bodo večje nevihte z večjo količino dežja, posebno na jugu; v nedeljo, 29. juhja bo lepo vreme. Temperature zraka po padla do torka na okrog 15 stopinj, nakar se bo do četrtka dvignila na okoli 30 stopinj. V nedeljo, 29. julija bo okrog 20 stopinj C. Spored fluorografirania v Ormobi za tas od 23. do 31. luliia 1962 28. julija 1962, PRI TOMAŽU — transformatorju: za Tomaž, ob 7. uri; Zagorje, Gradišče in Hranjl- govci ob 8. uri; Mala vas in Kora- čice ob 9. uri; Rakovci ob 11 uri; Pr*etinci ob 12. un. 23. julija 1962, v SAVCIH pri ga- silskem domu: za Savce ob 7. uri; Bratonečice ob 9. uri; Sejance ob 10. uri. 23. julija 1962, V RUCMANCIH pri transformatorju: za Rucman- ce ob 7. uri; Trnovce ob 9. uri; Mezgovce In Senčak ob 10. uri < 24. julija 1962, V PODGORCIH" pri transformatorju: za Podgorce ob 7. uri; Preclavo, Ritmerk in^ Strjance ob 9. uri; Bresnico ob 10. uri. 24. julija 1962, V CVETKOVCIH pri transformatorju: za Cvetkov- ce ob 7. uri; Osluševci ob 10. uri. 24. julija 1962, V KLJUCAROV- CIH pri Stuhcu Antonu: za G. Ključarovce ob 7. uri; Senik ob 8. url; Sp. Ključarovci, Zvab in Dobrovščak ob 9. uri; Runeč ob 11. uri. 25. julija 1962. V MIHOVCIH pri transformatorju: za Vel. Nedeljo ob 7. uri; Mihovci ob 9. uri; Hajndl ob 10.30; Drakšl ob 11. uri; Trgo- višče ob 12. uri. 25. julija 1962. V VICANCIH pri transformatorju: za Vičance ob 7. uri; Senešče ob 9.30; Sodinci ob 11. uri. 25 julija 1962, V LESNICI pri Lahu Martmu: za Sardinje in Lu- novec ob 7. uri; Strmec ob 8. uri; Lešnico ob 10. uri; Lešniški vrh ob 12. uri. 26. julija 1962, V 0RM02U pri transformatorju v Cvetlični ulici: za Ptujsko ulico ob 7. un; Mestni trg ob 8. uri; Varaždinska. Nova- kova, Dravska, Poštna, za Kolo- dvorom, Dobravska in Opekarni- ška ulica ob 9, uri; Skolibrova in Kolodvorska ob 11. uri; Vrazova ob 12. uri. 26. julija 1962, V 0RM02U — transformator pri Opekarni: za Hardek ob 7. uri; Dobravo ob 8. uri; Pušenci ob 9. uri; Pavlovci ob 11. uri; Litmerk ob 12. uri. 26, julija 1962. pri gasilskem do- mu: za Lopršice ob 7. uri; Hum ob 8. uri; Frankovci ob 11. uri. 27. julija 1962. V VUZMETINCIH pri transformatorju: za Vuzme- tince in Zasavce ob 7. uri; Her- mance ob 8. uri; Miklavž ob 9. uri; Kajžar ob 10. uri. 27. julija 1962. V LAHONCIH pri Mešku Maksu: za Lahonce ob 7. uri; Hujbar ob 9, uri, 27, julija 1962. V 2ER0VINCIH pri Pihlerju Janezu: za Zerovince ob 11. uri; Cerovec ob 12. uri. 27. julija 1962. V IVANJKOVCIH pri transformatorju: za Ivanjkov- ce ob 7. uri; Mihovci ob 8. uri; Li- banjo ob 10. uri; Stanovno ob U. un. 27, julija 1962. V IVANJKOV- CIH pri teasformatorju: za Ivanj- kovce ob 7. uri, Mihovci ob 8. uri, Libanjo ob 10. uri, Stanovno ob 11. uri 28. julija 1962, V IVANJKOV- CIH pri transformatorju: za Stre- zetino ob 7. uri, Pavlovski vrh ob 8. uri. Veličane ob 9. uri, M. Bre- brovnik ob 11. uri. 28. julija 1962, V KRCEVINI pri transformatorju: za Strezetino ob 7. un; Pavlovski vrh ob 8. uri; Veličane ob 9. uri; M, Brebrovnik ob 11, uri, 28, julija 1962. V JASTREBCIH pri transformatorju: aa Jastrebe! ob 7. uri; Lačaves ob 8,'uri; Kog ob 9, uri; Gomila ob 11, uri; Vi- tan in Vodranci ob 12, uri, 30. julija 1962. V SREDISCU pri transformatorju: za Središče ob 7. uri. 30. julija 1962. V OBRE2U pri transformatorju: za Obrez ob 7. uri; Grabe ob 11. uri. 30. julija 1962, V SALOVCIH pri Meznariču: za naselje: Salovci ob 7. uri. 30. julija 1962, V GODENINCIH pri Kocjanu Mateju: za Godenince ob 10. uri. 31. julija 1962, V ORMOŽU pri transformatorju v Cvetlični ulici za zamudnike ob 8. uri. Ormož, dne 16. julija 1962. Razpisi, oslasi. objave in obvestila RAZPIS Občinski ljudski odbor Ptuj razpisuje JAVNO LICITACIJO za nakup 153 prm drv in 165 ton premoga, ki bo v četrtek, dne 2. avgusta 1962, ob 8. uri zjutraj na Obč nskem ljudskem odboru Ptuj. Srbski trg št. 1, soba št. 17 v Ptuju. Vse interesente za dobavo drv in premoga vabimo, da se licita- cije udeleže. Oddelek za občno upravo. Upravni odbor Vodne skupnosti za melioracijo Pesniškp doline Ptuj' razpisuje delovno mesto bagerista za bager ub-1 Pogoj: samostojna zaposlitev na takšnem stroju ali pa na UB-05 najmanj eno leto. Nastop službe takoj ali po dogo- voru. preklic Podpisana Angela ŠEGULA, po- sestnica, Pacinje 18. p. Moškajnci preklicujem in obžaljujem žaljiv-, ke, katere sem izrekla o Veroni VRABL, posestnici Pacinje 29, ter se zahvaljujem, da je odstopila od pregona, Ptuj, dne 16. julija 1982. Angela Šegula. opozorilo Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih v mojem ali svojem imenu napravila moja žena Marija Gerečnik, roj. Rodo- šek iz Gerečje vas št. 1. Obenem opozarjam, da ne more ničesar prodati ali podariti brez moje V6dn<»sti in odobritve. I Jakdb Gerečnik. službe I MESTNI KINO PTUJ sprejme naj prakso vojaščine prostega kan-J didata za KINOOPERATERJA.: Prednost imajt kand dati s kva-i lifikacijo iz radio ali elektrflj stroke. Informacije v podjetju.' UPOKOJENI UČITELJ — vdovec išče gospodinjo, najraje upoko- jenko z Ptuja. Naslov v upravi. izgubljeno NA AVTOBUSNI POSTAJI v Ptuju pozabljen PAKET dvignite pri čuvaju koles v blžini. prodak: PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljo s posteljnino. Naslov v upravi, PRODAM LATE in 100 novih za- bojev za sadje ali krompir. Na- slov v upravi. PRODAM MLATILNICO in bencin- ski stabilni motor. Franc Ver- šič. Biš 4, Trnovska vas. 33 arov GOZDA nujno prodam. Rogoznica 41. JEDILNICO IZ OREHOVINE po- ceni prodam. Maric, Maribor, Cankarj ev^MiL^........^_______. RAZLIČNA NOVA VRATA in zlato za zobe prodam. Naslov v upra- vi. PRODAM dobro ohranjeno po- hištvo v Ljutomerski 18. dru- go nadstropje, levo. VODOVODNO črpalko z mo- torjem prodam. Vprašajte na Vičavi 21. KUPIM KUPIM GRADBENO PARCELO na Vičavi, v Budini ali Hajdini. Naslov v upravi. KUPIM rabljen sadni mlin, prodam pa 12 m lesene cevi za studenec z vsemi deli. Miki Alojz. Vičava 11, Ptuj. sobe KDOR MI ODSTOPI SOBO r Ptuju, mu v dopoldanskem času pomagam v gospodinj- stvu. Naslov v upravi. PODPISANI OBŽALUJEM žaljivo vsebino pisma Mariji Fožgan iz Kidr čevega ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Janko Nemec. . Upravni odbor Komu nalne banke Ptuj sklicuje v smi- slu 143. čl. zakona o bank ah Ur. 1. FLRJ št. 10/1961 LETNI JAVNI ZBOR predstavnikov gospodarskih organizacij in drugih komiten- tov Komunalne banke Ptuj, ki bo v sredo 31. julija 1962 v občinski dvorani na Titovem trgu s pričetkom ob 9. urL Poslovno poročilo Komunalne banke za Isto 1961 kakor tudi pismena vabila z dnevnim redom dostavljena gospodar- skim organizacijam in drugim komitentom Komunalne ban- ke Ptuj. Poslovno poročilo z gl avnimi podatki iz letne bilance Komunalne banke Ptuj je tudi nabito v poslovnem lokalu banke v Ptuju, v Lackovi ulici štev. 5. Ker bodo na zboru tudi obravnave o kreditni problema- tiki glede na obseg proizvodnje in izvoza v prvem polletju 1962 in perspektive kreditiranja v drugem polletju 1962, pri- poročamo udeležbo na zbor u in nanj istočasno vljudno va- bimo. Komunalna banka Ptuj Iz programa RTV Ljubljana NEDEL3A. 22. JULIJA 6.00—8,00 — Nismo se uklnnilil (Par- tizanske pesmi in koračnice — vmes ob 6,05—^6.10 — Poročila in dnevni ko- ledar, 6.30—6.35 — Napotki zi turiste, 7,00—7,15 — Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda, 8.00 — Mladin- ska radijska igra, 8.40 — Partizanski skladatelji — mladim poslušavcem, 9.00 — Poročila, 9.05 — Boian Adamič: Ka- že ljubljeno mesto — baletna glasba, 9.45 — I2 iunaških dni, 10.00 — Se po- mnite, tovariši. . . i0.30 — Pot v zmago, 11.30 — Nedeliska reportaža, 11.50 — Glasba iz filma »Zaklad naSe Zemlje«, 12,00 — Poročila, 12 05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda, 13,15 Obvestila in zabavna glasba. 13 30 — Za našo vas, 14,00 — Narodne in ponarodele v prired- bi \lada Goloba, 14,14 — Borci čestita- jo. 15.00 — Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 15 15 — Scenska glasba iz jugoslovanskih filmov, 15,30 — Pesem matere treh partizanov in drugi samospevi, 15 48 — Chopinova Fanta- zija v obliki pciloneze, 16.00 — Humore- ska tega tedna — .\nton Seliškar. Mfule. 16,20 — Lepe melodije. 17.00 — Poroči- la. 17.05 — Vatrcslav Lisinski: Jugoslo- vanska uvertura. 17.15 — Radijska igra — Matej Bor: Razstrganci. 18 20 — Ma- tija Bravničar: Fantazija za violino io klavir. 18.25 — Športno popoldne. 19.00 — Obvestila, 19.05 — Glasbene razgled- nice, 19.30 — Radijski dnevnik, 20.00 — Jugoslovanski pevci in orkestri, 20,35 — Športna poročila, 20,45 — Blaž Arnič: v. simfonija — »Vojna in mir«, 22,00 — Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan, 22,15 — Posnetki koncertov m, iugoslo- vanskeea festivala jazza na Bledu, 23,00 — Poročila. 23.05 — Zaplešimo v praz- nično noč. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. PaNEOEUEK, 23. JULIJA 5,00—8,00 — Dobro tutro: (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5,05—5.10 — Poročila in dnevni koledar, 6,00— 6,10 — Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7.00—7.15 — Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar, 8,00 — Poročila, 11.00 Dve domači par- tituri. 11.35 — Petindvajset minut pred dvanaisto, 12.00 — Poročila. 12.05 — Trio Mahkovič nam igra. 12 15 — Kme- tijski nasveti. 12.25 — Melodiie ob 12,25, 13 00 — Napoved časa, poročila, iremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 — Obvestila in zabavna glasba, 13 30 — Samospeve Frana Ger- biča i>ojeta tenorista Gašper Dermota ta Miro Btajnik, vmes medigre, 13,51 —i, Majhen koncert violinista Slavka ZimškiJ 7 novimi posnetki. 14.05 — Glasben* omnibus, 19.00 — iz doline v planinci 20,45 — Kulturna kronika, 2100 -4 Razgledi po sodobni glasbeni literatur* (31. 22.00 — Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled spored« za naslednji dan, TOREK. 24. JULIJA 5,00—8,00 — Dobro tutro! (pisan glasbeni spored) — vsem ob 5,05—5,10 — Poročila in dnevni koledar, 6,00—6,10 — Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7,00— 7.15 — Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in radijski koledar, 8,00 — Poročila. 11,00 — Od kaprice do plesa, 11,20 — Rolf in Aleksandra Beckftr: Do- volite — ime ime je Cox, 11.48 — Do dvanaistih maihni zabavni ansambli, 12.00 — Poročila. 12.05 -- Ileana Bra- tuževa zanoie nekai slovenskih narodnih, 12.15 — Kmetjiski nasveti, 12.25 — Me- lodije ob 12 25. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objata- dnevnega sporeda. 13.15 — Obvestila is zabavna glasba. 13.30 — Iz veselih slo-i vanskih oper. 14.05 — Glasbeni orani-j bus. 14 30 — prireditve dneva 14.35 —] Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.: 19.00 — Obvestila. 19 05 — Glasbene razglednice. 19.30 — Radnski dnevnik. 20.00 — Večer pri skladatelju .\ntonu Lajovcu. 20.30 — Radijska i?ra. 21.34 — Darius .Milhaud Suita (po (Correttu) za oboo. klarinet in fagot. 21.44 — Zabavni Shearing. 22 00 — Nar*nTed časa. p»ro- crkester David Rose in Kvintet George č;la vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. SREOA, 2S. JULIJA 5.00—8.00 — Dobro jutro! (pisan gla&beai sppred) — vsem ob 5.05—5.10 — Poročila in dnevni koledar, 6.00—6 10 — Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7.00— 7.15 — Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in radijski koledar. 8.00 — Poročila. 11.OO — Anglež kot italijanski operni junak, 11.15 — človek in zdrav- ie. 11.25 - Tisoč taktov za dober tek, 12.00 — Poročila. 12.05 - lules Masse- net: Le Erinne. - igra pihalni orkester LM. 12.15 — Kmetijski nasveti. 12.25 — Melodije ob 12.25. 13.no — Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 — Obvesti- la in zabvna glasba. 13.30 — Friderick Delius: Simtoniia suita -Florida". 14.05 — Glasbeni omnibus. 19.00 - Obvestila. 19.05 — Glasbene razglednice. 19.30 — Radijski dnevnik. 20 00 Rolf Loehermann: Sola za žene. 21.35 — Liberijska suita Duka Elingtona. 22 00 — Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 2«. JULIJA 5.00—8.00 — Dobro jutro' (pisan glasbeni spored) — vsem ob 5.05—5.10 — Poročna in dnevni koledar. 6.00—6.10 — Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— I 7.15 — Napoved časa, poročila, ''remen I ska napoved in radijski koledar, 800 — I Poročila, il,00 — Londonski baročni an- sambel pod vodstvom Karla Haasa, 11,25 — Romana Lindič in Sneška Sterbenc pojeta narodne ob spremljavi ansambla Jožeta Kelbla, 11,35 — S popevkami po svetu, 12.00 — Poročila. 12.05 — In- strumentalni kvintet JNA — Domače viže Antona Buhmika. 12.15 — Kmetijski na- sveti. 12.25 — Melodije ob 12.25. 13.00 — Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obiava dnevnega sporeda, 13.30 — Mendelssohn in Schuhert. 14.05 — Glasbeni omnibus, 14.30 — Prireditve dneva. 14.35 — Naši poslušavci česti- tajo in pozdravljajo. 19.00 — Obvestila- 19.05 — Glasbene razglednice. 19.30 — Radiiski dnevnik. 20.00 — četrtkov ve- čer domačih pesmi in napevov. 20.45 — Nekaj lahke glasbe. 21.00 — Večer umet- niške besede — janež tesar. 21.40 — Bela Bartok: Fapsodiia za klavir in orke- ster. 22.00 Naooved časa. poročila, vre- menska naooved in pregled sporeda za naslednii dan. PETEK, 27. JULIJA 5 00—8.00 — Dobro jutro! (pisan glasbeni sporedi — vsem ob 5.05—5.10 — Poročila m dnevni koledar. 6.00—6.10 — Napoved časa, poročila, prseled tiska, vremenska naooved in obvestila. 7.00— 7.15 — Napoved časa. poroSila. vremen- ska napoved m radiiski koledar. 8 Oo — Poročila. 11.00 — Dopoldne ori Wnitgan- g'j 4madeiu Mozartu. 11 20 — Rolf in Aleksandra Becker: Dovolite — ime mi ie Cox. 11.50 — Klavir v ritmu. 12 0<]^ — Poročila. 12.05 — Mladi tamburaš^ Svobode »Bežigrad-Ježica«. 12 15 — Kme-^ tijski nasveti. 12.25 — Melodiie oJi 12 25. 13,00 — Napoved časa. poročila, vremenska napoved in nb-ava dnevnega sporeda. 13.15 — Ob-est'!a in zabavni* glasba, 13.30 — Iz treb opei Antonm« Dvoraka, 14 05 — Glasbeni omnibus, 19.00 — Obvestila, 19.05 — Glasbene razglednice, 19.30 — Radijski dnevnik, 20.00 — Antonio Vivaldi, 20.15 — Te- denski zunanje-politični pregled. 20.30 — Naši skladatelji otrokom: miniature, uganke m pravljice za zbor, 21.00 — Kvintet Art van Damme. 21.15 — Oddaja o moriu in pomorščakih. 22.00 — Napo- ved časa. vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 28. JULIJA 5.00—8.00 — Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vsem ob 5.05—5.10 — Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 — Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 — Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in radiiski koledar. 8,00 —■ Poročila. 11.00 — Iz zgodbe o mali Co- Co-San, 11.40 — Iz albuma popevk, 12.00 — Poročila, 12.05 — Viški fantje so na obisku, 12.15 — Kmetijski nasve- ti. 12.25 - Melodij« ob 12.25, 13.00 — Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda, 13.15 — Obvestila in zabavna glasba. 13.30 — Popularne orkestralne skladbe slovenskih skladateiiev. 14.05 — Glasbeni omnib«u, 14.30 — Prireditve dneva. 14.35 — Naii poslušavci čestitalo tn i>ozdravljajo, 19.00 — Obvestila. 19 05 — Glsabene razglednice. 19.30 — Radijsti dnevnik, 20.00 — Za prijeten konec tedna, 22 00 — Napoved časa poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan 22 15 — Oddaja za naše izseljence. 23.00 — Poročila, 23,05 — Sobotni p!e«, 24,00 — Zadnja poročila ia zaključek oddate.