PoStnina plačana t eotovtaL Leto X, St. 182 Liubliand. sreda 7. avgusta 1929 Cena 2 D?n tao*emsrvo «0 Dia UrednUtro« Knaffitov* <*ca l Tdefca 3122. »123. »124. 3125 ta 3126. Maribort Aiefcaaodrora cesta 13. Telefc« st. m C*Cei Koceoora aLi. Teleta« itev. 190. Kokopisi aa aa vračate. . Oofarf po tarifo. Upr*ralinr»i Untritaiu, Pie6enw»» rt M Telafoa tt 1122. 1123. 1124. »125. 312« (■aerauri oddelek: Ljubljana. Prešerno* ofica 4 Teletu« 6t i492 Podratoica Maribor i Ueteandrtm oeat tt U Tete tu« U 456 Podniftrica Celje, Kooeoova alica tt t Tetefoa fc. 100 ftačoat on pott 6ek carvodib. L!ubl|asa •t. 11-»42. Praha Cisto 78.160) Wiea Nr. 106241 ca Ljubljana, 6. avgusta. Haaška konferenca vlad, ki bo sklepala o sprejetju in o morebitnih spremembah elaborata reparacijskih strokovnjakov, je po versajski mirovni pogodbi najvažnejše in nafdalekosež-nejše diplomatsko podjetje. Versajska konferenca je udarila temelje za novo mirovno življenje v povojni Evropi, haaška pogajanja pa imajo namen, izvršiti popolno likvidacijo vojnih posledic in končnoveliavno zaključiti to žalostno poglavje zgodovine človeštva. Youn-gov načrt za finančno likvidacijo je bil sprejet v dolgotrajnih posvetovanjih pred meseci v Parizu in sedai gre za to, da dado prizadete države svoj pristanek na ta načrt in sankcijonirajo sklepe strokovnjakov z morebitnimi modifikacijami. ki jih narekujejo interesi posameznih držav. Obenem bo zgodovinska naloga haaške konference, da poišče poleg finančne likvidacije tudi pot za končno politično likvidacijo svetovne vojne. Prva in glavna težkoča haaške konference leži v tem, ker so strokovnjaki z Youngovim načrtom spremenili deleže posameznih držav na nemški odškodnini ter tako nekatere nemške upnike občutno prizadeli. Res ima Youngov načrt na eni strani to dobroto, da z ustanovitvijo reparacijske banke poenostavlja velikanski in zamotani kompleks obveznosti in dolgov, ki so si jih zavezniške države naprtile med seboj v teku dolgotrajne vojne, vendar na drugi strani odreka številnim državam ono kvoto na nemški odškodnini ki jim jo je zajamčil dogovor v Spaa. Ta redukcija odškodninskih deležev jt^ mnoge intere-siirane države spravila v neprijeten položaj, da bodo morale svoje proračune postaviti na novo bazo ter računati z veliko manjšimi prejemki na račun nemške odškodnine, nego po dosedanjem ključu. Iz tega ozira ogromna Youngova transakcija nima za seboj enodušnega priznanja interesiranih vlad in pričakovati je ostrega boja na posvetovanjih. Razdelitveni ključ se je zboljšal v korist Francije in Italije in v škodo Anglije ter večine nasledstvenih držav bivše podunavske monarhije. Angleški zaklad-ni kancelar Snowden prihaja v Haag s trdnim namenom, da vsaj za Anglijo doseže kvoto, ki jo ji je janrršil dosedanji razdelitveni ključ, ostale interesirane države bodo brez dvoma tudi podvzele vse mogoče korake, da ne ostanejo prikrajšane. To nesoglasje se tiče tedaj samo deležev na nemški odškodnini in Nemčija na njem ni prizadeta, ker so si velesile skoraj edine, da je Youngov načrt določil nemška plačila popolnoma v soglasju s plačilno zmožnostjo Nemčije, tako da ne bo propadalo njeno gospodarstvo kljub znatnim dajatvam v teku 59 let plačevanja. Zadeva kvote bo tedaj prednost pogajanj samo med zavezniki. Ta problem ima samo finančno-tehnf-čen značai in ne vsebuje onih težkoč, ki se očitujejo že zdaj pri čisto političnem vprašanju izpraznitve Porenja. Predčasna izpraznitev nemškega ozemlja je predvidena v versajski mirovni pogodbi, zvezana pa je s pogojem, da Nemčija izpolni vse obveznosti iz te pogodbe. Zato zahteva Francija osiguranje nemškega .reparacijskega dolga na ta način, da pride ta dolg kot posojilo na mednarodni trg. Poleg tega zahteva Francija za primer popolne izpraznitve nemškega ozemlja tudi jamstvo za status quo in demilitarizacijo levesra brega Rena. V ta namen bi morala tudi po popolni izpraznitvi Porenja ostati na svojem mestu mednarodna kontrolna komisija, ki naj bi nadzorovala demilitarizacijo levega renskega brega. Nemčija na odklanja to zahtevo, pri čemer se sklicuje na določbe versaiske pogodbe, po katerih ima zasedba Porenja prenehati brezpogojno, ker po čl. 213 iste pogodbe Društvo nšarodov lahko vsak čas odredi preiskavo na nemškem ozemlju. Francija ve, da je slednji lek vezan na sklep večine sveta Društva narodov in da je zato problematične vrednosti. To tembolj, ker se čujejo v Nemčiji glasovi, ki obenem z izpraznitvijo Porenja spravljajo v isto zvezo tudi izpraznitev saarske kotline, katere oripadnost bo rešil šele plebiscit 1. 1945. Francija se zato noče odpovedati jamstvu za neosigurane nemške reparacij-ske dolgove, ki ga ima v zasedenem Porenju in ki bi ga imela v mednarodni kontrolni komisiji nad fcretio izpraznjeno cono nemškega ozemlja. To važno poli-tičrco vprašanje se bo reševalo na pričujoči konferenci in ni izključena 2e marsikaka napetost in marsikako presenečenje, preden fco likvidacija svetovne vojne popolnoma izvedena. Samomor neznanega tujca Zenica, 6. avgnsta č. Včeraj popoMme sš fe pred BgiratJlbo sreslkeigia pogfevarstva pognal JcrOfgite v senc« neznan fcuijec. V boflimai je bif vso noč v nezavest'5, davn pa ie irad:hnil, ne da tn fcffl mo>s!i tusncitavšti njegovo identiteto. Pott-nSd 90 prepovedovali, vil. S sredstvi, ki jih ima Savez na raz* polago in z omenjeno vsoto denarja, bo organiziral skupno prodajo pšenice in ko» ruze potom kmetijskih zadrug. Pričakovati je, da bo Savez srbskih zemljoradniških zadrug že letos izvršil prodajo večje ko« ličine živil na zadružni podlagi. Beograd, 6. avgusta, č. Savez srbskih zemljoradniških zadrug bo osnoval po« družnico v Skoplju; podružnica naj bi skrbela za organizacijo zadrug vseh vrst v Južni Srbiji Zadružno gibanje v Južni Srbiji razmeroma dobro napreduje in ob« stoja sedaj že 60 zadrug, ki so članice Siveza srbskih zemljoradniških zadrug ▼ Beogradu. Naši oficirji na Poljskem Varšava, 6. avgusta, a. Jugoslovenski oficirji eo došli danes v trdnjavo Moril i n blizu Varšave, kier eo prisostvovali graditvi pon-tonskega mosta po poljskih pionirjih. Most v dolžini 426 m je bil zgrajen v 41 minutah. Jugoslovenski general Belič je čestital poveljniku pionirskega bataljona. Vesti iz Beograda Beograd, 6. avgusta, a. Minister za §u« me in rudnike dr. Korošec in minister za promet inž. Radivojevič bosta izročila svoje posle drug drugemu jutri dopoldne. Danes dopoldne se je vršila seja mini« strskega sveta. O seji ni bil izdan nikak komunike. Beograd, 6. avgusta, č. Prosvetni mini« ster Boža Maksimovič je odpotoval na Bled po svojo rodbino. Vrne se naibrž že jutri. Minister za kmetijstvo po4 7. » te pripetila pri žetaarrSkeim podvozu na SaTnobor-sfci cesti btnda a-vtcerr^hiVska nesreča. Po cesti je pridrvel aontomrM s te^Hcim tovorom m v podvozm povodi nelkega 17-tetnegia rrfadei^ča. Ranjenca je taikoj po nesreči prepeiRala rešilna postaja v botn.ioo usrn.niemJ! sesiter, lcier pa so Bdra-vindki ugotovili, da je njegovo stanje breo- Prva seja reparacijske konference v Haap Optimizma prežeti govor min. predsednika Brianda -Dr. Stresemann se nadeja sklicanja svetovne gospodarske konference Haag, 6. avgusta, d. Danes se je vršila v Haagu slovesna otvoritev politične reparacijske konference vlad. na kateri so se sestali po mirovni konferenci v Parizu prvič zopet vsi zastopniki zmagovitih antantnih držav in Nemci. Konference se je udeležilo okrog 500 delegatov, ki imajo težko nalogo definitivno likvidirati reparaciiski problem in odstraniti zadnje ostanke svetovne vojne ter njihove usodne posledice. Že okrog 11. ure dopoldne so se pričeli zbirati na trgu pred palačo prve nizozemske zbornice nepregledne množice občinstva, ki so pozdravljale prihajajoče delegate. Poleg številnega občinstva je bilo opaziti tudi nepričakovano veliko število novinarjev, ki so s fo-tografičnimi aparati zasedli vse dohode do dvorane in neprestano fotografirali prihajajoče državnike. Dvorana je bila slovesno okrašena z zelenjem in zastavami zastopnikov vseh zbranih držav. Za predsedstveno mizo so sedeli zunanji ministri Briand. Stresemann. Henderson. belgijski ministrski predsednik Jaspar, italijanski zastopnik Moscogni, japonski delegat Adacci in nizozemski zunanji minister Beiaerts. Nekaj minut po 11. uri je vst.il nizozemski zunanji minister Beiaerts m slovesno otvoril konferenco kot domačin. V krajšem govoru je očrtal zgodovinsko važnost trenutka in izrazil željo, da bi konferenca doprinesla k likvidaciji svetovne vojne ter združila bivše sovražnike in nasprotnike k skupnemu delu za razvoj in dobrobit človeštva. Končno je izjavil, da se čuti Nizozemska s to konferenco počaščena in da vidi v njej korak k končnemu organiziranju miru. Za pozdravnim govorom nizozemskega zunanjega ministra je vstal ministrski predsednik Briand ki se je najpreje zahvalil nizozemski vladi za njeno gostoljubje ter je nadaljeval: »Prišli smo semkaj, da izpolnimo dokaj težko nalogo. Prepričani pa smo, da ne bo naše delo. ako bo kronano z uspehom, služilo samo stvari naših lastnih držav, temveč celokupnemu človeštvu. Prepričan sem. da bodo nove izkušnje, dosežene na tej konferenci, pomenile nadaljnji korak k svetovnemu miru. Želim samo. da se bo dosezel rezultat. ki bo zadovoljil vse narode. Vsi narodi so interesirani na tej konferenci. Vsi narodi so spoznali, da vojna ne pomeni dobre kupčiie in da prinese tudi zmagovalcem veliko škodo.« Briandov govor je pozdravila konferenca z burnim aplavzom, ki je pokazala, kako vedo ceniti predstavniki narodov njegove velike napore za osiguranje svetovnega miru in odstranjenje nesrečnih posledic svetovne vojne. Njegov govor je bil kratek ali vreden znanih Briandovih govorov na plenarnih sejah Društva narodov ter je ustvaril med vsemi navzočimi najboljše razpoloženje. Cim so se polegle ovacije predsedniku Briandu je vstal nemški zunanji minister dr. Stresemann ki se je za počitnic očividno zelo popravil, tako da izgleda dokaj sveže, in povdarjal. da hoče k izvajanjem Brianda dodati nekaj besed ne samo, da izreče zahvalo in priznanje nizozemski vladi za podporo organiziranja predstoječih posvetovanj, temveč, da se ji zahvali za delo, ki ga je storila že ponovno pri delih za svetovni mir. Delo reparacijske konference bo imelo le tedaj uspeh ako bo našlo pri narodih močan odmev. Nizozemski zunanji minister je ugotovil velik pomen tega dela. Ime Haag ima velik simboličen pomen, kot sedež mednarodnega prava. Danes se bodo prav za prav nadaljevala posvetovanja iz leta 1924., ko je šlo za prvi poizkus gospodarske rešitve po vojni nastalih vprašanj. Vendar pa v samih gospodarskih in finančnih uspehih ni vse. Vsers narodom se morajo gospodarsko omogočiti dajatve, ki se morajo izvršiti. Menim, da bo prišlo do svetovne gospodarske konference, na kateri se bo prešlo od male trgovine do svetovnega ra-cijonaliziranja gospodarstva. Z nasmeškom gledamo danes nazaj na stanje Nemčije, ko so si posamezne nemške države medsebojno zapirale meje s carinskimi tarifami. Upam, da se bomo nek-dai tudi z nasmeškom spominjali na sedanje razmere v Evropi. Brez dvoma je, da je ni danes države v Evrooi, ki ne bi stremela z največjo odkritosrčnostjo za svetovnim mirom. Da pa bo to stremljenje tudi uresničeno, je treba, da prevzame narode ne samo želja, nego tudi dobra volja pomagati z vsemi silami za osiguranje tega miru. Za vsak uspeh je treba pri težkem delu nekaj dobre volje in tako še prav posebej pri težkem delu reparacijske politične konference, ki mora zadovoljiti vse prizadete narode. Dobri volji pa se mora končno priključiti še upanje v končni uspeh dela, ki i/ma sicer včasi izgled brezuspešnosti. Ena nalog politične reparacijske konference je tudi, dvigniti voljo in vero v uspeh dela za zbliža-nje med narodi, ki je že ponovno doživela težke udarce, a se še vedno znova pojavila vse močnejša im odločnejša.« Tudi govor dr. Stresemanna je pozdravila skupščina z burnim aplavzom, nakar je pozdravil zbrane zastopnike eden voditeljev angleške delegacije zakladni kancelar Snowden kj je izrazil nado, da bo konferenca v haaški atmosferi potekla zadovoljivo. S toplimi besedami se je nato spominjal nemškega državnega kancelarja Miillerja in obolelega bivšega francoskega ministrskega predsednika Poin-careja. Briand in dr. Stresemann sta se mu zahvalila za sočutje, nakar je nizozemski zunanji minister zaključil sejo. Nemški glasovi o sklicanju haaške konference — Berlin, 6. avgusta. Nemški tisk posveča veliko pozornost otvoritvi haaške konference, in jo komentira več ali manj pesimistično. Večina listov se boji, da se ne bi konferenca razbila zaradi zahtev ■malih držav in Anglije po korekturi Youm-govega reparacijskega načrta. Po mnenju nemških listov bo zelo trd oreh tudi vprašanje izpraznitve Porenja, ki ga hočejo Francozi klavzulirati na ustanovitev mednarodne nadzorstvene komisije v Porenju. na kar pa ne bo nemška delegacija pod nobenim pgojem pristala. — Kolo, 6. avgusta. Osrednji odbor gospodarskih krogov iz nemškega zasedenega ozemlja je poslal nemški delegaciji ▼ Haag obširno brzojavko, v kateri zahteva, da naj izposluje delegacija takojšnjo izpraznitev Porenja in čimprejšnjo združitev Posarja z Nemčijo kot predpogoj nemškega pristanka na Youngovo reparacijsko pogodbo. Komentarji francoskega tiska Pariz, 6. avgusta a. Pariški listi povdar-jajo, da bo morala konferenoa v Haagu prebroditi razna težka vprašanja. Vendar pa listi ne dvomijo v končni uspeh, in obžalujejo, da je angleška vlada zavzela precej neprijazno stališče. Listi za n te vajo, naj se pred vsem uredi vprašanje Youngovega načrta in še le nato pristop k proučevanju političnih vprašanj, kot izpraznitev Porenja in ureditev Posarskega vprašanja. Vprašanje predsedstva konference Parte, 6. avgusta a. Na včerajšnjem sestanku šefov posameznih delegacij je bL' sporazumno določen način dela haaške konference. Na predlog francoskega predsednika vlade Brianda ie bilo sklenjeno, da bo predsedoval dan2išnij popoldanski seji belgijski predsednik vlade Jaspar, konferenci v sredo pa nemški zunanji minister dr. Stresemann. Za generalnega tajnika konference je bil postavljen Hekney, bivši sotrudnik Lloyd Georga. Nerešeno ie ostalo vprašanje, določitve sestanka politične komisije, ker prevladuje naziranie, naj ta komisija prične z delom šele po sprejeti« Youngovega načrta. To vprašanje bo rešeno tekom jutrišnjega dne, na ponovnem skupnem sestanku šefov delegacij. Sodelovanje malih držav Berlin, 6. awgus*a s. Glede vprašanja, v kateri obliM bodo sodelovale male države na haaški konferenci, menijo v tulkajsnijih po^itičn-ih kTogfh, da bodo male držatve zastopane pri plenarnih sejah in todi pri sejah repaTac:jsikega odtbora. V poiMionem odboru pa bodo zastopane samo države Sfclicaitelljice reparacijske konference. '' Anglija bo podpirala Rutnunijo Bukarešta, 6. avgusta a. »Lupta« zatrjuje, da bo angleška vflada podpirate rumunsko stališče na reparacijski konferenci v Haagu. Proti politični demagogiji v Rumuni ji BukareSta, 6. avgusta, a. Organizacija »Vladcepeš« je priredila sinoči v Bukare« šti veliko skupščino, na kateri so posa* mezni govorniki opozarjali na težke po> sled'ce strankarske demagogije v Rumuni« ji. Govorniki so povdarjali. da je^ mogo* če državo izvesti iz sedanjega položaja Ie; ako se vzpostavi posebna avtoriteta, ki bo stala nad političnimi strankami. Prvi pojav nesoglasja v Haagu Anglija odklanja sprejem Youngovega načrta v celoti — Snow-den navaja določbe načrta, ki se morajo spremeniti Haag, 6. avgusta g. Kakor je bilo pričakovati, se je današnja tajna konferenca pričela z ostrim angleškim napadom proti bistvenim določbam Youn-govega načrta. Na današnji tajni seji, ki se je pričela ob 16. uri in je trajala do 18. ure, je zakladni kancelar Snowden izjavil, da angleški parlament v sporazumu z vsemi strankami ne bo ratificiral Yotmgovega načrta v sedanji obliki in da tudi nobena angleška vlada ne bo predložila parlamentu tozadevnega predloga. Tajna seja, ki se je je udeležil tudi predsednik nemške državne banke dr. Schacht kot nemški strokovnjak, se je pričela z razpravo o tehničnih vprašanjih. Na predlog Bri-anda je bil izvoljen za predsednika belgijski ministrski predsednik Jaspar, ki bo predsedoval le za časa generalne diskusije. Šele kasneje bo stopil v veljavo turnus šestih velesil, ki so izdali povabilo na konferenco. Predsedovali bodo delegati velesil po abecednem redu. Na predlog Jasparja je bil izvoljen za generalnega tajnika konference sir Maiurice Hanky. Sklenilo se je, da se bodo izdala sporočila samo od gene ralnega tajnika sporazumno s vsako kratnim predsednikom. Jaspar je v svojem nagovoru opozoril na izjave, ki jih je pričetkom konference leta 1924. podal Macdonald. Poudarjal je, da se bodo naloge, ki čakajo konferenco, mogle rešiti Ie v medsebojnem zaupanju. S posebnim poudarkom je predsednik preči tal zaključne določbe Youngovega načrta, ki je po mnenju strokovnjakov nedeljiva celota in ki mora biti kot taka sprejeta. V nasprotju s tem priporočilom strokovnjakov glede nedeljivosti Youngovega načrta je Snowden pričel od njega predlagano gen. debato s poudarjanjem onih točk, ki po angleškem mnenju niso sprejemljive. Omenil je s hvaležnostjo delo, ki so ga opravili strokovnjaki ter je izjavil, da shema o anuitetah ne bo povzročila nika-kih posebnih težav. Zanimiv politični sestanek v Plznu V Plznu sta se nepričakovano sestala češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in avstrijski kancelar dr. Streeruwitz Dunaj, 6. avgusta s. Avstrijski zvezni kancelar dr. Streeruwitz je na svojem dopustu dospel v ponedeljek v Mies pri Pliznu, kjer je obiskal svojega brata. Ob tej priliki je prišlo do sestanka med njim in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je povalbil avstrijskega državnega kance-larja na neprisiljen obed v hotelu Wal-deck v Plznu. Pri obedu sta bila prisotna tudi češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. Krofta, ki je na dopustu v Plznu, in avstrijski poslanik v Pragi dr. Marek. Do tega sestanka je prišlo zaradi želje obeh državnikov, da se spoznata in da stopita v osebne stike. Dr. Beneš je popoldne odpotoval v Prago, da se udeleži seje pripravljalne komisije za reparacijsko konferenco. Državni kancelar dr. Streermvitz bo jutri odpotoval v Niirnberg. Krvava rudarska stavka v Romuniji V premogokopu Helena je pričelo stavkati 3800 radarjev, ki so napadli vojaštvo - V spopadu je bilo ubitih 10 delavcev in več težko ranjenih Bukarešta, 6. avgusta as. »Rador« poroča, da so včeraj med 5. in 6. uro pričeli stavkati delavci v premogokopu Helena v Lupeniji v dolini Žiu. Število stavkujočih je narastlo na 3.800. Stavkujoči delavci so zavzeli električno centralo in jo imeli zasedeno vso noč. VsJed prekinjenja električnega toka je bilo tudi prekinjeno funkcioniranje dvigal v rovih in strojev za črpanje vode. Zaradi tega so bili izpostavljeni nevarnosti delavci, ki so se nahajali še v rovih, kakor tudi rovi, da bi jih zalila voda. V stavkovni re- vir je došla četa vojaštva z državnim Pravdnikom, nakar je prišlo do pogajanj med državnim pravdnikom in delavci, ki pa niso uspela. Ko je državni pravdnik zahteval od delavcev, naj se razidejo, je bilo izstreljenih s strani delavcev več strelov na vojake. Vojaštvo je uporabilo orožje in pričelo streljati, pri čemer je bilo ubit;,h 10 delavcev, več pa ranjenih. Vzrok stavke je nezadovoljstvo, ki ga je povzročilo uki-njen.je kolektivne delovne pogodbe. Stavka nima niti malo komunističnega značaja. Nova priča Tukovega rovarjenja Obtoženec je pozival Slovake, naj ne plačujejo davkov in financiral protidržavno gibanje Bratislava, 6. avgusta s. V Tukovem procesu je bivši tajnik slovaške ljudske stranke in sedanji tajnik češkoslovaške ljudske stranke Vojteh Kumšar izpovedal o ustanovitvi revolucijskega odbora v Bratislavi. Izjavil je, da je organizacijo rodobrancev finansiral Tuka. Kumšar je izjavil na policiji, da mu je Tuka dal navodilo, naj na zborovanjih poziva prebivalstvo, da naj ne plačuje davkov. O kaki podzemski or- ganizaciji mu ni nič znanega. Po uradni razpustitvi se je organizacija rodobrancev organizirala še intenzivneje. Glavni organizator je bil dr. Hudec. Dr. Tuka je pozival pričo, naj v raznih krajih in mestih ugotovi one častnike in podčastnike, ki so služili pod starim režimom in ki bi se dali pridobiti za avtonomistično gibanje in za vstop v vrste rodobrancev. Ponesrečen komunističen atentat v Zagrebu Eksplozija pred zagrebško orožniŠko vojašnico - Težjih žrtev ni bilo - Poskušena osveta za Samobor Beograd, 6. avgusta, č. Agencija »Avala« poroča iz Zagireba: V pretekli noči ob pol 1. je pred orožniško vojašnico na Baroševičevi cesti 17. eksplodirala patrona, napolnjena z eksplozivom. Orožnik, ki je bil pred vrati na straži, je bil vržen od eksplozije na zemljo. Dobil je samo nekoliko lažjih prask. En atentaor je po eksploziji pobegnil v smeri trga N. Rajonski stražnik na tem trgu, Peter Herzenjak, je opazil neznanca, ki je bežal. Hotel ga je ustaviti, neznanec, ki je bil atentator, pa je stražnika sunil od sebe, ga lahko ranil in pobegnil. Domneva se, da je bila to osveta komunistov za nedavne dogodke v Samoboru. Zagreb, 6. avgusta, 5. Nocojšnje »No- vosti« poročajo: V noči od 5. na 6. avgusta okoli pol 1. je bil vržen pod okno orožniške vojašnice v Zagrebu eksploziv, ki je pri razpršenju odbil dele zida okoli okna. poškodoval okna na tisti strani vojašnice in nekaterih sosednih poslopij. Neki vojaški kaznenec, ki je bil zaprt v prostorih na mestu eksplozije, je bil vržen od pritiska zraka na tla ter je dobil lažje poškodbe. Orož-niški stražnik, ki je bil v tem času na vhodu pri hišnih vratih, je bil vržen na tla, ni pa bil poškodovan. Atentatorju je uspelo v temi pobegniti. Atentat ie bil brez dvoma izvršen od komunistov, ki jih je sicer že veliko število aretiranih. pa je bržčas ostala zunaj še kaka celica. Obletnica smrti Stjepana Ratfiča Da prepreči komunistom zlorabo obletnice, je policija prepovedala vse javne manifestacije in obhode Zagreb, 6. avgusta č. Na obletnico smrti pok. Stjepana Radiča bodo opravljene v zagrebških cerkvah svečane maše zadušnice. Ker pa je redarstvo iz zaupnega vira izvedelo, da pripravljajo komunisti tudi pri tej priliki izgrede, je danes šef policijske uprave v Zagrebu dr. Janko Bedekovič v interesu miru in reda na ta dan orepovedal vse manifestacije, demonstracije ln javne obhode, kakor tudi vse iavne govore. V razgovoru z novinarji je dr. Bedekovič izjavil: »Povodom obletnice smrti Stjepana Radiča nameravajo komunisti, da izkoristijo tudi to žalobno manifestacijo v svoje svrhe in da izzovejo oborožene spopade z or- gani javne varnosti. Zato je policijska uprava v Zagrebu, da obvaruje red in mir, prepovedala na dan 8. avgusta vse manifestacije in demonstracije, vsako zbiranje, povorke in javne govore. Policijska uprava je izdala vsem redarstvenim stražam in detektivom nalog, naj se v primeru potrebe poslužijo orožja. Zato se meščanstvo opozarja, naj se izogiba vsakemu zbiranju na javnih prostorih, ker bi se utegnilo dogoditi, da bi biJo pogodeno bodisi od policijskih organov bodisi od demonstrantov. Redarstvo bo ta dan v pripravljenosti rn bo skrbelo, da ta dan nikjer ne bo kršen red in mir po mestu.< Dr. Vidmar na 2. mestu v Karlovih Varili Dobil je visečo partijo s Collejem in dosegel remis s Spiel- mannom Karlove Vary, 6. avg. g. Danes so se od* igrale tri viseče partije iz četrtega kola. Igri dr. Treybal : "fates in Samisch : Ma* roczy tudi d!anes nista bili končani. Dr. Vidmar pa je zlagal proti Colleju. Nato se je pričelo šesto kolo, v kate* rem je dr. Vidmar prekinil zmagoslavni pohod dunajskega mojstra Spielr-anna s tem, da je z njim remisiral po 40. pote* zah. Ostali rezultati so naslednji: Euwe je premagal Johnerja, Njemcovič gospo« dično Menšikovo, Capablanca Yatesa, Ca* nai Mattisona, Samisch Thomasa, Colle Maroczvia. Remis so bile partije Griin* feld : Bogoljubov, Marshall : Robinstein in Gilg : Tartakower. Igra dr. Becker : Treybal le ni končana. Stanje po Šestem kolu je naslednje: Spielmann pet in pol, Vidmar, Eirvve 4, Rubinstein, Njemcovič, Capablanca, Joh* ner in Cansl 3 in pol. Grunfeld 3, Tarta= ko\ver, Becker 2 in pol, Gilg, Bogoljubov, Vates, Mattison, Samisch 2 in pol, Mas roczy in Marshall 2, Colle, Thomas in Trevbal 1 in pol, gdč. Menšikova 1. Jutri se vršijo naslednje partije: Spiel* mann : Johner, Maroczv : dr. Vidmar, dr. Tartakower : Colle. Thomas : Gilg, Ru* binstein : Samisch, Bogoljubov : Marshall, Canal : Grunfeld Yates : Mattison, Men* šikova : Capablanca, dr. Becker : Njem* covič in Euwe : dr. TreybaL Veliko posojilo Francije v Ameriki Pariz, 6. avgusta. Franc;ja se namerava takoj po sprejetju Youngovega črta poslužiti ugodnosti mobilizacije prvega obroka nemških reparacij-sk'h plačil na ta način, da bo najela na račun nemških reparacij v Ameriki večje posojilo. Govori se o 800 do 900 milijonih zlatih mark. Po predkonferen-cah, ki so se tozadevno vršile z ameriškim: finančnimi krogi, je Franciji posojilo že zas:gurano, ker je ameriški trg preobioižen in so zato tudi pogoji zelo ugodni. To bo prvo posojilo, ki ga bo posredovala novoosnovana repara-cifcka banka. Težka nesreča v londonskem zabav ali šču London, 6. avgusta, o. V londonskem Lu-naparku se je v nedeljo pripetila težka nesreča. Pri nekem vrtiljaku se je med vožnjo odtrgal polno zaseden Solnie, ki je z vso silo treščil med množico v bližini. Pri tem je bilo težko ranjenih 23 oseb. Rudniška nesreča na Japonskem Tokio, 6. avgusta, o. v premogovniku Ko-hinaj na otoku Kokaida so eksplodirali jamski plini. Eksplozija je zahtevala težke človeške žrtve. 73 rudarjev je bilo ubitih, 5 pa težko ranjenih. Mednarodni esperantski kongres v Budimpešti Budimpešta, 6. avgusta, o. Mednarodnega esperantskega kongresa, ki se bo vršil prihodnje dni v Budimpešti, se bo udeležilo 1200 zastopnikov iz 37 različnih držav Nesreča nemškega letalca — Pariz, 6. avgusta. Nemški letalec Hoff-mann, ki se je prijavil za evropski krožni tek"1 v.ilr pr',t. •? v Mižini Pariza -tr-moglavfl z velike višine na tla. Nesreča se je dogodila, ker je letalec izvajal v zraku različne lopinge, za katere ni bilo letalo konstruirano. Poset Italijanov v Gdansku — Gdansk, 6. avgusta. Ob priliki poseta italijanske vojne mornarice v Gdansku, je nastal med gdanskim senatom in Poljaki spor zaradi števila pozdravnih strelov, ki bi jih imela oddati italijanska mornarica pri vhodu v Iuko. Zato je bilo sklenjeno, da bodo italijanske vojne ladje plule naravnost v Iuko brez obojestranskega pozdravnega streljanja. Priprave za sporazum med Anglijo in Egiptom Pariz, 6. avgusta, o. Zaradi priprav za sklenitev pogodbe med Anglijo in Egiptom o ureditvi obojestranskih odnošajev, je dospel včeraj iz Švice v Pariz egiptski kralj Fuad, ki se bo sestal s predsednikom egiptske vlade. Rusi demantirajo vesti o sporazumu s Kitajsko Pari«, 6. avgusta, a. Sovjetska vlada v Moskvi odločno demantira najnovejše vesti, da se že vodijo pogajanja med Rusijo in Kitajsko in da bo v kratkem sklicana konferenca za rešitev vseh sporov med obema državama. Aretacija prejemnika italijanske municije v Av&triji Dunaj, 6. avgusta, a. Politična policija je izvršila hišno preiskavo pri Ernestu Riidi-gerju Starhenbergu v zvezi z nedavno zaplenjenim orožjem in italijansko municijo v Lincu, ki je bila naslovljena na Starhen-berga in namenjena za Heimwehr. Policija je tekom hišne preiskave zaplenila 24 pušk, 4 revolverje in 1300 nabojev in še velike množine drugega orožja. Starhenberg je bil aretiran in bo izročen sodišču zaradi prikrivanja orožja. Plrotižidovsiki izgredi y Kovnu. — Kovno, 6. avgusta. Kljub ostrim odredbam Voldemarasa proti demonstrantom, ki so priredili včeraj zjutraj protižidovske pogrome, so se zvečer pogromi nadaljevali. Demonstranti so opleniii celo vrsto židovskih lokalov in več ali manj težko ranili 65 židov. Vprašanje konkordatskih pogajanj Beograd, 6. avgusta a. Danes popoldne Je minister pravde dr. Srskič spreje? dekana pravne fakultete zagrebške univerze dr. Lanoviča, katerega je speci;elno potzvzfl kot člana komisije za pogajanja z Vatikanom zaradi zalključitve konkordata, da bi se informiral, kaj ie bilo v tej smeri urejenega 'do 1. 1925, ko so bila pogajanja prekinjena. •Celotno to vprašanje se nahaja sedaj v Stadiju proučavanja in se bo šele kasneje odločilo, ali naj naša vlada podvzame inicija-tivo za nadaljevanje pogajanj. Modna razstava v Brnu Beograd, 6. avgusta, a. V Brnu je bila otvorjena razstava modne trgovine, ki bo trajala do 15. oktobra t. 1. Na razstavi so* deluje večje število držav. Jugoslavija je morala opustiti sodelovanje iz enostavne* ga razloga, ker je prepozno prejela poziv za udeležbo, vendar pa se naši trgovci vseh strok zaradi njihovega lastnega inte» resa opozarjajo, naj to razstavo posetijo. Kralj na lovu Bled, 6. avgusta p. Jutri dopoldne bo v triglavskem pogorju prirejen velik dvorski lov. Lova se udeleži kralij s svojo dvorsko suito. Upokojitve Beograd, 6. avgusta a. S kralievim ukazom sta bila na predlog ministra javni« del upokjena Milan MMosavlievič. načelnik bivše direkcije vod, in Maks Šimen uradnik oblastne tehnične uprave v Ljubljani. Radoslavov obolel na raku Sofija, 6. avgusta, a. Sofijski listi poro* čajo iz Nemčije, da je nedavno amnesti* rani bivši predsednik bolgarske vlade Ra* do^Iavov težko obolel, zaradi česar da bo moral ostati v Nemčiji. Zdravniki domne* vajo, da je obolel na raku. Nova rumunska vojna luka Bukarešta, 6. avgusta. »Lup-..i< poroča, da se je vojno ministrstvo od'loči'o zgraditi novo pomorsko bazo. Te dni je ckspe>l v Rumunijo neki francoski strokovnjak, ki proučuje teren in išče prim-rno zaščitno Iuko za rumunsko vojno brodov-je. Zdi se, da bo v to svrho izbrano jezero Razen, v katerem bi bilo rumunsko bro. dovje v slučaju vojne povsem zavarovano pred sovražnikov. Sedaj se pričakuje tudi prihod nekega angleškega strokovnjaka. Priprave za nove komunistične izgrede — Berlin, 6. avgusta. »Die Rote Fahne« poroča, da pripravljajo komunisti za 1. avgust, ko se bo vršila proslava obletnice nemške ustave, nove demonstracije. Soci-jaldemokratski »VorwSrts< piše. da so izdali komunisti okrožnico, v katerih pozivajo k nemirom ter da razvijajo živahno agitacijo. Prekmurska proslava in gasilska društva Beltinci, 5. avgusta. Splošno je že znano nezadovoljstvo pri raznih nacionalnih, kulturnih in drugih društvih, kakor tudi pri posameznih na* cionalnih delavcih, ki ga je izzvala pri* stranska sestava in postopanje »Vodilne* ga odbora« v Črenšovcih. Ker doslej niso pomagali vsi dobrohotni in prijateljski opomini ter apeli na Vodilni odbor, so že nekatera društva sklenila, da se proslave oficijeino ne udeležijo. Ogorčenje nad postopanjem Vodilnega odbora, oziroma g. Klekia je prišlo do po* sebnega izraza na sestanku gasilskih dru* štev, včlanjenih v beltinski gasilni župi. Župni tajnik g. Horvat je opozarjal na to, da se gotovi krogi ne zavedajo resnosti položaja te r se igrajo po svoje s tako važ* nimi, za ves narod in državo pomembni* mi prireditvami. Gasilna društva so naj* močnejša in lahko postavijo (samo beltin* ska župa) nad 600 uniformiranih gasilcev. Gospodom pri vodilnem odboru pa se je •za malo zdelo, da bi jih povabili k sodelovanju. Konstatira, da niti župni odbor niti posamezna društva doslej nrso bili povab-Ijeni k sodelovanju, še manj pa nišnovi predstavniki v vodilni odbor. Ker se je izvedelo iz časopisov, da Vodilni odbor vkljub temu vrši nekako razporedbo gasilnih društev povdarja. da s svojimi društvi razpolaga edino le vodstvo in nihče drugi. Predlagal ie naj se pošlje naslednja spomenica Vodilnemu odboru: »Zastopniki vseh gasilnih društev, včlani eni'h v beltinski gasilski župi, zbrani na sestanku v Beltincih dne 4. avgusta, kon-statiraio, da doslej niti vodstvo župe rritl posamezna društva niso prejela povabila k sodelovanju pri proslavi; ob enem konsta. tira, da razpolaga z društvi edinole župno vodstvo. Zaradi tega zahtevamo, da da vodilni odbor natančna pojasnila vodstvu župe, ki lahko da potem svojim društvom potrebna navodfla glede udeležbe pri proslavi.« Predlog ie bil soglasno sprejet. Spomenico so podpisali vsi člani župnega odbora in vsi načelniki gasilnih društev ter je bila takoj osebno izročena vodilnemu odboru v Črenšovcih. Dr. Eckener bo gradil nove „Zeppeline" Lakehnrst. 6. avg. s. Dr. Eckener je fejavi! v razgovoru z novinarji, da namerava prih. ileto zgraditi štiri nove zrakoplove, ki bodo večji in hitrejši kakor »Grof Zeppelin«. Novi izrakoplovi bodo imeli osem motorjev ter ■bodo rabili za prekooceanski polet 12 ur manj. nego sedanji. Služili bodo predvsem ■za poštni in tovorni promet. V splošnem eli v Ljubljano prvi zu» naji plavači in plavačice, ki se bodo ude» Iežili v bazenu Ilirije ostrega boja za dr* žavno plavalno prvenstvo. Je to ekipa lan* skega plavalnega prvaka SK Jadrana iz Splita, ki obstoji iz 42 plavačev in 25 pla* valk, ki bodo tekmovali v plavanju, sko* kih in waterpolu. Dragi gostje so bili na* stanjeni v Akademskem kolegiju v Kolo* dvorski ulici. Popoldne ob petih so v sklenjenih vr* stah korakali pevajoč vesele pesmi s svo* jega stanovanja na kopališče Ilirije, kjer so bili navdušeno sprejeti od svojih spet* nih kolegov in od ostalega občinstva, ki je bilo včeraj zbrano na kopališču v iz* redno velikem številu. Takoj so pričeli s treningom, da se navadijo vode. 18 juni-orjev, 14 seniorjev, 12 juniork in 12 seni* ork se je takoj lotilo dela ter treniralo starte in nekaj prog ter skoke z deske ia s stolpa. Nekaterim od splitskih gostov je kopališče Ilirije že znano. Vsi se zelo pohvalno izražajo o kopališču samem, ki odgovarja vsem športnim predpisom, ven* dar pa jim je bila voda včeraj nekoliko premrzla. Ta nedostatek se bo gotovo po» pravil, da bodo mogli vsi oni, ki niso ime* 1: prilike trenirati v bazenu, tekmovati v normalnih razmerah. S svojo nastanitvijo in s hrano so Spličani zelo zadovoljni. Or* ganizacijo teh vprašanj ima v rokah Iliri* ja, ki je imela precej težkoč, ker so goto* vi krogi iz docela nerazumljivih vzrokov kljub prvotni obljubi odrekli vsako po* moč. Toda vsa Ljubljana, ki čuti z našo mladino in zna ceniti pomen zdravega STJorta za vzgojo našega naroda, ie pre* skrbela vse potrebno, da se bodo naši gosfie športniki čutili pri nas kot doma in da bodo odnesti iz Ljvbliane naiholiše vHse. Prvim došlecem kličemo iskrene »Dobrodošli!« Kraljev prihod na Bled Dvorni vlak, s katerim se je včeraj kralj Aleksander vračal iz Beograda na Bled, je prispel v Ljubljano ob 9.07 dopoldne. Od Zagreba do Lesc sta spremljala dvorni vlak namestnik velikega župana dr. Andrejka in železniški direktor inž. Kneževič. V kraljevem spremstvu sta bila minister prosvete Boža Maksimovič in maršal dvora polkovnik Aca Dimitriievič. Dvorni vlak je po kratkem postanku na ljubljanskem kolodvoru, kjer sta kralja pričakovala policijski direktor dr. Guštin in šef vojnega oddelka ljubljanske železniške direkcije polkovnik Ne-deljkovič, nadaljeval pot proti Lescam, kamor je prispel ob 10.30. Kralj se je po sprejemu od strani predstavnikov oblasti in dvora z avtom takoj odpeljal na Bled. Minister prosvete Boža Maksimovič je ostal na Bledu samo preko dneva. Sinoči je odpotoval nazaj v Beograd, kamor spremlja svojo rodbino, ki je letovala na Bledu. Včeraj popoldne se je kralj sprehajal po blejski okolici v spremstvu maršala dvora polkovnika Dimitrijeviča. Za krst tretjega kraljeviča, ki se bo vršil v nedeljo dopoldne v gradiču Su-voboru, se vrše žive priprave. Krstnemu aktu bodo prisostvovali intimni člani kraljevske rodbine, nadalje zastopnik vlade, najvišje dvorsko osobje, zastopnik angleškega kuma poslanik Kennard in po vsej priliki tudi minister vojske in mornarice general Hadžič. Kraljevsko vlado bo zastopal pri krstu tretjega kraljeviča minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec. Danes prispe na Bled minister vojske in mornarice general Hadžič. Čestitke ljubljanskemu županu Ljubljana, 6. avgusta Zastopniki vseh magistratnih uradov, mestnih podjetij in Mestne hranilnice ljubljanske, zastopniki mestnih uslužbencev in delavcev so ob 11.30 dopoldne v bogato okrašeni in razsvetljeni magistratni dvorani naj-iskreneje čestitali županu dr. Dinku Pucu k 50-letnici. Ko je g. župan vstopil v dvorano, se je nanj z galerije vsulo cvetje, a navzoči so prirejali tople ovacije. Sledile so nato kratke in odkritosrčne čestitke posameznih zastopnikov. Ravnatelj dohodar-stvenega urada g. Ivan Zupan je g. županu čestital v imenu »Zveze organizacij mestnih nameščencev«, za njim magistratni direktor dr. Zarnik v imenu vsega uradništva, g. K. Oblak v imenu organizacije nižjih magistratnih uslužbencev, g. Oreliek v imenu magistratnih delavcev, g. Jakob Mesojedec v imenu Strokovnega in podpornega društva mestnih dohodarstvenih uradnikov in končno s šaljivimi verzi g. Manica Romanova v imenu vseh magistratnih uradnic, ki so g. župana obsule z obilico cvetja. Med govorom g. dr. Zarnika je izročila gdč. Anuška Jerajeva županu z lepim šopkom okrašeno srebrno palico, delo zlatarja E beri a. Palica, je poudarjal g. dr. Zarnik, naj bo g. županu simbol pravičnega in dobrega zaščitnika ter obrambno orožje proti vsem krivicam. Nosi mestni grb in napis: »6. 8. 1929. Mestno uslužbenstvo svojemu županu.« Globoko ganjen po tako topli manifestaciji se je g. župan v daljšem govoru zahvalil za poklonjeno darilo ter je v vzne-šenih besedah očrtal glavne temelje skupnega, solidarnega in odgovornega delovanja med županom in uradništvom. Odkrito je obžaloval, da se je morala pod zunanjim vplivom zaenkrat izvesti redukcija prejemkov mestnih nastavljencev. S posebnim poudarkom pa je dal zagotovilo, da se bodo prilike izboljšale, naglašujoč: »Upam, da se nam bo posrečilo pri prvi priliki to popra- wm pri Dubrovnika Narečje in najlepše morsko kopališče na južnem Jadranu, 4 moderni hoteli Sobe že od 20 Din naprej. Prvorazredna kuhinja, izvrstna putna voda. Igrišče za deco in odrasle. 2 igrišči za tenis. — Vsakdanji koncert«. — Bar. -— Dancing. — Avtogaraža. — Pošta. — Telefon. — Zdravnik. — Pojasnila daje in naročila sprejema: Kopališče Kupari. Odi. B. | vid. Računamo, da nam bo uspelo najti nove vire dohodkov mesta, ki bodo omogočili, da se storjene krivice popravijo in da bo končno dana možnost za lepši razvoj ljubljanskega mesta. Trdno sem uver-jen, da je Jugoslavija nemogoča brez Slovenije, da je Slovenija nemogoča brez Ljubljane, da je Ljubljana ono središče, ki more kulturno, gospodarsko in politično dvigniti slovenski narod. Zgodovinske tradicije in geografska lega mesta se ne morejo odstraniti. Ljubljana je in ostane kulturno žarišče in postane izhodišče gospodarske osamosvojitve m politične preosnovitve.« — G. župan je nato pozival vse navzoče k skupnemu delu za napredek mesta in blagostanje vsega prebivalstva. Med slavnostjo sta čestitala tudi češkoslovaški konzul dr. František Resi in belgijski konzul dr. Milan Dular. Tekom dneva je prejel g. župan še nebroj čestitk iz raznih krajev Slovenije in države. V seziji romanja Ker je na deželi za nekaj dni končano glavno poljsko delo. se je pričela sedaj sezija glavnih velikih romanj na različna božja pota. Na Brezje je sedaj velikanski naval romarjev. Očetje frančiškani imajo obilo posla. Naši verniki še vedno radi hodijo na Sv. Višarje, kjer sedaj mašuje slovenski duhovnik iz ljubljanske škofije. Bogati Hrvati pa so nekoliko bolj izbirčni ter so priredili veliko romanje v Lurd. Iz mariborske oblasti od koroške meje tja v Prekmurje so se zbrali v Mariboru romarji, ki so se v ponedeljek odpeljali v štirih posebnih vlakih na Brezje v spremstvu mnogoštevilne duhovščine. Bile je romarjev iz zelene Štajerske nad 5000. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani imajo sedaj precej opravka z romarskimi in izletniškimi vlaki. Že v soboto je pohitelo na Višarje nad 800 romarjev iz ljubljanske oblasti, največ iz Ljubljane. Iz Hrvatske so priredili romanje v Lurd. Monakovski večerni vlak je v torek vozil v dveh Pullmannovih vagonih okoli 120 hrvatskih romarjev, večinoma bogatih kmetov, kmetic, a tudi mnogo meščanov. Romanje vodi okoli 20 duhovnikov. Na glavnem kolodvoru je bil velik naval za steklenice dobre kapljice Iz Zagreba je »Merkur« v needljo priredil izlet na Bled. ki se ga je udeležilo 678 članov. Izletniški vlaki so zadnji čas prav dobro zasedeni. Čuden pojav je opažati ob nedeljah na Jesenicah. Tja prirejajo pravo romanje prebivalci onstran meje iz Koroške. Kar v velikih skupinah se s prepustnicami vozijo na Jesenice, ki so v gotovem oziru postale zanje pravi Eldorado. Kar je Kanada za žejne Američane, to so Jesenice za Korošce, ker je v Avstriji vino zelo drago, a na Jesenicah prav poceni. Proslava narodnih železničarjev V dneh 7. in 8. septembra t !. obhajajo jugoslovenski narodni železničarji dvajsetletnico obstoja svoje strokovne organizacije. Ob tej priliki je potrebno, da se nekoliko pojasni zgodovina in nastanek društva. Že leta 1907 s'o se začeli zbirati v Trstu slovenski železničarji okrog Narodne delavske organizacije ter so nekateri agilni in zavedni tovariši razmišljali, kako bi se prišlo do ustanovitve samostojne narodne organizacije železničarjev po vzorcu čeških in poljskih organizacij. Nujna potreba ustanovitve te organizacije je obstojala osobito v tem, ker je bila internacijonalna železniška organizacija prava ekspozitura italijanstva in nemčur-stva, katerega je avstrijska vlada in železniška uprava pridno gojila in podpirala. Po večini vsi internacijonalni železniški agitatorji so bili zagrizeni italjanaši ali nemčurji, ki so svojo umetno prebarvano iternacijonalo vsiljevali slovenskim in ju- Letovanje viškega sokolskega naraščaja Kdor misli, da se sokolska društva v vzgoji naše mladine udejstvujejo zgolj po telovadnicah, se moti. Tako mnogostranska in splošna je sokolska vzgoja, da nam je lahko za vzgled. Viški Sokol pa posveča vzgoji naše mladeži še prav posebno pa-žnjo. Med šolskimi počitnicami, ko mladina v veseii razposajenosti kaj lahko zaide na stranska pota, je prav hvalevredna požrtvovalnost, s katero skrbi naš Sokol za vzgojo svojega naraščaja in dece. Ni baš lahko okoli 100 mladih, veselo razigranin Sokoličev vsestransko zadovoljiti in to z vso potrebno disciplino! Z veseljem in pravim razumevanjem se je te naloge lotil brat Rado Šturm, ki ie za svoje vzgojno stremljenje našel med zaupano mu mladino dovolj ljubezni, da mu sledi s pravo sokolsko pozornostio. Že zgodaj zjutraj je mladina v sokolski telovadnici, kjer prebije dopoldanske ure v sistematičnem vežbanju prostih vaj; v dopoldanskem hladu vadi moška in ženska deca jn naraščaj predpisane vaje za bližnji župni nastop. Po kosilu pa odhitijo s svojim vaditeljem k znanemu betoniranemu jezu pod Bokalškim gradom. Tam. kjer se Gradaščica odcepi v Mali graben, je pravi »Deauville« vse zapadne Ljubljane. Bistra voda vabi razgreto mladino, ki komaj ča- ka na migljaj svojega vaditelja, da skoči v vodo. To je življenja, kričanja in brcanja, da se nad vodo delajo pisane mavrice in potem zopet k prostim vežbam. k rokometu, metanju krogle, kamna itd. na peščenem produ, da so telesa ožgana in po-jeklenele od solnca, vode in zraka. ^ Naša sokolska mladina si pa tndi sicer zna pripraviti prijetno življenje ob jezu. Prav kakor v letovišču. Radio je sedaj velika parola. V par trenutkih je med drevesi razpeta antena in že poslušamo postaje križem sveta. Da celo svoj jazben so si ustvarili, tako, da ne pogrešajo prav ničesar — tudi morja ne. Nekaj prav podjetnih naraščainikov Je odšlo na taborenje v romantični Iški Vint-gar, kjer si sami po svoje urejajo počitniško taborniško življenje. Tako se naša sokolska mladina vežba, vadi in krepi, da nam bo v ponos in veselje pri nastopu 15. septembra, ki bo tudi združen z župnim zletom. Takrat bomo videli uspeh naših vzgojiteljev, ki se nesebično žrtvujejo za vzgojo naše mladine. goslovenskim železničarjem. Tako se je opažalo, da so postaje Maribor, Pragersko, Celje, Ptuj, Zidani most itd. postajale počasi nemčurska gnezda in da se je slovenske železničarje vedno bolj izpodrivalo ter se jih pošiljalo na Kras ali v Tirole. Nasprotno pa je prevladovala italijanščina v Trstu, Nabrežini, Občinah itd., tako da so imeli slovenski železničarji na lastni zemlji težko stališče. Na eni strani jih je pritiskala kot Slovence uprava, na drugi strani pa politična zagrizenost pobarvanih internacijonalcev. V letu 1909. se le ustanovila v Trstu narodno železničarska strokovna organizacija Zveza jugoslovanskih železničarjev. Med prvimi ustanovniki so bili gg.: Škerjanc, Bufon, Jaklič Ivan in Jože, Franc Jug. Hochmuller, Cesar itd. Kljub hudemu pritisku od vseh strani je Zveza stalno napredovala, odbor je nastopal neustrašeno, agilno in uspešno ter so se vrste slovenskih železničarjev z vedno večjo vnemo oklepale te slovanske narodne organizacije. Prvi predsednik Je bil g. Hochmflller, od katerega je prevzel predsedstvo g. Ivan Škerjanc, ki še danes z vso vnemo deluje za društvo ter nastopa vedno in povsod odločno in neustrašeno za pravice jugoslo-venskih železničarjev. Tik pred izbruhom svetovne vojne Je štela Zveza 3600 članov s 24 podružnicami. Ob izbruhu vojne je bil odbor organizacije od takratnih policijskih funkcijonarjev (Slovencev) tajno obveščen, da bo organizacija razpuščena in premoženje zaplejeno. Zato je odbor, primoran v takratnih razmerah, rešil arhiv in premoženje na varno, delovanje organizacije pa začasno ustavil. Bivši funkcijonarji Zveze so bili kot p. v. preganjani. internirani, konfinirani ter vpoklicani in poslani k vojakom, oziroma premeščeni v nemške kraje. Že med svetovno vojno se Je širilo društveno gibanje in je bil sklican za 7. oktobra 1917. pri sestanek preganjancev Zve-zarjev v Gradcu. Na tem sestanku so bili gg.: Kejžar, Škerjanc, Arhar. Badjura. Ber-gant. Gregorič, Gnezda, Jaklič, Kranjc, Randl, Rainar, Repič, Šircelj, Rebolj in Skvarča. Tu je bilo sklenjeno, da se prične zopet z društvenim delovanjem. Že 22. novembra 1918 je bil izredni občni zbor centrale in je bil izvoljen za predsednika g. Drago Zupančič. Ob prevratu so bili Jugoslovenski železničarji že dobro organizirani in le njim se Ima zahvaliti cela Slovenija in ves jugoslovenski narod, da so železnice funkcionirale ob prevratu, ker so slovenski železničarji z vso požrtvovalnostjo in nadčloveško vztrajnostjo omogočili prevoz razsule avstro-ogrske armade brez škode za narod skozi slovenske pokrajine. S tem Je bilo preprečeno uničenje naših dežel od sestradane in desorganizirane mase vojaških formacij. Še danes so ponosni vsi slovenski železničarji na to gigantsko delo, za katero so zaslužili brezdvomno nagrado fn hvaležnost naroda. Zahvale in nagrad pa niso bili deležni. Po prevratu se Je preselila centrala Zve-zine organizacije v Ljubljano, kier se Je vršil dne 18. decembra 1918 njen občni zbor. ki ie izvolil za predsednika g. Ivana Deržiča, ki neustrašeno in neumorno vztraja v orsranizaciii ter le eden izmed najsposobnejših voditeljev. Po neumornem delovanju vodstva Je bila organizacija razširjena po vsej državi ter se je zaradi tega tudi izpremenil njen naslov v Udruženje JngosTovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Organizacija šteje danes 6 oblastnih odborov, ki so na sedežih posameznih železniških direkcii in sicer Beograd,, Zagreb, Sarajevo. Subotica in Ljubljana za železničarje in oblastni odbor brodariev v Splitu ter šteje okrog 26.000 članov. Ob 20-letnici se bodo jugoslovenski železničarji lahko s Donosom spominjali na vse one borce in člane, ki so se požrtvovalno udeleževali organizatoričnega in kulturnega dela v vseh teh 20 letih, kakor tudi na one. ki še danes vztrajno nadaljujejo zaoočeto ogromno delo, katero mora roditi prej ali slej uspeh in pridobiti zadoščenje za trud in preganjanje, kateremu je bil izpostavljen jugoslovenski železničar. Neprevidni vozniki in prometne težave Hrastnik, 6. avgusta Pri nas Je zadnje čase velik promet s kolesi. Vsak fant že hoče imeti svoje kolo. Kolesarji-začetniki pa so zelo neprevidni. Ali prevržejo sami sebe v kak jarek, ali pa povozijo pešce. Takih nesreč je največ med šolskim letom, ko se otroci ne morejo izogniti neprevidnim kolesarjem. Največ nezgod povzročajo vožnje po napačni strani ceste. Te dni sta trčila blizu orožniške postaje skupaj neki tuj avtomobilist in domač kolesar. Kolesar si je razbil kolo in si poškodoval nogo. Takoj nato ie bil drug ka-rambo! na okrajni cesti med Zidanim mostom in Hrastnikom. Tu sta trčila skupaj na ovinku pri tretjem viaduktu avtomobil in motorno kolo s prikolico. Ker sta k sreči oba vozila bolj počasi, se je pokva- Ka letovanju je najugodnejši zajtrk in južina 2—3 žličie« Ovomaltine v skodelici mleka. Na ledu ohlajeni OVDUIMPE ima Izvrsten okus in je najbolj zdrava in osvežujoča pijača. ril samo motor in so ga morali z vozom prepeljati nazaj v Hrastnik. Nesrečo je zakrivil šofer, ki je vozil po napačni strani. Avtopromet postaja pri nas vedno živahnejši in bo še mnogo večji, če bo nekoč popravljena cesta v Zasavju med Trbovljami in Litijo, kar si vsi želimo. Takrat se bo razvijal ves cestni promet od Zidanega mosta do Ljubljane preko Hrastnika. Cestni odbor bi moral misliti na razširjenje cest. V tem pogledu se v Hrastniku v zadnjem času ni ničesar storilo. Cestni odbor meni, naj store to privatniki sami in naj še brezplačno odstopijo svet cestnemu odboru. Tako seveda ne bo šlo. Vlomilski obiski Ljubliana, 6. avgusta Razni vlomi r stanovanja, podstrešja in trgovske lokale, ki so v poslednjem času v Ljubljani skoro na dnevnem redu, kažejo, da se je naselila pri nas zopet večja ali manjša družba "nevarnih svedrovcev. Mogoče je tudi, da svedrovčki niso prišli od drugod, marveč da so se organizirali domači nepošteni elementi, ki skušajo čim ugodneje živeti na račun drugih. Kakor se zdi, ima policija na sumu bolj domače ne-poštenjakoviče, to je ljudi, ki žive tja v en dan brez posla vse leto, ki se jih nikoli ne vidi, da bi se oprijeli tega oli onega dela, pa imajo navzlc temu denar za razne zabave. Takih tipov je na izbiro vse povsod, največ jih srečaš v mestu in sicer v dopoldanskih urah na živilskem trgu. kjer pazijo na prilike, da se okoristijo z žepnimi tatvinami, popoldne pa v senci Po raznih parkih, v Latermanovem drevoredu, v bližini »komedij« ali pa v Mestnem logu ter v okolici raznih koDališč. Posedaio in skrivajo se seveda tudi po nekaterih gostilnah, ki niso na najboljšem glasu in ki se jih sicer meščanski gostje najraje ogibalo. Tam se družijo z enakimi in kujejo načrte ter premišljujejo, kako bi se dalo zo» pet izvesti kako pustolovščino. Predvčerajšnjim ponoči so skušali nekf svedrovci vlomiti v puškarsko trgovino Fr. Kajserja na Kongresnem trgu št. 9, ki se nahaja v poslopju Filharmoničnega društva. kier ima svoje orostore tudi Elitni kino Matica. Ko je prišla zjutraj postrežnica Ivana Perat v vežo kina Matice, da jo očisti, je našla več prostorov močno pone-snaženih z blatom. Istočasno je ugledala v steni, ki loči vežo od Kajser.ieve trgovine, izkopano veliko luknjo. Odprtina v steni je bila tako velika, da bi skozi njo lahko zlezel človek, če bi bila popolnoma odprta. Storilcu pa je menda nagajala opeka in tako ni mogel izdolbsti močne stene, da bi Prišel v Kajserjevo trgovino. Bržkone tudi ni imel na razpolago primernega orodja in je zaradi tega odnehal. Ker storilec stene ni mogel popolnoma prebiti, je odprl okno Pri dnevni blagajni kina Matice in posegel v blagajno, a se je tudi tu ogoljufal. V blagajni ni našel denarja in je moral oditi praznih rok. Neznani uzmovič se je skril po končani večerni predstavi bržkone v kakem temnem kotičku, kjer je počakal, da so odšli ljudje in da je bilo poslopje zaklenjeno. Na delo se je spravil skoro gotovo šele po polnoči. Če bi kdo nepričakovano stopil v poslopje in ga pri delu motil, Je odprl ponoči dve okni. da si tako osigura izhod. Hišnik Anton Japelj je o po-skušenem vlomu poročal policiji. Zjutraj je prišel na mesto detektiv s policijskim psom, vendar pa ni mogel najti sledi, ker je bilo tamkaj že vse prehojeno in ker je šla mimo poslopja v tem času že večja množica ljudi. Trgovec Fran Kajser je javil policiji, da je že nekaj dni sem opažal postajati, zlasti v večernih urj^j pred svojo trgovino par sumljivih tipov, vendar prej na to ni polagal važnosti, meneč, da so se shajali ti tamkaj čisto slučajno. Kafbo^e, naftrafne^e, zato 13 najcenejše! Kulturni pregled O spisn dr T. Laha »V borbi za Jugoslavijo«, ki ga je izdala Vodnikova družba in ki bo letos z drugim zvezkom zaključen, prinaša »Letopis Matice Srpske« v avgusto-vi številki ugodno oceno. Recenzent Fr. Malin pravi: »Dr. Lah sve te dogadjaje iznosi kratko ali jasno, i pričajuči o njima unosi svoju veliku ljubav za jugoslovensku ideju. Lah je poznat jugoslovenski borac. Knjiga zaslužuje mnogo čitalaca; kako rekosmo, nema novoga i nepoznatoga, ali odiše iskre-rom ljubavlju pisca prema predmetu, koji obradiuje.« Berlinski časopis o jngoslovenski književnosti. S. K. G. beleži članek nekega P. Iial-tofena »Die iugoslavisehe Literatur von heutec, ki je izšel v berlinskem časopisu »Die neue Biicherschau«. Pisec dokaj dobro pozna srbo - hrvatsko književnost, o slovenski pa nima niti pojma; vse, kar omeni. so Župančičevi prevodi Shakespeareja. Pojem »Die jusoslavisrche Literatur« mu očividno ni dovolj jasen. »Potreba potpnnog stapanja« je naslov članku Slavka J. Skriševiča, ki je izšel v tedniku »Narodna Odbrana« z dne 4. t. m. Pisec smatra, da je popolno ujedinjenje v interesu Srbov in Hrvatov. Srbi se morajo ■ odreči koledarju in cirilici, Hrvatje pa ije-kavskemu pravopisu. S tem je po njegovem mnenju kulturno amalgovanje končano. Z rešitvijo teh vprašanj se mudi, »dok nam je narod prepismen. Docnije če biti sve teže i teže.« »Nečista krv« v franeoskem in angleškem prevod«. Najznačilnejši srbski roman, Bori-sava Stankoviča »Nečista krv«, ki ga je nedavno sprejela z veliko hvalo italijanska kritika (prevod Umb. Urbanija), je prevela Bosa Stepanovič - Milenkovič v francoščino in bo kmalu izšel v tisku. Angleški prevod je takisto že dovršen; objavljen bo v Ameriki. Camila Luzerna pravkar prevaja »Nečisto krv« v nemščino, dočim so Čehi prvi dobili v prevodu to mojstrsko delo srbske literature. Pregled češke literature. V založbi Aven-tina v Pragi je izšla že 2. izdaja priročne knjižice profesorja brnske univerze Arneta Novaka »Češke pisemnietvi s ptači persp?k-tivy«. Onim*, ki poznajo češki jezik in ščejo kratek, zgoščen, a dovolj jasen pregled češkega slovstva, je svetovali, da si nabavijo to knjižico. Pisec je srečno odkril pravo »ptičjo perspektivo« na celoten literarni razvoj od prvih začetkov do najnovejših pojavov; kritika mu je soglasno priznala, da je izvršil na 72 straneh veliko delo, ki domačega in tujega čitatelja dobro informira o enem najvažnejših izrazov češkega naro- da. Spis prof. dr. A. Novaka je bil preveden v druge jezike, celo v švedskega; zaslužil bi. da bi se našel zanj tudi slovenski založnik v času, ko se mnogo govori o potrebi praktičnega zbliževanja. Karel Henckell. Umrl je nemški lirik in pripovednik Karel Henckell, ki je bil v zadnjem desetletju že prilično pozabljen. V devetdesetih letih je opozoril nase s svojimi zagovori tendenčnega pesništva; bil je poet proletarijata in socijalizma. 125 let Ludwiga Feuerbacha. Nemci se spominjajo 1251etnice svojega filozofa Lud-wiga Feuerbacha. Marsikateremu slovenskemu študentu prejšnjih časov je ob iskanju njegove orijentacije v vprašanju svetovnega nazora kazal pot Feuerbachov spis »Das Wesen des Christentums«. To knjigo štejejo med temelje materijalistične miselnosti 19. stoletja. Njegovo 6tališče karakte-rizirajo besede, ki jih je izrekel o sebi: »Bog je bil moja prva, razum moja druga misel; človek je tretja in poslednja misel.« Dejal je tudi: »Verujte, da bi lahko bilo boljše na svetu in videli boste, da bo postalo boljše. Ni treba odstraniti' smrti s sveta — odstranimo razši zlo.« Ta estetični upornik je bil globoko čuteči človekoljub. Novost v operni glasbi. Za mesec september napoveduje varšavski Teatr Wielki senzacionalno premijero opere »Mlyn djabel-ski«, ki jo je njen skladatelj Ludomir Ro-zycki nazval »Glasben film«. Delo 6e giblje na mejah opere, drame in kina in predstav-lja smel poizkus, najti novo formo muzikal- ne skladbe. Scenerija se naglo izpreminja in daje komadu filmski značaj, čemer je prilagojena tudi godba. Kakšen bo uspeh te operne novotarije, bo pokazala premijera. Rozycki je eden najvplivnejših poljskih skladateljev mlajše skupine. Poljska gledališka razstava se je otvorila 3. t. m. v Varšavi. Obsega spomine na razvoj poljskega teatra po 1. 1778., zlasti pa od 1. 1829. dalje, datuma, ki ga označuje smrt velikega poljskega gledališkega organizatorja Boguslawskega. Gledališki deficiti so že normalen pojav. Tudi mestno gledališče v Luzernu, ki je veljalo kot vzor prosperitete, je zaključilo sezono e 75.000 frankov deficita, dasi dobiva 250.000 frankov subvencije. Zdramatiziran »Qtio vadiš?«, znani Sien-kiewiczev roman, so uprizorili v stari antični areni mesta Beziers v južni Franciji. Igrali so pred 14.000 gledalci. Slovanska literatura na Poljskem. V lvov-ski Slavistični knjižnici je izšel Bruckner-jev pregled »Zgodovine slovanskih literatur« in Tad. Lera - Splawinskega »Zgodovina slovanskih pismenih jezikov«. Zanimivo je, kaj imajo po Brucknerju Slovani skupnega: globoko čuvstvenost, otožno zamišlje-no6t, rahločutno ginjenost, lahko razdriižlji-vo6t poleg nebrzdane domišljije in burne veselosti. Zelo izpremenljivo nastrojenje, ki oscilira od ekstrema do ekstrema, karakte-rizira slovansko lirilco, najobilnejšo vrsto književnega dela. Vrhu tega očituje lirika še iskrenost, odkritosrčnost, preprostost. Slovanski optimizem ni daleč od lahkomiselnosti, zamišljen ost globoka melanholija pa sili v pesimizem. Mistični temelji slovanske duše ni60 globoki; ona se ni nikdar docela osvobodila od praktične demokratične anarhije in želje po enakosti. O povojnem položaju sodi, da ga označuje nazadovanje panslavizma in očitno prizadevanje Čehov, dia si pridobe vodilno mesto v slovanstvu. Poljske dramatske nagrade. Znameniti Teatr Slowacki v Krakovu je nedavno razdelil nagrade v znesku 10.000 zlotih za najboljše dramatske novitete. Prvo je dobil znani romanopisec Ferd. Goetel za dramo »Samuel Zborowski«, drugo K- M. Rost\vo-rowski za igro »Judež« in tretjo Adolf No-waczynski za revolucijsko dramo »Pomlad narodov«. Novejšo nemško dramatiko karakterizira mani teoretik B. Diebold, avtor knjige »Die Anarchie im Drama« v najnovejšem zvezku »Zeitschrift fur deuteche Bildung«: Wede-kind je podal dramatsko kritiko moralke, izrekel zahtevo telesne svobode in lepote in je postavil na oder sleparje. Sternheim je analiziral sterilnost meščanskega življenja in moralno krizo »frakarjev«. P. Korn-feld skuša ohraniti dušo tega razkrajajočega ee mikrokozma, slike Avg. Strindberga su-gerirajo grozo življenja, Fritz von Unruh nadaljuje njegovo pot, najvišje pa je prispel v tem razvoju G. Kaiser, mojstrski ken-strukter, ki devlje v ospredje tipično moderne ljudi, obvladujoče tehniko za svoje zmage v življenju. Domače vesti ' * JngoelerenaM D»tell aa Poljskem. Kakor Javljajo i* Varšave, so jugoslovenski novinarji posetili vladni paviljon na razstavi ▼ Poznanju ter si potem ogledal mesto in njegovo okolico. Poznanjski župan iim je priredil sijajen banket Včeraj so «aši novinarji odpotovali v Gdanj. * Izpiti za rezervne oficirje. Izpit ea rezervnega oficirja so opravili in sicer: za čin rezervnega sanitetnega poročnika toa-plar-dijak dr. Ivan Vikar za fin rezerv-sega administrativnega podporočni ekonomske stroke pa še kapferi-dijaki Fran Rož5č, Alojzij Hartman, Ivan Flajš-man, Ivan Šavor, Ivan Kap. Vit MurKo, •Vefko Osterman, Vilko Rezač tn Josip Fe-rančič. * Upokojitev ▼ Josdčnl službi. Sodnik ▼iijesra deželnega sodišča v Ljubljani g. Božidar Bežek je s kraljevim ukazom trajno upokojen. * Invalidski zakon. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja r 81. letošnji številki invalidski zakon ter navodilo za ocenjevanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov, na kar opozarjamo interesente. * Himen. V nedeljo popodtfne se Je poročil aa Brezjah g. Ivo Samec sin ljubljanskega veletrgovca, z gospodično Malo Paviinovo, hčerko ugledne rodbine iz Trebnjega. Mlademu paru obilo sreče! * Turneja Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Da ostane svoji stari tra« diciji zvesto, priredi Društvo jngosl. akademikov r Mariboru tudi letos turnejo po večjih krajih naše ožje domovine. To pot bodo nastopili z znano in priljubljeno komedijo »Charieyeva tetka«, ki slika prizore te veselega in živahnega študentovskega živ ffenja. Razen tega bosta nastopala dva so-lopevca, tov, inž. Pavel Gasparin, ki je letos z odličnim uspehom absolviral konser-vatorij v Nancyju in tov. com. Vlado Vodeb star ljubljenec naše publike. V odmorih bo sviral akademski orkester, kar bo prireditev gotovo zelo dvignilo. Prvo gostovanje bo 7. t. m. v Ljutomeru, za tem pa v Ormožu, Št Lenartu in drugod. Pričakovati je, da bo občinstvo z obilnim obiskom pokazalo, da zna ceniti požrtvovalnost tega društva. Cisti dobiček je namenjen za podpore revnim akademikom. — Odbor. * Odkritje spomenika kralja Petra ▼ Cazinu. V središču Bosenske Krajine, kjer je nekdaj blagopoko.ini kralj Peter I. Osvoboditelj pod imenom Petra Mrkonjiča deloval s svojimi ustaši, ie bil prošlo nedeljo na slavnosten način odkrit spomenik kralju osvoboditelju. Siavnosti se je udeležila velika množica ljudstva iz bližnje in daljne Okolice. Ves Cazin je bil v zastavah in v cvetju. Svirala je vojaška godba. Pred spomenik so bili položeni številni venci. Ni. Veličanstvu kralju Aleksandru je bila poslana u danostma brzojavka. * Pilot Turlco na mednarodni letalski tekmi. Danes se prične v Parizu mednarodna tekma spoftnih letal. Okrožni polet po Evropi, ki ga morajo preleteti tekmovalci, znaša 6388 km, deljen aeveda na etape. I'z Jugoslavije bo tekmoval naš roiak Ernest Turk«. letalski tehnični poslovodia z letalom »Sivi S oko«, ki ga je izgotovila novo-sadska tvomica Ikarus. * Mornariški dan »Jadranske straže«. Kakor nam javljajo iz Splita, je bil preteklo nedeljo v Kaštelih na svečan način proslavljen mornariški dan Jadranske straže. Siavnosti je prisostvovalo nad 10.000 ljudi iz Splita in raznih krajev otokov Hvara in Brača. Udeležile so se svečanosti tudi ladje vojne -mornarice in vsi šolski aparati 'nidroaviionske postaje v Divuljah, na katerih so se dvigali v zrak na kratek po-let meščani, pa tudi kmetje. Zvečer je bil ves kaštelanski zaliv razkošno razsvetljen, vojne ladje pa so s svojimi reflektorji obsevale ves zaliv od Splita do Trogira. Končno se je vršila volitev »Miss Jadranske straže«. Izvoljena je bila Marija Peri šičev a i® Kaštela-Štefiliča. * »Mladi Stražar*. Na poslednji seji glavnega odbora »Jadranske straže« v Splitu je bil storjen sklep, da se prične z izdajanjem glasila m podmladek te organizacije. Ideja je našla živo zanimanje v vrstah Jadranske straže v vseh naših kraiih. Izvršilni odbor je potrebno ukrenil, da zagotovi tehnična sredstva in potrebno sodelovanje, da bo novi list na višini. Prva številka »Mladega Stražarja« kakor se bo list imenoval, bo izšla sredi prihodniega meseca. Urednik lista bo znani mladinski pisatelj in pesnik g. Rihard Katalinič-Jeretov, tehnični urednik pa g. Ivo Lanman. Šolan creme ali olje dokazano najboljše m so točenje. Dobi s« povsod A. KANC sinova, droger]]a, Ljubljana Židovska nllea t. * Seljaki h Jnžne SrMie v Dalmaciji. V ponedeljek dopoMne je prispela v Split skupina seljak ov fe Jiržine Srbije, ki je nedavno posetila tudi Hrvatsko in Slovenijo. Kakor drugod jim je bil tudi v Splitu prirejen prisrčen sprejem. Pozdravili so jib zastopniki mestne občine in državnih ob-lastev. Opoldne so se podali na otok Brač kjer so obiskali Supetar jn nekatere druge faraje, da so se seznanili tudi s prebivalci naših otokov. ■ * Gospodarski teden ▼ Ljutomera. Se enkrat opozarjamo na gospodarske priredit ve, ki se bodo vrstile v Ljutomeru od 11. do 18. t. m. Dne 11. t m. bo otvoritev obrtne Industrijske in hmelj ske razstave. ki naj pokaže najvažnejše izdelke in pridelke raznih gospodarskih panog, osCbito tudi vinarstva. Tej razstavi se pridružita tudi meščanska in obrtno-nadaljevalna šola s sv«, jimi izdelki. Dne 14. t. m. se bo vršila razstava goveje živine, konj in perutnine, dine 15. t. m. pai bo na cvenskem dirkališču velika konjska dirka. Kdor se zanima za gospo- darstvo severovzhodnih deiov Slovenije, naj ne zamudi teh važnih prireditev. Železniške zveze so ugodne; tudi avtomobili bodo interesentom na razpolago. * Dovolj podzemske vode v severni Dalmaciji Profesor zagrebške gospodarske fakultete dr. Stjepan Filipovič je v zadnjem času prepotoval velik del severne Dalmacije ter raziskoval njene podzemske vode. Njegova raziskavanja imajo svrho, da se odpomore velikemu pomanjkanju vode v tamkajšnjih krajih. Profesor FMipovič je že v raznih krajih našel vodo ter se je pričelo z izkopavanjem. Prišel je do zaključka, da je v severni Dalmaciji dovolj vode, ki jo je le treba odpreti. * Pil Javni borzi dela v Ljubljani je od 27. jul. do 3. t m. iskalo dela i. s. moških: IS hlapcev, 2 drvarja, 1 rudar s k poslovodja, 1 pečar, 1 žrebljar, 6 kovačev, M železo-strugarjev - livarjev, 3 kleparji, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 37 stroj, ključavničarjev, 3 elektromehaniki, 15 elek-tromonterjev, 2 lesostrugarja, 1 parketar, 1 rezbar, 4 urarji, 12 mizarjev, 5 kolarjev, 5 Žagarjev, 1 pletar, 2 sedlarja, 1 usnjar, 5 strojarjev, 2 tkalca, 2 predilca, 4 tapetniki, 36 krojačev, 27 čevljarjev, 1 čevljarski pri-rezovalec, 1 klobučar, 8 brivcev, 6 knjigovezov, 1 kart. delovodja, 5 mlinarjev, 16 pekov, 15 mesarjev, 5 natakarjev, 7 tesarjev, 2 slikarja, 4 zidarji, 2 grad. tehnika, 1 črko-stavec, 15 pisar, slug, 62 pomožnih delavcev, 7 kurjačev, 7 avtomehanikov, 42 trgov, pomočnikov, 102 navadnih delavcev, 16 knjigovodij, 31 zasebnih uradnikov, 2 lesna ma-nipulanta, 1 ekonom, 17 stavbnih ključavničarjev, 2 vodovodna instalaterja, 7 vajencev. — Ženske: 13 pisar, moči, 2 konto-ristinji, 10 prodajalk, 6 natakaric, 5 šivilj perila, 1 modistinja, 1 šteparica, 1 črkoslikari-ca, 37 tovar. delavk, 3 kuharice, 2 sobarici, 44 služkinj, 6 postrežnic, 2 vajenki. ' * Blagoslovitev kapelice in 5 novih stanov na Krvavcu se bo z lepo planinsko slovestnostjo vršila v nedeljo 18. avgusta. Povabilu se bo odzval novi škof g. dr. Gregorij Rožman, ki je star oboževatelj planinskih krasot. Za redko slovesnost se te vršijo priprave. KINO »IDEAL« Tajnosti Orienta Svetislav Petrovič, M. Albani, Dl-ta Parlo. — Cene 2, 4 in 6 Din. Ob 4., pol 8. in 9. uri. * »Jugoslovenski turizam«. Avgustova ■Številka tega odličnega časopisa prinaša ■poleg krasnih ilustracij članke: o neosno-vanih govoricah glede nazadovanja našega tujskega prometa, o Švici m njenem turizmu, o zanimanju Angležev za Jugoslavijo in naše Primorje ter mnogo aktualnih vesti. V angleškem jeziku objavlja ta številka opis Hrvatskega Primorja, a v nemškem ieziku opis Raba, Rogaške Slatine in Vršca. * Električna centrala na Cetinlu. Cetinj-ska mestna občina je nedavno na račun reparacij prejela potrebni materijal za instalacijo električne centrale. Z montiranjem strojev se bo v najkrajšem času pri-Ičelo. * Okrajna cesta Riogatec-Žetale bo zaradi dviga ceste v Medribnikih med 2 in 3 kilometrom (šteto iz Rogatca) zaprta od 12. do 17. t. m. za vsak promet z vozili. V primeru neugodnega vremena se bo ta zapor ceste primerno podaljšal. * Vtihotapljanje kokaina iz Italije. Carinsko oblastvo v Splitu je predvčerajšnjim na italijanskem parobrodu družbe »Pala« zaplenilo veliko količino kokaina v vrednosti nad milijon dinarjev. Kokain so nameravali vtihotapiti v našo državo. Pošilika je prišla iz Barija. * Senzacijonalna aretacija v Vojvodini. Po nalogu državnega pravdništva v Velikem Bečkereku je bil preteklo soboto zvečer aretiran dr. Joca Jagodic, veleposestnik v Kanaku, ter doveden v sodne zapore. Aretacija dr. Jagodiča je vzbudila veliko senzacijo, ker se je zaznalo, da ie dr. J»-godič osumljen umora znane milijonarke vdove Molnarjeve, kateri je baie dolgoval precefjšen znesek. Razen dr. Jagodiča so bili aretirani tudi upravitelj njegovega posestva, njegova sobarica in dva nameščenca. * Aretacija pobeglega uradnika beograjske občine. Ena izmed mnogih afer, ki so bile zadnje mesece odkrite v beograjski občinski upravi stopa v zaključno fazo. Oblasti so prijele pobeglega šefa socijalnopo-titičnega oddelka Gjorgja Gruiiča, v čigar blagajni je revizija dne 22. junija ugotovila primanjklja-j 59.210 Din. Grmič je takrat obljubil, da bo primanjkljaj nadomestil, a je že naslednje dni izginil. Skrival se je nekaj časa v Beogradu in nato po Vojvodini. ObrH si je brado in se popolnoma predntgačil, zaradi česar je bilo zasledovanje znatno otežkočeno. Zadnji čas pa se ie vnovič pojavil v Beogradu, kjer se je baje preoblačil tudj v žensko obleko. Na podJagi nekega anonimnega pisma je policija izvohala Grujičevo stanovanie in moža tiretirala. Zdaj se nahaja v Glavnjači, preiskava se nadaljuje. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Relch. * Posilstvo po neznanem moškem. V bližini Vojnika je bil izvršen te dni na večer grd zločin. Okrog 1. se je vračala 16 letna Ana K. iz Arclina po pegpoti iz Škofje vasi proti domu. Nenadoma pa se ji je na samotnem kraju približal neznan mlad moški, kl jo je napadel, vrgel p° tleh in kljub njenemu odjx>ru zlorabil. Po dejanju je neznanec pobegnil čez ndive in se izgubil v bližnjem gozdu. Neznanec se Je zadrževal v omenjenem kraju par dni in popival po raznih gostilna1.!, nakar je izginil, ne da bi plačal zapitek. Imenovani je star okrog 30 let, Je bolj male postave, suhljatega obraza in temnih las. Pohotneža zasledujejo orožniki. Iz L?iiW?ane n— Odličen »ost lz Češkoslovaške. V Ljubljani se mudi te dni bivši zdravstveni konzulent srbske vlade, odlikovan z visokim redom sv. Save II. stopnje, sedaj sek-cijske šef češkoslovaškega ministrstva zdravja ter univerzitetni profesor dr. Frančišek H a m z a. V Ljubljani proučuje so-tiialne institucije za varstvo otrok, za pro-?iilasko in uničevanje tuberkuloze ter zdravstveno ohrano železniškega osobja. O teh proučavanjF.i pripravlja spis za češkoslovaško vlado kot strokovni referent. V Ljubljani si je ogledal Dečfi dom. Okrožni urad za zavarovanje delavcev in železniške zdravstvene institucije. Včeraj ie nadaljeval oglede po Sloveniji. Odličen gost je izrazil občudovanje nad napredkom, katerega Je našel v strokovnih institucijah v Sloveniji, ter se je laskavo izrazil o naklonjenosti s katero je bil povsod sprejet. u— ČeskoslovenskS Obec v Lublanf. Cestou na Slovensko kde poradaji predna-škove tournč pod zaštitou Matice Slovenske, uspofadaji znami slovačti pracovnici v Jngoslavii, ve stredu, dne 7. srpnja t. r. o osmč hodine večerni ve Zvezde »Sloven-sky večierok« s programom (pfedenaška, zipev hulbda, svetlnč obrazy), Žadamevšeh-ny čieny, aby se tohoto večera sučastnili a dokumentovali tak opravdove českoslo-venskč bratrstvi. u— Napoleonov spomenik v LJubljani. Včeraj so se začela preddela. da se nivelira svet okoli točke, kjer bo stal nameravani spomenik največjemu Francozu Napoleonu. Znižati bo treba srednji del Vegove ulice za en meter, tako da bo prišlo križišče tmonske in Rimske ceste z Vegovo ulico tio lepšega iziraza, in tam bo tudi stal spomenik Napoleonov v obliki piramide. Ljubljani se torej obeta poleg Zoisove piramide na Bregu v bližini še ena piramida. ' u— Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca julija je bilo pri mestnem magistratu kor dbrtnem oblastvu prijavljenih 31 novih obrti, med temi 12 trgovin. Odjavlienih pa je bilo 17 obrti, od teh 8 trgovin. Med drugimi ie Antoniji Jančar v Trnovskem pristanu dovoljeno izposojevanje čolnov. V paviljonu »Valjak« na velesejmu je dovoljeno Ne. ■žfki Ldkmamovl točenje brezalkoholnih •toplih in mrzlfn pijač ter prodaja jedil. I7 Grosuplje ^ a a. § POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast _lekarne »Pri orlu«, Celje. Rontgenolog Dr. Josip Hebein ordinarij Radiološkega instituta splošne bolnice v Ljubljani, ordinira privatno v sanatoriju »Leonišče« redno od 2.—i. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. (ir. Lojz Kraigher specialist za zobne in ustne bolezni sprejema od 8.—12. in od 3.—6. ure — v Ljubljani, Krekov trg 10. — • u— Avtobusne proge mestne občine ljubljanske. Mestna občina ljubljanska bo razširila avtobusni promet tudi na daljše proge Koncem julija je bila registrirana za mestno občimo pri obrtnem oblastvu proga Ljubljana-Vrhnika-Planina (meja). Občina bo vzdrževala na tej progi dva moderna avtobusa. Promet na tej progi se bo v kratkem že otvoril u— Muha ga Je pičila. Na Gorengem Rožniku na travniku nekega posestnika so včeraj popoldne kosili kosci otavo. Med kosci je bil tudi neki okrog dvajset letni mladenič, ki je naenkrat zavpil in pričel z roko otepati po obrazu. Ko so prihiteli do njega ostali kosci, jim je dejal mladenič, •da mu je malo prej sedla na nos velika tnuha in ga močno pičila. Kosci so zares opazili na njegovem nosu rdečo pičico, okrog katere je koža kar vidno nabreknila. ?(osca je mala ranica vedno boli pekla, da lo je pričel močiti z vodo. Pozneje je že linenil, da je vse dobro, a mu je nenadoma tmčelo postajati slabo. K njemu so zopet brišli njegovi tovariši in ga vedli do gostil-Ihe na Rožniku, kijer so mu zooet hladili nabreklino z vodo. Kosec pa je postajal v t>braz vedno bolj moder in se ie nenadoma zrušil nezavesten po tleh. Ljudje v gostilni ter njegovi sodelavci so se prestrašili ter je eden izmed njih odhitel Pod Rožnik v Cadovo gostilno, odkoder so telefonirali v mesto po rešilni avto. Ta je nezavestnega kosca nemudoma prepeljal v splošno bolnico. u— Hudoben pobijalec Sip. Posestnik Anton Ferjančič na Seln 69 je v noči na torek okrog 2. nenadoma začul žvenket šip v oknu spalnice, nakar je padel v spalnico samo velik kamen. Ferjančič je skočil presenečen po koncu in odhitel na cesto, da morda vjame neznanega ipobijailca. Seveda zlikovca ni več videl. Kakor mu je pripovedoval zjutraj železniški čuvaj Matev? Petrič, je ob priliki obhoda železniške jjro-ge videl okrog 2. ležati v tvravi ne daleč od Ferjančeve hiše nekega mladega moškega, ki je najbrže vrgel v okno kamen. Poleg stene hiše je našel Ferjančič zjutraj že prepozno in je ležala koza na tleh Vsa razmesarjena in brez življenja. Poeg ttje sta stala z okrvaljenima gobcema omenjena psa, ki sta utekla in se zapodila naprej po vasi. Morda četrt ure za tem sta napadla kozo delavca Franceta Robleka •na Peržanu št. 8. Zdelala sta precej že tudi to živalico, vendar so ju domači opazili in ju še pravočasno odpodili. Ker se ne ve, kdo je lastnik omenienin psov. so oškodovanci prijavili zadevo na stražnici v Šiški, ki bo skušala izslediti gospodarje obeh krvoločnih psov. Kožuh, ki je moral izročiti ■mrtvo kozo, oziroma njene ostanke konjaču je oškodovan za okrog 1200 Din. dokajanjo •škodo pa trj>i tudi Rofolek, ki sta mu psa kozo zelo poškodovala. u— Vlom v prtljažni voz. Na slavnem kolodvoru v Ljubljani ali pa morda že pozneje med vožnjo proti Zagrebu je vlomil 4. t. m. neznan človek v prtljažni voz ter ukradel od tam zavoj z raznimi deli avtomobilov v vrednosti okoli 1000 Din. Tat bo poskušal ukradene predmete spraviti v denar bržkone v kakem mestu, zaradi česar Se opozarjajo mehaniki, oziroma lastniki avtomobilov, da tatu ne nasedeio. a— Pes ga Je popade!. Hišni posestnife France Remic z Gline je prijavil, da ga je predvčerajšnjim popoldne napade! na dvorišču neke hiše v Rožni dolini nezinan po-tepuški pes brez znamke ter ga ugriznil v levo nogo in roko. Ker so bile njegove rane precej velike in ker ni bilo mogoče izslediti lastnika psa, je pričel popadenec sumiti, da pes mogoče ni zdrav, zaradi česar je moral iti na preiskavo k zdravniku. u— Podpisana Angela Lukniš, poročena Bardorfer, trgovka v Ljubljani, ponovno izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, pa naj jfn napravi kdorkoli na moje ime. — Angela Lukniš, Vegova ul. 12. 1040 Iz Maribora a— Mestni magistrat opozarja prodajalce in donašalce sadia in grozdja na mariborski trg na določbe mestnega tržnega reda, po katerih se mora vsak prodaialec oziroma don a šal ec na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati z izkanico. izdano od občinske obalsti, o izvoru sadia oziroma grozdja. Prestopki bodo kaznovani po § 30 mestnega tržnega reda. a— Maturanti II. državne gimnazile v Ljubljani iz 1. 1909 so praznovali v ponedeljek in torek v Mariboru 20 letnico mature. V ponedeljek so imeli sikupno mašo, .popoldne izlet k Sv. Urbanu, zvečer pa to-variški sestanek v Grajski kleti. Včeraj je v imenu udeležencev posetila štiričlanska deputacija svojega nekdanjega ravnatelja višjega šol. nadzornika g. dr. Beiziaka,'ki je že dalje časa bolan. ' a— Zdravstveni dom v Mariboru. Oblastna zgradba v Strossmayerjevi itlici kjer bo imel zdravstveni dom za enkrat svoje uradne prostore in laboratorij, bo kakor je pričakovati, že v 2 ali 3 tednih gotova, tako da bo mogoče, že ta mesec opremiti prostore z laboratorijskim in pisarniškim inventarjem. Vodja doma. ki je doslej vodil priprave v Celju, se je že preselil v Maribor, sestra zaščitnica, to bo na šolski polikliniki, pa ie do početka šolskega leta prideliena počitniški koloniji društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine na Pohorju pri Sv. Martinu. Tako ie upati, da bo Maribor s pripadajočo okolico že v kratkem prišel do te nujno potrebne ustanove. a— Na naslov železniške direkcije y Ljub Ijani. Upravičena želja železničarjev z Drav skesa polja je, da se zopet uvede delavski vlak, ki je bil pozimi ukinjen. Kakor znano, biva zelo veliko število železničarjev na Dravskem polju do Pragerskega, oziroma Poljčan. Po novih predpisih moraio biti že ob tričetrt na 6. zjutraj v delavnici. Kdor zamudi le pol minute, izgubi celourno mezdo, kar se večkrat dogaja, ker so nekateri po štiri in še več ur oddaljeni od svojih delavnic. Izgovor s štednio materijala ne drži, ker so delavci z redno dolgotrajno jutranjo hojo ob vsakem vremenu manj sposobni za delo in so tudi manj odporni, kar je vsekakor večja škoda za upravo državnih železnic, kakor jo predstavila poraba premoga. Mnenja smo, da je zopetna uvedba delavskega vlaka na progi Pragersko-Maribor z odhodom iz Pragerskega ob pol 5. zjutraj nujno potrebna. a— Zavarovanje M epskega hriba. Te dni si je po naročilu mariborskega okrajnega zastopa ogledalo cesto Maribor-Sv. Peter pod Meljskim hribom in Meljskj hrib sam posebna tehnična komisija inženierjev, da najde primerno rešitev, kako bi se dalo preprečiti neprestano posipanje in zasipanje ceste. M diski hrib s svojimi plazovi kamenja tvori že dolga leta neprestano nevarnost za pešce in vozove. Po vsakem dežju pa je prehod za neVaa časa, dokler sipin ne 1 Kino Ljubljanski dvor! 1 1 Telefon 2730 I Samo še danes ruski veleiilm Rumena knjižica (Prostitucija) Ana Sten! | Ob 4., četrt na 7.. pol 8. in 9. | odstranijo, splo.i nemogoč. Komisija je ob tej prilki ugotovila več možnosti, kako bi se dala cesta Maribor-Sv. Peter zavarovati 0 definitivni rešitvi tega perečega vprašanja bo pa sklepal okrajni zastoo. Vendar pa je gotovo, da bo vsaka rešitev zahtevala obilo naporov in denarnih žrtev. V interesu prometa na tej cesti ter v interesu javne varnosti sploh bi pa bilo želeti, da se okrajni zastop čimprej odloči za naipriklad-nejšo rešitev in prične čimprej z zavarovalnimi deli. a— Ljudsko gibanje. V preteklem mese-fcu juliju je bilo v Mariboru 21 porok, 79 •rojstev in 45 smrtnih primerov. Po raznih 'mestnih župnija1,! se delj to gibanje v naslednjem razmerju: stolna župnija 11:41:8, tnagdalensfca 5:29:3, frančiškanska 8:8:5, evangeljska 0:1:17. Prva številka pomeni poroke, druga rojstva tretja pa mrliče. 1 a— Zanemarjena Einspilerjeva ulica. Iz 'trgovskih krogov nam pišejo: Mnogoštevilni trgovci in industrijci, ki imamo vsak dan 'posla z glavno carinarnico, kjer moramo 'plačevati takozvano kaldrmino. se čudimo, da je Einspilerjeva ulica, ki tvori glavni dovoz do carinarnice, tako zanemarjena, kakor menda nobena mariborska ulica. Ker se popravljajo že vse mogoče ceste fz dotacij kaldrmine, naj se poskrbi, da bo tudi ta važna dovozna cesta k carinarnici v boljšem stanju. a— Poprava cest v Dolgi dolini. Na križišču tret,i važnih cest in sicer Aleksandrove ceste, ki vodi proti Pesnici in Št. Ilju oblastne ceste iz Sv. Lenarta ter občinske ceste se je zaradi preostrih ovinkov zgodilo že toliko nesreč, da je bil pač skrajni čas, da se dotični nevarni ovinki zaokrožijo. Sedaj so začeli s popravami. Odstranjujejo železno ograjo in postavljajo betonske stebre ter je pričakovati, da bo izginil tudi usodni jarek, ki je povzročil že toliko nesreč. Cesta, ki vodi k Gor. Sv. Kungoti, je sama na sebi dobra in kolikor toliko primerna, nevarni so le ostri ovinfcj tik ob državni cesti, kjer stoji- poleg gostilne še kovaška delavnica in menjalnica žita, torej obrati, ob katerih stoii dnevno večje število vozov in živine. Tudi obmejni avtobusi r>ostaja.?o tod in razen tega je glavna cesta najbolj frekventirana prometna žila. 1 a— Razne nesreče ta nezgode. Modisti- njo Josipino Flucher iz Studencev je nezavestno z znaki zastrupljenia prepeljala rešilna postaja v bolnico. — Pri glavnem kolodvoru je ugriznil pes 63 letnega zasebnika Julija Petriča iz Ljubljane. Moral je iskati pomoč na rešilni postaji. — Iv. Kramberger se je na Meliski cesti prevrnil s svojim kolesom ter se potolkel na obeh rokah in nogah. Kljub težjim poškodbam ipa ie odklonil prevoz v bolnico. — S 3 m Visoke jablane je pade! 18 letni Erik Men-hard. a je k sreči dobil le neznatne poškodbe. Iz Celia e— Sokolsko društvo Celje priredi d revi Veliko telovadno akademijo v zdravilišču Doberni. Začetek ob 20. e— Najden damski slamnik. Zasebnica Marija Albrehtova, srtanuaoča na Ljubljanski cesti 14., je našla pred dnevi neko popoldne nedaleč od svojega stanovanja sredi c&ste drag damski slamnik, katerega je najbrže izgubila kaka dama iz mimo vozečega avtomobila. e— Izgubljen suknflč. V nedeljo dopoldne se je pripeljal s svojim vozom v Celie jjo-sestnik Andrej Menart iz Nove cerkve prt Vojniku. Med vožnjo je izgubil z voza nekje na Kralja Petra cesti svoj srv suknjič, v katerem je imel nove naočnike in 10 Din gotovine. Pošten najditelj naj odda suknjič z omenjeno vsebino na celjski policiji. e— Za škriatlnko Je umrla v celjski javni bolnici 3 in polletna delavčeva hčerka Marica Sevčnikarjeva od Sv. Andraža pri Velenju. e— Zastonjkarski prijatelj svinjine. V Dečkovi trgovini na Glavnem trgu se je j>ojavil v petek popoldne 39 letni brezposelni steklar Rudolf K. z Brega in v navzočnosti domače služkinje pričel jesti suno svinjsko meso. Za proteste služkinje se nI zmenil. Ta je seveda odhitela no stražnika, ki je odvedel Rudolfa na policijo. Pri telesni preiskavi so našli pri Rudolfu, ki je dvakrat grešil, ker je meso ukradel in ga je jedel baš v petek, tudi precejšen kos salame, katero ie poštenjak izmaknil v Dečkovi trgovini. V zaporu Rudolf pač ne bo dobival suhe svinjine in salam. e— Beračeva smola. V Celiu se pojav« od časa do časa 41 letni slepi berač Karel K., ki ie brez stalnega bivališča in se preživlja s tem, da igra po gostilnah na citre in zraven berači. Predsnočnjim se je nekoliko napil in nato iskal prenočišča po mestu. Prijadral je počasi do neke gostilne na Glavnem trgu, kier pa ga ie gostilničar zavrnil, kar je slepega Karla tako razburilo, da je pričel kričati in rabiti razne neumestne in kaznjive besede. Polovico noči je moral zaradi tega prespati r- policij-ske-m zaporu. e— Ukradene sflve. V nedeBo dopoldne Je pripeljala posestndca Antonija Fajsova iz Šmarja pri Jeišan na celjski trg več košar domač:h sliv za prodajo. Med prodajanjem ji je pa neznan storilec izmaknil košaro sliv, vrednih 70 Din in z njims brez sledu izginil. Kljub takojšnjemu poizvedovanju se policiji še dosedaj ni posrečilo izslediti neznanega prijatelja sladkih sliv- Iz Kamnika I ka— Pregled bi žigosanje mer in meril« lih priprav y meroizkusnem uradu v Kamniku se bo vršil v času od 12. do 30. L m. Mere in meTilne priprave naj se pri« neso te dni v navedeni urad, sicer bi se oni, ki bi se odtegnili temu pozivu, kaz* navali po § 33. zakona o središnji upravi za mere in dragocene kovine. ka— Mestno županstvo razglaša, da pri« de 9. L m. v Kamnik zemljemerec, ki bo ta dan uradoval za obodno Kamnik, na« •lednji dan 10. t. m. pa v Košišah. ka— Poziv. V zmisln zakonskih predpi« •ov vabi mestno županstvo vse v mestno občino Kamnik pristQjne občane, ki so upravičeni nositi akademske naslove, naj •e nemudoma zglase pri mestnem župan« ■tvu v Kamniku in prineso s seboj toza« devne diplome. Iz Litije i—' Napad na avtomobil. Pod tem na« slovom smo objavili te dni vest o napa« d« na avto kneginje NVindischgratz. Po» pravljamo dotično vest v toliko, da go« spod Franc Drofenik, ki je vozil avto, ni šofer pri kneginji, nego je gozdni pristav. lz Trbovelj t— Cene mesu. Sresko poglavarstvo v Laškem je na podlagi izjav sreskega ve> terinarskega referenta in občinskega vete« rinarja določilo do nadaljnega za prodajo mesa naslednje cene za 1 kg: prvovrstno goveje meso 18, drugovrstno, zadnji del 14, prednji del 12, tretjevrstno 10, konj« sko meso 6, teletina 18 — 21, svinjina, hr« bet, stegno in pleče 22 — 23, ostali deli pa 20, slanina s kožo 24 — 26, brez kože 28 — 30, jetra 14, goveja pljuča 8, telečja 12 — 14, vampi 9, možgani 5 — 8 Din. Vsak mesar mora imeti razglas o ceni me« sa nabit v prodajalni na vidnem mestu in razločno pisan. Varnostni organi morajo ovaditi sodišču vsakogar, ki bi navijal ce« ne ali na drug način izigraval zakon o pobijanju draginje in brezvestne spekula« cije. Kazni, ki jih predvideva zakon, so zapor do 6 mesecev in globa do 10.000 Din. Občinstvo se opozarja, da v lastnem interesu pazi na to, da se bo ta predpis v resnici tudi izvrševal. t— Tombola. Prostovoljno rudniško ga« silno društvo priredi v nedeljo 18. t. m. ob 2. popoldne na travniku pri Gasilskem domu veliko tombolo s številnimi kras« nimi dobitki. Glavni dobitki so: 1 vagon premoga ali 3000 Din v gotovini, moško kolo, šivalni stroj, divan itd. Glede na dobrodelni namen prireditve priporočamo občinstvu, da pridno sega po tombolskih kartah. Iz Šoštanja S— Zapora mosta čez P ako sredi mesta že traja nekaj dni, ker je dal oblastni cest« ni odbor most prepleskati in popraviti. Pešcem je prehod mogoč, za lažja vozila je določena pot preko brvi, za težja pa po ovinku preko Puharskega mosta, Metleč in mimo Ograjška, ker je most pri kemič« ni tovarni v takem stanju, da se preko nje ga voziti ne more. Na zaporo mosta opo* zarjajo avtomobile posebna znamenja, po= noči pa rdeče svetiljke. š— Smrtna kosa. V starosti 71 let je umrl 2. t. m. tukajšnji čevljarski mojster g. Josip Čebul. Pokojni je bil kljub visoki starosti še čil in vedno dobre volje. Po« sebno rad je pripovedoval kako je bilo v starih časih v našem mestu, ko je on še inženjerjem, ki so našo železnico šele merili, taške in instrumente nosil. Dne 1. t. m. je kakor že neštetokrat nesel naro« čene čevlje v Prevalje, kjer ga je dohite« la smrt. V soboto zvečer so ga pripeljali domov, v nedeljo popoldne pa so ga mno« goštevilni meščani spremljali na njegovi zadnji poti. Naj bo dobremu starčku ohra« njen blag spomin! š— Nasproti kolodvoru je zadnje čase bolj in bolj rasel kup smeti in raznega drugega materijala v jarku, katerega ša= Ijivci nazivljejo »Botanični vrt«. Ssdaj je pa dalo županstvo kup razkopati ter s potjo lepo zravnati, tako da na kolodvoru čakajoči publiki ni treba več gledati šo« štanjskega centralnega smetišča. V drevo« redu sta postavljeni tudi dve lični klopi. JIALIXOVEC pristen, po Din 20.— kg, dobite v drogeriji A. KANC SINOVA. 100-19 Kočevsko pismo Kočevie, 6. avgusta Rinža je zaradi suše tako upradla, da na vseh krajih do mahovniškega mlina ni uporabna za kopanje. Zato pa je v svojem zgornjem delu v Mahovniku toliko bolj obdana s kopalci. Tu bi se kmalu zgodila te dni nesreča. »Na mostu« se je kopala poleg drusih tudi gdč. A. S. Plavala je dokaj vztrajno na sredo Rinže. Hipoma pa je izginila pod vodo. Ker se tu kopalci po večini nalašč potapljajo pod vodo, ni nihče izmed kopalcev videl v tem kaj čudnega. Ko pa kopalke dolgo ni bilo iz vode in je eden izmed sokopalcev opazil truplo v vodi, so skočili pod vodo izborni plavalci in jo potegnili skoraj že onesve-Ščeno iz vode. Kako se je razrasel lokvanj po naši vodi, je šele sedaj, ko je le ta močno vpa-dla, videti. Rumeni lokvanj je zasejal po neprevidnosti v Rinži neki dunajski profesor pred več leti, ko je prišel semkaj na počitnice. Zagnal je z mosta seme lokvanja, ki se je s tem zasadil na dnu Rinže. Rinža sedaj izgleda kakor vaška mla-kuža ln treba bi jo bilo sedaj, ko je prilika, radikalno očistiti. V nedeljo 18. avgusta bo svečana blagoslovitev novo zgrajenega gasilnega doma v Kočevju. Po blagoslovitvi bo ljudska veselica. K prireditvi bodo povabljena vsa okoliška gasilska društva. Sodelovala bo železničarska godba iz Ljubljane. V zadnjem času so Kočevje obiskali nekateri odlični gosije iz Nemčije. Tako omenimo inž. dr. Stoegra iz Berlina, direktorja Fischerja iz Dortmunda, študijskega svetnika VVernerja Schmidta iz Schlensingena, kanclerja Tea Dorniga in profesorja De-nerlinga iz Munchena. V Starem logu so na občinski seji odlikovali svojega rojaka ob priliki 60-letnice znanega ljubljanskega zdravnika dr. Hog-lerja s častnim občanstvom. V Klinji vasi sta obhajala zakonska soproga Jože in Marija Fink svojo zlato poroko sredi številnih otrok in vnukov. Šport Športni drobiž V nedeljo in ponedeljek priredi dunaj« ski Nicholson nogometni turnir, na kate« rega je povabljena tudi Ilirija. Turnirja se bosta poleg prireditelja in Ilirije ude« ležila še dunajski Sportklub in BAC. Pro« gram je naslednji: V soboto Sportklub : BAC in Nicholson ■ Ilirija; v nedeljo BAC : Nicholson in Sportklub : Ilirija. Moštvo Ilirije, skupaj 16 mož, odpotuje na Dunaj pod vodstvom svojega trenerja Bahra. V poročilu o teniškem turnirju, ki ga je objavil »Ponedeljek«, se je vrinila napaka. V finalu gospodov sta igrala češkoslova« ški prvak Šiba proti Zagrebčanu Friedri« chu dva seta, ki ju je dobil Siba 6:1, 6 : 1 in ne, kakor se je poročalo, en set 2 : 6. Ker je Friedrich videl, da je ;gra za njega po dveh setih že skoraj izgub« Ijena, je odstopil ter je pripadla zmaga češkoslovaškemu prvaku Sibi. Aranžma turnirja je bil zelo dober. V lahki atletiki imamo zabeležiti dva nova svetovna rekorda. V obojeročnem metu krogle je nemška atletinja Jungkunz postavila z 21.47, Nemka Haux pa v obo« jeročnem metu kopja s 57.05 nova svetov« na rekorda. V nedeljo so bili na Dunaju izžrebani termini za drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski pokal. Žreb je določil na« slednje termine: UTE : Rapid 21. .ali 22. avgusta v Budimpešti. Sodnik Cararra. Rapid : UTE 25. avgusta na Dunaju. Sod« nik Stepanovskv. Vienna : Slavija 18. av« gusta na Dunaju. Sodnik Klug. Slavija : Vienna 28. avgusta v Pragi. Sbdbik Klug. K tekmovanju za prvenstvo države v plavanju, skokih in waternolu 9„ 10. in 11. avgusta v Ljubljani Med rečnimi kfabi, ka bodo prišla resno v po-štev za pjacernent pri tekmovanju za državno plavalno prvenstvo, zavzema brezdvotmno prvo mesto ljubljanska l-lirj-a, kii jj je tatoo rekoč že zasi®uramo četrto mesto v celotnem skupnem placementu in prvenstvo države v skokih. Hirijanski skakači, pred vse-m g. KordeJič, se že četo vrsto let uspešno udeležujejo tekmovanj za prvenstvo države, lani pa so prvič startali na prvenstvu tudi plavači Ilirije in to z velikim uspehom: dve dami in štiri moške tekmovalce broječa ekipa je v jaik-i konkurenci zasedla peto mesto 5 točk za beograjskim Bobom. Letos so izgledi Iliirije še mnogo večja; na domačem teremu poslavlja Ilirija svojo kompletno gardo skakačev, ki je svojega uspeha več kot absolutno sigurna, postavlja pa tudi oelo vrsto plavačic in plaivačev, ki bodo tudi brezdvomno nemalo pripomogli svojemu klubu k čim večjemu uspehu. Med tekmovalci IJiriije je omenit} v prvj vrsti Woh!far(ovo, Jenkovo, Severi-evo in Skurljevo ter Jenka, Severja, T umska, Payerja in Grilca in ska.ka.5e WohJfartovo, Pretnarjevo in Dovče-vo poleg Kordelioa, Str-n-ada, Otrobe, Lon-gyke, Kopača in drugih. Še oelo stari mojster Kavšeik, mnogokratni prvak, bo to pot zopet aktivno sodeloval. Spoctsfki Bob-Klub iz Beograda, ki se je lana plaeirall na četrto mesto, ima svode najboljše močj v sprinterjih Bulatu, Anastasijeviču, Kan-gr-gi, Niikoliču in Nernadn Popovicu, ki je pred kratkim prešel v Bofo iz Somborskega Sp-ortske-ga Ud.ružemja. Odlični sta jim budi plavačici sestri Neva in Zlata Butat, brezdvoimmo naijaEja njiihova stran pa je vvater-ipo-lo, v katerem igrajo prvovrstni igrači, pred vsem napad v postavi Popovič - Anastasijevič - Kan pa bo najbolje repre-zemtiran po svojem iz bornem prsnem plavaču Frankoviču. Boj bo izredno oster. Stavljaiti prognoze o izidu je danes po veliki večni še nemogoče: prvenstvo naj pripade onemu, ki ga je najbolj VREMENSKO D0R0ČI10 M"teorološki zavod v Ljubljani. 6. avgusta 1929. ViSina barometra 30? 8 m. s Smer retra 9 Padavine i 52 in brzina 5 1 s> v m ia tek. rt° Vr*t» ▼ mir do a; > ?. are 70 SSW 1 3 70 N 6 7 dež 9-0 90 SW 4 10 dež 9- 9> NW 2 6 det 17 0 60 mirno dsi 1\> 40 NI 1 i • 1 70 mirno 1 dew 2*0 NajviSja temperatura danes v Ljubljani: 25.6 C, najnižja 16.3 C. Solnce vzhaja ob 451, zahaja ob 19.18, luna vzhaja ob 7.16, zahaja oh 21.1 Dunajska vremenska napoved za sredo: Manj oblačna topleje^ zaslužil! Kdo le tfcti, pa bo pokaaaio leJe tekmovanje ssano. Sekcija Z. N. S. — Vsi novioinnenovarai sodniki se poživljajo, da pošljejo po dve fotografiji, format 8X6 cm v svriio rostaiviitve legitimacij. — Tajnik. NJ. Vel. kralj Aleksander L — pokrovitelj mednarodnih zimskosportnih tekem. Nj. Vel. kralj Aleksander je pr-evzeJ pokroviteljstvo nad smu-škimi in drsalnimi veAsmmni za držaa-no prvenstvo, ki se bodo vršile v času od 30. januarja do 2. februarja 1930 prvič z mednarodno udeležbo v Bohinju in na Bledu. Prireditev organizira v velikem obsegu naš zimsko športni sa-vez v Ljubljane. Računa se z udeležibo osmih držav; poleg tega se bodo v iste-m času vršile predvidoma tudi vojaške smuške tetane. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). V četrtek 8. t. m. bo na igrišču na Dunajski cesti sestanek vseh lahkoatietov. Na tem sestanku bo poročal trener o nastopu jugoslovenskih atletov na olimpiadi balkanskih narodov, ki se bo vršila 23. septembra v Ateni. — Atleti, Id prklei)o r poStev a imenovano aEnjpodado se dogovorijo rada specdjeloe®a trenšnga ter dragih nastopov v Zagrebu in Ptuju. Prosim, da vsi Lahko a tleti polno št eviino pridejo. — Načelnik. Jutriorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službena objava). Seja medktabsisega odbora za izvedbo jiuniorskih pokalnih tekem bo danes, v ' sredo ob 19. na vrtn restavracije hotela »&tm-kelj*. SK Mars se naproša, da predstavi od-' boru ligraSca Zvooimira in Bojana Lu:mibarja, SK Slavija pa g. Ivana Bajca m to z ozirom na protest, ki Je vložen proti verificiranju te tekme. — M. O. SK Jadran. Danes Poživljam vse igrače, da se treninga si®u«o udeleže. Opravo mora \Tsak prinesti s seboj. — Načelnik. Ilirija (rezerva) : Amater C:2 (0:0). V nedeljo je gostovala v Trbov-ljaJi ljubljanska In-rija proti tainiošnjm Amaterjem ter po napeti tigri zmagala z 6:2. Obe moštvi sta na stopi Ji z nekoliko rezervami, ter poda!5 obojestransko koristno igro, katera k nudila mnogoštevilni publiki lep športni iržiteJc. Sodii je g. Marin prav dobro. (»ospodr in pri ,>*? ravnicah. Izdana 7'ifčf=na uredba pa ni mogla vprašanja rešiti na vsestransko zadovoljiv način, kajti pri redakciji osnutka niso sodelovale poklicne organizacije denarnih zavodov. Društvo je obvestilo Narodno banko. da v načelu zoper ustanovitev ni pomislekov, pač pa je organizacija v obliki, kakor jo predvideva začasna uredba, nesprejemljiva. Sedanja evidenca kreditov pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in Mariboru je ustrojena na podlagi, ki se je v praksi pokazala kot dobra in se je v dobi 6 let tako lepo obnesla, da društvo želi ohraniti >6 ta tu« quo«, dokler se ne najde boljša forma. Umestno bi bilo, da poskusi Narodna banka ustvariti zaenkrat evidenco kreditov v onih pokraiinah, kjer je še ni, po našem že preizkušenem vzorcu. Fakul-tativnost pristopa nikakor ne škoduje evidenci kreditov, kar je razvidno iz dejstva, da so pri evidenci kreditov v Ljubljani in Mariboru včlanjeni vsi člani društva in dosti večjih posojilnic in hranilnic. Narodna banka je pozneje omejila ustanovitev kreditov informacijskega odseka samo na Beograd. Zanimivo je dalje poročilo glede nameravane ustanovitve eentrale ndmženj denarnih zavodov, odnosno bančne zbornice. Idejo je, kakor znano, sprožilo Udruženje bank v Beogradu. Misel ni nova. Že lani je Udruženje vojvodinskih bank propagiralo ustanovitev stalne delegacije udruženj vseh denarnih zavodov, ki bi prav tako dobro lahko zastopala interese denarnih zavodov v onih zadevah, ki so od primera do primera vsem skupni. Društvo je mnenja, da čas za osnovanje bančne zbornice še ni zrel, predvsem zaradi krajevnih posebnosti, ki se n. pr. izražajo že v tako neenotni obrestni meri. Tu se ne sme eksperimentirati in po mneniu društvenih članov bi bila ustanovitev bančne zbornice eksperiment najuevarnejše vrste. Težko si je predstavljati, kako bi mogla ena edina ustanova pravično in stvarno zastopati interese stotin denarnih zavodov. Poročilo se dalie dotika osnutka zakona o taksah, ki je važen zaradi določbe, da privatni bankirji ne bi smeli sprejemati hranilnih vlog. kar je toplo pozdraviti. Društvo pozdravlja dalje ustanovitev Privilegirane agrarne banke, s katero so bili pokopani vsi nezdravi projekti glede razdol-žitve kmetov. Obširno se peča poročilo tudi z vprašanjem obrestne mere. Že 1. 1925. je društvu uspelo uveljaviti dogovor o obrestni meri, h kateremu so pristopile vse večje hranilnice in posojilnice ter tudi lepo število manjših denarnih zavodov v Sloveniji. Koncem pret. leta smo šteli v Sloveniji nič manj kaor 65 članov dogovora o obrestni meri. Ta dogovor je pokazal blagodejne posledice. Prenehal je predvsem lov za višjimi obrestmi, uspelo pa je tudi postopno demontirati visoke obrestne mere za vloge in poceniti kredite. Težkoče so se pojavile le v Mariboru, kjer ni bilo mogoče pripraviti treh večjih zavodov do pristopa k dogovoru. Iz priložene statistike o stanju bančnih zavodov s centralo v Sloveniji je razvidno naslednje skupno stanje aktiv in pasiv. Zaradi preglednosti smo številkam za leto 1928. dodali še podatke za 1. 1927- in 1926.. pri čemer pa je treba pripomniti, da pri podatkih za 1. 1927. ni upoštevana bilanca HipcteVarne banke jugoslov. hranilnic (vse v milnonih Din): aktiva: 1928. 1927. 1926. gotovina 39 0 72.6 05 9 terj. pri den. zavodih 113.7 320.2 257.0 menice 2R1.0 216.3 166.0 dolžniki, konz. posli 1156.7 862.8 802.0 pasiva: glavnica 98.2 93.2 94.5 rezerve 32.4 26 7 23.6 vloge 690 6 633 3 576 6 unniki in reeskont 833.7 781.3 660.0 dobiček 12.3 11.9 13.2 Iz skupne bilance slovenskih bančnih zavodov je razvidno, da se slovensko bankarstvo po konsolidaciji inflacijske dobe razvija na zdravi in solidni podlagi. Prevoz komadne snomvozne ro^je no želerVci med M^džar-sko, našo državo in Italijo Uprave naših, madžarskih in italijanskih železnic so sklenile poseben dogovor, katerega namen je znatno pospešiti prevoz spo-rovozne komadne robe v medsebojnem prometu navedenih železnic. Ta dogovor, ki bo stopil 1. septembra v veljavo, določa, da morajo carinske postaje sestavljati, če je razpoložljivo najmanj 2000 kg sporo vozne komadne robe za eno ali več inozemskih postaj, ki spadajo pod isto carinarnico v notranjščini namembne države direktni zbirni voz za carinsko postajo. Taki direktni zbirni in pretovorni vozovi se prevozijo z direktnimi vlaki neposredno brez vsakršne med potne manipulacije do namembne, odnosno pretovorne carinske postaj?. Carinske postaje, ki nimajo zadostne količine komadne robe niti za direktni zbirni. niti za direktni pretovorni voz ter vse ostale necarinske postaje odpravne države, pošljejo V60 v poštev došlo komadno robo v določene zbirne postaje. Te postaje imajo nalog, da iz došle robe sestavljajo direktne zbirne in pretovorne voze po gornjem načinu. V nali državi eo določene kot zbirne postaje: a) proti Italiji: Zagreb, Sava, Ljubljana, glavni kolodvor, Jesenice; b) proti Madžarski: Beograd, Subotica, Osijek glav. kolodvor, Bosanski Brod, Zagreb, Sava, Ljubljana glavni kolodvor. Ves gornji postopek se nanaša samo na komadno robo, ki je odpravljena z direktnim tovornim listom in za katero pošiljatelj ne predpiše carinjenja na mejni postaji, odnosno pri carinarnici, ki jo je železnica odredila. Prav tako ne pride v poštev roba, ki se mora cariniti na meji zaradi tozadevnih carinskih, veterinarskih, zdravstvenih in ostalih policijskih predpisov. Naknadne odredbe so pri pošiljkah, ki se tovorijo po gornjem postopku, izvršljive samo v pre-daini, zbirni, pretovorni in namembni postaj L Ustanovitev pododbora Udruženja trgovcev z vinom in žganjem v Ljubljani Na inicijativo Gremija trgovcev v Ljubljani se je vršil v ponedeljek v zborovalnici Zbornice za TOI sestanek vinskih trgovcev iz ljubljanske oblasti, na katerem je bil ustanovljen pododbor nedavno ustanovljenega Udruženja trgovcev z vinom in žganjem s sedežem v Beogradu. V odsotnosti veletrgovca gosp. Karla Bolaffija je vodil zborovanje gosp. Meiač iz Komende, ki 6e je skupno z g. Bolaffijem udeležil ustanovnega občnega zbora novega udruženja (30. junija L I. v Beogradu). Gosp. Mejač je v svojem govoru omenil, da so bila prvotna pravila udruženja, ki jib je uprava poslala posameznim pododborom v izjavo, svoj čas odklonjena, ker niso odgovarjala namenom posameznih pokrajin. Savez trgovcv v Hrvatski in Slavoniji je nato izdelal nova pravila, ki so bila na ustanovnem občnem zboru z malimi spremembami soglasno odobrena in sprejeta. Sedaj se po vsej državi snujejo, odnosno spopolnjujejo pododbori, ki naj v bodoče sodelujejo v udruženju. Na ustanovnem občnem zboru je bilo stavljenih več predlogov, zlasti glede zasebnih prostih skladišč, ki naj bi uživala iste olajšave in pravice, kakor kleti producen-tov, trošarino pa naj bi plačeval gostilničar ali konsument, kadar pride vino v neposredni konsum. Finančnemu ministra je bilo predlagano, naj se pri pobiranju sprejme švicarski sistem, tako da bi trošarino pobirala občina v lastnem delokrogu po občinskih organih ter bi nato 30 % pobrane trošarine odkazala državi 30 % oblasti, 30 % bi pridržala zase. 10 % pa bi dobila za stroške pobirania. Z oblastno trošarino naj bi pri nas trošarinska obremenitev ne presegala 1 Din pri litru. Nada!j i je bilo predlagano, nai se uvede za vso državo navšaliranje državne trošarine po občinah, kakor se je to svoj čas prakticiralo na Hrvatskem in v Slavoniji. ObčiiJ- naj bi trošarino z dokladami nadalie pavšalira!3 med gostilničarje v občini. Za oodlago naj t>i služila prodaja zadnjih treh let. Pri pav-šaliranju bi odradla nepotreima kontrola po organih finančne KOnfro!?, pri v?let--govcib in pri gostilničarjih. Posebno po opozorili finančnega ministra na razvito tihotapstvo Kranja. V odbor so bili nato izvoljeni kot predsednik gosp. Bolaffio, kot podpredsednik g. Peter Stepič. kot odborniki pa gg. Meiač. Lev-čar. Podboršek. Levanič, Ogrin, ?u-šteršič. Meden in dr. Bas^i. V smislu skleda bo odbor sestavil poslovnik in določil članarino. = Izredno močan dotok devii pri Narodni banki. V zvezi z nenavadno živahnim izvozom pšenice v zadnjih tednih kakor tudi zaradi velikih ponudb deviz od strani inozemstva za ustvarjanje svobodnih dinarskih dobroimetii, je morala Narodna banka v ža^niem času dnevno prevzeti za 20 do 30 miliktnov Din deviz. Po izkazu Narodne banke od 31. iuliia so se devizne rezerve v zadnii četrtini juliia povečale n preko 210 milijonov Din. Tako nagle okrepitve deviznih rezerv tekom enega tedna že leta nismo opazili, 6eveda če izvzamemo svoje-časno povišanje zaradi dotoka deviz od zunanjih posojil. — Prod i ran ie angleŠkera kapitala ▼ aaSi lesni indnstriii. Iz Dunaja poročajo, da je famoSrra tvrdka I. Eisler & Brttder prodala del maioritetnega paketa delnic »Kri-va'c. Poštna hranilnica s svoHmi podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo e Španijo za nakazila v to državo. Lastniki čekovnih računov lahko odrejajo izplačila ▼ Španijo pod istimi pogoji* kot v ostale države. S posredovanjem teh in že poprej vpeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Postna hranilnica nakazila v države vsega sveta. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do li». t m. ponudbe glede dobave gumijevih cevi. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. L m. ponudbe glede dobave 400 kg koruznega zdroba; do 12. L m. glede dobave 2000 kg mila za pranje, 3000 k« riža; do 16. L m. glede dobave 200 litrov kisa in 50 kg šivalnih jermen. Direkcij« državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave cinkove pločevine; do 6. septembra pa glede dobave ce vL Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. L m. pri 'nženjerekem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede gradbe poslopij in barak; 3. septembra pri ekonomskem oddelku uprave državnih mo nopolov v Beogradu glede dobave 130-00f» škatelj za cigarete >Šumadija< in 36.000 škatelj za cigarete »Jadran«; 5 septembra pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave verig. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 17. t. m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave 10.000 komadov izolatorjev; 7- septembra pa glede dobave pisarniškega materijala. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Dne 2. septembra se bo vršila pr. glavnem sanitetnem skladišču v Zemunn ofertalna licitacija glede dobave 3000 komadov bolniških in 750 komadov zdravniških plaščev; 4. septembra glede dobpve 2000 parov usnjatih copat; 7. septembra pa glede dobave 5000 parov nogavic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem 6kladišcu.) Borze 6. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil tndi danes devizni promet slab. Nekaj potrebe je bilo » devizah na Curih in Prago. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Vso potrebo je krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes Vojna škoda brez prometa. Tečaji so za malenkost popustili ter je za aranžma notirala 405 — 406, za december pa po 419 do 422. V investicijskem posojilu in v agrarnih obveznicah je tendenca dalje prilično čvrsta. Na tržišču zasebnih vrednot »koro ni bilo nikakega prometa. Med industrijskimi papirji se je Drava nekoliko okrepila na 400 zaključek, Trboveljska pa je popustila na 442.5 — 459 brez prometa. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.82, Berlin 13.56 do 13.59 (13.575), Bruselj 7.9189, Budimpešta 9.9463, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9'i, Dunaj 8.0274, London276.40, Newyork 56.85, Pariz 223.18, Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297.84. Zagreb. London 276 — 276.80, Newyork 56.755 — 56.955. Pariz 222.18 — 224.18, Mi lan 296.84 — 298.84, Curih 1094.4 — 1097-4, Amsterdam 22-79 — 22.85, Berlin 13.56 do 13.59, Dunaj 8.0124 — 8.0424, Praga 16S.20 do 169. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.22, New vork 519.85, Pariz 20.3635, Milan 27.18, Berlin 123.87, Dunaj 73.22. Praga 15.38. Bukarešta 3.08125, Budimpešta t©.65, Sofija 3.75, Varšava 58.25. Dunaj. Beograd 12.4425 — 12.4825, Berlin 168.84—169.34, London 34.3875—34.1875» Milan 37-0625 — 37-1525, Newvork 708.55' do 711.05. Pariz 27.75—27.85, Praga 20.9025 do 21.0425, Curih 136.28 — 136.78; dinarji 12.40 — 12.46. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., šešir 105 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 405 — 406, kasa 404 — 405, za avgust 405.5 — 408, za december 51.25 — 52, investicijsko 86.5 — 88, agrarne 51.25 do 52; bančne vrednote: Praštediona 852.5 do 859, Union 202 — 202.5, Srpska 152 denar, Jugo 80.75 — 81, Narodna 8100 den., Ze-maljska 123 den., Pol jo 15.75 — lo; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 den., Gutmann 205 — 210, Slaveks % den., Slavonija 130 blago, Danica 127 den., Drava 420 ~— 440, Brod vagon 145 blago, Vevče 128 den., Dubrovačka 400 _ 450, T rt ovije 442.5 — 459, Isis 15 blago. Beograd. Vojna škoda" 405.50 — 406.25, investicijsko 86.50 — 87.50, agrarne 51 do 52.25. Blagovna tržišča -f Ljubljanska blagovna borza (6. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 3 vagone hrasto vih podnic in 4 vagoni hrastovih drv. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277.50, baška nova, uzančno blago po 275— 27"-59; rnckn : >0«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 4C0 do 402.5; koruza: baška, zdrava, rešetana, plač- 30 dni, mlevska tarifa po 26o — 262.5, navadna tarifa po 267-5 — 270; ječmen: baški ozimni po 270 — 275: oves: baški, navadna tarifa po 265 _ 275. + Novosadska blagovna bom. (6. t m.) Tendenca mlačnejša. Cene pšenici in moki so nekoliko popustile. Pšenica: baška, ba-naška in srem. 210—215, potiska 220-225-Koruza: baška in sremska 205—210. Ječmen: baški novi 160 — 165. — Oves* baški in sremski za avgust 185 — 190; banaški 180 _ 185, Moka: baška >Og« 315 — 325; »2« 295 — 305; »5« 275 — 285; »6« 250 do 260; >7« 220 — 230; >8« 140 — 150. Otrobi: baški 120 — 125. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (5. t m.) V skladu z mirnejšimi inozemskimi notacijami je bilo razpoloženje -na dunajski borzi nekoliko mlačnejše. Ponudba je bila znatna, promet pa se je gibal v ozkih mejah. Cena koruzi je bila stalna, ker v balkanskih produkcijskih deželah še vedno ni padlo dovolj dežja. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco Dunaj: pšeniea: domača 35 — 36, madžarska potiska 38.5 — 39.5; rf: marchfeldska 29.75 do 30.25, madžarska 28.5 — 29; koruza: podunavska 32 — 33. + Dunajski goveji sejem (5. t m.) Do-gon: 1950 komadov, od tega 168 iz Jugoslavije in 733 iz Rumunije. Zaradi slabega dovoza je bil promet zelo živahen ter se je prvovretaa živina podražila za 10 grošev, erednjevrstna za 15 _ 20 grošev, slaba živina pa za 20 _ 25 grošev. Za kg žive tfže notirajo: voli izjemno 2.10 — 2.25, I. 1.85 do 2.05, II. 160 _ 1.80, III. 1.3f) — 155, biki 1.45 — 1-65, krave 1.30 — 1.65, slaba živina 1 — 1.30. K otvoritvi haaske reparacijske konference »Mirovna palača«, kjer se vršijo seje Angleški Ril minister Nemški Finančni minister francoski iin. minister Italijanski fin. m.nlster Soowden Hilterding Chčroa Mosconi Roman mlade komtese Krade in ponareja, da si ohrani ljubi 2e dolgo ni vzbujal v Nemčiji no* j ben proces toliko senzacije kakor ta, ki bi se bil moral otvoriti te dni v Berlinu, a so ga preložili, ker so pri« šli obtoženki na sled še za druga kaz« civa dejanja. Obtoženka. mlada grofica Monroy je v sorodstvenih odnošajih s člani najvišjega nemškega plemstva in to daje procesu v republikanski Nemčiji še posebno barvo. Razen tega pa tiči v ozadju ena izmed tistih, ljubezenskih zgodb, ki so bile vedno slasten griž« tjaj za široke mase javnosti. Grofica Helga de Monroy je imela ljubimca, bivšega ritmojstra von We« dla, s katerim se je hotela poročiti, toda zaročencema se je nastavljalo vse polno ovir na levo in na desno. VVedel je bil brez imetja in je menil, da je njegova zaročenka dobro situ* irana. Resnica pa je bila čisto drugač« na. Njena mati je živela od milosti svoje sestre, grofice Hermersbcrške. ki je bila lastnica lep vile v Lichter« feldu. Toda niti grofica Hermersber* ška ni bila bogata in nekega dne je morala vilo prodati. Ostalo ji ie samo nekfi draguljev v vrednosti 30 tisoč mark. Te dragulje je grofica de Monroy ukradla svoji teti. Čemu je to storila, sicer še ni po« polnoma pojasnjeno, ker noče ničesar izpovedati, toda v splošnem menijo, da jih je vzela zato, ker je nje zaro« čenec potreboval denarja in ga je ho« tela potrditi v veri, da je res bogata. Bala se je da bi jo zapustil, če bi zve« del, da nič nima. Bržkone ni vedel, da ie zanj kradla, a tudi o tem ni mo« goče za sedaj povedati nič določene« ga. Ko so mu sporočili, da so grofico Helgo aretirali, je izvršil samomor in tako se zdi, da je šlo marsikatero nepojasnjeno vprašanje ž njim v grob. V teku preiskave pa so dognali še druge stvari, ki so jih strnili v novo obtožbo in ki so povzročile, da se je že razpisana sodna razprava začasno preložila. Von Wedel je imel v neki berlinski banki dolg 25.000 mark in ker ni hotel oz. mogel plačati, ga je ljubezen svojega siromašnega iica hotela banka tožiti. V tem kritičnem momentu je predložila komtesa banki Ponarejeno pismo s podpisom kneza Ernesta Hohenloheja, svojega sorodnika. To pismo vsebuje — seveda izmišljeno — sporočilo, da znaša nje delež dedščine iz njegove* ga imetja 150.000 mark. Banka se je dala po tem pismu in kopici podobnih premotiti, da je rok za izplačilo Wed« lovega dolga podaljšala. No, škode ni imela prevelike. Von Wedel je bil za* varovan in po njegovi smrti ji je pri« padla zavarovalnina v znesku 19.000 mark. Tudi v tem slučaju ni znano, da«!i je znal VVedel za pravo ozadje grofičinih manipulacij. Morda se bo vse to pojasnilo v teku razprave. C I • l • i "V • • apor o Louvainski knjižnici Med vojno so razstrelili Nemci sta* rinsko poslopje univerzitetne knjižni* ce v Louvainu. Mednarodni dobrotni* ki so zbrali po vseh delih sveta starin* ske rokopise in knjige, da nadomesti* jo uničene zaklade. Američani so po* slali arhitekta Warrena, da obnovi stavbo. Zdaj je končal svoje delo in se zapletel v pravdo z univerzitetnim rek* torjem, kar je neugodno vplivalo na napovedano slavnost. Arhitekt je nam* reč pročelje okrasil z velikanskimi m ram ornimi črkami. Ta napis v latin* ščini se je glasil: »Razdejano po nem« ški besnosti, zdaj obnovljeno po ame* riški radodarnosti.« Rektor je napis odstranil in ga nadomestil z ograjo, ki baje nasprotuje enotnosti stavbenega sloga. Warren je zahteval 100.000 fran* kov odškodnine za »razburjenje in umetnostno škodo.« Zadeva je romala na sodnijo. Arhitekt je predložil stoti« ne pisem s strani ameriških dobrotni« kov, ki vsi zahtevajo svoj denar nazaj, če ne bo napis obnovljen. A gospod rektor je odvrnil, da so zahtevali od* stranitev napisa dobrotniki iz držav, ki se niso udeležile vojne. Izjavili so tudi, da bodo zahtevali povračilo svo« jega denarja, če pobašejo vso čast sa* mi Američani. Seveda imajo America« ni več denarja kakor Španci in Skan* dinavci, a vendar ne gre da bi vzeli akciji nje mednarodni značaj. Sodnija Kopanje samo na sebi je enolično, pravijo BerHnčanl la si Izmišljujejo za svoje weekende vse mogoče dodatne zabave, tako da takšno kopanje res ne mo-re biti enolično. Eno Izmed najnovejših zabav nwfl drčaMca, Id popelje kopalca če hoče ali če noče naravnost v sveže valove, samo da se Je nanjo dobro vsedel. nI vedela, kaj bi počela ln je nasprot* nikom ponudila poravnavo. Vsekakor bodo dobili eni ali drugi darovalci vsaj del svojega denarja nazaj. Desetletni deček na 3350 m visokih planinah Desetletni mali Švicar Regis Demoi* selle se je povspel te dni na vrh Cime de r Ouest, to je na 3350 m visoko planino v skupini Dent du Midi v Švi* ci. Ž njim je bil njegov ded in vod* nik iz Champeryja. To je prvi primer, da je izvršil ta« ko turo tako mlad človek. Gorska tu* ra na Cime de 1' Ouest je zelo opasna in treba je velike previdnosti in tu* di vztrajnosti Stari oče bo sedaj ne* hal hoditi na planine, ko se je prepri* čal, kako globoko je ukoreninjena lju« bežen do visokih gora v njegovih po* tomcih. Sramežljiva opica Ljudje smo kaj radi pripravljeni, da pripisujemo neke lastnosti samo sebi in tako pravimo o živalih, da ne po* znajo sramu. Pa to ne drži popolno* ma. Angleški zoolog Boulenger je opazil to lastnost čestokrat pri višjih opicah. O nekem šimpanzu pripove* duje prav značilno zgodbico. Opica je bila tako dobro vzgojena, da je jedla po navadi pri isti mizi s svojimi go* spodarji. Nekoč pa so jo zapustile le« pe manire. Prinesli so ji veliko sko* delo s črešnjami. V svoji vzhičenosti je segla z golimi rokami vanjo in ra* dostno vzklikala. Takrat so se ji za« čeli priskledniki prav tako netaktno krohotati. Najprvo jih je šimpanz po« snemal, hipoma pa si je pokril obraz z rokami, postal ves nesrečen in se v zadregi skril pod mizo. Razumel je bil, da se smejejo njegovi nerodnosti in ga je postalo sram. Dežela tisočletnega parlamentarizma Islandija se pripravlja, da svečano proslavi tisočletnico, od kar ima svo« jo ustavo in svoj parlament. L. 930. se je vršila prva seja islandskega alt« thinga. islandske poslanske zbornice, in že tedaj ie bila dežela demokratska republika, kar je ostala skoraj brez sprememb? do danes. Svoje poslance I si izbira slej ko prej po splošni in enaki volilni pravici, a predsednik nie« ne zbornice ie še vedno tudi najvišji sodnik v deželi. Demokracija in svo« boda sta torej tam doma in izvirata iz časov, ko se liudem po drugih ob« stoieč^h evropskih državah o teh dveh pojmih ni niti sanjalo. Admiral Osmond de Brock Je bil imenovan za vrhovnega poveljnika angleške vojne mornarice namesto admirala Madde-na, ki je stopil v pokoj. Bogata najdba helija V severoameriški državi Colorado so našli veliko ležišče helija, baje naj« večje in najobilnejše na svetu. Koli« čina helija v najdišču znaša 7.07 pro« centov, dočim je bilo doslej v najlep« ši zalogi helija komaj 3.6 procentov. Pravijo, da bo ta helij zadoščal Zedi« njenim državam 20 let za napolnjeva« nje zračnih ladij. Helij je za vodikom najlažji znani plin. Ali vodik se lahko zapali, kar je nevarno pri napolnjevanju zrakoplo« vov, nasproti temu pa daje helij, po« mešan s 15 odst. vodika, nezapaljivo zmes, in zato se je poslužujejo pri na« polnievanju zračnih ladij. Vlada v Quebecu v Kanadi je odre« dila 50 motornih čolnov, da prično skupno z aeroplanom boj proti belim delfinom, ki decimirajo ribe v zalivu Sv. Lovrenca. Na otoku v zalivu bo prostor, od katerega bo letalo križa« rilo nad morjem in metalo bombe, kjerkoli opazi delfine. Nato stopijo v akcijo motorni čolni. Golobja tekma Zveza nemških gojiteljev golobov pismonoš je organizirala tekmo svo« jih krilatih gojencev iz Budimpešte v Nemčiio. 347 društev te zveze je za« stopanih in so odposlala v madžarsko prestolico 15.000 golobov v 31 vago« nih. Zjutraj ob 5. jih bodo spustili, v zgodnjih popoldanskih urah pa bodo najhitrejši že preleteli nemško mejo. Najbolj varna naložba denarja« Telefon 2420. Rač. pošt hran. Ljubljana št 10.680. Kranjska hranilnica sprejema vloge na knjižice t-n na tekočI račun in nudi najugodnejše obrekovanje. Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, da^e menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle. Za vloge jamči Ljubljanska oblast z vsem Svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. 10.004 Vztrajnostni poleti so postali malenkost, od kar so si z mislih Američani napajanje letal s kurivom kar med poletom. To gre s pomočjo drugega letala in gumaste cevi, po kateri priteče nova zaloga bencina v izpraznjene tanke. Zadnji rekordi, ko so ostajali ljudje kar po cele tedne v zraku, so bili mogoči samo s pomočjo tega preprostega sredstva. In vztrajnostni poleti so postali baš radi te preprostosti nekam nemikavni in dolgočasni. Usoda gospe Zubkove Sestra bivšega cesarja Viljema ln sedaj žena — ali malo manj — zna« nega ruskega pustolovca Zubkova je prišla čisto na kant. Na željo upravi« telja svoje konkurzne mase, se je mo« rala izseliti pred kratkim iz svoje zad« nje palače v Bonnu in odpovedati se svojim zadnjim služabnikom. Edino eno družabnico so ji pustili in s to si je najela sedaj dve preprosto oprem« ljeni sobi v Mehlemu. Kakor poroča« jo, bodo prodali vso opravo njene pa« lače v Bonnu začetkom oktobra na javni dražbi, a tvrdka, ki bo dražbo izvedla, izda v septembru bogato ilu« striran katalog vseh predmetov, ki jih bodo prodali. Spor za južni tečaj Še predno je odšel kapitan Byrd na južni tečaj, je opozorila Anglija Zedi-njene države, da smatra antarktično celino za svojo last V V^ashingtonu so pozabili opozoriti raziskovalca na to noto. Zdaj pa je javi Byrd, da ie Uniji priključil nad 40.000 kv milj novega ozemlja in povsod razobesil ameriško zastavo. S tem je povzročil znatne mednarodme težkoče. Seveda nima z večnim ledom pokrito ozemlje nobene posebne vrednosti ne za Britanijo ne za Zedinjene države. A lahko skriva premog. nafto ali kovine, kakor se je zgodilo na Spitzbergih in to bi bila potem druga pesem. _ Prebivalstvo Japonske Uradna statistika poroča, da je šte« vilo prebivalcev v mikadovi deželi lanskega leta naraslo za 902.781 duš, t. j. za 52.730 več nego 1. 1927. Roj« stev je bilo 1. 1928. 2,135.271, smrti 1,232.490. Ob koncu decembra je štela Japonska 64,759.427 prebivalcev, ki so narasli torej za 14.53 odst Nova ekspedicija na južni tečaj Iz Londona je odplula polarna ladja »Discovery«, ki se poda na eksped/ci« jo proti južnemu tečaju. Vodita jo prof. Mawson in kapitan Davies. »Di« scovery« ima za seboj že slavno zgo« dovino. Na njej se je bil odpeljal ka« pitan Scott proti Južnemu tečaju, kjer ga je čakala strašna smrt. Rektor, ki se razume na kupčijo Dijaki vseučilišča v Limi, glavnem perujskem mestu, so zastavkali kakor en mož. Rektor dotične visoke šole ie bil namreč odredil, da moraio nositi k svoji enotni uniformi slamnike. Pro« ti temu je dijaštvo protestiralo, kej ima rektor brata fabrikanta slamnikov in ie le preveč očitno, kam pes taco moli. Ker protesti niso zalegli, so krat« komalo prenehali obiskovati predava« nja. Požrešna kača V zveriniaku v Cincinatiiu ie požrl udav čuva^evo volneno odeio. Čuvaj ie kači porinil v goltanec kaveli na koncu dolce gumijeve Dalice. a ni morel za-2rab;t: odeje. Potem so kači vlili v žrelo veliko steklenico ricinovega olja, a tudi to ni nič opravilo. Odeia je ostala v želodcu, to menda ne moti kače prav nič. Glavni dobitek »Pester Lloyd« je objavil Soden oglas. Neki mladenič je opisal vse svoje osebne podatke to se hoče oženiti. V to svrho priredi tombolo z 10.000 srečk po 2 pengo vsaka. Sleherna gospodična, vdova ali ločenka jih lahko kupi, kolikor hooe, a mladenič bo oženil lastnico one srečke, ki zadane glavni dobitek. Bogve kako bo shajal podjetni ženin s svojo ženo, vsekakor pa si zasluži poleg nje 20.000 pengo, t i 200.000 dinarjev. Drag rokopis Na juvni dražbi, ki se je vršila te dni v Londonu, so prodali na stroj, stipkani rokopis Shawove igre »You never can teli«, ki ga je prekorigiral Shaw lastnoročno, za čedno vsoto 300 tisoč Din. ^ezervft« častniQi 4 **» naredtiHci dobijo ftni platneni kovercoat popolnoma enak predpisanemu volnenemu bla» gu pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Kroj s čepico samo Din 584.— do 6S0.—• a D O O o Izvleček iz programov Sreda, 7. avgusta. LJUiBfLJANA: Opoldanska program odpade. — 18: Pravljice: Milčinski. — 18J0: Reproduci« rama glasba. — 20: Antologija slovenske lirike. —• 20J0: Peve&i večer koncertne pevke ge. Staller-Stotterjeve. — 21.30: Koncert radio-otrikestra. — 22-30: Naipoved časa in poročila. Četrtek, 8. avgusta. LJUBLJANA 12-30: Raproducarana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — IS: Reiprodiucirana glasba. — 19.30: Zgodovina Slovencev. — 20: Prenos koncerta z Unionskega vrla. — 28: Napoved časa iai poročila. ZAGREB 13.15: Reiproduciraaa glasba, —• 19JO: Prenos programte iz Prage. — 21.40: La-hlka večerna godba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — IS: Plesna godba. — 20.30: Srbsika napevi im ciganska godba. — 22: Veseloigra. — 22.30: Koncert radio-Jcvarteta. — PRAGA 16JO: Popoldanski koncert. — 19.05: Godba za ples. — 20-30: Violinski in klavirski koncert. — 21-30: Klavirski koncert. — BRNO 16JO: Prenos koncerta iz Prage. — 20-30: Program iz Prage. — VARŠAVA 18: Celo-koncert in petje. — 20JO: Koncert ruske glasbe. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 17.45: Glasbena a/ka-demisa. — 20: Pevski koncert. — 20.20: Koncert dunajskega skrrf. orikestTa. — 22: Lafeka godba. — BERLIN 17: Uverture in baletna glasba. — 19-30: Godba na harmonij. — 20: Dramski večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Koncert orkestra. — 20.15: Večerni cert. — 21.45: Lahka godba. — LANGENBERG 17J5: Koncert orkestra mandolin. — 20: Orkestralen itn pevsiki koncert. — LaWka godba. — STUTTGART 16.15: Koncert iz Frankfiurta. _ 20: SI uho igra. — 20.45: Orkestralen koncert VVagnerievil) sfkladb — Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski! koncert. — 16: Retvrod uc.rana gfcisba. — 17-251 Odfomtki iz operet. — 20.15: Koncert solistov. — 21 JO: Vo-»ačika godba. — 23: Ciganska godba. — LONDON 19J0: Pevski in violinski koncert ter vojaška godba. — 21.35: Opera. — 23: Godba za ples. — RIM 21: Koncert orkestra in soKstov. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasbo. — 20: Koncert orkestra. — 211.40: La'hka godba. Sokol Župni zlet novomeške sokolske župe Pred tremi lefl, bo }e še avefeJo delo ne razdvajanju s3 našega ju>go slovenskega naroda, je hneto jmigostovemsko Sokoisitvo trajevo pot o pcilSkj zletov v Karlovem. Pretekla nedelja pa Je zapet dokazalla, da }e jugoslovensko SotooJ-stvo nezadržno na pohod,u. V soboto ob 31. so dosipeli z vlakom tekmo-VEf-ai iz Novega mesta io Metlike z župnian načelnikom br. Papežem. Na kolodvora j6h je pričakovala sokolska fanfara s starosto br. dr. Va-rio4o ter štovifeiMiii domačimi Sokoli io pršja-t*-Sri Sokoistva. V povorki so odkorakali pozdrav-ijami slkozi mesto v telovadnico in naito raa prenočišča v gimnazijo in meščansko šolo. V ne deljo ajutraj ob 5. ije fanfara isrrala po mestu budnioo, ob 6. pa se je na tet nem telovadišču pr:&':0 tekmovanje. V srednjem oddeJku fe tcfcmOTafc 7 Saoonr n sicer 1 iz dr. Novo mesto ter po 3 ia Metlike ■r Karlovca. Tekmovalne panoge: bradlja, drog, krogi, proste vaje, kooj, metanje ferotgle, plesanje, tek z zaprekami in 120 jardov. Dosegli so: 1. rnesto Splichal Pavle (Novo mesto) s 95 točkami (od 100 dosegljivih), 2. Ra.jmer Slavko 93-5 (Metliška), 3. Lucijanič Djrairo CKarlovac) 89.5, 4. Tcnieič Stanko (Karlovac) S6, 5. Bojikič Milan (Karlovac) 81-25. V nižjem oddelku 1. mesto Mcdivedec Branko (Karlovac) 935. 2. Mežnar-£s£ Lojze (iNovo mesto) 90, 3. Skonjar Jože (Novo mesto) 86, 4. Jovetič Dragan in 5. To-mašek Jan (oba Karlovac), vsak po S4-5. Tekmovalo je 17 tekmovalcev ter so samo 3 dosegli pod 50 točk. Pni Sanicah so tekmovale ▼ vššnem Oddelka 3. v nižjem 14 tekmovalk. Tekmovalne panoge: proste vaje, bradlja, krogi, konj, žoga in prosti teik na 60 m v obeh oddelkih. V višjem cddeSn so zasedle 1. mesto Mura Iva (Novo mesto) 58.5 točk (od 60 dosegljivih), 2. Bardot-fer Roza (Novo mesto) 50 tn 3. BlaStacuvič Milko (Karlovac) 49-5. V nižjem oddelku: 1. Pitc Ana 54 točk, 2. Petrič Martina 53, 3. Zega Zora 52, 4. Stepišnik Dra,ga 51 šn 5. Tinta Marija 49 (jvse Novo mesno). Tudi ostalih devet je doseglo cd 644 do 80%. Med posameznimi rezniftaiti so bil dobri: pri teku z zaprekami na 120 .Vardov 17.1 sek. (Ton-čič Stamfao, sr. odd., Karlovac), žoga 48.70 m ("Petrič Martina, n. odd., Novo mesto), tek na 60 m S.S sek. (Bardorfer Roza, n. odd., Novo mesto). Ob S. z%trat so dospeli 5e Sani k Mokronoga. Trebraja, Topliic, Novega mesta, Semiča, Črnomlja in Metlike s starosto JSS br. EngeEber-tom Ganigfoai. Prav tako so celo dopoldne in poučne dohajali razni, a med nfmi tudi gosti 17. Zagreba, Sušaka, Srpskih Moraivic, Gline, Siska itd. Ob 10. se Je formirala povorka ter odkorakala s sokolsko fanfaro in vojaško godbo po mestu, kjer ie biia burno pozdravljena od prebivalstva. Popoldne ob 16. se je pričeunctj&&i veCe&ejem od 1. do 7. septembra 1929 (Rotnnda do 8. septembra). Posebne prireditve: MEDNARODEN VELESEJEM ZA RADIO Razstava hranil in jedil — Razstava potrebščin za hotelska podjetja — Italijanska posebna razstava — Sovjetska razstava — Razstava južnoafriške Unije — Tehnične novosti in iznajdbe — Dunajski salon za krznarsko modo — Razstava pisarniških potrebščin — Veiesejem za reklamo Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava IV avstrijska razstava ječmena — Vrtnarska razstava — Mlekarska razstava — Od gaja nje drobnice — Pokušanje vin iz republike n. AVSTRIJSKI ŽIVINSKI VELESEJEM (od 5. do 8. septembra 1929) Razstava plemenske živine — Razstava koristne živine — Razstava konj Viza nepotrebna! Prost prehod avstrijske meje s sejinsko izkaznico in potnim listom. Madžarski tranzitni vizum dobite na meji, če se izkažete s sejmsko legitimacijo. Znaten popust na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi in Jadranskem morju kakor tudi na letalih. Vsa pojasnila in sejmske izkaznice izdaja Wiener Messe, A. G., Wien VII. dokler traja jesenski veiesejem v Leipzigra pa tudi izvestrtoica v Leipzigu, Oesterr. Messbaus, in častna zastopstva v Ljubljani: Avstr. konzulat. Dunajska c. 51 _ Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesta 1 „ Josip Zidar, Dunajska oesta 31. 0. & K. VAGONETI čvrsti in praktični, zelo lahen tek s ležaji na valjce O. & K. Enostavno rn zanesljivo s!kl opijanje, korita in vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometu. Orenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 211. Telefon 50-64. Telefon 50-64. ZAKAJ so »Aiglon« kolesa tako priljubljena? Ker so izdelana iz najboljšega materijal* r prvovrstni francoski tovarni. So Jako trpežna, imajo priznano najboljši tek in so v ceni < brezkonkurenčna. Prav ugodni plačilni pogoft! Iiustrovanj ceniki hreoapdačno. Viktor Bohinec — Ljubljana, Dunajska cesta 20. Nabava mila. Dlrekcfia državnega rudnika Velenje nabavi na dan 12. avgusta 1929: 2000 KO MILA ZA PRANJE Natančne.® pogoji se dobe pri podpisani Ponudbe }e predložit«, najkasneje do 12. avgusta 1929 dopoldne. Iz pisarne Direkcije drž. ru- TrefSS dan mn je Mk> giio suho kakor kreda, gtova. ma }e žarela |n nog« so um klecale kakor boMku . » . *Nu, saj mi je prebiti samo še današnji dan « se je hrabril »M&-niJ bo kakor prva dva, tako mi Pilata! ta potlej? Hi, videh bočno. Naj se zgodi, kar se hoče!« Še vedno sd je belK glavo, kako ba pobegnil Toda ni se mogel domisliti pravega načina. In zdaj je bil že tako oslabel, da se je je? zanašati na Chica ter upati, da ga on osvobodi Večino svojega časa je prebil pri ofcnu in prežal na malega možička, kdaj se pokaže izza vogala in mu vrže novo pisemce. Toda Cteco se ni pojavil in »i dal znamenja, da še živi. Tisti dan sta bila videti ječarja §e posebno vznemirjena zaradi trdovrataositi, s katero je zavračal hrano. Do dne Espinosovega poseta sta bila molčala kakor d!ve ribi, tako da se je Pardaillan že vpraševal, aK nista morda nema. Odkar pa je bil .prišel vrfiovni starešina, sta bila postala prav tako klepetava, kakor sta bila prej molčečna. In ker je izvirate vsa njiju skrb iz tega, da jetnik ni hotel ničesar zaužito, sta odpirala usta samo zalto, da sta ga ves boži dan morila s prigovarjanjem, naj je in pije. Ta mu je posebno priporoča-l pečenko, oni je hvalil sladko jed, češ, še angelci se je ne bd brani®. Katerta-at sta se kar sporekla zastran vrtin te afi ooe pijače af jedi Prepirala sta se, zmerjala drug drugega in preklinjala kakor dva sejmarja. Malo je manjkalo, da si nista skočila v lase. In ker ni hotel nobeden popustiti, se je vselej zgodilo, da je bila pri naslednjem obedu tudi tista jed aM pijača na mizi in sita meniha vpričo viteza nadaljevala svoj prepir: ta ga je prosil, naj pokuša, kar je njemu tolikanj ugajalo, drugi ga je zaklinjal, naj tega nikar ne stori, ker bi pomenil že najmanjša grižljaj ali požirek gotovo zastrupljenje. Njemu, ki je počasi trmšral od gladu ta žeje, je bilo kar grozno ta obenem do neznosnosti smešno poslušati te prepire. Pardaillan bi bil lahko velel gobezdaloma, naj molčita ta naj ga pustila pri miru. Toda bil je prepričan, da igrata meniha samo ostudno komedijo in ga hočeta zapeljati, da bi pokusil pijačo ali jed, kateri je primešan strup, ki naj ga umori. Bil je uverjen, da ga ne bi ubogala, če bi ju odslovil, ampak bi ga še bolj dražila in silila vanj. Ob takih okolnostih mu ni ostajalo drugega kakor sprijazniti se z usodo. Toda Pardaillan se je motil. Meniha nikakor nista igrala komedije. Bila sta povsem odkritosrčna. Nevedna, kakor so biti vobče menihi tistih dni, sta bila samo zato postala vitezova ječarja, ker so starejšime mislili, da bi s svojo herkulsko močjo iz-lafoka ukrotila jetnika, če bi mu prišlo na um, da bi se postavil po robu. A vitez ni mislil na to. Vedel je, da bi lahko desetkrat tižugal meniha, a vrata bi ostala vzlic temu še zaklenjena, zakaj kadar sta hotela stražarja oditi iz sobe, sta jima morala odpreti dva druga meniha, ki sta potrpežljivo čakala zunaj na hodniku. Meniha- ječarja sta bife po tem takem samo Cguranta v drami, & se je odigravala pred njunimi očmi, in sta težko da kaj slutila o namenih svojih predstojnikov. Poverili so jima bfli pažnjo na Pardaillana ter jima ukazali, naj ustrežeta vsaki njegovi želji in izpolnita sleherni ukaz, samo vrat mu odpreti ta izpustiti ga ne smeta. Pred vsem so jima biK zabičiti, naj si na vse kriplje prizadevata ta skušata pregovoriti jetnika, da zaužije nekaj hrane. To nalogo sta vestno opravljala, ne da bi si belila glavo, kako in kaj. Ker so ju poznali, da sta požrešneža in prijatelja dobre kapljice, so jima bili pod najstrožjo kaznijo prepovedali sprejeti od jetnika karkoli, pa bodi le kapljico vode. In ker jima je bilo dobro znano, da so imeli v njihovem samostanu tudi zidovi ušesa, sta se čuvala kršiti to prepoved, vedoč, da bi se morala težko pokoriti za svoj greh. Mimo tega — in v tem se kaže, kako dobro je Espinosa poznal svoje ljudi — so jima bili dejali, da smeta pospraviti vse, kar ostane vitezu od obeda, ter se najesti in napiti do mrtvega, če pregovorita jetnika, da zaužije le grižljaj jedi ali vsaj požirek vina. Če se jima to ne bi posrec lo, pa dobijo kraljevsko pojedino drugi in onadva se bosta morala zadovoljiti z vsakdanjo samostansko hrano. Že to pojasnjuje trdovratnost, s katero sta silila jetnika, naj kaj pokusi. Obenem pojasnjuje to tudi njuno klavrno razočaranje, kadar sta videla, da jima je spet izpodletelo... Pardaillajiu vse to seveda ni bilo znano. Iz umevnih razlogov pa je bil nekajkrat postavil pred meniha kako jed ali nalil čašo vina, rekoč: CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutraje plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 ifCdor hoče da se mu pošlje po pošt* naslov aK GaGo drugo informacijo ticoco se maKh oglasov naj priloii o »namGal» a sicer ne bo prejel odgovora1 Z^Mam CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ihtiBedeb* Za pleskarska in slikarska dela 2 pomočnika in 3 vajene* tato^j sprejme it. -t*™«/ -Ljubljana, Breg ster. Trg. vajenca e orimerno Solato izobrazbo sprejme Anton Markun. Ko-Sdrorska ulica ii. Vzgojiteljico staro -cd IS do 25 let, inteligentno. e popotnim znanjem nemščine, kakor tuili eu&njem violine ee k iief-kn, staremu 6 let brez matere. Plača 400 Dia me-e.-cno in vsa. oskrba Na-etop takoj v Mol. Bač-fei. lteflektantinje naj ee javijo jiisme.nim potom z najno-•vejšo sliko v času S dneh jia začasni naslov; Riba-rov, hotel »Slavec«, Kranjska gora. 26546 l>va pek. pomočnika mesarja in predpečnika, prvovrstne moii sprejmem za takojšnji nastop. Reflektant-je naj se osebno predstavijo zadnji čas 8. avgusta. Aiojzij Vavpetič, pekarna Šmarca pri Kamniku. 36500 Risarja Veletrgovina papirja. ftanjo H»rtner. Zagreb. Martinče->a iriioa 15, išče veDčega risarja (rastrirerja) za tiikoj. 26469 Kovaškega delovodjo Iščem. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 2M38 Sodarski pomočnik «kibi takoj službo na deželi Naslov pri podružnici Jutra ▼ Celju. 26640 2 kroj. pomočnika Izurjena v boljši kolekciji dobita stalno delo pri Ot-m.-vju Bukovnik, Stožice it. 46. poŠta Ježica. Brana io stanovnaje y liiši. 26502 Več pomočnikov ielezninarjev sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten ia priden«. 26310 Učenko za eleiktromeb&ni&no tode- lovalirico moškega perila sprejme Joe. Rojana, Ljubljana. Prednost ima inteligentnejše dekle. 26618 Šivilje izurjene ▼ krznarstvu takoj sprejme Semko, Miklošičeva cesta. 20582 Trg. pomočnik dobi mesto skladiščnika in eksrpedijeata. Tekstilna tovarna, Dunajska cesta 75. 20581 Učenko dobre vzgojeno, s detele, sprejmem v trgovino mešan, blaga. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. Dva vajenca sprejmem. Naslov t ogfae. oddefku »Jutra«. 2S509 Izvrstno prikrojevalko (Zuscbneiderin} ta barvasto in belo moško perilo sprejme proti dobremu plačilu modna trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Znanje 97«. 2*5597 Kroj. pomočnika za velike koee. s orano m stanovanjem v hiši eprejme Franc Petemel, kTOjaštvo, Trebelno Dni Mokronogu — Dolenisik«." 26610 Pridno dekle perfektno kuharico, ki ena upravljati tudi druga hiišna dela, sprejmem. Ponudbe z navedbo plače na naslov: Ivan Miškič, Zagreb, Saj-mište 51. 86611 Dečka iiriiinega m sposobnega — Srprejmieon kot slugo v vinsko trgovino. Ponudbe z zahtevki plače in podatki na nasJov: Ivan M i š k i č, Zagreb, Sajmište 51. 36613 Dva slikarja in pleskarja dobre izurjena sprejme ta- kaj Ludvik Zaje, St. Vid nad Ljubljano. 96612 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 105. Gospod Koz&mnrnik je obljubil, da pride. Tedaj se mu je ustavilo oko na psa, ki ga je imel Miha s seboj, in ki so ga zaradi njegovega ljudonrilega značaja vsi imenovali Srčka. »Kje pa je ljubi psiček? Kje pa je moj prijateljček,c je s sladkim glasom zagostolel gospod Kozamurnik in jel hoiati Srčka po debeli glavi. * Z* 3 Ž T, rjj ,, Jb . ' ■ Potovalnega zastopnika prodajo brezkonkurenč-nega koasumnega predmeta po Sloveniji, z dnevnim zaslužkom po 500 Din, ozir. mesečno 10—12.000 Din — sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. Ponndbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja, prepisi spričeval in fo-tosJiko sprejme oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Marljiv, ve6ten jn natančen 500«. 26489 Agilnega zastopnika ta obisk boljžih privatnih strank r Ljubljani iščem za takoj. Provizija ali fik-sum. Naslov v oglasnem oMe!lkn »Jutra«. 3G583 Prva oMast. koneesijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana (Jnso-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 8236. Strokovnjaški teoretični pouk i« praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254 Uradnica večletno prakso, dobra korespondentka, vešča slovenščine, nemščine, srbohrvaščine in angleščine — želi premeniti službo. Plača 1500 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Inteligentna«. 86358 Prodajalka iralena v mešani stroki, želi mesta. Lahko nastopi takoj ali pa pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26095 Službo gospodinje k manjši boljši družini ali k 6amostojnemn gospodu išče poštena vdova. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra gospodinja«. 2645S Stavbni polir z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi zaposle-nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 264® Dvajsetletno dekle z dežele išče službo kot jKcmoč gospodinji. Zna malo kuhati io šivati. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna is poštena«. 26557 Samostojna gospa vajena vseh .gospodinjskih del in kuhe, išče mesto gospodinje pri boljšem gospodu. Gre tudi k otrokom. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna gospodinja«. 96558 Gospodična Seft, najraje v o k o 1 i e i Ljubljane službo pri šivilji z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 36663 Pisarniško službo aH kaj podobnega želi vojaščine prost inteligent, s perfektnim znanjem nemščine, hrr»88ine in slovenščine. — T. O., Glinee Xni/3X 26564 Pridno dekle Bče aa takoj Službo v pomoč gospodinji —— pri krščanski družini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26585 Modistka pridna, išče za takoj ali pozneje službo v Ljubljani ali izven. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26586 500 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi službo inkasanta, sluge, čuvaja, šoferja, potnika ali 6lično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trst«. 26592 Zobotehnica mlada, išče službo pri zobozdravniku ali zobozdravnici. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Zobotehnica 93«. 26593 Prodajalka modni trgovini, želi premeniti službo. Gre tudi izven Ljubljane. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prodajalka 90«. 26596 Ločena žena vajena vsega gospodinjstva, kmetske kuhe, gostilne in drugega, išče mesto gospodinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinia 15«. 26615 Jaremnike (fabrikat Tophan). po enega za 18, 24 in 30,124", popolnoma kompletne z zraven spadajočimi kladnimi vozovi (Klotzvvagen), že rabljenimi, a dobro ohranjenimi, takoj porabnimi, ugodno prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 259S1 Dva železna štedilnika na prodaj Salendrova 6 TO. 26514 Lutko za šivilje prodam. N*slov v oglas, oddelku »Jutra«. 26461 Pozor, krojači! Dobro ohranjeno moško lutko proda Hren. Kodelje-vo, Moste pri Ljubljani. 26594 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. ootem čisti beli puh po Din 800 kg. L Brozovič. ke-mička čiftiona perja. Za greb, niča S3. 183 Tovorni avto e prikolico takoj prodam. Dopise na naslov: Ludbre-žanfca, Ludbreg, zagrebška oblast. 26256 Motocikli BSA dobri malo rabljem in novi vseh modelov 1929 na zalogi po znižanih cenah pri zastopstvu BSA. Maribor, Trg Svobode 6. 25150 Hat1ey-Davidson 1200 ecm, e prikolico, ma't rabljen, naprodaj v Ljubljani, Dalmatinova nI. 11. 26483 Avtomobil (Ltarazino) skoraj nov, ravno dobro uvožen, peisede-žen, prodam ali zamenjam za v eoako dobrem stanvi ee nahajajoči tovorni avtomobil z dvotonsko nosilnostjo, znamke Chevrolet. Ford ali Fiat. Na ogled pri tvrdki Stupica v Ljubi iara". 25982 Motorno kolo 3S0 ecm, v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Motor«. 26556 Tovorni vozovi in konjska oprema ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26580 Motocikel 2 % HP, 2 prestavi, malo vožen, poceni na/prodaj pri Zalar, Stari trg 3. 26381 Moško kolo znamke »Torpedo«, še novo proda Perko, Pred škofijo 16/m. 265® Moško kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kolo 1929«. 265» Moško kolo Waffenrad, v dobrem stanju proda Florjančič, Nunska ulica 3. 26600 %ufxinx Štedilnik dobro ohranjen kupim. — Naslov v oglasnem oddelku >Jutra<« 26568 20.000 Din posojila iščem za dobo enega leta. proti 10 % obrestim in vknjižbi na prvo mesto. Cenjene ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod značko »Posojilo i!9«. 26339 Kot družabnica pristopim k reelnemu podjetju z osebnim sodelovanjem. najTaje v Ljubljani, s kapitalom 100.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vzajemno delo«. 26380 7 Lepo posestvo obstoječe iz 22 oralov njiv, travnikov in gozdov, s hišo, gospodarskimi poslopji, kozolcem in sadonosnikom, za skupno ceno 105.000 Din naprodaj. Leži dobro uro od železniške postaje Blanca Posebno prikladno za živinorejo. Ponndbe na poštni predal 4, Sevnica. 26258 Tvorniško poslopje enonadstropoo, na periferiji Ljubljane naprodaj. Zazidani prostor okoli 2000 ms. poleg tovarne vila z 10 sobami in k temu spadajoče zemljišče v izmeri 18.000 m5. Hkratu ee tudi proda: Parni kotel, parni stroj 6 IiP. Klimaks motor 10 HP, -pisarniška oprava z Wert-iieim blagajno, pohištvo za 2 stanovanjski sobi, 60b0 za posle, za kuhinjo in za 2 delavski sobi, avtomobil in 2 konja. Cena 1.600.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Tovarna 16«. 36467 Parkete rabljene, dobro ohranjene kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26547 Enodružinsko hišo z novozidanim gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, poleg ležečim poljem, blizn šole v Pobrežju poceni prodam ali oddam v najem. Vprašanja: Pobrežje-MariboT, Cerkovska št. 35. 25886 Posestvo na de*eli, zelo lepo: M5s obsegajoča 4 sobe. Met in predsobo v Pa1ycane; 2 hišici z 2 sobama, kuhinjo, hlevi, zidan čebelniak. velik sadovnjaft in vrt za so-čivje, mnogo trtnih živih plotov, prima pitna voda, takoj naprodaj. Pojasnila daje Vila Rosenhehn, Ha-jek, Polycane. 26607 Štelaže pulte za špecerijo in manu-iakturo, nadalje 70 kg cin-kove pločevine, 300 kom. sortiranih vreč, 300 kg jezic Ia ugodno proda Herman šuler, trgovec, Bizelj-sko. 26260 Posteljo iz trdega lesa, polirano, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25027 Salonska garnitura naprodaj — tudi na obroke Na ogled v četrtek zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26571 Otroško posteljo železno, dobro ohranjeno, prodam v Ilirski ul. 21/111. 26575 Prodam zaradi bolezni prvovrstno pekarijo na najprometnej-šem kraju v Splitu. Ponudbe na Anton Preskar, pekarna, Split, Obrov 14. 25696 Vlnotoč na prometnem kraju ■proti kavciji v sredini mesta oddam na račun. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26-102 Lokal za obrt ali trgovino ter skladišče pripravno tudi za garažo, oddam takoj v najem. Vinsko trgovino s posodo in vso kletareko opravo pa prodam. Poizve se ca Celovški eesta St. 50. 36484 Lokal za krojaško ali čevljarsko delavnico, oziroma pisarno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26574 Lokal na premetni točki, za pisarno ali trgovino takoj oddam. Pojasnila daje fotograf D. Rovšek, Kolodvorska ulica 34. 26587 Trgovino oddam na Vrhniki št. 102. 26589 Gostilno ali pekarijo oboje ali posamezno iščem v najem v trgu ali na deželi. Ponudbe na naslov: Alojzij Božič, Vrtanje. 26608 Kuhano maslo kravje kupujem v vsaki količini. Ponudbe na naslov: Sarajevo, Poštanski pretinac br. 27. 26418 2 dijaka sprejme v popolno oskrbo uradnik (akaiemik). — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo nadzorstvo«. Tnstrukcije in klavir na razpolago. 26047 1—2 dijaka iz boljše rodbine, vzamem v vso oskrbo v Celju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 26442 Dva dijaka sprejme boljša rodbina v popolno oskrbo Sredina mesta. zračno stanovanje, električna razsvetljava, strogo nadzorstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26809 Dijaka I. ali U. razreda srednje šole sprejme na hrano in stanovanje višji uradni k — zaradi skupnega učenja z domačim sinom, za izjemno ceno 600 Din mesečno. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večna pot«. 26482 mU Sobo s kuhinjo lahko tudi samo prazno sobo išče mirna stranka brez otrok. — Na.--1, o v poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »čistost predpogoj 84«. 26134 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin išče zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dom 21«. 26464 Stanovanje eno- ali dvosobno s pritifc-linami iSčem za septem ber ali kasneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26400 Stanovanje 2 sob in vseh pritiklin, e c-ouporabo kopalnice in vrta, parketi, elektrika, oddam v vili za Bežigradom s 1. ektobrom mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26560 Stanovanje 3—S sob išče zakonski par brez otrok v bližini kavarne »Evropa« za 1. september. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Plačam dobro 67«. 26567 Hotel z restavracijo, v središču Bleda oddam strokovnjaku s primerno kavcijo v najem ali prodam. — Ponudbe do 30. avgusta pod »Podjeten« na oglasni oddelek »Jutra«. 26-223 Gostilno restavracijo ali bufet iščem v najem. Imam osebno Perico. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Triglav«. 26550 Stanovanje trisobno, krasno in solnč-no, v mestu zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Zamenjava po sporazumu. — Ponudbe pod »Manjše stanovanje 05« na oglasni oddelek »Jutra«. 36605 Stanovanje z uporabo kuhinje oddam zakonskemu paru ali dvema gospodoma, ozir. gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26603 Stanovanje lepe sobe, kuhinje in pritiklin oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelefe »Jutra«. 26616 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik. pljučni zavod (Privat-Lungenheil-anstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 26159 Antihaemoroidno sredstvo proti haemorrthoi-dom, — ozdravi haemorrho-ide skorajišnje (akutne) za 7 dni zastarele (chronične) za 15 dni in to brez vseh posledic. Pisati: Aleksa Milu-tinovič, Kruševac, Srbija. 26518 <> 91 Sedem velikih sob celo drugo nadstropje, na Turjaškem trgu št. 3. takoj oddamo. Pripravn0 za pisarne ali skupno za stanovanje in poslovne prostore. Več se izve pri Kmetijski družbi v Ljubljani. 2654,1 Lepo sobo oddam boljšima zakoncema z hrano in vso postrežbo z 1. septembrom. E'ektrična razsvetljava. V sredini mesta pri juž. kolodvoru. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26496 Krasno sobo v centru mesta oddam. — Naslov v .oglasnem oddelku »Jutra«. 26573 Prazno sobo posebnim vhodom — če mogoče z uporabo kuhinje ali brez, v sredini mesta iščem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod -Prazna soba 98«. 26598 Prazno sobo veliko, v centru oddam boljši stranki. Križevniška ul. 7,0. 26595 Sobo išče boljši gospod v bližini glavnega kolodvora. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26601 Pričakujem željno. PoTjnbe M. 26552 G. Zorčič Vodmat — dobi knjižico v mlekarni Florijanska ul. 10 26306 Sobo lepo, veliko in zrafino, z elektriko ter prostim vhodom oddam s 15. avgustom dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26559 Gospoda sprejmem na hrano hi stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26561 Lepo sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in souporabo kopalnice oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26566 Opremljeno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26570 2 gospoda aH gdč. sprejmem na vs0 oskrbo. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«. 26579 Elegantno sobo v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26578 Separirano sobo po možnosti v bližini centra išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čednost 76«. 26576 Elegantno sobo s posebrim vhodom, v sredini mesta iščem. Pismene ponudbe na ogla', oddelek »Jutra« pod značko Elegantna 90«. 26590 Sobo in kuhinjo odd3m takoj starejši gospe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26602 A. Z. Prost od 20.—30. t. m. 26511 Zobotehnico spretno, z nekaj ka.pitala. išče zdravnik v svrho zenitve. Ponudbe s sliko in natančnim popisom svojih razmer poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost 400«. 26551 Gospodični inteligentni, bivajoči na deželi, z nekaj premoženja, želita resnega znanja v svrho takojšnje ženitve, z boljšimi, značajnimi gospodi. — Vpoštevajo se le samski državni nameščenci v starosti 32 let. Dopise s priloženo sliko na 02-las. oddelek »Jutra« pod šifr0 »Iskrena«. — Druga želi starosti od 32—38 let. Na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plemenita«. 26577 Kateri gospod dobrega značaja bi hotel poročiti 361«tno vdovo — simpatične zunanjosti, z 2 otrokoma, ki bi jima bil dober oče. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Blag značaj 614«. 26614 Jahalnega konja do 8 let, močnega in večjega, ne plašljivega, kupi takoj graščina Boštauj 0b Savi. £62-42 Psa Dobermana dobrega, proda Kodre, Sta-ničeva ulica 3. 20609 Pisalni stroj rabljen, v dobrem stauiu, najraje Undenvood, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen pisalni stroj« na ogla.-«, oddelek »Jutra:. 26405 Mlatifnico dobro ohranjeno, z bencin-motorjem 4 k. s., ugodno proda Rudolf Šteleer, mizar, Gornja P^adgona. 26084 Pletilni stroj št. 8/60, v dobrem stanju prodam. — Kupca naučim plesti. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 26428 Pletilni stroj nov. 8/00, radi bolezni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26505 r&dl Klavir zelo dobro ohranjen, prodam. Hrenova ul. 17/1. 26046 Nov pianino znamke Nemeche, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Ju »a«. 26403 Kratek klavir ali pianino kupi takoj Koren. mizar, Maribor, Jez-darsTia. ulica 8. 20554 Pisalni stroj pisalno mizo, 2 visoki ste-laži in 3 »Luc« peči prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26572 Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Vam nudi najceneje žimni-ce, matraee, otomane, di-vane in vse tapetniške izdelke. 130 Spalne fotelje in kanapeje pateirt o-tomam-e v najnovejših oblikah in n-aj-iinejši izdelaivi dobite samo pri 1 RUDOLF SEVER, Marijin trg 2, Volneno jopico zeleno, sem pozabila V vlaku 913 4. avgusta od Jesenic do Žirovnice. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Ko-lar. Sv. Križ 11. pošta Jesenice, Gorenjsko. 26o53 Potnik žmvilsfkc Ckokraijafae) stroke, pnvovrs.ina moč, ž«!! prenrcaiii mesto. Refflektira s« na sowh in pecivo iz nje nenacfkriljivci« Uremie Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Ado4f Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za inseratni del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani