fo&tnioa Plačana T gotovini. Leto 1X1. štev. ZEO. u LiuniiDni. v icreii 13. nevenom 19Z8. cene Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmži nedeljo in praznike, —• Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 190 vrst 250 Din, večji inserati petit vrsta •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 4201— Din. Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. Rokopis] se ne vračajo. Uredništvo: KnaCova nfica št 5, L nadstropje. =a Telefon 2034. Upravngtvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304. OIOIOIO, Ml UU |IUAU|iOU HKlJKIIIUil Včerajšnja izjava Svetozarja Pribičevića - KOK odklanja g. Savčiča in vse druge posredovalce - Smešna podtikanja nekdanjih republikancev — Zagreb, 13. novembra. Danes po* poldne je Pribičevič sprejel novinarje in jim podal to*Ie izjavo: «Beograjski tisk zopet prinaša kilo* meterske članke o akciji za sporazum, ki jo vodi g. Savčič in o odgovorih še* fov četvorne koalicije glede te akcije. Rekel sem že večkrat, toda ker beo* grajski javnosti ni dovolj reči stokrat, sem pripravljen ponoviti tisočkrat, da nas od KDK razgovori g. Savčiča s šefi četvorne koalicije absolutno nič ne zas nimajo. Prepričan sem, da te izjave, ki jo podajam v imenu cele KDK, ne bo nihče demantiral. Nas ti referati nič ne interesirajo in smatram za največjo žalitev, če kdo v obče suponira, da bi mogli vzeti na znanje pogoje šefov strank, ki drže to skupščino pri življe* nju. Predrznost je, da oni sploh govore o nekih pogojih. Kaj se nas tičejo? Če nočemo slišati niti o referatih in raz* govorih, bomo tem manj hoteli raz* pravi jati o njihovih pogoj ih.» «Iz poročila v «Politiki» o demokrat* skem zboru v «Bristolu» vidim, da se je v glavnem govorilo o meni, čeprav gospode ne zanima moje mišljenje. Ob tej priliki je « Politika« zabeležila, da je padel klic, da bi jaz hotel biti pred= sednik republike. Kakor se vidi. demo* kratska gospoda misli, da se hočem jaz z lakajstvom prilizniti in si zasigurati oblast z uzurpacijo. Mi tukaj preko se zgražamo, ko vidimo, kako duh lakaj* stva čim dalje bolj prodira med Srbi* jance. Nizko je padla stranka, ki so ji načelovali nekdanji republikanci Kuma* nudi, Grol in drugi, ki so tedaj bili lju* bimci DavidoviČa, ako se zdaj s takimi nizkotnimi denuncijacijami bore proti KDK! Gospoda je v zablodi, ako misli, da bo s ttm onemogočila našo politiko v narodu. Mislim pa, da jih bodo zani* Čevali tudi oni krogi, katerim bi se rad: na tak način prikupili. Mi so borimo za suverenost naroda, če pa to republikan* ski gospodi pomeni repubhkanstvo, po* tem je to najboljši znak in dokaz nji* hovega hiperlakajskega pojmovanja.» «V niz raznih izmišljotin, ki jih pri* naša glasilo dr. Korošca ljubljanski «Slovenec» proti samostojni demokrat* ski stranki, spada tudi vest, da sem do* bil od pravoslavnih svečenikov v Liki memorandum, v katerem zahtevajo od mene, naj prekinem odnošaje z Radi* čevci in z njihovo orijentacijo. Koro* šec mora najprej vedeti, da se pravo* slavni svečeniki nikdar niso pojavljali, niti se niso mogli pojavljati kot nekaki politični faktorji. Za javnost izjavljam, da mi ni bil od nobenih svečenikov in tudi ne s kake druge strani poslan kak memorandum ali kaj sličnega. Kar se tiče pravoslavnih svečenikov, so razen dveh ali treh, ki jim je do katehetskih mest, vsi za menoj in za KDK. Napo* sled naj vzame g. Korošec na znanje, da se škof Jeglič in on silno varata, ako mislita, da bodo pravoslavni svečeniki plesali tako, kakor jim bosta ona žviž* gala.» «V izjavi g. Davidoviča, ki jo je dal dopisniku nemškega socijalističnega ti* ska, Altmaverju, s? veli, da demokrat* ska stranka sprejme vsako prijateljsko posredovanje za razgovore med Srbi in Hrvati, da se bo v državo čimprej vrnil notranji mir, zaradi česar je on (Davidovič) tudi pristal na razgovore z g. Savčičem kot pooblaščencem opo* zicije. T. j. dobra lekcija g. Savčiču in naj se varuje nadaljnih lekcij. Iz te Da* vidovičeve izjave se vidi, da so službe* ni faktorji v Beogradu izkoristili gosp. Savčiča za to, da bi mogli v inozemstvu trditi, kako išče opozicija preko gosp. Savčiča sporazuma s četvorno koalici* jo. Ta infamija g. Davidoviča nas utrju* je v volji, da ne sprejmemo nikakih posredovanj za razgovore s četvorno koalicijo. G. Davidovič tudi izjavlja, da more on pristati samo na tak sporazum, ki pomeni ojačenje države. Odgovar* jam mu, da se bo država ojačila samo tedaj, kadar bo za večne čase pokopana srbijanska hegemonija.^ »Narodna skupščina je samo še maska režimskega parlamentarizma" Ostra kritika zemljoradniškega poslanca na današnji seji Narodne skupščine. — Državni podtajnik brez plače. — Mehanična ratifikacija konvencij. — Beograd, 13. novembra. Okrnjena beograjska Narodna skupščina ima očividno samo še nalogo maskirati »parlamentarizem* nasilniškega klero-radikalskega režima. Tega se očividno zavedajo rudi vladni poslanci, ki le zelo neredno ali pa sploh ne prihajajo k skupščinskim sejam. Dve in triurne zamude so postale že tako običajne, da prihajajo poslanci še le krog poldneva v skupščino in še to le toliko, da jim ne bi mogli odvzeti dnevnic. V ostalem pa potekajo seje v običajni formi: predsednik predlaga, zemljoradniki kritizirajo, vladna večina pa glasuje. Vsi vtadhi predlogi se avtomatično proglašajo za sprejete, predlogi opozicije, ki jo predstavlja 10 zemljoradni-kov, pa odklanjajo. V tem stilu se je vršila rudi današnja seja Narodne skupščine. Pričela je mesto ob 9., šele ob pol 11. Po zapisniku je zahteval besedo zemljoradnik Novica Saulić, ki je bil danes na vrsti, da v imenu zemljoradniškega kluba kritizira lenobo vladne večine in sterilnost KorošČeve vlade. V svojem govoru, ki so ga poslanci vladne večine na komando prekinjali z medklici, je Novica Šaulič povdarjal, da je sedanja okrnjena Narodna skupščina s svojo nedelavnostjo najbolj dokazala, da zastopa edino KDK pravilno stališče, ko zahteva razpust parlamenta in razpis svobodnih volitev. V času, ko ječi ves narod v težki politični, državni in gospodarski krizi, poslanci vladne večine z ministri na čelu ne čutijo niti dolžnosti, da bi redno Prihajali k sejam in ta- Zakon o imenih - - Beograd. 13. nov. VCvraj popoldne se je vršila seja plenuma zakonodajnega od* bora. Razpravljali so o načrtu zakona o osebnih imenih. Poslanec dr. Kraft je v de* bati ugovarjal, da načrt ne upošteva m o* dernih načel, ki so v veljavi v zapadnih držarvah in da nasprotuje kulturnim običa* jem. Po njegovem govoru je bil zakonski načrt sprejet v načelu s 14 proti enemu gla* su. V specijalni razpravi so pretresali po* samezne člene po vrstnem redu. Dr. Beh-men je ugovarjal nekaterim členom in sta* vil predlog, naj se zakonski načrt vrne sek* ciji. Temu naztrainju se je pridružil tudi predsednik zakonodajnega odbora Kosta i imoti jević. Večina pa je vendarle spreje= la posamezne člene m naposled sprejela | zakonski načrt tudi v podrobni debati s 17 | proti dvema glasovoma. Po tem zakonu je ime trajni znak, s ka* terim se fizične osebe medsebojno razli* kujejo. V služben cm občevanju se mora ko omogočili vsaj tisto trohico dela, ki ga je namenila sedanja vlada razvalinam Narodne skupščine. Tak parlament ni samo v nesrečo vsega naroda, marveč tudi v sramoto in škodo države. Pri poslanc'h vladne večine je padla zavest dolžnosti že tako globoko, da ie ne morejo obuditi niti zvonci Narodne skupščine, niti grožnje z ukinitvijo dnevnic. Ko je govornik končal, je vladna večina mirno izglasovala zapisnik in nadaljevala »delo«. Predsedujoči je naprej prečrtal razna poročila, med katerimi je omerMl tudi poročilo glavne kontrole, ki je črtala prejemke državnega podtajnika v finančnem ministrstvu Dušana Letica, ker njegovo mesto ni predvideno v proračunu. Med drugim je vlada predložila zakon o zemljiškem katastru in zakon o imenih. Nastas Petrovič je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika dr. Korošca radi nasilja v Črni gori in prepovedi znanega nadstranskega shoda, ki bi se imel vršiti v Podgorici. Protestiral je tudi proti temu, da še doslej ni rešen njegov predlog o raz dol-žitvi kmetov. Predsednik se je izgovarjal* da je bil ta predlog izročen pristojnemu skupščinskemu odboru, da pa ga ta odbor doslej še ni rešil. Kot predsednik Narodne skupščine pa nima moči, da bi odbor prisilil k delu. Končno je skupščina prešla na dnevni red in mehanično ratificirala razne konvencije, ki so bile svoječasno sklenjene z Madžarsko. navesti najprej rojstno ki nato šele krst* no ime. Zakon pripušča inozemcem, da no« sijo tudi plemiška imena, če so v to upra* vičeni po zakonih svoje države. Spor med radikali in muslimani — Booarrad. 13. nov. Opoldne se je v rši-la v predsedništvu vlade konferenca, ki so ji prisostvovali dr. Korošec, Velja Vuki* čević in dr. Spaho. Konferenca je veljala sporom, ki so izbruhnili med muslimani in radikali v Bosni. Muslimani zahtevajo, naj vlada odstavi nekatere velike župane, v pr* vi vrsti velikega župana v Sarajevu, Niko* lica, ki je dopustil znane demonstracije proti muslimanom povodom izvolitve no* vega župana v Sarajevu. Zatrjuje se. da ra= dikali pod nobenim pogojem nočeio prista* ti na premestitve, odstavitve ali upokojit* ve svojih velikih županov v Bosni m Her* Iskanje novih posojil — Beograd, 13. novembra. ^Financial News» v Londonu poročajo, da jugosloveuska vlada ne bo zadovoljna s pravkar zaključenim posojilom s švedskim trustom, ampak da bo iskala še nova posojila. Tej vesti pristavljajo nocojšnje *Novosti> informacijo, da bo vlada poskušala predvsem nadaljevati pogajanja za veliko inozemsko posojilo, ki jih je v prvi polovici lete njega leta vodil prejšnji finančni minister dr. Bogdan Markovie. Konferenca organizacij SDS iz Like — Zagreb. 13. novembra. Včerai ob o. popoldne je imel Pribičevič v Gospiću konferenco s predstavniki okrožnih in okrajnih organizacij SOS \? Like Konferenci je predsedoval dr. Zec. Pribičevič ie v kratkem govoru pozval organizaciie, naj nadaljujejo z delom, ki ga ie začela KDK. Konferenca je izrazila Pribićeviću in vodstvu KDK popolno zaupanje. Ko ie Pribičevič odhajal s konference, ga je sprejel na ulici vihar navdušenja. Odmev ratifikacije nettunskih konvencij — sibenik, 13. novembra. V soboto se je pred porotnim sodiščem začela razprava proti osmim omladincem iz Šibenika, Ki so obtoženi, da so 25. maja t. 1. ob priliki demonstracij proti sprejetju nettun. konvencij poškodovali tuje imetje. Porotniki so vprašanje krivde soglasno odklonili in vsi obtoženci so bili oproščeni. Državni prav nik je vložil ničnostno pritožbo. Amnestija na Japonskem _ Tokio. 13. nov^mK Ob priliki kronanja je pomilostil Mikado 35.000 oseb. V'i nad 80 letni Japonci so bili bogato ob .a* rovani. Ministrski predsednik Tanaka je odlikoval svoje nasprotnike z visokimi re* di in je ob tej priliki namenoma prezrl svo* je politične prijatelje. Ženske v borbi z roparji _ ftanghaj, 13. nov. V kitajski pokrajini Kiangsu se je oborožilo 800 žensk, da preprečijo ropanje banditov. Med ženska* mi in roparji je prišlo do ogorčenega boja. v katerem so imele žene 9 mrtvih in več ranjenk. Končno so bili po hudem boju banditi pregnani. Naval na avtomobilsko razstavo v Berlinu _ Berlin. 13. novembra. Zaradi velikega navala občinstva na mednarodni avtomobilski razstavi, je bila v nedeljo izdaja vstopnic zafasno ustavljena. Drobiž z vseh strani — Nizza. 13. nov. Na Tukajšnjem kolodvoru je umrl zadet od kapi bivši ruski ministrski predsednik Prepov. — Palermo 13. novemb. V Mižini mesta .Sutera je strela ubila tri osebe. — Bocota. 13- "'»vomb. Rolivijslrl senat ie odobril pristop Bolivije k protivojnemu paktu. Nova romunska vlada na delu Najprej bo odpravila ostanke nasilja bivšega hegemonističnega režima in vzpostavila enakopravnost. — Razpust parlamenta in razpis volitev. — Intriga z inozemskim posojilom. Bukarešta, 13. nov. Vlada kmečke demokracije, ki je po odstopu Bratianovega kabineta prevzela vodstvo državnih poslov, je že na delu, da izvede svoj širok o pote z-n i program. Vlada hoče najprei v notranjosti države odpraviti vse krivice, vzpostaviti popolno enakopravnost vseh državljanov in vseh pokrajin. Prvi ukrep nove vlade je bila ukinitev cenzure, tako da je danes v Romuniji zopet zasigurana popolna svoboda besede in tiska. Istočasno je vlada ukrenila vse potrebno za razveljavljenje zakona o zaščiti države, ki je bil. slično kakor v Jugoslaviji, naperjen proti komunističnemu rovarjenju v prvih letih po osvoboienju, ki pa je danes izgubil svoj pravi pomen in je postal predmet političnega nasilja. 2e za prihodnje dni se pričakuje razpust parlamenta in razpis novih volitev, ki bi se imele izvršiti najkasneje 30 dni po razpustu parlamenta Novi parlament se bo sestal osem dni po končanih volitvah. Neodvisni romunski tisk poroča o neprestanih manifestacijah, ki se vrše po vsej državi in ki dokazujejo, kako željno je romunski seljaški narod pričakoval režim svobode in pravice. Organi bivše vlade še niso prišli prav k sa- Nemška špijonaža na Poljskem Karo vite. 13. novemb. Pol »ski listi javljajo, da je vojvodstvo v zvezi z aretacijo areti* ranih oseb, ki so že od leta 1926. osumlje* ni špijonaže v korist Nemčije, prišlo 1. no* vembra- na sled novi špijonski aferi. Na podlagi preiskave je bilo aretiranih več oseb, ki so obdolžene politične in vojaške špijonaže v korist Nemčije. Zanimivosti o begu Viljema — Berlin, 13. nov. O priliki lOletnice nemške republike je objavil zanimive podrobnosti o begu bivšega nemškega cesarja Viljema na Nizozemsko. List ugotavlja, da nista niti Hindenbur^ niti Groner svetovala Viljemu, naj odstopi. Hindenburg je zaznal o cesarjevemu '.egu tri ure potem, ko se je vlnk z> odpeljnl. Generalni ravnatelj italijanskih šol — Rim, 13. nov. Generalni tajnik fa-Šistovske inozemske s-ekcije je postal generalni ravnatelj kalijanskih šol v inozemstvu Iz policijske kronike Ljubljana, 13. oktobra. V noči od nedelje na ponedeljek ;e bil v Šiški izvršen zavraten atentat in samo srečnemu naključju je pripisati, da je ostal napaden' živ. Ko se je okoli polnoči vračaj ključavničar France K. s svojo ženo Marijo in pastorkom Ludvikom P. iz gostilne Rci-ninghaus, mu je v Cernetovi ulici prišel r a-sproti strugar R. Približal se mu je, nenadoma je segel v žep. potegnil velik samokres in ga nameril proti ključavničarju Fran-eai. In že je počilo. »Na tu imaš«, ie kriknil napad ilec in naglo pebegnil ter izginil v temi. Toda krogla je zgrešila cilj. Ključavničar France je ostal nepoškodovan, njegova žena Marija in pastorek Ludvik sta sta prestrašena zbežala, misleč, da je zadet. Napad je ključavničar takoj prijavil policiji, ki je napadalca aretirala. Franc* K. je na policiji izpovedal, da ga R. sovraži Tadi svoje ljubice. Ta stanuje namreč v isti baraki, kakor ključavničar France in k nji je R. redno vsak večer zahafcl. Ker pa je K. vrata zadnje čase zaklepal, R. seveda ni mogel k ljubici v vas. "Io ga je silni jezilo in nedavno je K-ju zagrozil: »Čakaj hudič, ti bom že pokazal.« R. je bil zaslišan in je izpovedal, da na ključavničarja Franceta ni nameraval izvršiti atetrtata, pač pa ga je hote! sam:i malo ustrašiti in je zato ustrelil v zrak. policija mu bo take šale izbila iz slave. Izročila ga :c sodišču. Vlomilci so zopet pridno na pos'u. V r.t-deljo so izvršili kar štiri vlj-me v eni ncČi. Najprej je bilo vlomljeno v vinotok Antona Gašperja v Staničevi ul;ci. Vlomilec ;e odnesel 400 Din gotovine in še več dr-igih stvari. Zdi se, da je ista dr i/.iu nato vlomila tudi v Pajkovo gostiju v Linhartov: ulici. Tam je odnesla 3°0 Oin drobita ir. škatlio cigaret. Slednjič so poseti'i še kvarno »Transformator« in idiesii iz blagajne 3.500 Din. Včeraj je policija Doi*v2dor\ ai i za storilci in je aretirala nekega Milana P. in njegovega tovariša Široka O. Oba sta navadna potepuha in delonirži;neža. Vlome si- pi, vendar pa že bruhajo intrige proti novemu režimu. Opasno igro ie vprizoril bivši ministrski predsednik Bratianu z romunskim inozemskim posojilom. Ko je bila njegova vlada že v ostavki, in ko je bilo že jasno, da se ne vrne več na krmilo, je izdal romunski delegaciji, ki se ie v Berlinu pogajala za posojilo, na'oer. nai posojilo podpiše pod vsakimi pogoji. Znano je, da se ie romunska narodna kmetska stranka ves čas najodločnejše borila proti tej obremenitvi države odnosno proti težkim pogojem, pod katerimi je nameravala bivša vlada naieti posojilo. S tem, da ie delegacija že sklenila pogodbo, so hoteli nasprotniki očividno pripraviti novi vladi take težko-če, da bi jo že v začetku spravili v skrajno težavno situacijo. Na drugi strani pa se zatrjuje, da gre za novo in zadnjo korupcijsko afero bivšega režima. Govori se, da so razni režimski posredovalci dobili 6 odstotkov provizije, kar znaša okroglo 180 milijonov le-jev. Novo vlado je vest o podpisu pogodbe glede posojila zelo iznenadila. Vlada bo sedaj počakala, da se vrne delegacija iz Berlina in poda svoje poročilo, na kar bo sklepala o nadaljnjih ukrepih glede posojila, kakor rudi glede postopanja zoper krivce. cer tajita, zdi se pa, da :e policija pravim storilcem na sledu. Danes ponoči se je dal v Novem mestu v tamošnjo cerkev zapreti neznan storilec, ki je vlomil v laoemakelj in zakrst> jo, pobral več cerkve.iih dragocenosti in okoli 300 Din gotovine. V nedeljo je imela policijska direkcija dva zanimiva gosta. Janeza, gorenjskega hrusta nekje iz okolice Kranja in njegovo izvoljen-ko Tončko. Janez je namreč zelo vročekrven fant. 2e davno je prosil Tončko, naj se poroči ž njim. Ker pa je Tončka oklevala, si je pognal kroglo v prsa. Hudega ni bilo nič, zakaj Janez imi kovaška pljuča. Ozdravel je, toda Tončka mu Še vedno ne gre iz glave. Te dni ji je pisal kratko in jedrnato: Kakor hočeš! Smrt ali ljubezen! Dekle se je ustrašilo in je pismo izročilo Doliciji. Včeraj sta bila Janez in Tončka zaslišana. Oba sta jokala, obema je bilo milo pri srcu. Končno sta se pobotala in odšla domov. Samo poprej ie mora! Janez pustiti svoj veliki vojaški samokres na kriminalnem uradu. Podjetnega inkasanta ima tovarnar in trgovec Jakcb O Mož je namreč zelo priden in z vnemo ie ?na! prodajati sospr.dar-jevo blagn ter denar inkasirati — zase. Po-neveril je okoli 12.000 Din. pred mi mu je gospodar prišel na sled. Sedaj ie inkasanta Jožo prijela pn!:c ia Tože sicer zan:k;i svoio krivdo in prizna samo, dj si je manjše zneske »izposodil«. Policija ga izroči sodišču. Policija je v nedeljo aretirala nekega B<" sanca, ki se že štiri tedne klati brez dela po Ljubljani. — l kradel jc par čevljev, a so ga pri tatvini zasačili. Na vpraša tre. čemu je ukradel čevlje. Je odgovoril, da je pač razumljivo, da rabi čevlje ko mu vendar gleda palec iz njegovih opank. Žrebanje državne razred Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljub* ljani objavlja, da so bile danes dopoldne v Beogradu izžrebane sledeče srečke: 40.000 Din št. 74.647: 10.000 Din št. 92.712; 4.000 Din št. 58.569; 2.000 Din št. 533, 11.712. 18.244. 25.099. 26.1S9. 21.513. 31.074 31.195. 31.853. 33.561, 34.S51. 35.702. 36.500. 41.202. 42.734. 44.730, 44.943, 46.244. 47.731. 50.282. 56.447, 56.565, 56.891, 5S.757. 60.365. 67.303. 72.639. 73397, 73.621. 73.794, 74.794, 81.832. 81.985, 83.471, 83.744. 85.585. 86 245, 86.867, 90.330. 91.630, 91.748. 93.943. 96.650, 97.185, 97.320. K 273, 105.818. 109,573, 112.853, 115.635, 117.833. 121.917. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Duna.i 800.54, Berlin 13 52, Budimpešta 9.93. London 276.10. Milan 298.25. Neavork 5694, Pariz 222 5. i*ra^u 168.77. Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 435. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Dunaj 73.—. Budimpešta 90.60. London 25.1925, Newvork 519.50, Pariz 20.30, Milan 27.215, Berlin 123.70, Praga 15.395. 5901 CU Str« d 2. •SDOVENSKI NAROD« dne 13. novembra 1928. Stev. 260 Pod vlado brezobzirnega pendreka Nespretno m nerazsodno vodstvo ljubljanske policije. — Nepotrebno izzivanje izgredov. — Naskoki na mirne pasante. — Policijski sistem nereda. Pisane zgodbe iz naših krajev Razburljivi nočni prizori. — Strašen očetomor. — Star pohot-než. — Beg kaznjencev. — Hišne preiskave v Zagrebu. Predsnočnjim se je odigral razburljiv prizor v neki hiši v Jurešićevi ulici v Zagrebu. Obupni klici na pomoč in kričanje je prebudilo ob dveh ponoči vse stanovalce bližnjih hiš. Kmalu se je raznesla vest, da gre za samomor nekega natakarja. In res je skočil najbrž v samomorihiem namenu iz tretjega nadstropja hiše št. 8 Ivan Blažič. star 26 let, rodom iz Crikvenice. Stanoval je pri Rozi Wortman. Najeto je imel sobico z oknom na dvorišče. Natakar je skočil iz tretjega nadstropja skozi okence na dvorišče in je obležal na betonskih tleh težko ranjen. Nekaj časa je še klical na pomoč, potem se je pa onesvestil. Dvorišče sega do kleti in nima nobenega dohoda. Edini dohod je okno v kleti, kjer se pa nahaja trgovina s preprogami. Ta prostor je pa bil zaprt, tako da se reševalci tudi tega dohoda k ponesrečencu niso mogli poslužiti. Naposled se je posrečilo postaviti iz prvega nadstropja lestev do Blažiča in ga tako potegniti z dvorišča. Ko je prispel rešilni voz, je ležal težko ranjeni natakar že na hodniku, kjer so ga položili na odeje. Rešilni voz ga je odpeljal v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da Blažič nima smrtno nevarnih poškodb in bo okreval, če ne nastopijo kake komplikacije. V bolnici se je takoj zavedel in ie tožil, da čuti hude bolečine v prsih. Polomljene ima tudi noge. Ni bilo mogoče ugotoviti ali gre za samomor ali pa za nesrečo. Vse kaže, da je mladi natakar skočil v samomorilnem namenu na dvorišče in sicer zaradi nesrečne ljubezni. Blažič je bil svojecasno uslužben v znani zagrebški restavraciji »Grajski podrum.« Čez poletje ie bil nameščen kot natakar na Rabu. V nedeljo je prišel kakor navadno ob dveh ponoči domov. Ko je njegova gospodinja čula klice na pomoč, je planila v na-taikarjevo sobo, ki je bila na stežaj odprta. Električna luč je bila prižgana, okence na dvorišče pa odprto. Blažiča so našli v nočni srajci in spodnjih hlačah. Natakar trdovratno molči in noče povedati, kako se je nesreča pripetila. Odločno je pa zavrnil domnevo, da bi izvršil samomor. Gospodinja je izjavila, da je bil natakar zelo dostojen in prijazen mladenič in dober podnajemnik. ★ V vasi Vukosavljevič pri Apatinu jo bil izvršen predvčerajšnjim strašen zločin. Ivan Škvari je bil nekdaj najbogatejši mož v vasi. Toda udal se je pijači in zapil polagoma vse premoženje. Zato so bili v družini prepiri in pretepi na dnevnem redu. Skvarijev sin, 201etni Marko je naposled sklenil obračunati z očetom. Ko je predvčerajšnjim prišel oče zopet pijan domov, je med njim in sinom nastal prepir, ki je končal tragično. Sin je namreč med prepirom pograbil vile in z njimi trikrat zabodel očeta tako, da se je nesrečnež zgrudil na tla in izdihnil. Nato je sin odšel v svojo sobo, se u-mil in se oblekel v praznično obleko ter se šel javit orožnikom, da je ubil očeta. Orožniki so ga aretirali in izročili sodišču v Somborju. ★ Iz Subotice poročajo o razpravi proti 801etnemu stracu, ki ie bil obsojen zaradi posilstva 71etne deklice. V Su-botici živi SOletni Ljudevit Tikvički. Stanoval je pri vdovi, ki ima 71etno deklico. Nekega dne je starec izvabil deklico v svojo sobo in jo je posilil. Na ovadbo matere oskrunjene deklice ie prišel starec pred sodnika. Zagovarjal se ie. da je že star in ne ve več, kaj dela. Sodniki so pohotnega starca kljub temu obsodili na poldrugo leto težke ječe. * lz sodnih zaporov v Vel. Bečkereku so pobegnili v soboto trije kaznjenci. Med temi je tudi Slavko Marinac iz Kumanova, ki je lani ubil na cesti svojega najboljšega prijatelja in ga oplenil. Zaradi tega zločina je bil obsojen na smrt na vešalih. V kaznilnici v Vel. BeSkereku je čakal na pomilostitev. Marinac je šel v soboto z dvema kaznjencema v kaznilniško delavnico. Ko se je stražnik za hip odstranil, je Marinac s tovarišema pobegnil skozi okno na dvorišče in odtod na dvorišče cerkve, kjer ga ni nič oviralo, da bi ne mogel izginiti brez sledu. Prvi je begunca opazil cerkovnik, in je beg prijavil kaznilnici. Orožniki so zasledovali pobegle kaznjence, toda brez uspeha. Oblasti so izdale za beguncema tiralico. ★ V soboto in nedeljo je zagrebška policija izvršila hišne preiskave pri številnih dijakih in dijakinjah zagrebških visokih šol. Kakor poročajo iz dobro poučenih krogov, so preiskave v zvezi z demonstracijami, ki so se vršile v Zagrebu pretekli teden, na dan krvavega dogodka v beograjski skupščini. Policijski krogi izjavljajo da gre za komunistične omladince, ki so ščuvali demonstrante in jih pozivali na upor. Uradno pa ie zagrebška policija izjavila po svojem starem običaju ob takih prilikah, da o hišnih preiskavah ničesar ne ve. Najbolj se je policija zanimala za dijaški dom. Preiskala j-e pa tudi številna stanovanja dijakinj, ki stanujejo drugje. Kakšen je bil uspeh preiskav, se še ne ve. Policija je aretirala dosedaj samo nekega Srdjana Pričo, ki ga je baje že dolgo iskala. Zaslišali so ga in izročili sodišču. Policijski krogi zatrjujejo, da namerava zagrebška policija temeljito preiskati stanovanja še vseh drugih zagrebških komunistov. Včeraj je prišlo v Ljubljani do izgredov, ki jih je izzvalo le skrajno nerodno in neumestno postopanje policije. Vse bi bilo dobro, da ni policija navalila brez vsakega povoda na manifestan te, ki so manifestirali za naše zasužnjene rojake pod Italijo. Policija je navalila na akademike, ko so hoteli oditi z univerze v hotel >Union< na napovedano manifestacijsko zborovanje ob obletnici podpisa rapallske pogodbe. Udrihala je s pendreki po njih samo zato, ker so nosili reško, tržaško in goriško zastaro. Povsem razumljivo je, da mladina prišla na zborovanje že razburjena. Policija je storila vse. da je bilo ogorenje na zborovanju čim veeje. Najprej je konfiscirala lepake in letake Jugoslavenske Matice, nato pa je pretepala dijake, ki so se hoteli udeležiti mani-festacijskega zborovanja. Se bolj nerodno in neumestno je bilo postopanje policije po končanem zborovanju. Policija je takoj navalila na zborovalce, ko so se razhajali iz »Unionac in ko se še niso mogli raziti, ker je bila vsa Miklošičeva ulica polna ljudi. Tako je samo prisilila maui-festante, da so ostali skupaj in pričeli demonstrirati proti nji. Policija je naskočila množico, ki je odhajala iz >Uniona<, že na Miklošičevi cesti poleg frančiškanske cerkve, kjer je množica pričela divje bežati nazaj, ker ni nihče vedel, kaj se godi spredaj. Tu bi lahko prišlo do katastrofalne nesreče, ako bi razsodnejsi ne mirili množice. Bile so vmes ženske, in zahvaliti se je le srečnemu naključju, da ni bilo več ljudi pohojenih. Razumljivo je, da se je množice polastilo ogorčenje, ko je zvedela, da j-3 policija iztrgala manifestantom goriško in tržaško zastavo, ki so ju nosili na Čelu. Skrajno nerodno in surovo pa je bilo postopanje policije na Marijinem trgu. Zaplenjeni zastavi so držali policisti sredi Marijinega trga delj časa zmagovito kot nekako trofejo ter tako vplivali izzivalno na manifestante. ki so zahtevali zastavi nazaj. Histerično vedenje poveljujočega policijskega oficirja, ki je z golo sabljo skakal vrtoglavo sredi Marijinega trga ter pozival policijlsko stražo, naj udriha s pendreki po manifestantih, pri čemer je tudi sam krepko pomagal, je razburjenje množice še povečalo. Videli smo prizore, kakršnih doslej v Ljubljani nismo bili vajeni. Policisti so letali semintja po Marijinem trgu ter udrihali po posameznih manifestantih, pa tudi po mirnih pasantih, ki niso hoteli bežati pred njimi. Tako se je dogodilo, da sta dva policista pretepala s pendreki nekega pasanta, ki je izjavil, da gre proč in je tudi šel, da pa ne bo bežal. In kaj naj nečemu k dejstvu, da je policijski oficir udaril s sabljo po glavi akademika, ležečega na tleh, ko se je zgrudil že pod udarci pendreknv? Prav malo se strinja z oficirsko častjo, udrihati z golim orožjem po človeku, ki leži brez moči na tleh. To se morda strinja s policijsko častjo, z oficirsko pa nikakor ue. Policisti so pretepli tudi nekega teologa, ki se je vračal s shoda v »Unionur in o katerem si pač ni mogoče misliti, da bi se v dr. Koro-š^evem duhu ^protizakonito^ vedel. Policijska straža je seveda nastopala kakor ji je bilo ukazano. Policisti so udrihali po ljudeh, ki se niso mogli na ozkem prost.iru raziti, kakor jim je bilo ukazano. In so ostali tako brez večerje . - - Vsega tega bi ne bilo. ako bi se policija ne hotela za vsako ceno polastiti zastav, ki »o jih nosili manifestanti. V Italiji lahko povsem nemoteno nosijo dalmatinske zastave. Morda bi udeležniki zborovanj|a manifestirali nekoliko časa po mestu, kakor običajtuo ob takih prilikah, potem bi se pa mirno razšli. Saj vemo, da so Ljubljančani miroljubni. Treba bi bilo zastražiti samo italijanski konzulat, da bi ne prišlo do kakega incidenta, ki bi nam prav nič ne koristil. Predvsem pa bi bilo potrebno, da pošilja {»olicijsko ravnateljstvo na ulico kot poveljnike straže ljudi, ki znajo in morejo ostati ob sličnih prilikah razsodni, ki znajo na množico pomirejvalno vplivati in ki ne bodo s svojim histeričnim vedenjem še bolj razburjali tako množice kakor policistov samih. Kdor je opazoval včerajšnje dogodke pri demonstracijah za naše zatirane rojake, je mogel spozmati, da je izgrede zakrivilo le nespretno vodstvo policijske straže. Da raso manifestanti ničesar zlega nameravali, se je videlo že iz tega, da so bili popolnoma neorganizirani. Ce bi bili organizirani, bi bla namreč policija brestaije naslovil v srca tudi onih naših, ki ije čali, je predsednik HSS dr. Maček v soboto sprejel novinarje in jim izjavil, da se bo hrvatski narod ognil švedskemu posojilu na monopol vžigalic na ta način, da bo bojkotiral vžigalice in uporabljal namesto njih kresilni kamen in kresilno gobo. V Sarajevu ze sedaj večina prebivalstva ne uporablja več vžigalic, temveč vžigalnike ali pa kre-silne kamne in gobo. — »Borba proti Zvončku«. Prejeli smo: Z ozirom na članek pod tem naslovom v 256. štev. »Slov. Naroda« blagovolite objaviti, da so insinuacije glede odkritosrčnosti uredniške pripombe v »Učit. Tovarišu«, kakor vse druge in podtikanje osebnih osti, povsem neupravičene. Urednik je že na skupščini zastopal enako stališče. Objave vsebine perijodičnih listov so se izvršile vedno Ie, če je prejelo uredništvo zadevno notico od uprave listov. Tako tudi pri Zvončku« in »Popotniku«. Iskati v tem osebne osti je naravnost smešno. Na drugi strani pa pobija to dejstvo, da je »Učit. Tovariš« prinašal vedno reklamo za ^Zvonček«. Ob upokojitvi se je »Uč. Tov.< v resni obliki spomnii odhoda g. Gangla od prosvetne uprave, kar zamolči g. J. L. Če pa njegova pesmica ni bila za objavo, nam je jako žal. Zaradi tega ni treba sedaj zlivati žolča na urednika. Članek g. dr. Žerjava je r»i! podpisan s polnim imenom, ie povsem resen in stvaren in pisan v dostojnem tonu. Priobčil ga je v stanovskem glasilu, kamor spadajo interna stanovska in organizačna vprašanja. O borbi proti »Zvončku«, kakor Jo je g. J. L. naslikal slovenski javnosti v 256 štev. »Slovenskega Naroda« ni govora. Za enako stvarna razpravljanja, kakor je ono g. Žerjava, je tudi g. J. L. vedno odprt >Učit Tov.*, čeprav je bilo uredništvo svo-ječasno primorano odkloniti njegovo pesmico, ki ni bila za objavo. — Uredništvo »Učiteljskega Tovariša«. — Vreme. Po običajnem jesenskem deževju smo dobili hladno vreme, ki napoveduje zimo. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, deloma oblačno vreme brez padavin. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa megleno in oblačno. Temperatura je občutno padla tudi po drugih krajih. Včeraj je bilo v Beogradu 17, v Splitu 13, v Zagrebu in Skopliu 10, v Ljubljani 9.7, v Mariboru 9 stopinj. V Sflcoplju je včeraj močno deževalo. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 770 min, temperatura je znašala 0 stopinj. — Smrtna kosa. Danes :e preminula v Ljubljani soproga vpokojenega I. strojnega mojstra mestnega vodovoda ga. Antonija Z i r o v n i k. Pokojna je bila vzor plemeni, te žene in skrbne matere. Pogreb bo v četrtek ob 2 uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin. Težko prizadeti rodbini na-še iskreno sožalje! — Odbor za sodne takse. V nedeljo se je konstituiral odbor, ki bo razpravljal o osnutku zakona o sodnih taksah. Za predsednika je bil izvoljen dr. RibaT. za podpredsednika Šemajo Demajo, za tajnika pa Stefanovič. — Junaki noža. Martinovo ni bik) samo v Ljubljani, marveč tudi na kmetih precej živahno. Mošt je storil svoje in je dubove precej razburil. Bilo je več pretepov in pobojev, pri katerih so fantje drug drugemu puščali prevročo kri. Tako so v ljubljansko bolnico prepeljali včeraj popoldne posest-nikovega sina Antona Kavčiča iz Iške vasi. Ižanci so se sprli in stepli. France Likovič je z nožem sunil Kavčiča v desno ramo. — Še bolj pa jo je skupil zidar Josip Francelj iz Plešivcev. Tega je med prepirom sunil z nožem Alojzij Kavčnik. Francelj ima dve globoki rani na hrbtu in več lažjih prask. — Smrtna nesreča. Na bregu pri Ribnici se je pred dnevi pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, jedva 19-letnega Žagarja Jožefa Šmalca iz Dolnjih Lazov. Padel je s hodnika, ki vodi nad je-zom v mlin in prišel je pod kolesa. Vsega rmečkanega so s težavo potegnili izpod kolesa. Zdi se, da je nesrečnežu na spolzkem hodniku spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel v vodo. — Trdovratno zaprtje, hemerolde, črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno grenčico »Franz-Josef« ako zjutraj in zvečer spiješ malo kopico. Znanstveniki zdravilne vede trdijo, da je grenčica »Franc-Josefc uporabljiva celo Pri ranjenem črevesu brez vsakih bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T Primar dr. Pogačnik ordinira zopet redno. 13369a Iz Ljubljane —lj Nov list v Ljubljani. Včeraj je izšla prva številka novega ljubljanskega periodičnega lista »Primorski Glas«, ki bo izha* jal trikrat na mesec in sicer vsakega I., 11-in 21. Lis bo, kakor pove že ime, zastopal težnje in zahteve zatiranih rojakov na Primorskem, obenem bo pa glasilo primorskih, v Jugoslaviji bivajočih emigrantov. Redakcija in uprava lista sta v Šelenburgovi ulici 7. Celoletna naročnina znaša 60 Din, četrtletna pa 15 Din. —lj N. Sadluck! zopet v Ljubljani. V Ljubljano je prispel te dni znani hirozof, psihografolog in fizonomist N. Sadlucki, ki ie prepotoval vso našo državo in vzbujal s svojo metodo napovedovanja bodočnosti povsod splošno pozornost. Ljubljančanom ie g Sadlucki že znan. Nastanil se je v hotelu »Slon« soba št. 21. —lj Ljubljanski sejmi za kožuhovlno. Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsaik prvi ponedeljek meseca januarja po sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorja, Istre, Hrvatske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z najraznovrstnejšo kožubovino in jo nudili Ljubljančanom in došlim kupcem na prodaj. Zbirali so se po raznih ljubljanskih gostilnicah, pozaeie na dvorišču Ba tkana in mešetarenja, prerekanja ter vpitja je bilo dovolj, kar je pokazalo živahno kupčijo. Seveda pa je bil promet mafhen, saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade. Meseca jamarja 1. 1925 pa je ta tradicionalni sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke Uprava ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskega društva v Ljubljani odnosno Lovske zadruge in prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ter tako koncentrirala ponudbo in povpraševanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi po dva do pri zapovrstjo v eni sezoni. Letos se vrši ta običajni sejem Sv. Neže za kožubovino vseh vrst na sam praznik sv. Neže, v ponedeljek, dne 21. januarja 1929. Tudi letos pride mnogo resnih Interesentov, domačih in inozemskih. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa članov Slovenskega lovskega društva, da pošlje vse to leto pridobljene kože »Divji koži« (Ljubljanski velesejem), ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in zagotovilo čimboljšega uspeha. — Kože se sprejemajo Že sedaj. Vsa pojasnila daje »Divja koža«, Ljubljana. —lj Zanimivo predavanje. Drevi ob 20. se bo vršilo v Šentiakobsiki šoli zanimivo predavanje, ki ga priredi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Predava univ. prof. dr. Jesenko. —lj Smernice pri razširitvi parne naprave v ljubljanski mestni elektrarni. Z ozirom na članek pod gornjim naslovom v »Slovenskem Narodu« z dne 3. novembra 1928 ugotavlja podpisano Udruženje, da poroči'lo o debati na koncu omenjenega predavanja ni njegova službena objava. Za objavo torej Udruženje ne nosi nobene odgovornosti. — Udruženje jugo slo venski h inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana. — lj God beni odsek Sokola 1. na Taboru priredi tudi letos in sicer v soboto 17. t. m. svoj družabni večer pri pogrnjenih mizah v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Na sporedu je poleg resne, koncertne glasbe tudi nekaj šaljivih točk. Zlasti pa bo zanimala posetuike svojevrstna glasbena razstava, kjer bo na ogled marsikaj kar se ne vidi ob običajnih prilikah. Da bo za ple-saželjne obilo preskrbljeno nam jamči prvovrstni sokolski orkester in jazz-band. ki bo razveseljeval z štivlnimi valčki in moderno plesneo godbo svoje goste ves večer. Zato v soboto staro in mlado na Tabor. 861-n Program simfoničnega koncerta muzike dravske divizijske oblasti, ki se vrši pod vodstvom višjega kapelenika dr. Josipa Čerina v ponedeljek, 12. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani v proslavo ujedinjenja kraljevine Sirbov, Hrvatov in Slovencev obsega sledeče točke: 1. Državna himna. 2. J. Se^ Bach: Dva korala. 3. Milenko Pau-novič: Jugoslovanska simfonija (posvečena kapelneiku dr. Josipu Cerinu). 4. Cesar Franck: Simfonične varijacije za klavir in orkester. Pri koncertu sodelujejo gdč. Jad-viga Poženelova, pianistka in godbeniki mariborske vojne muzike. — Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Pravljice za deco pripoveduje jutri v sredo 14. t m. ob 5. uri ga Cirila Medvedova v beli dvorani hotela Union, 1. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica 2. — TKD Atena. S60-n —lj Novi začetnišk! plesni tečaj šole Jenko se bo pričel danes ob 8. uri zvečer v balkonski dvorani Kazine. Priiave istotam. 2195 —lj Mestna zastavljalnica oddaja rešene zastavljene predmete do preklica ob delavnikih le od 12.—13. ure. —lj Iz Mestnega središča T. M. V sredo, dne 14. t. m. se bo vršila v Akademskem kolegiju ob 17. uri pevska vaja. Ob 18. uri pa je seja širšega odbora. Prosimo točnost! — Tajnik II —lj Izgubila se je psića čuvarica (vah-tarca), ki sliši na ime »Sana«. Kdor jo najde, naj jo odda tvrdki Prane Premrou & sin. Martinak. p. Cerknica. S59-n —-lj Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 4. do 10. novembra 1928 iskalo delo 590 možkih in 377 žensk, skupaj 967 brezposelnih. Prostih mest je bilo 88 moških ki 12 ženskah, skupaj 100. Posredovanj se je izvršilo 30 moških in 10 ženskih, skupaj 40. Odpotovalo 77 moških, skmpajj 77; odpadlo pa 63 moških brezposelnih. Delo išče: moški: 1 manipulant za lesno stroko, 1 ekonom, 2 vrtnarja, 6 steklarjev, 1 kamnosek, 5 kovačev, 9 stavb, ključavničarjev, 5 kleparjev, 7 železo livarjev, 18 stroj, ključavničarjev, 15 mizarjev, 5 kolarjev, 1 Žagar, l graver-viilkanizer, 1 tapetnik, 19 krojačev, 2 brivca, 1 knjigovez, 3 mesarji, 17 pekov, 7 natakarjev, 1 inž. kemije, 2 dimnikartja, 2 knjigovodje, 17 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 29 pisar, slug, 28 trgov, pomočnikov, 26 zaseb. uradnikov, 1 časnikar, 1 slikar-karikateur, 2 bolniška strežnika, 9 hlapcev, 156 »mož. delavcev, 67 cliunarijev, 1 vajenec; ženske: 7 pisar, moči, i kajigovodinja, 2 komoristinji, 5 prodajaJk, 1 re&tav. blagajničarka, 2 natakarice, 7 šivilij. 1 šivilja za perilo, 15 šivilj za slamnike, 2 preši valki, 1 frizerka, 1 črkoslikarica, 17S tovar, delavk, 33 dninaric, služkinj, postrežnic, 6 va-Jenk. Delo Je na razpolaga; moškim: l Ies. manipuLant za trdi les, 1 sodarju. 9 čevljarjem, 1 kamnoseku, 2 kleparje ma, 1 elektromonterju, 1 pečarju, 1 mlademu kovaču, 12 zidarjem, 3 tesarjem, 4 blapcpim, 4 krojačem, 2 pleskarjem, 3 mizarjem, 1 kolar, pomočniku, 1 sedlarju, 1 hišniku, 1 mesariu-JdobasiČarju, 5 vajencem; ženskam: 1 črkoslikarici, 1 frizerki, 10 plc-tilkam za jopice, 1 kmečki dekli, 1 plctilki za nogavice, 6 tkalkam, 1 kuharici. Iz Celja —c Razpis volitev v okrajne zastope. Veliki župan mariborske oblasti ie razpisal volitve v okrajne zastope, ki se vrše dne 3 februarja 1929. Seznam volilcev je razpoložen v pisarni okrajnega zastopa od 11. novembra do 24. novembra 1928. Popravke morejo zahtevati osebno ali pismeno vsi oni, ki imajo pravico biti voljeni, to je vsi oni, ki so vpisani v volilnem imeniku za občinske volitve in so stari nad 30 let. Popravki se lahko zahtevajo še tri dni po razpolo-žitvi imenikov, to je do 27. novembra 1928. Reklamaciji se mora priložiti potrdilo občine, da je dotičnik upravičen biti izvoljen in da je popravek upravičen. Volitve se vt-še na podlagi sorazmernega zastopstva po obveznih kandidatnih listah. Za kandidatne listine, ki se dobijo od 11. t. m. naprej v pisarni okrajnega zastopa. Kandidatne liste se vlagajo v teku osmih dni po razpoložitvi pravomoćnih volilnih imenikov, to je od 27. novembra do 4. decembra 192S pri volilni komisiji okrajnega zastopa. Vložiti je en izvirnik kandidatne liste, ki mora biti podpisan od toliko predlagateljev, kolikor je kandidatov in namestnikov, poleg tega pa še pet prepisov. Predlagatelji so lahko samo volilci (župani in odborniki občin); za predlagatelje veljajo tudi kandidati in namestniki, ako so volilni upravičenci (župani in odborniki občin). Vsak kandidat in namestnik mora na kandidatni listi potrditi s svojim podpisom pristanek na kandidaturo. Prvi na kandidatni listi je ob enem nosilec in predstavnik liste. Vsi kandidati in namestni-k morajo biti natančno označeni: ime, priimek, poklic in bivališče. —c Kolo jugoslovenskih sester v Celju priredi v istem obsegu kakor lani tudi letos božićnico v mestni ubožni hiši. —c Umrl je v celjski javni bolnici 24-Ietni mizar Franc Rožanc iz Ponikve ob ju/, železnici —c Včerajšnji solnčni mrk se je tudi v Celju prav dobro videl. Mrk se je pričel okrog 8.45, najvišjo fazo je dosegel ob 9.43, ko je luna zasenčila okrog 28 odst. solnč-ne površine in je nehal okrog 10.50 dopoldne. —c Orjuna v Celju ima svoj občni zbor v soboto dne 17. t. -m. ob pol 20. uri v knjižnični sobi francoskega krožka v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. c— Rapallski plakati so bili v nedeljo tudi v Celju nalepljeni. Imeli so napis: ^A'.i je to tvoja kultura, Italija?« Plakate je nekdo strgal. Ko smo se pri oblasti informirali, ali so bili ti plakati tudi v Celju konfiscirani, ni vedela o tem ničesar policija, ne sreski poglavar. Na Čegavo zahtevo so bili torej plakati odstranjeni? Bilo bi interesantno dognati Zahteve in želje ljubljanskih hišnih posestnikov Kako naj se razširi cestna železnica, ako jo sploh kaže razširiti. Vprašanje glavnega kolodvora in železniškega prelaza na Dunajski cesti. Hišni posestniki v Ljubljani proučavajo razne nameravane spremembe v komunikacijskih sredstvih Qd strani občine pa tudi vse drugo, kar bi bilo Ljubljani v prid. V naslednjem podajamo več predlogov, kakor jih je zamislilo načelstvo Društva hišnih posestnikov in ki so bili na nedavnem zbo-t o vanju soglasno odobreni. Ljubljanski hišni posestniki ponovno zahtevajo, naj se upošteva protest, oziroma prošnja posestnikov in trgovcev iz Šelen-burgove ulice in Gradišča, da naj se brezpogojno opusti namera napraviti po teh ulicah novo progo električne železnice. Nova proga naj bi se napravila z Marijinega trga, ki je dovolj prostoren in pravo središče mesta. V ta namen, naj se razširi VVolfova ulica, kar je združeno z majhnim! stroški, ker pripadata v poštev samo dve hiši, ki bi ja bilo treba deloma odstraniti. Promet po VVoffovi ulici je tako velik, da je absolutno potrebno že sedal razširiti to ulico. Dalje naj se primerno razširi Kongresni trg. V ta namen je posekati samo eno vrsto starih, deloma že trhlih kostanjev v Zvezdi. Dalje bi šel tramvaj po Vegovi ulici ali Gosposki ulici, ki še nista tlakovani in urejeni ter dalje na Valvazorjev trg. Na ta način se pritegne v novo progo univerzo, realko, urade Oblastnega odbora ter vse prebivalstvo Dvorskega okraja Veliko korist pa bi imelo od tega tudi Trnovsko in Krakovsko predmestje. Od Valvazorjevega trga naj gre tramvaj po Rimski cesti ali čez Mirje na Vič. Od Valvazorjevega trga pa je vsekakor napraviti tudi zvezo po Co.^zovi cesti s progo, ki bi vodila na Mestni trg in na dolenjski kolodvor. Lahko pa se zaenkrat izpelje tramvaj samo s Sv. Jakoba trga, ki bi šel potem direktno z Viča na Mestni trg in dolenjski kolodvor. Slednjič zahtevajo hišni posestniki, naj se sploh temeljito prouči vprašanje, ali v obče kaže uvesti v Ljubljani tramvaj na način, ki ga v drugih mestih že zavračajo ter si pomagajo z drugačnimi komunikacijskimi pripomočki. Pri nas je treba zlasti rešiti vprašanje, če bi ne zadovostovalo razširiti avtobusni promet, kar bi stalo le par milijonov dinarjev. Sestavin naj se natančen rentabilitetni proračun nove proge in če se pokaže pasivnost podjetja, naj se razširjenje tramvaja za enkrat opusti. Anita Berberjeva umrla Nedavno smo poročali, da leži v nekem praškem sanatoriju težko bolna, nekoč slovita in po svoji razuzdanosti, škandalih in ekscentričnosti znana plesalka Anita Berberjeva. Bolehala je na tuberkulozi, katero si je nakopala v Egiptu. Toda zdravja ji niso mogli vrniti. Razuzdano življenje je zapustilo težke sledove, kal bolezni se ie globoko zajedla v mlado telo. Vsi poskusi zdravnikov, da |o rešijo, so ostali brezuspešni. Anita Berberjeva je zadnji dve leti živela v veliki bedi, kar je njeno bolezen še poslabšalo. Zdravniki so vedeli, da se njena narava ne bo mogla dolgo upirati zavrat-ni tuberkulozi. In res! Včeraj je namreč prispela iz Berlina vest, da je Anita Berberjeva umrla. Ž njo leže v grob ena največjih kurtizan moderne dobe, pa tudi znamenita plesalka in umetnica. K pustošenju Etne Pozorisče zadnje katastrofalne erupcije Etne ie ob železniški progi Catania-Porto-Randazzo-Giarre Riposto-Catania Ob tej progi je postaja Mascali-Annun-ziata. ki jo je dosegel največji tok lave. Blizu proge okrog Etne se vije druga proga ob vzhodni sicilski obali od Me-ssine proti jugu mimo Taormina do Ca-tanie, Siracuse in Raguse. Ta proga se združi med Riposto in Catanio s progo okrog Etne, ki je dolga 114 km. Najbližja večja železniška postaja od MascaJe je Riposto, oddaljen kakih 6 km. Od Mascale do morja je približno 4 km. Lava teče iz novega žrela, ki je na-stailo na vzhodnem pobočju Etne. Zanimivo je, da leži novo žrelo kakih 14 km severozapadno od vasi Linguaglos-sa, pred katero se je ustavila lava ob zadnji erupciji Etne v maju 1923. Erupcije Etne so skoro vedno enake, razlikujejo se pa bistveno od erupcij Vezuva, ki bruha navadno ogromne množine pepela in kamenja, kakor n. pr. 1. 1879. in 1906.. kar je pa pri Etni zelo redko. Tudi iz glavnega žrela Etne se redko vali lava. Etna se razlikuje od Vezuva v tem, da glavno žrelo večinoma miruje, pač pa so tembolj aktivna stranska žrela in razpoke. Skoro vse erupcije Etne v zadnjih stoletjih so nastale na istem kraju vulkana. Že koncem aprila 1923 se je začel valiti gost dim iz severovzhodnega žrela, ki je nastal 1. 1911. 3. maja je bruhnila iz tega žrela lava, ki je odtekala v treh manjših tokih. Vulkan se je pomiril šele 16. junija. V noči od 16. na 17. junija je nastal na Etni močan potres. Vzhodno od Due Pizzi se je naenkrat odprla stara razpoka iz 1. 1911. in ob vznožju Monte Pizzilo je bruhnila iz vulkana lava, ki se je razlila v smeri proti Guardia Romana. Iste noči sta se odprli razpoki na severnem pobočju Monte Frumento in na južnem pobočju Monte Nero. Manjši tok lave se je va- j lil proti vzhodu, večji pa proti severu Pereče vprašanje tvori tudi razširitev Dunajske ceste pri železniškem prelazu. Promet ob Dunajski cesti, pravijo hišni posestniki, ni tako velik, da bi bilo treba napraviti podvoz ali nadvoz. Saj lahko vozniki nekaj minut počakajo, ako je proga zaprta. Za pešce je napravljen itak mostiček, ki se ga pa skoro nihče ne poslužuje. Pred leti pa se je vedno kričalo in pisalo, kako neobhodno potreben je ta mostiček. Ako se napravi nadvoz, bi bila cela Dunajska cesta, ki je danes najlepša, pokvarjena, ker bi nadvoz zaprl vsak razgled ter bi tako vsa tamošnja zemljišča izgubila na vrednosti. Delati neke vrste »brib< na Dunajski cesti bi bilo sploh nesmiselno. Isto velja za podvoz, ki bi se zaradi klancev in vode ne obnesel. Z napravo podvoza ali nadvoza bi mestni občini narastlo okrog 30 milijonov stroškov in teh bremen mestna občina nikakor ne more prenesti. Treba je pritisniti na železniško upravo, da ona reši to vprašanje in naj mestna občina k morebitnim spremembam sama primerno prispeva. Glavni kolodvor mora ostati na sedanjem kraju, a je treba napraviti iz nJega centralni kolodvor, tire pa premestiti. Tiri naj bi vodili proti Dunajski cesti v smeri, kakor je bi'a napravljena zasilna proga med vojno. Sedanji kolodvor v SiŠki nima prav nobenega pomena, keT je oddalicn satno par sto korakov od glavnega kolodvora. Treba je napraviti nov kolodvor za Sp. in Zg. Šiško v bližini nove župnijske cerkve in tedaj šele bi kolodvor v Šiški dobil pravi pomen. Druga proga naj bi šla od tam dalje za Rožnikom ali pa s predorom pod Rožnikom. Lahko Pa se izpelje zveza proti Trstu tudi po progi dolenjske železnice in da-lie za Trnovim proti Viču, kjer naj bi se napravil kolodvor za Vič. Saj imajo tudi po drugih mestih po več razbremenilnih kolodvorov. Vsi ti kraji bi mnogo pridobili na vrednosti in bi se dobila v območju teh proz najlepša stavbišča, ki bi jih lahko mestna občina, čije last so po večini, drago prodala. Rešen železniškega dima bi bil tako tudi naš lepi Tivoli, ki sedaj mnogo trpi in se tudi ne morejo izpeljati v redu vsa pota. Za končno rešitev vseh teh vprašanj je sklicati anketo, zahtevati od železniške uprave ureditev centralnega kolodvora in posestnikom dovoli, da zidajo ob Dunajsk' cesti po prvotno določenem načrtu. k Passo Pisciaro. Največji tok se je pa razlil proti severovzhodu, levo od tokov iz 1. 19U v smeri proti Cerro. zapadno od Linguaglosse. Lava je porušila nekaj poslopii v Cerro, kakor tudi bližnje ceste in železniško progo s kolodvorom v Castiglione. Tudi zdaj se je veletok lave razdelil v tri manjše rokave. Glavni tok se vali proti morju, drugi proti Mascali-Annun-ziata. tretji pa proti Fiume-Tretto Mesto Riposto. ki šteje okrog 15.000 prebivalcev, je ogroženo s tem, da ie lava uničila vodovod. Da je lava zalila železniško progo Messina—Catania—Si-racusa. je docela razumljivo. Zanimivo je, da je nastalo novo žrelo na kraju, kjer je vulkan že od pamtiveka miroval in kjer so bili daleč naokrog krasni vinogradi. Potniki, ki se napotijo v južno Sicilijo, bodo morali napraviti velik ovinek iz Messine Čez Palermo ali pa čez Finmetorta. Proslava premirja v Parizu Premirje ic bilo podpisano 11. novembra 1918 ob 5. zjutraj in je stopilo v veljavo ob 11. dopoldne. Pariz je živel že od začetka novembra v mrzličnem pričakovanju pogajanj o premirju osobito še, ker ie bilo opetovano razglašeno, da je premirje že podpisano, pa v resnici ni bilo. Največja napetost in nestrpnost se je polastila Francozov 10. novembra in ko se Je druffi dan zgodaj zjutraj raznesla vest, da ie premirje podpisano, je zavladalo v Parizu nepopisno navdušenje. Točno ob 11. dopoldne so zagrmeli na trgu Champs de Mars topovi, ki so dotlej oznanjali prebivalstvu, da se bližajo nemška letala. 11. novembra so pa oznanjali radostno vest, da je podpisano premirje 'in da je konec krvavega klanja. Po vsem Parizu so zapeli zvonovi, povsod so zavihrale zastave in prebivalstvo je drvelo na ulice. Ljudje so se v nepopisni radosti pozdravljali, stiskali so si roke, se objemali in smejalL Nekateri so od radosti plakali. Množice vojakov so hodile v povorkah po ulicah, prepevale so narodne pesmi in odzdravljale občinstvu, ki je zmagovalce navdušeno pozdravljalo. Vsi Nemcem zaplenjeni topovi so bili razstavljeni na Place de la Concorde in v Champs EIysees, kjer so jih oblegale ogromne množice vojakov in civilistov. Vsi balkoni, okna in celo strehe so bile zasedene, vsak Parižan se je hotel udeležiti svečanosti, ki je sledila dolgemu trpljenju in strahu. Proslava premirja je trajala vso noč do drugega dne. Splošnega veselja so se udeleževale tudi vdove padlih vojakov, toda v celem Parizu ni bilo sklišati izraza sovraštva do Nemcev. Tudi razlog. — Zakaj si dala Pavlu košarico? — Tako se je bil odebelil, da ga nisem mogla skriti v skrinjo, ko se je nepričakovano vrnil mod mož. *SE O V F N S FCI NAROD, dne 1P. novembra 1928. Stev. ^60 Kotlet de Beauvoir: Sužnja K o m a o. Doz je govoril z drhtečim glajsom in ves čas je ihtel. Ljubeče se je oziral na Ziano, na to ubogo bitje ki ga je pahnil Saiiiina ljubosumnost v pogubo. Zia-na je opazila v Alessandrovih očeh žgoči plamen, kakršen je odseval iz oči sv. Jožefa, ko je položil svoje očetovske roke Jezuščku na zlatolaso glavo. Beneški doz, vzradoščen in nesrečen obenem, je objel Ziano in nastala je svečana tišina, ki so jo motili samo njuni vzdihi. — O, moj pogled prodira zdaj do dna vaše žrtve, — je Šepetala Ziana, — da, odpotujem, storim to vam na ljubo, toda dovolite mi nazivati vas moj . . . — Nikar, nikar, tudi to ne! — je odgovoril dož in položil Ziani roko na usta. — V tej palači so stene, ki govore . . . Pojdi, pojdi, uganil sem vse po tvojem radostnem pogledu. Ubogo dete, jutri boš svobodno, jutri se me spomniš v svoji molitvi. — O, zdaj, zdaj, — je dejala in poljubila Alessandrn roko, — zdaj bom laJiko čakala. — Ottale, — je dejal dož, — državni inlkvizitorli so me prosili, naj jih počakam tu. Ni treba, da bi te našli tu z Ziano. Bežita oba! — InJk\izi'torji, — je zašepetal žid, — si drznejo zasliševati svojega vladarja? — Ottale, naj bo že kakorkoli, obljubim ti, da se bova kmalu videla. Pazi mi na njo, — je pripomnil tiho. — Ce zvem kaj važnega o Davidu Grussu, te obvestim. Ozrl se je zadnjič na Ziano, potem je pa dvignil zaveso na vratih in opozoril Častnika, da je treba odvesti jetnika. Komaj sta jetnika odšla, so vstopili trije inkvizitori i. XII. Kupčija. Trije inkvizitor ji so molče stopili naprej, pozdravili so doža in sedli na srtole, ki jih je prinesel birič v rdečem suknjič il — Govorite gospoda, govorite, beneški dož je pripravljen poslušati vas. Ali prihajate s kako prošnjo? — Opozoriti moram Vašo Visokost, — je dejal Grimani, — da beneška inkvizicija ne prosi, marveč zapoveduje. — In da izreka svojo obsodbo brez preklica, — je nadaljeval drugi inkvizitor, v katerem je dož spoznal Moce-nigđ. — Moramo napeti vse sile, da zvemo resnico, — je pripomnil tretji, ki ga je Alessandro poznal pod imenom Tre- visani. — Moč državne inkvizicije mi je znana bolj, nego komurkoli. — je odgovoril dož mirno in zrl na može, ki naj bi mu bili sodniki. Iz njegvih oči je odsevala plemenitost in pogum. Tričlansko sodišče lahko po svoji uvidevnosti obglavi beneSkega viadarja, to vem. Zdaj pa povejte, kaj bi radi. — Zahtevamo od vas, Visokost, da nam položite točen račun, zakaj ste ščitih žida Ofetala in njegovo hčerko. Vaša naklonjenost je kažnjiva. V židovean domu je bilo skladišče ponarejenega denarja. Gospodu inkvizitorju Grimani ju, ki sedi tu pred vami, je bila iz privatne knjižnice ukradena važna knjiga. V tej knjigi je bilo povedano, v katerem okraju in v kateri hiši je republika pred dvema letoma zakopala zaplenjeni denar. Vi ste pogosto zahajali k Židu Ottalu. Ali niste videli tam nekoga, ali veste, kdo je kritjigo ukradel? Će veste, izdajte ga. — Mož po imenu David Gruss je edini, ki sem ga videl pri Židu. — Beneška inkvizicija tega moža še ni izsledila. Grofica d' Azola ga niti po imenu ne pozna. Ona, ki je prva pokazala naši pravici pot . . . — Vaši pravici da je pokazala pot, pravite? — ga je prekinil dož ironično. — Recite raje, da je obdolžila najne-dolžnejše in najčistejše bitje. — Ni naša naloga iskati razloge, ki so vodili grofico, da je izrekla to upravičeno obdolžitev. Vprašamo vas. je-li žid kdaj govoril z vami o zakladu, skritem v njegovi hiši? — Nikoli. Trdno sem prepričan, da ni vedel zanj. — Zdaj vam moramo pa mi razodeti nekaj, česar še ne veste. Neki grof Ca-gliostro ie bil aretiran v Fusini in je imel pri sebi mnogo dukatov, podobnih onim, ki so jih našli v igralnici. Ta pustolovec bi rad z vami govoril. Baje vam mora sporočiti nekaj zelo važnega. Ker spoštujemo v vaši osebi poglavarja republike, se strinjamo, da ga sprejmete osebno, zanašajoč se tako na vas. kar se tiče naše skrbi za našo čast in naše privilegije. Pazite samo, da bo ta pogovor odločilen. Izpovedi tega moža. ki je nas dal poklicati v svojo celico, so zelo važne. Poznam krivca, je dejal, toda ime lahko povem samo dožu. — Cagliostro, — je zajecljal dož prestrašeno. — O, proklet sem! Ta satan je torej v Benetkah. Kaj neki mi hoče povedati? — je pripomnil tiho, da inkvizitori i niso slišali. — Visokost, — je dejal Grimani, — če pride iz ust tega moža ime žida Ottala ali njegove hčerke, če vam ju izda, če izda kogarkoli drugega kot zločinca — ali prisežete na tale križ. da nam to poveste? — Prisegam! — je odgovoril dož. — Privedite jetnika iz celice št. 2 pod svinčenimi strehami, — je zapove-dal Grimani biriču, stoječemu pri vratih. — Dovolimo vam eno uro, Visokost, samo eno uro, zapomnite si to. Inkvizitorji so odšli in dož je ostal sam. Ko ie zaklenil vrata za možem v plašču ki ga je privedel birič, je naglo dvignil senčnik svetilke, da bi mu ne ušla nobena poteza na obrazu zagonetnega moža. — Cagliostro! — je vzkliknil dož, videč pred seboj grofa. — Vi ste torej v Benetkah in komaj ste stopili na.beneška tla, so vas aretirali, gospod! Ironičen, zaničljiv smehljaj je zaigral na grofovem obrazu. Alessandro se ga je bal, ker že davno ni videl tega Sa- fiinega tirana. Zdaj je znova videl mirno, samozavestno, skoro grozeče obličje, ki se mu je često prikazalo v sanjah. — Radi bi z menoj govorih? Izvolite, toda opozarjam vas, da imam malo časa, — je dejal dož. — Ustreženo bo vaši želji, Visokost, — je odgovoril Cagliostro z glasom, ki je prešinil doža nalik električni iskri. — Alessandro je spoznal Davida Grussa. — Torej nobenega usmiljenja, še vedno neizprosen, — je dejal dož. — Zločinec nikoli ne prosi svojega sokrivca. — Mar si drzneš primerjati se z menoj? — Zakaj pa ne? Priznam, tu sta dva moža, ki ju zasleduje beneški zakon. Eden, ki je stavil na kocko beneško zlato, in drugi, ki je igral za usodo Benetk samih. — Lopov! — Da, dragi dož, priznam, jaz sem David Gruss. Toda tudi vi stj senator Alessandro, plemič, ki se je oženil s sužnjo. — In kai potem? — Kaj potem. Visokost? Tu ie kupna pogodba o grofici d'A^o'a. Z mojo gtavo padeta dve drugi. Ce bom moral odgovarjati jaz za ponarejanje denarja, zadene vas usoda plemiča Ranuzzija. — AH me hočeš prestrašiti? Kai me briga grofica, kai mi mar Safia. podli denuncijant? Safia. tvoja vzorna učenka, je izpolnila mero potrpl;enja. prikli-vala je osveto pravice na nedolžno glavo. Posnemaj jo! Ovadi me z njo in pusti, da združi ista kazen one, ki jih more /:družiti sa-mo peklo. — Izborno, Visokost! Toda še nekoga mora zadeti meč. ki ie prikrajšal življenje Ranuzziju. Poleg teb listin, ki potrjujejo prodajo Safie, imam še tale dokument, ki ga je izročil žid norariu Bernardiju. dokument, pisan v hebrej-ščini. Prečitajte ime one. katere se dokument tiče in ki jo izroči krvniku. — O gorje, eorie mi! — je vzkliknil dož, ko je prečital dokument. — Ti si torej satan v človeški podobi? Zavaroval se je. Lastnik avtomobila uslužbencu: Ali znate šofirati? — Ne. — Bodite torei tako prijazni in počakajte pri avtomobilu, da se vrnem. Sultan Muley Hafid o ženskah Muslimanske žene se drže starih običajev. — Moški muslimanskih narodov smatrajo žensko za dragoceno stvar, ki jo je treba skrbno čuvati. Tudi za novinarje so nastali težki časi. Hoditi morajo od Poncija do Pilata, da zbirajo razne informacije o javnem življenja, ki je itak tako Miliopur-no in prazno, da je težko kaj novega povedati. Najraje hodijo okrog vladarjev, politikov, diplomatov, filmskih zvezd, umetnikov in športnikov. Cesto se pripeti, da interviev komično zameša politično situacijo ali da spravi na dan kako staro, že stokrat pogreto storijo. Čitatelji se pa kljub temu zanimajo za pogovore novinarjev s predstavniki javnega življenja in to bo menda vzrok, da novine tako rade priobčujejo tako gradivo. Cesto so pa novinarski pogovori zelo zanimivi Med zanimive spada tudi pogovor francoskega novinarja Girauda maroškim sultanom Mu-ley Hafidom o ženskem vprašanju. Sultanovi nazori so namreč merodajni za sodbo muslimanskega sveta o ženskah. Muley Hafid je zelo izobražen mož. V njegovem kabinetu je mnogo leposlovnih in znanstvenih knjig. Zdaj piše veliko delo o vojni, v katerem hoče dognati vpliv vojne na zapadne narode. Suhan je tudi velik prijatelj lova. Človek bi dejal, da spada ta strast k bontonu vseh kronanih in nekronanih glav na državnem krmiul. Mož ima bogate zbirke orožia in mnogo čistokrvnih psov, ki se izprehaiajo po njegovi vili na bregu jezera. O feminizmu v zapadnih deželah ima Muley Hafid ros zanimive nazore. Sodi namreč, da bi se lahko prej govorilo o masculinizmu nego o feminizmu. V splošnem pa občuduje feministični pokret žen na zapadu. Ta pokret je baje tako temeljit, da dela tudi njemu hude preglavice, ker Često ne more ločiti mladega dekleta od fanta. Zapadne ženske si na vse načine prizadevajo, da bi postale na zunaj podobne moškim. Pri moških pa vadi maroški sultan nasprotno tendenco. Moški hočejo biti na zunaj podobni ženskam in zato se gladko briejo. Ženske na zapadu se uveljavljajo na vseh poljih javnega življenja, v vseh poklicih vidimo ženske Žrebanje drž. razr loteriie. Dne 10. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 4000__je zadela srečka štev. 123.954. Po Din 2000.— so zadele številke 14.114, 10.851 in 99.746. Po Din 500.— so zadele srečke: 40.519, 40.527, 66.60S, 91.736, 91.759, 115,612, 10.854, 10.S3S, 10.981, 34.603, 34.612, 34.713, 34.753. 34.748, 58-202, 58.395, 58.348, 58.330, 58.361, 58-386. 84.557, 99.890, 109.706. 109.775, 109.735, 109.848, 109.882. 109.868- 120-194, 120.169, 120.137, 120.14S, 120-244, 120.208. 120.299, 123.893. 123.873, 123.882. 123.971, 123.903, 124.000, 100.713. 30.963. 30.903, 30.98S. 30.912, 53.496, 53.422, 53.471, 103.176. 103.167, 103.109, 7578. 7527, 7691, 7629, 7696. 76S1, 20.085. 20.095, 20.132, 20.114. 46.068, 46.093, 46.009, 46.035.46.078, 46.033, 46.118,46-169,70 214,70.258, 70.387. 97.348. 97.444. 97.499, 97.442, 97.412, 108.143. 108.172, 108.260. 108.238, 108-286. Ončm, ki so jim bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo na željo srečke zamenjali za še ne izžrebane tako, da bodo moglli igranje nadaljevati na vtso-ke dobitke. Seveda Ie toliko časa, dokler bo kaj netzžrebaniJi sreok na raz polaffo. Zadmžna hranilnica r. z. z o« z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. in moški se po pravici boje, da jih bodo začele izpodrivati. To pa moti po sultanovem mnenju družabno harmonijo. Mulel Hafid je omenil, da je nastal feminizem v njegovi domovini že v času, ko se v zapadnih deželah še nikomur ni sanjalo o njem. 2e za časa proroka so hodile maroške žene na vojno. Nekatere so se odlikovale na bojišču, druge pa doma kot pisateljice, pesnice in trgovke. O pajčolanu sodi Muley Hafid, da ne smemo zameriti možem, da nočejo pokazati drugim tega, kar nočejo imeti skrito. Zapadnim narodom se zdi, da so ženske muslimanskega sveta jetni-cc, ker morajo hoditi z zastrtimi obrazi. Toda pod pajčolanom so muslimanske žene popolnoma svobodne. Lahko se izprehaiajo. hodijo po opravkih in kramljajo z drugimi moškimi. Pajčolan ima prav za prav veliko privlačnost misterije in iluzije. Naziranje maroških žen glede zastrtega obraza se zelo razlikuje od mnenja zapadnih narodov. Žene islamskega sveta nočejo drugače živeti in bi zapadne običaje odločno odklonile. Neka ugledna dama, ki ji je mož dovolil hoditi brez pajčolana, je smatrala to za osebno žalitev. Kakor pri ženskah zapadnih narodov, tako se ravna tudi med muslimankami stališče in naziranje po zakonih in običajih. Nobena odlična maroška žena noče biti ponižana pod nivo starodavne tradicije Zanimivo je tudi naziranje Mulev* Hafida o mnogožensrvu. Po njegovem mnenju je islam ta starodavni običaj celo omejil. Saj je imel kralj David 90, Salomon pa celo 100 žen. Muslimanom je dovoljeno imeti samo zakonske 4 žene. Toda razmere same silijo muslimana da ima v resnici samo eno ženo. Prorok jih je imel izjemoma 9. Kdo bi mogel zameriti muslimanom, da v tem pogledu posnemajo svojega proroka? Evropski narodi jim delajo krivico, ker ne pomislijo, da tudi sami posnemajo svojega proroka (Jezusa), ki sploh ni bil oženjen. Najzanimivejše je pa naziranje Mu-ley Hafida o razmerju med moškim in žensko. Mož pravi, da si vsak človek rad preskrbi dragoceno ali umetniško stvar, ki jo skrbno čuva, da bi mu je kdo ne ukradel. Muslimanu je ženska nad vse dragocena stvar. Zato tudi ne trpi, da bi mu jo kdo zapeljal ali ugrabil. In v tem je bistvena razlika med zapadnim in muslimanskim svetom. Moški v zapadnih deželah vedo, da ženska ni stvar, muslimani pa mislijo ravno narobe. Nerazumljivo. — Kaj pravi vaša žena, če pridete tako pozno domov? — Hvala bogu, nisem oženjen. — Zakaj pa sploh hodite tako pozno domov? ! ! Znižane cene Cene intidne s Vplfka l^hirjl« žepnlh robcev, rokavic. NOGAVIC FLOR in VOL-¥ C1!H.<1 \LV)\\L\* NEN1H. triko perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame In gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, krav te, DIŠEČA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače cevifarie in tapetnike. — Vezenine In čipke pri Josip Peteline, Ljubljana m bbzu Prešernovega spomenika (ob vodi) ===== Oglejte si zalogo in se boste prepriča i? —————— 4 Občina Ljubljana ile»tm pogrebni utoo IVAN ŽIROVNIK, I. strojni mojster mest. vodovoda v pok., naznanja v svojem, v imenu otrok Ivana, Justine, Karoline, Jožice, Edvina. Viljema, Rože in Riharda ter vseh ostalih sorodnikov, prijateljem in zrvancem tužno vest. da je naša srčnoljublje-na, draga soproga, predobra mama. stara mama, sestra in teta, gospa Antonija Žirovnik danes, dne 13. novembra 1928, po dolgem, mučnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše nepozabne mamice se vrši v četrtek, dne 15. novembra 1928 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. novembra 1928. Makulaturni papir kg & Din 4*-prodaia uorsva #Slow Naroda19 Aparat za varenje kovin kupim. Jos. Otorepec. dom štev. 9. Za Gra-2172 Stružnice razne stroje is orodje, avtomobile ta motorje kapi m. Ponudbe poslati oa P. Batje-l. Ljubljana, Karlov sk a cesta It- 4. 82-T Gospodična s prakso, vajena vseh pisarniških del išče službo, ere tudi za bla-sajnačarko. Ponudbe na upravo tesa testa pod »Stalno 2151«. Opi ►ravo za Špecerijsko trgovino, dobro ohranjeno, takoj prodam. Ponudbe na upravo Esta pod »Oprava 2130«. Sostanovalca sprejmem k boljšemu gospodu, soba zračna in svetla Ponudbe na opravo tega fista pod »Sostanovalec 2143«. 2143 Strojni ključavničar išče stalno službo. — Nastop takoj. — Ponudbe pod «Klju» 5avničar/2058» na uparavo «SL Naroda*. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pri-tiiklin, se od-da takoj. Naslov se poizve v uspravi «Slov. Naroda*. 2185 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, ma-lok«rvne, odrasle in otroke. 102/T Ekonom x večletno prakso, zmožen slov. ni nemškega jezika, išče službo na večjem posestvu a M graščini. Nastop l. decembra. Ponudbe na upravo rs t a pod «Ekonom »/2187. Opremljeno sobo evn. s celo oskrbo oddam dijaku. Ponudbe na upravo lista pod •Svetla soba»/2186. Krasna bukova drva zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobavlja promptno Cebin, Voifova 1, tel. 2756. 93/T Družabnika iSčem za dobro vpeljano trgo* vino z mešanim blagom na de* želL — Potreben kapital 60 000 dinarjev. — Ponudbe pod Dru* žabnik/311» na upravo «Slov. Naroda*. iNaMISi brnslii mm mm zajamčeno čisto volneni moški in domski hlosovi Zadnje novosti za jesensko in zimsko sezono razpošilja sta nore no m i rana zaloga tvornice sukna Siegel - Imliof, Brno Palackeho t*. 12 (Českoscvenska) Največja izbira. Najnižje tvormške cene. :: NaJsolidnejSa izvršitev vseh naročil :: Hm zahtevo vzorci zastonj i« postn. prosto Naznanilo. Puškama Kaiser se je preselila na Kongresni trg stev. 9 v poslopje Kina Matice (desni lokal) 3XXE 3XXC 3X fi[\ že imate ^Ibum slovenskih književnikov ki prinaša 267 PORTRETOV! naših velemož v ba* krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Cjubljani Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni pošti). XXE 3XXE Urejuje: Josip Zupančič, mm Za »Narodne tekamo.; fraa Jcseriefc. » Za oprave *a lnacratnJ dal lista; Oton ChristoL — Vsi t LJubljani