50. štev. V Ljubljani, dne 19. decembra 1901. XI. leto. •ti. ©r Izhaja vaak ©etrtek ter etano za vse leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plaCuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Ce bo enkrat tiska; 24 v. Ce se dvakrat, in 30 ce se trikrat tiBka. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati bffarodnl Tiskarni" ▼ LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Iz slovenske kmetije. Stikali so manjši lesni trgovci v času, ko so se nove puške za armado delale, po orehovem lesu. Oreh daje senco in žlahten, drag sad za potvice. Kaj za to! Ženska je sicer mrmrala. Hajd za 10 gl.! — V jednem letu dobi, če orehi obrodijo, toliko za orehe. Zdaj stičejo lesni trgovci za hrastovjem. Nekaj hrastovja je še ostalo pri nas. Zaradi listja in lesa za korita se je varovalo. Kakor norec prodaja naš kmet ta les. Za »švelarje«, za »šif-holc«. Po kubikih, po švelarjih prodaja. Račun poda, da prodajalec še toliko ni dobil za les, kar bi mu dal, če bi ga za kurjavo uporabil. A grozni računi pridejo. Kmet tudi ničesar ne dobi za les. Baran-tija je taka. Kubik — švelar — potem premajhen kup, kesanje in pravda, ki vse požre. Ali že prej kesanje. Prodajalec se ne drži pogodbe. Pravda, draga pravda! Trgovinska stvar, v kateri ne velja raz-diranje pogodbe zaradi nadpolovične pri-kradbe ali goljufije, kakor to prav narod označujo. Pravda, pa tudi ječe radi kake goljufije, po krivem priseganju otrok ubogega kmetica in njega samega, ki se je botel kako izviti iz pravde. Skoda, velika škoda! Stroški, veliki stroški in zaprtija, izguba delavske, merodajne delavske moči v gospodarstvu dotičnoga kmeta za več mesecev, morebiti po leti, ko je dan tako dolg. In na zadnje zastonj prodal hra-fetovje! In potem gola bosta! Obesi se, če je še kako drovo v hosti! Prej pa zmoli rožnivenec, ta tvoj spremljevalec skozi to tvoje ubogo življenje, slov. kmet! Priznati moramo, da so po večjem manjši lesni trgovci in kmetski oderuhi prav pobožni ljudje. Kapelice zidajo in rožnivenec nosijo v žepu. Cekmoštri so tudi. V tem znamenju je na Slovenskem zmagovanjo v prodaji in nakupu lesa Sv. Anton pa pri prodaji živine sodeluje. — »Urez vsega tadla je«, — pa čez pol ure po prodaji že pokaže kravca, da je krvo-močna. Pravda. Prisežem, da pri meni ni bila krava krvomočna! Stroški in plačilo krmljenja. In tako naprej, ljubi slovenski kmeti. Nekateri izmed vas so šteje med pametne. Visoko glavo noBi. Ob volitvah čez rame pogleduje vse, kar ni po|>. Preti njim pa hitro zgane klobuk — habt Acht — doli! In Bvoje boste, ta božji blagoslov, tako neumno prodaja, da bi mu človek s krampom na glavi puščal. Slov. kmetje, spomnite se vseh vaših prodaj lesa, jelovine, orehovine, hrustja in seštejte tiste kupčije, ki bo kakemu kmetu le količkaj dobička dale, seštejte one strahovite slučaje teh prodaj, po katerih kmet prodajata na to miBli, da se kam na klin obe»i. Nič ni prodati, kako prase ali kak goveji rep, moram v hosto, pravite! Res, ali za božjo, sveto božjo voljo ne tako neumno! Poglejte, kaj imate v hostah in vprašajte kakega poštenega zvedenca, kaj imate vrednosti, preden prodajate! Naj tiste »kubike« hudič vzame, na katere se ne razumete, ker poznate le nekaj krščanskega nauka in ta ni za kupčije po kubikih. — Tu v malem, a za vsako kmetsko gospodarstvo važnem, dostikrat usodepol-nem prodajanju vašega lesa, trpite slov. kmeti velike škode; vaša gospodarstva pa za bodočnost dolgo, trajno škodo. Le pomislite, kaj je kmetiji hosta, dobro zare-jena hosta! Vprašajte se, kdo je tega kriv? — Večji kmeti uvidevajo, da če ni pri hiši več odraslih otrok, s kmetovanjem ne gre naprej. Delavci so šli v Ameriko in na Nemško. Otroci sami bežijo iz domače hiše ven na tuje. Vsi kmeti vidijo, da grajščine zdaj ne morejo gospodariti, ker jim manjše kmetije ne morejo dajati delavcev. Je tudi za te vse v Ameriki. Grajščine so prodajajo, se morajo prodajati. Kupci istih njen svet nadrobno raz-prodajajo. Kmeti kupujete, drago plačujete. Zadolževate se, pa kupujete. Dobro je, da kupujete. A dostikrat ali vedno kupujete izropan svet, hoste brez dreves, njive, ki že 10 let niso gnoja videle, travnike, ki jih mah porašča, na katerih ulaga crkuje. Preden je grajščak grajščino moral prodati, oropal jo je navadno najlepšega. Pa včasih pride kaka grajščina šo lepa, v cvetju iz prosto roko na prodaj. Ali sto že slišali, da se jo kaka slovenska občina na kmetih /.družila, da nakupi kako grajščino? Navadno so na grajščinah hranilnice intahulirane. Te čakajo. Nekaj tisoč se dobi kmalu. Saj razprodajalec tudi že prvi dan več tisoč plačanih dobi. — Nič tega, to bi bilo za kmeta vse preveč »ceremonij«, pravijo »gospod« v fa-rovžu in za njim naš možati kmet. Nič bolj neumnega ni najti v kakem gospodarstvu, kakor to zijalanje ob prodajah grajščin na naši zemlji. Zopet jo jedna šla. Potem oklic, prodajalo se bo na drobno. Stika so po denarju in potem licitirajo uboge paro, da je groza, pišemo groza, možati slov. kmetje! Le spominjajte se tacih licitacij, ki sto jih dozdaj videli v vaši bližini. Tako nabijate, kakor bi bili brez uma. Pa bi lahko vaš občinski odbor mesto mesarja kupil grajščino in bi ta brez iskanja profita razprodal poljo, travnike, vinograde; hosta, lepo okrožena velika grajska hosta pa bi ostala kot profit vsej občini, ki bi imola stavbeni les za vse občinarje in listje, in v sili drva za kurjavo občinarjev, grajsko poslopje pa za šole, katerih VBako zidanjo stane občino do 20 tisoč gold., ki bi bilo občini zastonj. — Slovenski kmet, dokler si še tako neumen, ostani ob volitvah doma, nič ne pojdi volit, vsaj si le ovca, katere žene duhovenski pastir kamor hoče! Vprašajte kmete okolo Trebnja in okolo Št. Jerneja; zdaj uvidevajo ti možati volilci Susteršiča in Dulerja, kako pametni so bili, ko so puščali grajščinske svetove pred nosom iz svojih kmetskih rok. Kmetje okoli Grosuplja, kmetje tu in tam, izpred nosa vam bodo pokupili grajščinske dobre svetove drugi in vi se boBte jokali, Vrzite no vaše debele klobuke na tla, da pride kaj svežega zraka na vaše glave! Politični pregled. Državni zbor. V sredo je poslanska zbornica zaključila svoje predbo-žično zasedanje. V zadnjih sejah se je bavila s postavo o kmetijskih zadrugah. Ta postava je bila odobrena. S tem je pa ustvarjen šele okvir, ki ga bodo imeli popolniti dež. zbori. Klerikalci upajo, da bodo mogli te zadruge izkoristiti v svoje namene in zlasti kranjski klerikalci upajo, da bodo na te zadruge obesili svoja kon-sumna društva. To upanje se jim pa ne izpolni, — za to bo že skrbel kranjski dež. zbor. Spravna pogajanja. Po novem letu poskusi vlada doseči porazumljenje mej Cehi in Nemci, a že sedaj se kaže, da ta pogajanja ne bodo imela uspeha. V podučenih krogih se govori, da pride do odprave ali premembe sedanje ustave, če bi se ta pogajanja ne posrečila in menda bo res tako. Vojna v Južni Afriki se nadaljuje z monjajočo se srečo. Danes dosežejo Puri kak uspeh, jutri ga dosežejo Angleži. Poroča so tudi, da tečejo pogajanja med l.uri in Angleži zaradi miru, a z obeh strani se stavljajo taki pogoji, da bodo pogajanja najbrž brez uspeha. Dopisi. Od Sv. Jurija ob južni železnici. Ko sem zadnjič poročal o naši kmetski zadregi, obljubil sem, da se še povrnem k tej stvari, ki zasluži prav pošteno, da izgine čim preje, od koder ja prišla. Naj Btorim to nekoliko danes. Kolovodje to zadruge so, kakor ob sebi umevno, naši duhovniki, pred vsemi Beveda sladkoustni Valentin in kodroglavi Grega. O teh dveh gospodih hočem najprej spregovoriti. Župnik je, kakor skoro vsi njegovi tovariši, denarja lakomen. Oni dan je prezidal posestnik M. v Lokarjih svojo hišo in jo dal kot pobožen klerika- lec blagosloviti. Za to je' bil določen prvi kapelan Erker, ki se je že napotil k posestniku. Na pol pota dohiti ga ženska iz farovža, poslana po župniku, ki mu veli, naj se vrne, da pojde on, župnik, hišo blagoslovit. Kaplana je župnikova lakomnost bržčas spekla v dnu njegove duše, in vrnil se je po drugi poti v kaplanijo. Župnik je blagoslovil hišo, pa menda ne zastonj, kajti ta posel zdel se mu je tako hvaležen, da je šel drugi dan še stenske podobe blagoslavljat. Pred tedni je umrl tukajšnji posestnik in bogatin Solin. K zadnjemu počitku so ga spremili vsi trije duhovniki in mu tako prepevali, da so nekateri menili, da prepevajo aleluja. Lani pa, ko je umrl borni kočar, mu še groba niso poškropili. Se pač vidi, da premaga denar dostikrat našega ljubega Boga. V zgodovini starega veka beremo, da je živel grozovit lakom-než denarja. Ko so uvideli, da mu ne morejo dovolj nanositi, prijeli so ga, razsto-pili ponev zlata in mu ga vlili gorečega v grlo. Šentjurčani seveda ne store kaj ta-cega, vendar pa nasitijo skoro gotovo svojega fajmoštra, ako mu vsi brez izjeme izročo vse svoje imetje. Povedal bi še katero o kaplanu Gregcu, pa mi je prostor premajhen. Prihranim si torej popis njegovih večernih obiskov za drugo pot. Zdaj le še nekaj o konsumu, ki bode kmete, kakor se kaže, prav kmalu rešil — česa, miali si vsak sam. Konsum jo otrok našega fajmoštra, ki drugih otrok ne sme delati. Kakor vsaka farovška zel, dela tudi ta paglavec škodo in zgago mej zaslepljenim ljudstvom. Ker ga ne marajo v farovžu, obesili so ga po stari navadi občini na vrat in ga nastanili v občinski hiši. Hiša jo del občinskega imetja in ima služiti samo ob-činarjem in njih koristim. Ker pa je oddana konsumu, čegar udje so tudi Poni-kovljani, Drameljčani, Šentvičani, Tehar-čani in drugi sosedje, služi torej protipo-etavno tudi drugim občinarjem, ki šentjurski občini niti beliča no plačujejo; ker je oddana še brezplačno, imajo škodo ne le občina kot taka, ampak še posebej oni občinarji, ki niso konsumarji, ki pa plačujejo največ davka in največ doklad. In takega nereda ne zapazi pristojna oblast? 1'ostavno smejo kupovati v konsumu samo udje. Šentjurski konsum ima menda posebno postave, kajti tu kupujejo prav pridno tudi neudje, ki Si izposojujejo od udov knjižico ter tako očitno goljufajo. Tega bi vendar no smela dopustiti posvetna in posebno še duhovska oblast, ki v. enomer javka, da vera peša. Moj Bog, ali so goljufi verni ljudje? Konsum dela ob sebi umevno imenitne »gšefto«. Nakupil je v svoji modrosti veČ meterskih stotov fižola po i) gld., cena pa mu je sedaj 7 gld., ne da bi bilo upati kaj boljšega. Zato bo izgube okoli 900 gld., katorih pa ne bosta povrnila ne župnik, no Oiglarjov Tonček. Orehi so bili sprva zelo dragi, sedaj pa je padla cena od 17 kr. na 11 kr. Neki Provorčan jih pripelje v Šentjur, hoče jih prodati Kartinu. Ko pa mu ta pove, da plačuje zadrega dražje, peljal jih je na njegov svet v zadrego in jih prodal njej po 14 kr. kilo, proti temu, da jo pristopil s T)0 krajcarji konsumu. Ves radosten nad nepričakovano dobro barantijo, kajti dobil je blizu 30 gld. več, nego bi bil dobil pri Kartinu, hvalil je po trgu pamet šentjurskih svedrcev, češ, tako ne bi bil speljal na led nikogar niti v onem kraju, ki je s plankami obit in kjer opoldne s košem zvonijo. Pa porečejo kmetje, da je to za-nje dobro, če dražje prodajajo. Prav! A kdo plača dražje? Ne kmet-konsumar, ki jemlje iz enega žepa, da deva v druzega? Tistih 30 gld., katere ste praveč plačali zvitemu Prevorčanu, ne vidite nič več, kajti tako neumen ni, da bi šel kako drobnarijo po tri ure daleč kupovat. One dni sta si ogledovala našo zadrega uradnik Beck (?) z Dunaja in neki pisar iz obližja dr. Žlindre. Ne vem, kakšen namen da sta imela. Menda bi radi dobili od ministrstva podpore, ali pa sta preskušala Ciglarjevega Tončka, če je že goden za profesorja llgologije. Kajti pripoveduje se, da si potni Ciglarjev Tonček svoja čeva s konsumskimi figami, katere potem skrivaj zaliva s šnopsom. Če je to res, nimamo nič zoper, ker boljši je lige jesti, nego jih ka/ati — v pohujšanje ljudij. Svet tedaj vidi, da ima naš konsum in njega roditelji najboljše namene v besede prav razumljenem pomenu. Le doseči jih ne morejo tako lahko. Zato pa ubirajo razna pota, kakor so konsumska gostilna, konsumska pekarija, konsumska mesarija in enaka konsumska bedarija. Za ta podjetja dobili so baje že dovoljenje in prično z delom o novem letu. Čudimo se le, da jim gre oblast tako na roko, dočim si morajo drugi ljudje pete zbrusiti, predno se jim kaj dovoli. Za danes končam, svest Bi, da padejo tu napisano besede župniku in kaplanu na jezik in da potem nje »Bogoljuba« in »Narod« na prižnici in v spovednici pre-kolneta in priporočita. Ko so to zgodi, bodem zopet poročal, morda se oglasim še preje, kajti vreme je zelo spremenljivo. 'Ž njim so spreminjamo mi, lo šentjurski lajmošter ostane kakor jo bil — denarja pohlepom Domače in razne novice. Slovanski cen trn ni in njegov načelnik dr- SušterAič hočeta javno mnenje falzikovati in na tako neokreten način, da mora vsak človek, ki ima količkaj razuma, takoj spoznati, da uganja imenovani klub pravi humbug ad majorom glo-riam dr. Sustotšiču. K ukor današnji listi poročajo, izrekel je slovanski centrum v svoji včerajšnji soji dr. Sustoršiču za njegovo možato in stvarno zagovarjanje slovenskega vseučilišča v državnem zboru najtoplejšo zahvalo ter mu izrazil svoje polno zaupanje. Dr. Šustoršič je torej po mnenju slovanskega centra univerzitetno vprašanje možato (?) in stvarno (?) v parlamentu zastopal, in to naj slovanski svet verjame? Človeka mora sram biti, če tako laži po klerikalnih listih čila; kajti cola zbornica z občinstvom na galerijah lahko priča, da je trditev slovanskega centra povsem neresnična in da je ravno dr. Au-steršič bil največji grobokop nujnega predloga, tičočega se ustanovitve univerze. < o lo ta nesrečni poslanec imel res stvar samo pred očmi in se mu ne bi šlo le za osebno namene, bil bi moral spoznati, da on ne smo v zbornici nastopiti, ker znano je bilo, da ga nočejo ra/.ne stranke mirno poslušat, in da on stvari s svojim nasto- pom le škoduje in nikakor ne koristi. On je pa po vsej sili nastopil in doživel je nepopisno osramočenje, s tem pa stvari neizmerno oškodoval. Slovanski centrum ne reši na noben način ponesrečenega nastopa svojega načelnika in naj mu še tako krasne zaupnice izreka in v Ljubljano pošilja, kjer sedi dr. Šusteršič v varnem zavetju na plesnjivih lavorikah, ki si jih je pri vseučiliški debati v zbornici stekel. Važnost in vrednost omenjene zaupnice slov. centra se pa tudi iz tega razvidi, da je samo 6 članov bilo navzočih, ko se je o tej interesantni zaupnici sklepalo. So pač možje, ti klerikalni poslanci, ki vedno naglašajo, kako jim leži blagor poljedelca na srcu; ko pa pride do glasovanja o najvažnejših vprašanjih, takrat pa iščeš zaman ljudska rešitelja šusteršiča in Vencajza. Tako se je dne 14. t. m. glasovalo o paragrafih 2. in 11. zakona o kmetijskih zadrugah, ki določata ravno delokrog teh zadrug, ali gospodov Šusteršič -in Vencajz nisi našel v zbornici, ona rešujeta kmeta zunaj zbornice po svojih osebnih načrtih. Ko bi se taki ljudje vsaj pri vsaki priliki ne bahali s svojo ljubeznijo do našega revnega kmeta ? Vzgojitelj Tavčar. Klerikalna načela o versko nravni vzgoji slovenskega ljudstva — našla so vrednega zastopnika v osebi loškega župnika Janeza Tavčarja. Ta človekoljubni učitelj in vzgojitelj je bil pri deželnem sodišču v Ljubljani zaradi neusmiljenega pretepavanja šolskih otrok obsojen na 200 kron globo in v izgubo sposobnosti do na-daljnega poučevanja. O tej zanimivi razpravi izvedeli smo nekaj podrobnosti. Metoda, s katero je utepal ta dušni pastir in učitelj kmečki mladini veronauk in drugo potrebne stvari v glavo, obsto jala je namreč v neusmiljenem protepa-vanju šolsko mladine 8 palec debelo palico. — Zaradi tega sedel je /.upnik Tavčar sedaj že v drugič pred deželnim sodiščem na zatožni klopi. Ni dolgo tega, kar je bil obsojen zaradi pretepavanja otrok v denarno globo 40 K. — Toda ta milostna0 kazen ga ni prav nič poboljšala. — Ko ga predsednik vpraša, zakaj vendar tako kruto tepo, odreže se vzorni pedagog: ■Po mojem mnenju še voliko premalo tepem.« Otroci, večinoma dekletca v starosti 8 in 9 let, bili so zdravniško preiskani in so se konstatirale različne poškodbe, tako Črne lise in krvne podplutbo na hrbtih, na rokah in mej drugim pri jedni deklici celo na sprednjih notranjih delili nog. Karski surovož imel jo namreč navado, da je deklice drezal z debelo palico v spodnji del života. ObtoŽeneo je pri razpravi mej drugim sam pripnznal, da je otroke in sicer ves razred obdržal od 8 ure dopoludne do 2. ure popni ud no v šoli. Ko so otroci joli jokati in klicati, da so lačni, je pa zopet palica pela. Pred sodiščem se jo zvijal na vse mogoče načim\ toda zaprisežene pričo potrdilo so njegovo krivdo v celem obsegu. S kosem gnoja plačan pogreb. Nekje v kraju ob Vipavi jo živel črevljar. Dokler je bil zdrav, jo /.»služil toliko, da sta shajala z ženo ter živela daljo, tako pač, kakor so živi ob siroma'111 Obrti na kmetih. Ali prišla je bolezen. Mož je bol. hal in bolehal in končno obležal. Dolga štiri lota ga Je mučila bole- «en in šele pred kratkim mu je bila usoda toliko milostna, da mu je vpihnila luč življenja. Imel je mož sicer borno hi-iico, ali sčasoma se je bil tako zadolžil, da ga je moralo začeti županstvo podpirati in končno skrbeti zanj. Ko je njegova duša, oproščena zemskih okov, želela pred prestol Vsemogočnega, je poskrbelo županstvo tudi za rakev, da so zemske ostanke ubogega trpina vložili dostojno v zemljo v tolažbo zapuščene vdove. Ali pri pogrebih mora biti nune poleg, in ti posvečeni gospodje v črnih suknjah kaj neradi storijo kak korak brez plačila. — Ubogega črevljarja je bilo treba pokopati, •se ve, z duhovnikom. Ali kje vzeti denar ter ga plačati? Vdova je bila obupana, županstvo pa je sodilo, da kakor mu je ono poskrbelo rakev ter ga poprej podpiralo, tako se dobi tudi v farovžu sočutno srce za trpina ter naredi g. nune tistih par korakov brezplačno. Tako je mislilo •županstvo, ali ne tako g. nune. Zavohal je, da ima žena koš gnoja, in ker ni mogla plačati v svitlih kronioah, katere tako razveseljujejo žegnane oči, jej je ukazal takoj pripeljati v farovž tisti koš gnoja namesto plačila v denarju. On je bil plačan, pa dobro; kaj njemu mari vdova! Včasih se je reklo: Prah si in v prah se spremeniš; sedaj pa bo treba menda prah zamenjati z gnojem. Hranilnične knjižice. Katoliški duhovnik se sprijaznuje z modernimi gospodarskimi napravami. Hrali smo, kako so katoliški mnihi Kitajcem pokradeno in oropano premoženje prav po modernih sredstvih bančnega prometa spravljali v -varnost. Brali smo, kako na Francoskem mnihi prav moderno kapitalistično gospodarijo in testamente in hranilnične vloge vernikov eskomptirajo. Tlake ni, morajo se tedaj stegovati po dolgosti odeje. »Auri eaera fames« pri Židih ni tolika, kakor mej katoliškimi duhovniki. Hranilnične vloge so nekaj vidno zgrabljivega; Židu in katoliškemu duhovniku so nekak taberna-kelj, shramba miru in sprave. Pribijemo naj neko posebno prakticiranje. Iz Amerike pošlje ubog Slovenec par sto dolarjev župniku, da jih naloži v hranilnici, župnik seveda rad stori in vloži denar v kako farovško posojilnico. Knjižice Bhrani. Ako jih hoče lastnik dobili, jih drugače ne dobi, če ne izroči stvari liberalnemu advokatu. Potem pošlje župnik knjižico in sicer direktno lastniku iste. V knjižici stoji, dajo isto župnik v i nk utiral, da ne smo drugi denarja vzdigniti, kakor isti, kojega župnik dotično župnije za sprojem določi ali njega identiteto potrdi. Knjižice se ros lahko izgube ali ukradejo. Naši duhovniki poznajo svoje ljudi. Pa zaradi tega te vinkulaeije vendar ni treba. Vinkulira se na lastnika, sorodnike, pooblaščenca, ali kaj je treba zraven po p a?! Koliko Slovencov v Ameriki umre in koliko hranilnih vlog preide s tem v korist — mrtvo roko! — in potem še kdo javka nad »nesrečnim razkolom« moj posvetnimi in duhovskimi Slovenci! Po/eljenje m,,Htt na prlžnlci. Zapustil jo Sodražico gospod L a v r i č in premilostni mu jo preikrbel za naslednika vnetega razlatfatelja mesenega poželjenja. Povdarjamo, vnetega, ker ta gospod že akoro poldrugi mesec vedno le o mesenem poželjenju svojim potrpežljivim ovči-cam pridiguje. Kakor da je specialist V tem! Mina je, d u ho mor* ljudstvo učiti, bodriti in k dobremu napeljavati, kar je tudi v resnici jedina naloga katoliškega duhovnika, a vsaka prenapetost, naj si je že kjer hoče, je škodljiva. Kakor se vsakdo nadležnega »Leierkosina«, ki goni svoj jednakomerni »didldaj«, kmalu naveliča, tako so se tudi Sodražičani po mnenju gospoda kapelana samega že naveličali njegovih šablonskih propovedi o 6. božji zapovedi. V nedeljo je kar raz lečo pokaral vernike, zakaj da kašljajo, kadar jim on razklada o 6. božji zapovedi. Kar nekake obstrukcije je ta gospod obdolžil svoje ovčice! Mogoče je pa imel prav? Ljudje delajo že razne dovtipe o njegovih pridigah, a vendar te točke ne more zapustiti. Mogoče ga ta predmet tako interesira, ali mu pa jemljo njegovi obiski v konsumu in poslovanje v istem preveč Časa, da si ne more priučiti drugih pridig. Župnik na Colu, znani Košir, zopet obsojen! Gospodu Andreju Rovanu, županu, je v dan deželnozborske volitve pred zbrano volilno komisijo očital, da so se volilni imeniki po reklamacijskem postopanju falsikovali. Prvo sodišče je obrekljivega popa — ki pa po navadi »Sloven-čevi« niti poskušal ni, dokazati resnico — oprostilo, češ, da se očitanje ni izreklo naravnost proti županu, tako da ni zadosti jasno in določeno. Ali volilci bili so bistroumnejši, ter so vedeli, kam meri Koširjeva beseda. Takoj, ko je župnik izustil svojo pobožno laž, pričeli so klerikalni volilci godrnjati: sedaj vidimo, kake može in kakega župana imamo! Druga instanca pa je Koširja obsodila, ter mu prisodila 20 kron globe. Globa sama na sebi ni občutna, bolj občutne bodo drugo posledice! Košir je namreč — posvetovavši se s svojimi vipavskimi prijatelji — prignal k prvi razpravi v daljno Vipavo gosp. dr. Brejca, meneč, da bode s tem dragim zastopnikom Rovanu snedel par kravic iz hleva! No, pa se je stvar drugače zasukala: kravice bodo šlo s farovškega hleva in kmeta Kovana groši ne bodo žvenketali po dr. Brejčevi bisagi! Umetno barvana kaša. V Ljubljani in po deželi se prodaja zadnja leta svitlo-rumena kaša kot »ogrska« kaša, ki dela domači kaši konkurenco. Dr. K. Kramer, ravnatelj kmetijsko kemičnega poskuša-lišča v Ljubljani, kateremu se je zdela stvar sumljiva, preiskal je več vzorcev te kaše kemično ter našel, da je takozvana »ogrBka« kaša umetno barvana. Trije vzorci so bili barvani s »K ur k uma« barvilom, jeden pa s katranovim barvilom »Kchtgelb«. Ta barvila sicer niso zdravju škodljiva, ako se pa pomisli — kakor so pokazala kemična preiskavanja dr. K. Kra-morja — da ima domača kaša isto re-dilno vrednost kakor »ogrska«, torej umetno barvana nima druzega namena, kot ljudi s tako manipulacijo varati. Litor »ogrske«, barvane kaše stane v Ljub Ijani 28 vinarjev, domača pa 20 vinarjev, torej stane konsumenta barvilo, katero je brez pomena, 8 vinarjev pri litru kaše. ('oprnico ho ujeli. Ljubljanska policija jo ujela coprnico in jo dala pod ključ. Ženska je bila znana daleč okrog in iz cele dežele so prihajali ljudje k njej iskat pomoči v vseh nadlogah življenja. Tudi ljubljančani so jo obiskavali. V hiši kjer je stanovala, je imela velik ugled in vsi so bo je bali kot coprnice. Znano je bilo v hiši, da ima mizico, na kateri so včasih na njeno povelje pokaže sam satan in se ž njo pogovarja. Gorje tistemu, ki se je vsedel k tej mizici, vstati ne more več, dokler ona ne izpregovori svoje formelce. Tudi je bilo v hiši znano, da ima coprnica Kolomanove bukvice in da zna zagovarjati. Ko je policija zvedela za to coprnico, jo je opazovala in jo prijela, zaprla ter jej vse knjiga, čarovne predmete in čudotvorne korenine zaplenila. Našla se je pri njej knjiga »Kolomanov žegen«, ki ima 71 kapitelnov in 271 strani. Neka druga knjiga se imenuje »Sanje Device Marije« in imajo čudotvorno moč, če se privežejo na trebuh. S pomočjo teh knjig, korenin, starih rut, cunj, sladkorja, storžev itd. je coprnica zdravila razne človeške bolezni, kakor raka, otekline na nogah, kašelj, katar itd. Zdravila je na jako originalen način. Ženski, ki ji je tožila, da jo boli trebuh okoli popka, je dala staro raztrgano ruto in košček sladkorja, pa ji je vse minulo. Dekletu, ki je imelo nezakonskega otroka, pa ni fant hotel za njega plačevati, je dala cunjo, katera je imela moč, da seje fant spomnil svojih očetovskih dolžnosti. Dekleta so kar vrela k coprnici in našla so pisma, v katerih pišejo, da bi njej pomagalo »Tega človeka pridobiti«. Tudi prešiče je znala zdraviti in hodila je celo po deželi okoli prešiče zdravit. Na stanovanju so neki našli vse polno pisem in celo telegramov s prošnjo, da naj pride zdravit. Coprnijo je neki uganjala že dve leti in si jo seveda pustila dobro plačati. Coprati jo je naučil brat bivšega župnika na Prim-skem, kateri je vse skušenosti svojega stanu razodel bratu in ima sedaj čuda-tvorno moč v sebi. Ta jej je tudi blagoslovil vse reči, katere so se dobile pri njej. Morda si bode čarovnica sedaj še iz ječe pomagala. Radovedni smo, če zna tako coprati. Tatvina na Črnučah. Te dni se je utihotapil neznan tat v hišo T.Vilfanove, po domače Rogovilčevo in se v hiši skril. Ponoči je prišel v sobo, kjer sta spali T. Vilfanova in njena hči in je odprl mizni predalček in vzel iz njega dva stotaka, več desetakov in srebrnega denarja, vsega skupaj okoli 800 kron, potem hranilnično knjižico kranjske hranilnice z vlogo 100 kron, zlato ovratno verižico s kolajno Matere Božje in dve zlati broži. T. Vilfanova je slišala, ko je tat odšel iz sobe in vrata za seboj zaprl in je še vprašala svojo hčer, kaj je neki delala dekla v sobi. Tat je moral iti tudi skozi po-selsko sobo, kjer ga pa ni nihče videl in ne slišal. Krvna osveta. Dne 3. t. m. je zabodel cerkovnik Gaetano Termini v Castrogioanni v Siciliji župnika Giu-seppo Vizija, ravno ko se je v zakristiji pripravljal k maši. Neki župnikov sorodnik se je namreč že pred leti spri s sorodnikom Terminija in ga je v tem prepiru ustrelil, potem pa je pobegnil. Gaetano Tormini je tedaj takoj sklenil, da hoče osvetiti umorjenca, kakor je v Siciliji običaj. Vstopil jo v župnikovo službo ter je vedno iskal priliko, da bi izvel svojo namero. 2. t. m. zvečer seje radi malenkosti spri z župnikom, ki ga je vsled tega odpustil iz službe, m lako je našel cerkovnik vzrok, (Ja je Vir-zija umoril in tako zadostil »Vendetti«. Pet lastnih otrok umoril. Kakor poročajo listi, se vrši v Chartresu, na 1'rancoskom obravnava proti kmetu Edvardu Briereju, ki jo umoril 21. aprila ponoči svojih pet otrok. Hotel se je ože- niti z mladim, bogatim dekletom, a to je dejalo da ne mara vdovca s tolikerimi otroci. Briere vse taji ter pravi, da so bili isto noč roparji v njegovi hiši in so ti otroke umorili mej tem časom, ko je bil v gostilni. Toda dokazi so skoro popolnoma jasni, da je Briere sam morilec. V blaznosti. Iz Pirne na Saksonskem javljajo: Te dni je prišel v župnijo Schlunzig neki berač prosjačit k pastorju Dittmannu. Ko ga je hotela pastor jeva žena zapoditi iz stanovanja, je sprožil revolver, a k sreči ni nikogar zadel, potem je zbežal. Naslednjega dne je prišel zopet ter je hotel govoriti s pastorjem. Ko so ga prijeli, je spoznala v njem pastorica svojega 22 letnega brata Richterja iz Draž-dan. »Berač« je sam priznal, da je prišel pred par dnevi v cerkev, ker je nameraval župnika Dittmana na prižnici ustreliti. Toda, ker je pridigoval njegov brat, in ne svak, seje zopet umaknil. Richter je tudi izpovedal, da je hotel še več drugih saksonskih duhovnikov umoriti. Njegovi sorodniki bo ga spravili v blaznico, ker je menda blazen. Koliko ljudi je na naši zemlji? Po štetju od leta 1895 biva na našem planetu blizo 1500 milijonov ljudi. Od teh je, približno 500 milijonov, torej ena tretjina, kristijanov, med temi je pa samo kakih 200 milijonov rimskih katoličanov. Od vseh Zemljanov je toraj dobra osminka prave vere, sedem osmink pa jih tava v krivo-verstvu, največ, namreč dve tretjini vseh ljudij na zemlji, je paganov ali ajdov. Med temi je zopet kakih 750 milijonov privržencev Drame ali Bude. Ti verujejo tudi nekako božjo trojico, Brama, Višnu in Živa. Domišl|ujejo si tudi, da je bog se včlovečil v Budi, to pa na kakih dvanajstkrat. Budistov živi največ v Aziji, tudi Kitajci so neke vrste Budisti. Zadnji čas so začeli po vzgledu katolških in protestantovških misijonarjev, ki prihajajo v njihove dežele, tudi razpošiljati misijonarje; najproj iz Kitajskega v zahodne dele severne Amerike. Boj za vero, boj za blago! Zmagal bode kdor bode imel večjo znanost za sebe, kakor so nedavno katoliški učenjaki v Mo-nakovem izpoznali, da protestanški del Nemčije katoliškega nadkriljuje, ker ima višjo omiko. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. (f y Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Loterijske srečke. Oradeo, 7. decembra. 64, 78, 32, 66, 44 Brno, 11. decembra. 86, 45, 61, 27, 4l. Dunaj, 7. decembra. 72, 66, 16, 53, 2. Praga, 18. decembra. 32, 7, 50, 38, 71. Uno, 14 decembra. 90, 27, 50, 46, 55 Trat, 14. decembra. 63, 42, 36, 14, 91. Tržne cene v Ljubljani 7. decembra 1901. PSenica, 100 kg Rež, , . Ječmen, „ Oves, i . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, , Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast, Speh svež, lit. kgr- K v K 19 Speh povojen, kgr. . 1 60 15 — Surovo maslo, „ . . 2 — 1360 Jajce, jedno .... — 8' 16 Mleko, liter .... — 20! 14 Goveje meso kgr. 1 30! 16 Telečje „ „ 1 35 1340 Svinjsko „ „ 150, 4!20 KoStrunovo „ „ 80 — 90 1 20 — 50 Golob...... — 40 - 30 Seno, 100 kilo . . 7 2 40 Slama, „ „ . . . G — 1 60 Drva trda, klftr. . . 9 20 1 30 „ mehka, „ . . B|80| Dobiva se povsod! Dolžnost vsake rodoljubne hiso jo, da poskusi in vedno rabi le kavino primes v prid družbe sv. Cirila In Metoda, kaki r tudi vse druge cikorijske izdelke samo iz domače „Prve jugoslovanska tovarn* za kavlne surogata v Ljubljani." Zahtevajte povsod! Zobozdravniški in tehnični atelje. Ruvanje zob z, uoretiiom duši- kovim oxydulom (Lustgas) itd. Plombe iz Zlata, P^celana* 1 in drugih sredstev. Zlate krone in. 8p°™> zobori* -r^r- . -~*tt r-r t- ^ [j^^Jj^ aluminija. in zlata. (2117—1) Zobozdravnik. Dr. Rado Frlan, Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr. Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj. T T T t* T T E. Schmarda oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ejtibljam Dunajska cesta št. 6 (v Šobrovi hiši) Izdaja voznih listkov tu- in inozemskih železnic, in sicer listkov za navadne vožnje, za vožnjo tja in nazaj, za okrožna potovanja, priredi tudi romarske> vlake itd. Izdaja voznih listkov za vse razrede v Avstriji kouo. frano. parobroda „Compagni Generale Transatlantique" v Parizu katerega parobrodi vozijo nnravnost brez prelaganja Jz lllivru V \rn-York. Vozi so iz Ljubljano čez Trbiž Hcljak Inomost-Hucbs Basol-Pariz-Haver. — Parobrodi vozijo 0 do 8 dni čoz morje. Najkrajša In najhitrejša proga Iz Evrope v Ameriko. Izvrstna hrana In postrežba na ladij!. Slanje hranilnih vlog: 15 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 300.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.