krai _prflcg«
Poštnina plačana v gotovini	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK IN SOBOTO. —-' " ’ "_Cena	posamezni številki Din 150.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in o P rt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/i leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69!
Leto XV.	V	Ljubljani,	v	torek,	23; februarja 1932.	štev.	23.
Nove smernice naše trgovinske politike
Izjava ministra dr. Kramerja v finančnem odboru Narodne skupščine — Naši trgovinski odnosi napram drugim državam se bodo urejevali po načelu reciprocitete
Finančni odbor Narodne skupščine je 19. t. ni. razpravljal o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Pri tej priliki je imel minister dr. Kramer daljši eks-poze, v katerem se je obširno bavil z našim trgovinsko-političnim položajem. Uvodoma je poudaril, da je
proračun ministrstva za trgovino in industrijo
znižan za 20-8 milijona ter da je sestavljen Popolnoma v duhu rigorozne štednje in v skladu s splošnim gospodarskim položajem, ki se izraža tudi v nazadovanju zu-nanje trgovine ter v splošnem padcu blagovnega prometa v državi. Kljub temu pa nudi proračun maksimum onega, kar je Potrebno, da se dosedanje delo na polju Pospeševanja trgovine in industrije ohra-ni na dosedanji višini. Večji del dohodkov ministrstva za trgovino in industrijo dajo podjetja, tako da ostane v splošno breme samo 8 milijonov. Govornik je nato podrobno orisal delo ministrstva in obstoječe trgovinske odnošaje s posameznimi državami, nakar je očrtal
splošne smernice bodoče trgovinske /	politike
Izvajal je:
Redkokdaj se je nahajala mednarodna trgovina v tako težkem položaju, kakor se nahaja sedaj. Trgovinska politika vsake države, prav posebno pa še naše, je pred skoro neizvršljivimi nalogami. Nikdar še 11 i bila svoboda trgovine tako omejena in
otežkočena z neštevilnimi ovirami
in z vmešavanjem držav v reguliranje trgovinskega prometa, kakor je dandanes. Dovolj je pomisliti samo na dvojno vrsto ukrepov v tej smeri, in sicer' trgovinsko-Politične kakor so uvozne prepovedi, kon-tingentiranje itd. ter na najrazličnejše devizne in druge finančne omejitve, katerih se poslužuje vedno večje število držav v težnji, da popravijo svojo trgovinsko bilanco. Posamezne države z vsemi mogočimi sredstvi otežkočajo uvoz inozemskega blaga, dočim žele na drugi strani forsirati svoj izvoz, ne da bi upoštevale, da se taka dvojna trgovinska politika medsebojno pobija in da vodi neminovno v katastrofo. Tak položaj v svetovni trgovinski politiki ima svoj odmev in izraz povsem razumljivo tudi
v naši zunanji trgovini
in naši trgovinski politiki. Predvsem čutimo to pri izvozu agrarnih pridelkov, katerega poskušajo omejevati vse prizadete države z najrazličnejšimi carinskimi, finančnimi in deviznimi ovirami, a vse to v svr-ho zaščite domačega poljedelstva. Naša država poskuša z razumno trgovinsko politiko in s primernim popuščanjem omogočiti odstranitev teh ovir s pomočjo dogovorov in sporazumov za urejeno izmenjavo blaga.
Kljub vsem tem oviram pa je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da smo v sedanjih težkih časih splošne gospodarske krize ipak uspeli doseči
aktivno trgovinsko bilanco
Ta aktivnost znaša sicer samo 600.000 Din, loda treba je upoštevati dejstvo, da je bila v primeri z drugimi državami jugoslovanska trgovinska politika najbolj liberalna. Jugoslavija ima gotovo najmanjše število uvoznih prepovedi, kakor tudi raznih omejitev za svoboden razvoj trgovine.
Dejstvo je, da se je naš
uvoz avtomatično prilagodil
*manjšani možnosti izvoza ter da v tem
Pogledu naša država ni, kakor mnoge dru-8e> z dalekosežnimi ukrepi posegla v raz-
voj zunanje in notranje trgovine. Nazadovanje kupne moči, ki je posledica splošnega nazadovanja izvoza, je imelo pač za posledico avtomatično nazadovanje uvoza, vendar pa je dejstvo, da bi nadaljevanje take trgovinske politike ne bilo mogoče brez nevarnosti za bodoči razvoj našega gospodarstva.
Zaradi tega je vlada trdno odločena izvajati
načelo reciprocitete
V bodoče se bo v svoji uvozni politiki strogo ravnala po tem, kako stališče bodo zavzemale posamezne države napram našemu izvozu. Naš trgovinsko-politični režim ne pozna nobenih omejitev, otežavanj in šikan napram zunanjemu uvozu in zato moremo upravičeno zahtevati, da se tudi glede našega izvoza postopa enako ter da sc ne ovira z raznimi ukrepi in šikanami, ki bi napravile vse pogodbene obveznosti iluzorne.
Kljub tako težkemu položaju je bila naša trgovinsko-politična aktivnost v preteklem letu še dokaj živahna. Sporazumno delo v takozvanem agrarnem bloku je pripravilo in olajšalo razumevanje za evropski agrarni problem ter dovedlo do sklenitve
preferenčnih pogodb za pšenico
od katerih se nekatere že izvajajo, dočim se druge nahajajo pred neposredno izvršitvijo. Na velikih mednarodnih konferen-. cah, posvečenih žitnemu problemu kakor v Ženevi, Parizu, Rimu in Londonu je naša država vedno aktivno sodelovala. Dasi še ni definitivno rešeno to vprašanje, je vendar danes postavljeno v prvo vrsto najbolj bitnih gospodarskih vprašanj v Evropi.
V najkrajšem času se predvideva
revizija sedanjih trgovinskih pogodb in to kot posledica sedanjega položaja. Pri tej reviziji bo treba korigirati te sporazume tako, da bodo odgovarjali sedanjim razmeram in s ciljem, ustvariti boljše pogoje za naš agrarni izvoz ter otvoriti nova tržišča zlasti v državah južne in zapadite Evrope, kakor tudi Levante. Vzporedno s sklenitvijo novih trgovinskih pogodb se bo delalo tudi na tehnični organizaciji izvoza, ki postaja dandanes vse bolj važen činitelj v mednarodni trgovini.
Proračun ministrstva za trgovino odobren brez izprememb
Po ekspozeju ministra za trgovino dr. Kramerja je finančni odbor po daljši razpravi, v kateri so se posamezni govorniki dotaknili zlasti žitnega režima in vprašanja kartelov, soglasno odobril proračun. To je prvi proračun, ki je bil, sprejet docela brez izprememb tako, kakor je bil predložen. Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva za fizično vzgojo naroda. Razpravi je prisostvoval resorni minister dr. Kraljevič.
Koruza za prehrano
Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpolaga z 20 vagoni koruze, ki jo more oddati občinam, poljedelskim zadrugam ali pomožnim odborom za prehrano siromašnega prebivalstva po lastni režijski ceni. Eventualni reflektanti naj nemudoma vložijo svoje prijave potom pristojnega pomožnega odbora pri okrajnem (sreskem) načelstvu. V prijavi naj bo naveden natančen naslov naročnika, za katere občine je koruza namenjena, zlasti če participira več občin pri enem vagonu in namembna (končna) železniška postaja. Cena koruzi z vsemi režijskimi stroški, postavljena na poljubno železniško postajo bo ca. 77—78 Din za 100 kg.
Važna za delničarje
Minister za trgovino in industrijo je z razpisom z dne 8. februarja 1932, II broj 3194-K pooblastil kr. bansko upravo v Ljubljani, da sme v posameznih slučajih in na prošnjo delniških družb odobravati deponiranje delnic za občne zbore delniških družb v inzemstvu, toda pod pogojem, da je seznam deponiranih delnic overjen od poslaništva odnosno konzulata naše kraljevine v okraju deponiranja delnic.
* * *
DEVIZNE OLAJŠAVE ZA TUJSKI PROMET V AVSTRIJI
Avstrijska zvezna uprava je v svrho olajšanja tujskega prometa izdala sledeče odredbe:
1. Vsak tujec more ona plačilna sredstva neavstrijske vrednote (tudi zlate in srebrne novce), ki jih je prinesel s seboj v Avstrijo, v teku dveh mesecev v polnem obsegu vzeti zopet iz Avstrije s seboj, brez dovoljenja Avstrijske Narodne banke. Ne-obhodno potrebno je pa, da si da to pri vstopu v Avstrijo od avstrijskih obmejnih kontrolnih organov vpisati v svoj potni list.
2. Vrhu tega se morejo od kreditnih podjetij izven Avstrije izstavljena kreditna pisma in akreditivi brez dovoljenja Avstrijske narodne banke in tudi brez vpisa v potnem listu zopet iz Avstrije izvesti.
* * *
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V ANGLIJI
To znižanje od 6 na 5%, o katerem poročamo tudi na drugem mestu, je splošno presenetilo. Morda je ta preobrat v diskontni politiki Angleške banke v zvezi s kreditno politiko Zedinjenih držav, ki bo morda tudi drugim novčnim bankam omogočila izvesti politiko kreditne pocenitve brez ogrožanja lastne vrednote. Navajajo se pa za nenadni sklep Angleške banke tudi drugi vzroki.
* * *
ŠVICARSKI DENAR ZA POTOVANJA NEMCEV V ŠVICO
Ker obstojajo v Nemčiji strogi devizni predpisi glede inozemskih potovanj Nemcev v športne in zabavne namene, so sklenili švicarski finančni in denarni krogi ponuditi Nemčiji pod zelo ugodnimi pogoji posojilo v znesku 100 milijonov švic. frankov. S tem naj bo Nemčiji omogočeno, da daje svojim državljanom, ki radi potujejo, potrebne švicarske devize in valute na razpolago. Posojilo naj se plača v dveh letnih obrokih, počenši z letom 1935.
# * •
POLJSKI PREMOG PRODIRA
Iz Varšave poročajo: Med zvezo skandinavskih importerjev premoga in med poljskim premogovnim sindikatom se je dosegel v zadnjem Času sporazum. Skandinavska zveza importerjev, ki obsega največje premogovne trgovce Danske, Švedske in Finske, zahteva za te dežele od poljskih premogovnikov trgovski monopol. Poljaki so stavili protizahtevo po jamstvu trdne minimalne prodaje za daljšo dobo. Vsebina: spordzuma se drži tajno, in sicer glede na angleško konkurenco, ki je bila poslala k posvetovanjem v Varšavo tihega opazovalca.
S motreni trgovci in industrijci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Vodušek Ivan:
Kako inseriram?
Kakor sem že'omenil, nima enkratno inseriranje smisla, če se odločimo za časopisno reklamo, si moramo narediti načrt po katerem bomo oglaševali. Ta načrt pa moramo skrbno izdelati in pri tem vedno pred očmi imeti kaj hočemo pravzaprav z inseriranjem doseči.
Naša prva naloga je izbira časopisov v katerih bomo inserirali. Vzemimo primer, da ima neki zdravniški list 2000 izvodov naklade, neki informativen dnevnik pa se tiska v 20.000 izvodih. Bo radi toliko večje naklade dnevnik uspešnejši za oglaševanje? To je odvisno popolnoma od predmetov, katere nameravamo oglaševati. Poizvedovali bomo koliko zdravnikov obstoja in ko zvemo, da jih je malo čez 2000, smo lahko prepričani, da je skoro vsak zdravnik naročen na zdravniški list. Prebivalstva šteje pa dežela čez 1,000.000. Potemtakem se razgubi onih 20.000 izvodov informativnega dnevnika popolnoma med maso, če vemo, da ga čitajo vsi sloji prebivalstva, če hočemo tedaj oglaševati blago, ki ga rabijo zdravniki, ne bomo oglaševali v »velikem« dnevniku, ker ne vemo ali ga čitajo vsi zdravniki, ampak bomo oglaševali v zdravniškem listu. Pravtako bo trgovec na veliko, ki išče odjemalce med detajlisti, oglašal v »Trgovskem listu«. Uspeh bo gotovo po-voljnejši, kakor pa bi bil v drugem listu z desetkrat večjo naklado.
Iz navedenega sledi, da ne odloča naklada pri uspešnem inseriranju, ampak dejstva: kdo tvori čitatelje lista, kako velik je krog čitateljev in do kod prodira list.
če bi se informirali o cenah insera-tom v navedenih dveh listih, bi z začudenjem opazili, da je cena skoro ista. List z 2000 naročniki si upa iste cene staviti kot njegov desetkrat večji tekmec? Gotovo! časopisi dobro vedo kakšne uspehe prinašajo njihovi inse-rati in so tudi cene temu primerne.
Za uspešno oglaševanje so velike važnosti ilustrirani časopisi. Navaden dnevnik ima samo enodnevno življensko dobo in če hočemo, da ima naše inseriranje v dnevnikih uspeh, moramo stalno oglaševati, tako, da občinstvo ne pozabi na nas. Vedno in vedno moramo opozarjati na naše predmete, kar nam ni treba v ilustriranem časopisu. Ilustriran časopis je navadno tednik ali celo mesečnik, torej ima najmanj tedensko oziroma mesečno življensko dobo. V kavarni, gostilni, slaščičarni, pri zdravnikih in v raznih čakalnicah naletimo na ilustrirane liste in naši oglasi pridejo vedno zopet pred oči občinstva. Končno se ilustrirani listi ne zavržejo, ampak se koncem leta vežejo v knjigo in morda je že nekaj let poteklo od našega zadnjega oglasa v tem listu, pa naredimo še kakšno kupčijo baš na podlagi tega oglasa. Seveda je treba tudi pri ilustriranih listih vedeti naklado in kdo jih čita.
Vedno se moramo vprašati kateri del občinstva hočemo pridobiti s svojimi oglasi, širša masa čita gotovo informativne dnevnike ali vsaj tednike. Razni poklici imajo pa še navadno svoj strokovni list in tak list si bomo izbrali za oglaševanje, če hočemo gotov krog občinstva seznaniti z našim blagom oziroma z našimi izdelki.
Preden se odločimo za oglaševanje v tem ali onem listu, zahtevajmo vsaj en teden dotični list na ogled. V tem času približno spoznamo vrednost lista, če zahtevamo samo eno številko na ogled in omenimo, da mislimo oglaševati v tem listu, nam bo uorava poslala številko, kjer je prav veliko inseratov.
Ko dobimo časopis, spoznamo iz raznih znakov ali bi imelo pomena oglaševati v njem ali ne. Tako je precejšnje važnosti letnik lista; star časopis ima
vsekakor ugled pri občinstvu. Dalje nam povedo oglasi njegovo vrednost za nas. če naša konkurenca v njem stalno in-serira, ima najbrž od tega uspeh. Službene objave nam povedo, da je list ugleden in najbrž tudi precej razširjen. Tudi mali oglasi so za nas važnosti, kajti če so rubrike kakor: službe, stanovanj a, kupuje, prodaje itd. zelo velike, je to znak, da je časopis tudi razširjen. Cim več nudi časopis svojim bravcem, tem uglednejši je. Objave gledališč, koncertov, zdravniški in drugi nasveti, ki se nahajajo v listih, govori vse v prilog časopisa.
Sicer pa brez šolnine tako nič ne dosežemo. Skušajmo jo vsaj zmanjšati kolikor je mogoče. Najboljše izkušnje bomo dosegli, če bomo kar,, naj bolj oprezni. Velika napaka je, če takoj fiksno naročimo daljšo serijo inseratov v listu, katerega še nismo preizkusili. Preizkusili pa bomo razne časopise s strogo kontrolo nad danimi oglasi. In če nam kontrola pove, da v tem ali onem listu in-serati nimajo uspeha, jih bomo brez usmiljenja izločili iz kadra naših inser-tnih organov.
Pri kontroli pa ne smemo pozabiti, da samo list preizkusimo, ampak tudi besedila oglasov moramo podvreči kontroli.
Kontrola nad oglasi nam je omogočena na več načinov. Posebno razpoši-ljalnice, ki so v direktni zvezi s konzu-menti imajo največ prilike doznati kakšen uspeh imajo različni listi in različni oglasi. Tako namestimo razna kontrolna znamenja o oglasih. Včasih celo več v enem oglasu; občinstvo sedaj že pogosto ve zakaj služijo razne številke in označbe in jih pri naročilu opušča. Kakor pa vedo povedati ljudje, ki imajo opravka s kontrolo, tudi večina naročnikov pripiše na naročilnici kontrolna znamenja, čeprav ve, da so pravzaprav nepotrebna, vsaj za njih. Zgodi pa se tudi, da jih namenoma dostavi že iz simpatije do svojega lista.
če vemo, da bomo na naše oglase dobili pismena naročila, stavimo kontrolna znamenja največkrat k našemu naslovu. N. pr.: Ljubljana 77, ali Ljubljana 77, oddelek 2, ali: zahtevajte naš prospekt št. 102 Itd. Možnosti za to je brez števila. Vsak časopis ima drug kontrolni znak in tako nam je kontrola prav lahka.
Težje je za firme, ki prodajajo po preprodajalcih in mora ona inseratne stroške nositi. Pa tudi tukaj je kontrola mogoča. Tvornica, recimo, ki proizvaja (izdeluje) kozmetična sredstva obljublja brezplačno svoja sredstva za poizkus, če vpošlje čitatelj ta inserat.
Pri detajlnih trgovinah je kontrola prav lahka. Obljubi se vsakemu obiskovalcu, ki prinese ta oglas majhen popust ali pa prodajalci s spretnim govorom sami izvabijo od novih kupcev na podlagi katerega inserata so prišli.
Kakor rečeno je kontrolnih znamenj brez števila in nujno priporočam vsakemu inserentu, da se jih posluži. Z njimi si bomo prihranili velike vsote, katere bi sicer izdali za oglase, od katerih pa ne bi Imeli nobenih koristi. S pomočjo teh znamenj se bomo pa tudi vedno bolj izurili v sestavljanju uspešnih inseratov. Videli bomo, da je večkrat samo ena beseda povod za večji oziroma manjši uspeh. Videli bomo pa tudi kako zelo se lahko motimo pri ocenjevanju raznih listov. Spoznali bomo, da je dražji inserat pogosto cenejši kakor cenen.
S^itUtArnhi tona
TeSaj 18. februarja 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2271-16	2282-52
Berlin 100 M		133022	134102
Bruselj 100 belg		782-43	786-37
Budimpešta 100 pengd . .	_•—	_•—
Curih 100 fr		1095"8f>	1101-35
London 1 funt		193-48	195-08
Newyork 100 dol., kabel	5613-44	5641-70
Newyork 100 dolarjev . .	5591-44	5619-70
Pariz 100 fr.		221-30	22242
Praga 100 kron 		166*—	166-86
Stockholm 100 Sved. kr .	—*—	. •	
Trst 100 lir		291-57	293-97
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Glavna skupščina Ljubljanske inženjerske Komore
Glavna skupščina Ljubljanske inženjerske Komore se je vršila pod predsedstvom g. ing. Milana Šukljcta dne 15. t. m. ob 15. uri v mali sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Skupščini je prisostvovalo 33 članov Komore. Člani iz Dalmacije so brzojavno opravičili svojo odsotnost, ker je bil železniški promet na liski progi vsled snega ustavljen. Ministrstvo za gradbe je zastopal g. ing. Rudolf Zajc.
Po odobritvi zapisnika lanske Glavne skupščine je podal predsednik Komore poročilo o poslovanju Upravnega odbora v pretečenem poslovnem letu. Glavno pažnjo je posvečala Komora zaščiti svojih članov napram konkurenci po nepooblaščenih osebah. Da se v tem pogledu niso dosegli zaželjeni uspehi, so krive predvsem pomanjkljive kazenske določbe v dosedanji zakonodaji. Z novim obrtnim zakonom se bo stanje vsekakor zboljšalo, ker ta zakon prilično jasno določa delokrog stavbnih obrtnikov napram pooblaščenim inženjerjem in arhitektom ter bo nudil tudi boljšo oporo za kazensko zasledovanje neupravičenih oseb. Učinkovitejšo zaščito poslovanja pooblaščenih inženjerjev in arhitektov pa bo nudil novi zakon o pooblaščenih inženjerjih. Zato se Komora intenzivno prizadeva, da se načrt tega zakona čimpreje uzakoni.
Upravni odbor Komore se je bavil nadalje z vprašanjem normalizacije gradbenega materijala, zlasti opeke. O slednjem vprašanju je priredil anketo, na kateri je predaval član Komore gosp. univ. prof. dr. ing. Alojz Kral. V okviru Komore sta se vršili dve konferenci pooblaščenih inženjerjev gradbene in arhitektonske stroke, ki sta zlasti obravnavali vprašanje sodelovanja državnih tehničnih oblasti pri izdelovanju načrtov za šolske in druge javne zgradbe ter regulacijskih načrtov. Resolucija, ki je bila sprejeta na konferenci, se predloži po posebni deputaciji g. banu Dravske banovine.
Dunajsko finančno pismo;
Novo vodstvo novčne banke je pričelo delovati. Dr. Kienbock je izjavil, da hoče delati v ozkem sodelovanju z vlado, da pa mora Avstrijska Narodna banka čuvati svojo samostojnost. Povodom imenovanja KienbOcka za predsednika Avstrijske Narodne banke je nemško časopisje deloma napadalo avstrijsko vlado; »Frankfurter Zeitung« na primer je javila, da se je Kienbockovo imenovanje izvršilo vsled kreditnih zagotovil francoskega poslanika. Poročilo je bilo — kot običajno — demen-tirano. V stvari sami se more reči, da Avstrija danes ne more voditi velike politike in da more voditi le politiko gospodarskih potreb. Imenovanje KienbOckovo pravi, da je stopil na čelo Narodne banke najboljši sedaj razpoložljivi mož; on ima gotovo določen program in bi bil odgovorno mesto komaj prevzel, če bi ne bil imel na razpolago jamstva za izvedbo programa. Tretji činitelj, ki bo v bodočih pogajanjih največjega pomena, bo van Hengel, novi generalni direktor Kreditnega zavoda. In kakor nam pravijo dogodki prav zadnjih dni, je van Hengel s svojo akcijo že energično pričel.
Na Dunaju je znano, da se vodijo različni poravnalni dogovori povsem tiho. Znane stare restavracije so v resnih skrt beh, tudi o knjigarnah se sliši, da ne morejo več zdržati. Velike razprodaje gredo svojo pot naprej, a kljub globoko znižanim cenam se zaloge le počasi krčijo. Marsikakšen kupec sploh nič več ne nakupuje in ima svoje predale rajši prazne*. Nihče pač ne ve, kaj bi napravil in kako naj bi se usmeril. Prvi znaki zboljšanja splošnega položaja bi mogli torej dovesti do novih naročil. Težka industrija ne zaznamuje nobenih novih naročil, in celo trgovci s premogom ter lastniki premogovnikov niso zadovoljni. Mislili so namreč, da se bodo uvozne omejitve javile posebno na tem polju.
Denarja se zdaj kaj malo zasluži; celo v tihotapski trgovini z valutami je nastopilo razočaranje. Prvič je nadzorovanje zelo strogo, drugič pa nimajo oni, ki so nakupili v januarju tuja plačilna sredstva po višjih cenah in so jih pustili ležati, nobenega dobička, ker je notacija medtem padla. Zmeraj zopet se namreč pojavljajo govorice, da se bo vseeno napravil poskus
| Uprava Komore je proučila načrt ustanovitve Pokojninskega fonda za pooblaščene inženjerje in arhitekte ter je po zaslišanju zavarovalno - tehničnega strokovnjaka sestavila previden predlog glede potrebnih sprememb pravilnika.
Konečno omenja poslovno poročilo, da je število članov Komore tekom poslovnega leta narastlo za 15 in je štela Komora koncem poslovnega leta 84 članov, in sicer 47 gradbenih inženjerjev, 8 arhitektov, 3 strojne inženjerje, 5 elektrostrojnih inženjerjev, 15 elektro-inženjerjev, 3 kulturne inženjerje in 3 šumarske inženjerje. 22 članov Komore ima svoj poslovni sedež v Dalmaciji.
Po razpravi, katere so se udeležili gg. ing. Oman, ing. Kregar, dr. ing. Kasal, ing. Mattanovich, vzame skupščina poslovno poročilo na znanje.
Nato poda blagajnik, g. ing. Rustia blagajniško poročilo, g. ing. Zupančič pa predlaga v imenu nadzornega odbora razrešnico, ki se soglasno izreče. Glavna skupščina sprejme proračun za poslovno leto 1932 ter določi letni prispevek na Din 800'— za vsakega člana.
Sledi volitev delegatov za glavno skupščino odposlancev inženjerskih komor, ki se vrši dne 6. marca t. 1. v Ljubljani, ter volitev predstavnikov Komore v Glavni upravi inženjerskih komor. Za delegate se soglasno izvolijo gg. ing. Ahlfeld, ing. Kaliterna, ing. Kregar, ing. Lenarčič, ing. Matošič, ing. Oman, ing. Petrovčič ter ing. Šlajmer, za predstavnike v Glavni upravi pa gg. ing. Lenarčič, ing. Tavčar ter ing. Žagar.
V	Upravnem odboru Komore ni spremembe ter ga tvorijo gg.: predsednik ing. Šuklje, podpredsednika dr. ing. Kasal ter ing. Šakič, tajnik ing. Škof, blagajnik ing. Rustia, člani ing. Dukič, ing. Kargotič, ing. Kiepach, ing. Pavlin, ing. Pirkmaier, ing. Remec ter ing. Sponza. Nadzorni odbor pa tvorijo gg. ing. Deškovic, ing. Šlajmer, ing. Zupančič ter ing. Ledi.
dobiti za Narodno banko kredit. Ce pa ta kredit ne bo dolgoročen, ni z njim dosti pomagano, razen če se podaljša, kakor sta se podaljšala tudi že oba starejša kredita, oni od Angleške banke in oni od Banke za mednarodna izplačila. Na borzi je kup-čijsko delovanje popolnoma ohromelo. Večkrat so se izvedle realizacije, ker se poživljen je ne more dosti uveljaviti; in čeprav so zgube ob majhnem kolebanju tečajev prav skromne, je tudi poklicna trgovina malo zaslužila. Samo ena listina je dala špekulaciji nekaj pobude, obligacije železnice Donava—Sava—Adrija. Te obligacije prav tako hitro rastejo kot padajo in je kolebanje na dnevnem redu, zlasti še, ker ravno pri teh papirjih arbitražna možnost ni izključena. Vsekakor so dale te obligacije večjemu krogu možnost, da si nabavijo v Parizu imovino. A sedaj so postali izgledi za to mnogo manjši.
^midbe.pouDiaSe»anu
Dr. Konstantin Konstantinovi«, Zagreb, Hatzova ulica 17/11. se zanima za nakup zabojev za odpravo jajc, pomaranč in limon. Želi pa tudi stopiti v stik s tukajšnjimi industrijskimi podjetji, ki izdelujejo usnje.
Minichreiter Konrad, Zagreb, Pantovčak 59, želi stopiti v stik s tukajšnjimi trgovci fotografskih potrebščin. Pisati je tvrdki neposredno.
Jovanovič Milan, ing. agronom, Beo-grad-Banjica, Poštanski pregradal 311, se zanima za nakup tankih desk od 2 do 8 in pol mm debeline, ki se uporabljajo za izdelovanje škatelj za kolomaz. Piše naj se tvrdki neposredno.
\ ittMh oramfadi
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, dne 1. marca 1932 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8 pritličje levo.
&4vetu
Nova tovarna sladkorja v Jugoslaviji bo
nastala v bližini Smedereva; in sicer se bo preselila tja ogrska tovarna sladkorja Stummer, ki sedaj ne dela.
Rečno transportno podjetje »Slavonski Lloyd« je po brezuspešnih poravnalnih pogajanjih prišlo v konkurz.
Cena bakra v Londonu je pričela rasti.
Izvoz iz USA je v sedmih mesecih, ki se končajo z 31. januarjem, padel od 2-017 na 1258 milj. dolarjev ali za 37 odstotkov, uvoz v USA od 1508 na 1258 milj. dol. ali za 26 odstotkov.
Novi bančni zakon v USA je bil sprejet v hiši reprezentantov z ogromno večino in pride sedaj še pred senat.
Ceno bakra je zvišal Mednarodni kartel od 63/s na 6r7s cents.
Brezposelnih na Dunaju je bilo 15. t. m. 127.000, to je za 8700 več kot lani ob tem času. Najbolj je v- zadnjem času narasla brezposelnost v kovinski stroki.
Italija in Češkoslovaška sta v ostrem sporu zaradi čslov. deviznih predpisov; pričela se bodo zadevna pogajanja in upajo na uspeh.
Nemški kartel vagonov je obnovljen in bodo dobave zopet po kvotah razdeljene.
Novi kartel umetne svile v Rumuniji bo uredil produkcijo in določil enotne cene. Kartel je bil ustanovljen v okviru mednarodnih prizadevanj za osnovanje kartelov v posameznih državah, iz česar bi nastala pozneje vrhovna skupna mednarodna organizacija.
Mednarodni kartel cevi bo zboroval 8. marca v Londonu. Nameravajo ga zaenkrat podaljšati za šest mesecev.
Ogrska industrija izgublja balkanski trg; tako tožijo v Budimpešti in pravijo, da stopajo na mesto Ogrske Češkoslovaška, Avstrija in Anglija.
Zlate zaloge Angleške banke znašajo po zadnjem izkazu Angleške banke 120 milj.
770.000	funtov, s čimer je obtok bankovcev v znesku 346,520.000 funtov krit z več kot tretjino.
Francoska banka izkazuje 72.560 milij. frankov zlata, kar pomeni 65-25 odstotno kritje obtoka bankovcev in tekočih dnevnih obveznosti.
Zaloge cinka so se v preteklem mesecu zopet pomnožile, od 189.000 na 191.000 ton.
Prodajne številke glavnih francoskih blagovnih hiš so v preteklem letu vse-skoz padle, posebno Louvre, ki je nazadoval za 147 milijonov frankov na 607 milj.
Produkcija pesnega sladkorja, ki je znašala v kampanji 1913/14 197 milijonov met. stotov, je narasla v kampanji 1931/32 na 294 milijonov stotov. Te dni je zboroval v Heidelbergu šesti kongres Mednarodne zveze evropskih producentov sladkorne pese.
Tekoči dolgovi Nemčije so navedeni 31. jan. t. 1. s 1859 milijoni mark proti 1913 milijonom dne 31. dec. leta 1931.
Italijanska trgovinska bilanca se je v januarju v primeri z lanskim januarjem zboljšala; deficit je padel' od 333 na 206 milijonov lir. Uvoz je padel za skoraj 300 milijonov lir.
Francoski producenti surovega železa so ustavili do konca marca vsako prodajo, da ne bi z dolgoročnimi zaključki ogrožali obnovitve francoskega sporazuma v surovem železu. Vidi se, da je volja po spojitvi v zadnjem času močno napredovala.
Tudi Egipct in Amerika sta se udarila; ker vlada v USA ni hotela ugoditi želji Egipta po znižanju bombažev© carine, je egiptovska vlada sklenila zvišati carino na nekatere vrste ameriškega uvoznega blaga.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je v znesku 6131 milijonov Kč krit s 36-4 odstotki.
Brezposelnost v Avstriji je narasla do srede t. m. na 361.000 podpiranih oseb.
Tri dni brez mesa na teden so vpeljali v Grčiji, in sicer zaradi obstoječega pomanjkanja deviz.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 19. t. m. v znesku 992 milijonov šilingov krit v zlatu in devizah s 24-1 odstotki, toliko kot teden prej.
Danat banka za leto 1931 ne bo predložila nobene bilance. Vse nemško bankar-stvo se sedaj reorganizira.
Vsi tobačni izdelki v Češkoslovaški bodo podraženi; s tem in s skrčenjem provizij trafikantov upa dobiti vlada na leto 150 milijonov Kč več dohodkov.
Rekordi v umetni svili
Znana družba umetne svile Tubize Cha-tillon je zbrala statistični material o 96 odstotkih vse ameriške umetnosvilene produkcije in je podala ves zadevni razvoj lanskega leta v obsežnem pregledu. Zaključki raziskave nam govorijo o rekordni produkciji in rekordnem konsumu preteklega leta ter o velikem zmanjšanju zalog. Ta razvoj je bil posledica uničujoče borbe za cene, ki je prisilila ameriške producente do popolne preokrenitve njihove produkcijske in prodajne politike.
Po omenjeni statistiki je znašala produkcija ameriških tovarn umetne svile v preteklem letu 143,900.000 funtov in je prekosila ono iz prejšnjega leta 1930 za 31 odstotkov. 1 funt po teži je (M536 kg, torej slabega pol kilograma. Največji delež te produkcijske množine je pripadel naravno svili Viscose, ki producira sedaj še zmeraj z najnižjimi stroški in sicer 87-8%>, dočim se ostalih 12-2°/o porazdeli na vse ostale producente. Razmerno produkcijskemu naraščanju, ki je šlo na stroške Viscose, je znašala kvota za Viscoso v letu 1930 85-3°/o, za druge producente 14‘7°/o. Leta 1927 je znašal delež Viscose še 87-5%.
Tej večji produkciji je odgovarjala v preteklem letu tudi razmerno večja notra-njeameriška poraba, ki je znašala lani s
150.100.000 funti 43 odstotkov več kot v. letu prej. Obenem s tem razvojem so padle zaloge od 31. dec. 1930 do 31. dec. 1931 za 35 odstotkov. To je vseskoz zdrav položaj, ki spominja na položaj na koncu leta 1929.
Produkcijo, import in eksport v zadnjih treh letih nam kaže sledeči seznam, pri čemer je funt ca 0'45 kg, kot zgoraj, in so vse številke označene v funtih:
Leto Produk- Im- Eks- Saldo cija port port zun. trg.
1929	119,500.000	15,950.000	223.000	15,727.000
1930	110,000.000	5,649.000	345.000	5,304.000
1931	143,900.000	1,525.000	325.000	1,200.000
V	letih 1929 in 1930 so se pomnožile zaloge od 3 na 10 mil. funtov, leta 1931 so pa padle za 5 mil. na 5 mil. funtov. Poraba umetne svile, ki je znašala leta 1929
132.250.000 funtov, je padla leta 1930 na
105.300.000 funtov in se je dvignila v preteklem letu 1931 na rekordno višino 150 milijonov 100.000 funtov.
Kljub splošni težki krizi, ki tudi gospodarsko življenje Amerike zmeraj bolj obremenjuje, je bilo preteklo leto za ameriško industrijo umetne svile prav zadovoljivo, bodisi glede produkcije kot glede prodaje. Poročilo zaključuje: »Mirna konkurenca na temelju tehniškega napredka v korist kupce privabljajoči kvaliteti izdelka in predvsem času primerni izdelki so činite-lji uspeha nove orientacije ameriške umetnosvilene industrije.«
Drugo poročilo, z evropske strani, je dosti krajše in pravi: številke ameriške produkcije in porabe umetne svile, ki so bile pravkar priobčene, so presenetile, in sicer zato, ker so to rekordne številke, ki daleko presegajo dosedanji rekord iz leta 1929. Navedemo jih v milijonih kilogramov:
Leto	Produkcija	Poraba
1929	55	56
1930	50	48
1931	65	68
Vzroki za ta kljub najtežji gospodarski
krizi ugodni razvoj so po našem mnenju v glavnem ti-le: Močni padec cen umetne svile, s čimer se je konkurenčna zmožnost umetnosvilenih izdelkov napram pravim tekstilijam znatno ojačila, in na drugi strani obrat v nakupni moči oslabljenega prebivalstva k cenejšim oblačilnim možnostim, pri čemer je dobila umetna svila prednost pred bombažem itd. Najbolj se opaža v zadnjem času opuščanje naravne svile v prilog umetni svili, kar je napotilo, kakor vemo, producente naravne svile do vseh mogočih korakov, da se označba »svila« zaščiti. Deloma se je že.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Fere, suši, monga in Uka domače perilo
tovarna JOS. REICH
URBANUS: »KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU«
Tretja, zelo pomnožena izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932. Strani 388. Cena Din SO1—, vez. Din 64'— (v celo platno),.
Lepo vedenje je igralo v človeški družbi že od nekdaj jako važno vlogo. Res je, da so današnji demokratični časi zavrgli že marsikatere pretirane predpise, ki so jih smatrali nekoč za nedotakljive, toda premnogo jih je še, ki jih družba ne bo opustila nikdar, ali si jih bo pa le primerno prikrojila, zato je samo po sebi umevno, da jih mora vsak poznati, če se noče izpostaviti v vsaki boljši družbi očitku neved-neža, nerode in neolikanca. Za nas Slovence je to vprašanje še prav posebno važno, saj izhajamo po veliki večini izpod kmetijskih krovov in iz delavskih rodbin, kjer nismo imeli prilike prisvojiti si že od mladih nog vseh tistih oblik občevanja in kre-tanja, ki jih kulturna družba brezpogojno zahteva. Za nas vse so zato take-le »Knjige o lepem vedenju« potrebne kot vsakdanji kruh. Izdanih je bilo zato tudi že več, toda mirno lahko trdimo, da je izmed vseh dosedanjih najboljša ravno Urbanu-sova, ki nikakor ni kaka kompilacija sličnih tujih proizvodov, temveč napisana iz naše srede nalašč za nas. Obširno zato obravnava ravno ona poglavja, ki so za naše ljudi najpotrebnejša in prinaša tudi marsikaj, česar se druge slične knjige sploh ne dotikajo. Tako opozarjamo n. pr. na poglavje o pozdravljanju, kjer pisatelj lepo utemelji naše domače slovenske pozdrave, dalje je izčrpno poglavje o vedenju pri mizi ki je na videz samo po sebi umevno, a postavlja človeka prepogosto v največjo zadrego, ponovno bo vsak prebral oddelek, ki govori o obiskih in sprejemih, ker ga vsi in skoro vsak dan potrebujemo, in jako hvaležen bo pisatelju vsak za lepa in natančna pravila pismenega občevanja, ki jih v drugih sličnih knjigah navadno sploh ne najdemo. Skratka: Urbanusova knjiga je najboljše in najpopolnejše slično delo, ki smo jih imeli doslej pri nas, zato tudi ni čudno, če je doživela ze tretjo, jako pomnoženo in izpopolnjeno izdajo. Tudi res elegantna zunanja oprema popolnoma odgovarja vsebini, zato bo gotovo segla po njej vsaka boljša slovenska rodbina.
Sto Is naj fin« U norveška
ribje olje
ic lekarne
Dr. 6. Piccoli-jo v Ljubljani
se prlporoša bledim ln slabotnim osebam
PREGRUPACIJA V CSLOV. EKSPORTU ČEVLJEV
Kljub carinskim oviram, ki so bile že v preteklem letu velike, se je mogel leta
1931	eksport čevljev iz Češkoslovaške dvigniti za skoraj 5 milijonov parov na 15 milijonov 500.000 parov, po vrednosti pa od 655 milijonov Kč na 802 mil. Kč. To je bilo pa mogoče doseči le s hitro pre-okrenitvijo v izvozu, od onih prodajnih trgov, ki so uvozne carine zvišali, do onih, ki so ostali še relativno prosti. Hkrati so se morale cene znižati. Preokrenitev je razvidna iz sledečega seznama izvoza čevljev iz Češkoslovaške (v tisočih parov):
Dežele večje prodaje:	1930	1931
Francija	1007	2807
Jugoslavija	040	1392
Holandija	353	930
Švica	443	714
Afrika	492	875
Dežele manjše prodaje:
Zedinjene države Am. 3102	2969
Nemčija	926	823
Anglija	1458	1152
Avstrija	498	380
Zaporne odredbe štirih od najvažnejših nakupovalnih držav so znižale izvoz čevljev za 640.000 parov. Obenem se je pa mogla razviti v prvih petih imenovanih deželah ekspanzijska politika, koje uspeh je bilo naraščanje prodaje za skoraj 3 milijone 700.000 parov samo v te dežele. A prav te dežele so pričele sedaj s kontin-gentnim sistemom reducirati dobave čevljev iz Češkoslovaške.
Priporoča se
Gregorc 8t Ko.
Ljubljana
Velatrg*vina ip*teri|sLe«a in l[iUagilaii|i blaga, razaega iganja la (pirita.
elelaa 22-44 Bnajavl: Ciagarc
Zahtevajta ipaeijalna ponudbe
&
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1570 komadov grafikonov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 29. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 65 komadov stolov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnikov. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg sive barve, 1500 komadov vijakov z maticami, 600 kg železa, 12 m2 klobučevine, ključavnic itd. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 100 m brodarskih verig; do 10. marca t. 1. pa glede dobave 100 m transportnega traku. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 140 komadov ležajev, 200 komadov jeklenih lopat za premog, 100 komadov rudarskih želez in 25 komadov rudarskih čohal. — Komanda pomorskega vazduho-plovstva v Divuljah sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 200 komadov kombinezon za avijatičarje. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave instrumentov za merjenje. — Direk-
Turčija odkupila ameriški vžigalični monopol. Iz Carigrada poročajo: Turška vlada je odkupila ameriški družbi, ki je imela doslej monopol vžigalične produkcije, to koncesijo za vsoto 10 milijonov dolarjev. Osem milijonov dolarjev je bilo takoj izplačanih. Ob Bospo-ru bodo zgradili novo tovarno vžigalic, ki bo izdelala na leto 175 milijonov škatlic vžigalic, to je 50 odstotkov nad dosedanjim konsumom.
Padanje ameriškega narodnega premoženja. Iz Newyorka poročajo: Narodni dohodki v Zedinjenih državah so padli od leta 1929 na leto 1930 za 14 miljard dolarjev na 71 miljard, dočim se je skupna vrednost ameriškega narodnega premoženja v istem času skrčila za 32 miljard dolarjev na 330 miljard. Na glavo prebivalca preračunje-no vidimo padec narodnih dohodkov od 701 na 578 dolarjev in padec narodnega premoženja od 2977 na 2677 dolarjev. Za leto 1931 številke še niso znane.
Nova plovbna fuzija v Italiji. Italijanski prometni minister Ciano je predložil vladi zaključke pogajanj med in-teresiranimi korporacijami glede koncentracije plovbnih družb Florio in Compagnia Transatlantica Italiana (Citra) v eno samo podjetje, ki bo pričelo obratovati 13. aprila. Po sistemizaciji bo dobilo novo podjetje ime »Tir-renia«; sedež generalne direkcij e, upravnega vodstva itd. bo Neapol.
Zunanja trgovina Češkoslovaške postaja pasivna; skupni januarski promet je padel za 32 odstotkov, uvoz za 21, izvoz za
cija državnega rudnika Zenica sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave stekel za bencinske svetiljke. — Dne 21. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi policije v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave uniform za policijske organe (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 11. marca t. 1. se bo vršila pri odseku za nabave Ministrstva saobračaja, pošte, telegrafa in telefona v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 1935 m telefonskega kabla. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku, Palmo-tičeva ulica 2.)
Oddaja zakupa buffeta na postaji Visoko se bo vršila potom ofertne licitacije dne 21. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materi-jala (papir, karbon-papir, svinčniki, peresniki, peresa, škarje, tuš, spojke za akte, risalni žebljički, pečatni vosek itd.), 550 komadov žarnic, 300 metrov jermen, 100 kubičnih metrov jamskega lesa, 20.000 kilogramov ovsa, 150 kg žice, 100 kg vijakov z maticami, 300 kg žičnikov in 2000 komadov žag za kovino. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
oaeh orat »no- m večbarvne
Jugografika
Llubl/ana, So. Petra nasip 23
42-5 odstotkov. Na mesto lanske januarske aktivnosti v znesku 116-7 milj. Kč je stopila letos pasivnost v znesku 122-2 milijonov Kč.
Inozemske investicije Zedinjenih držav
so navedene s 1. januarjem t. 1. s 17.968 milijoni dolarjev. V preteklem letu se niso tako zelo pomnožile kot v prejšnjih letih (1. 1929 za 1003 milj. dol., leta 1930 za 924 milijonov, leta 1931 za 440 milijonov dolarjev).
»Trgovska samopomoč« v Mariboru
Trgovska samopomoč v Mariboru je imela dne 20. t. m. ‘pri Zamorcu svoj 5. redni občni zbor, iz katerega je posneti, da ima I. in II. kategorija 505 članov ter 76.862 Din premoženja. V obeh kategorijah je umrlo do sedaj 30 članov, za katere se je izplačalo 277.200 Din 'posmrtnine.
V	upravni odbor je bil izvoljen ponovno kot načelnik g. Weixl in z malimi spremembami dosedanji odbor, za načelnika nadzornega odbora pa nadzorni inšpektor g. Založnik,
Pri slučajnostih se je razvila živahna de bata o tem, da naša Samopomoč kljub svoji solidnosti in poštenosti ne dosega zadovoljivih uspehov pri pridobivanju novih članov, dočim narašča število članstva, pridobljeno potom zapeljive vabe in kričeče reklame, pri nekaterih novoustanovljenih zavarovalnicah z neverjetno naglico, pri kateri se pa izkažejo kakor so pokazali najnovejši dogodki n. pr. Kmetijska eke portna zadruga, velike nepravilnosti in sc vsled tega člani oškodovani.
Novo načelstvo je dobilo nalog, da poskrbi za večji razmah te institucije, ki bi že davno morala šteti par tisoč članov.
Knjige, časopise, rmčuue, vizitke, mesaorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih > poljubni« številom listov, barvotlske, oeaike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro ln po zmernih
cenah
L
jubljana, Gregorčičeva 23
MERKUR
Laatna
knjigo-
veznica
I
VPISALE SO SE NASTOPNE FIRME: Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Splošno lesostrugarstvo H. Pečjak & drug, družba z o. z.
Obratni predmet: izdelava vseh vrst izdelkov lesostrugarske stroke in galanterija vobče.
Družbena pogodba z dne 21. januarja
m.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodje: Pečjak Ignac, posestnik v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 13, Janotka Alojzij, strugar v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 13.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. januarja 1932.
(Firm. 83/32 - Rg. C V 49/1)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Pavel Košenina, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Nakup in prodaja žive in zaklane živine in mesa vsake vrste, torej tudi divjačine. Izdelovanje in prodaja mesnih izdelkov, obratovanje mesarije.
Družbena pogodba z dne 26. januarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 11.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 11.000 dinarjev.
Poslovodje: Košenina Pavel, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6.
Družba ima enega poslovodjo.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. februarja 1932.
(Firm. 111/32 - Rg C V 48/1)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Knjigarna Glasbene Matice, Ljubljana, Kongresni trg št. 9.
Obratni predmet: trgovina z muzikali-jami.
Imetnik: Glasbena Matica v Ljubljani. Zastopniki imetnice tvrdke so: dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik v Ljubljani, dr. Žirovnik Janko, odvetnik v Ljubljani, Gruden Mirko, bančni ravnatelj v Ljubljani, Juvanec Ferdinand, šolski ravnatelj v pokoju, v Ljubljani, Lovše Anton, profesor v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. januarja 1932.
(Firm. 33/32 — Reg. A VII 89/1)
VPISALE SO SE IZPREMEMBE IN DODATKI PRI NASTOPNI FIRMI:
Sedež: Celje.
Besedilo: Javno skladišče nasl. družba z o. z. v Celju.
1. Izprememba družbene pogodbe z dne 21. septembra 1929. v čl. XII., XVIII. do XX.
2. Podpis družbine tvrdke se vrši tako, da pristavlja poslovodja k tiskanemu, s štampiljko natisnjenemu ali po komurkoli pisanemu besedilu tvrdke svoje ime. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju,
dne 3. februarja 1932.
(Firm. 23/32 — Rg C II 36/6.)
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jugoslovanske Stcyr - tovarne, družba z o. z.
Vpišeta se kot poslovodji dr. Pfeffer Karl in Ryznar Rihard, oba direktorja Steyr-Werke A. G. Wien.
Izbriše se Andlingerju Josipu podeljena prokura.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1932. Firm. 140, 145 - Rg. C III 256/7, 8.
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Jugu« družba z o. z.
Družba sloni odslej na družabni pogodbi z dne 20. aprila 1929., poslov, št. 2577, spremenjeni z odstopno pogodbo z dne 20. aprila 1929., poslov, št. 4836.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 4. februarja 1932.
Firm. 69/32 — Rg. CII 40/6.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Jugominol«, družba z o. z.
Družba sloni odslej na družabni pogodbi z dne 16. januarja 1931., spremenjeni z notarskim pismom z dne 23. januarja 1932 in odstopni pogodbi z dne 17. novembra 1931.
Družbo zastopa poslovodja ter podpisuje za družbo na ta način, da postavi svoj podpis pod pisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo tvrdke.
Izbriše se poslovodja Pretner Ivan.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 11. februarja 1932.
Firm. 67/32 - Rg. C II 79/4.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo:	Ljudska tiskarna, delniška
družba v Mariboru.
Izbriše se dosedanji član upravnega sveta Kristan Anton, vpiše pa novokooptirani član upravnega sveta Stanko Jurij, tajnik Saveza železničarjev v Ljubljani.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1932.
Firm. 107/32 — Rg. B II 25/6.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Franc Grobelšek, Maribor, poljedelsko industrijsko podjetje.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki in z moko.
Izbriše se dosedanji imetnik Franc Grobelšek zbog smrti, vpiše pa sedanji imetnik Franc Grobelšek jun., trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 77.
Besedilo firme odslej: Franc Grobelšek, trgovina z mešanim blagom in menjalnica žita.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, z deželnimi pridelki in moko. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1932.
Firm. 105/32 - Rg. A I 283/4.
*
Sedež: Rogatec.
Besedilo: I. Rogaška elektrarna, družba z omejeno zavezo.
Predmet podjetja: proizvajanje in oddaja električne luči in sile.
Osnovna glavnica se je zvišala od 37.500 dinarjev za 115.782 Din na 153.282 Din.
Izbrisala sta se poslovodji Sporn Jožef in Poš Leopold, vpisala pa kot poslovodji družbe Hollman Jožef, šumarski mojster in graščinski ravnatelj, in Preaz Alojz, trgovec, oba v Rogatcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 10. februarja 1932.
Firm. 29/32 — Rg. C I 34/27.
IZBRISALA SE JE NASTOPNA FIRMA:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Pavel Košenina.
Zbog opustitve.
Dež kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. februarja 1932.
( Firm. 110 — Rg A IV 113/2)
PRODUKCIJA SUROVEGA PETROLEJA V RUSIJI
V prvem letošnjem polletju je narasla produkcija surovega petroleja v Rusiji proti prvemu lanskemu polletju za, 27-6%, od 8-3 na 10-5 milijonov ton. Vrtanja so se pomnožila za 26-9% na 378.960 metrov, predelava za 28-3% na 9,250.000 ton. Od prodaje v znesku 7-6 mil. ton je bilo eks-portiranih 2,440.000 ton. V eksportu je na prvem mestu Italija; sledijo Anglija, Francija in Nemčija v le-tem redu.
BOMBAŽNI KREDITI V U. S. A.
Ameriška vlada je zaprosila ameriške banke, naj olajšajo prodajo v posesti Poljedelskega urada se nahajajočih bombaževih produkcijskih previškov v inozemstvo s tem, da dovolijo primerne kredite. Upajo, da bodo na ta način prodali odvisni bombaž, čeprav ne čisto vsega, pa vsaj po večini. Na drugem mestu smo govorili o nameravani vpeljavi izvoznih premij.
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe in / povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo čitati!
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 19. februarja 1932 je bilo pripeljanih 58 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 100 do 120, 3 do 4 mesece stari 150 do 200, 5 do
7 mesecev stari 300 do 350, 8 do 10 mesecev stari 400 do 450 Din; 1 kg žive teže 5 do 6, 1 kg mrtve teže 7-50 do 8-50 Din. Prodanih je bilo 19 svinj.
Tržne cene v Mariboru dne 15. februarja 1932. 1 kg govejega mesa I. 10 do 12, II. 6 do 8, III. 4 do 6, jezika svežega 10 do 16, vampov 4 do 6, pljuč 4 do 6, ledvic
8 do 12, jeter 4 do 6, možganov 14 do 16, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja 4 do 6 Din; 1 kg teletine I. 10 do 14, II. 8 do 10, jeter 12 do 14, pljuč 10 do 12 Din; 1 kg prašičjega mesa 8 do 14, sate 10 do 15, črevne masti 8 do 10, pljuč !?vdo 10, jeter 5 do 10, ledvic 12 do 16, glave 6 do 7, nog 6 do 7, slanine sveže 10 do 14, papricirane 15 do 20, prekajene 15 do 20, masti 14 do 18, prekajenega mesa 12 do 20, gnjati 18 do 24, prekajenih nog 5 do 7, prekajenega jezika 20 do 28, prekajene glave 7 do 12 Din; 1 kg ovčjega mesa 8 do 10 Din; 1 kg krakovskih klobas 12 do 30, debrecinskih 13 do 22, brunšviških 11 do 25, pariških 18 do 22, posebnih 15 do 22, safalad 15 do 22, hrenovk 18 do 24, kranjskih 22 do 28, 1 komad prekajenih klobas 4 do 4-50, 1 kg mesenega'sira 18 do 24, tlačenk 12 do 20, salame 47 do 80 Din; 1 kg konjskega mesa I. 3, II. 2 Din; 1 konjska koža 70, 1 kg goveje kože 5-50 do 6, telečje kože 9, svinjske kože 4, gornjega usnja 55 do 80, podplatov 35 do 56 Din; majhen piščanec 12 do 15, večji 20 do 32, kokoš 25 do 35, raca 20 do 30, gos 60 do 80, puran 60 do 90, majhen domač zajec 8 do 10, večji 20 do 32 Din; 1 kg krapov 18 do 20, morskih rib 12 do 40, polenovk 12 do 26 Din; 1 liter mleka 2 do 3, smetane 10 do 12, 1 kg surovega masla 24 do 32, čajnega masla 36 do 48, masla kuhanega 30, ementalskega sira 60 do 80, pol-
ementalskega 32 do 40, trapistnega 18 do-25, grojskega 20 do 25, tilskega 20 do 26, parmezana 80 do 100, sirčka 8 do 10 Din, elho jajce 0-75 do 1 Din; 1 liter novega vina 6 do 10, starega 12 do 24, črnega 9 do 14, piva 9, 1 steklenica 5 do 5-50, 1 sodček (25 1) 150, 1 liter žganja !J5 do 30,. ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, 1 steklenica pokalice 1-75 do 2 Din; 1 kg belega kruha 4-40, polbelega 3-80, črnega 3-20,. 1 žemlja 0-50 Din; lkg jabolk 3 do 5, sliv 8 do 12 Din; 1 limona 0-75 do 1, 1 oranža 1 do 2-50, 1 kg rožičev 6, smokev 6 do 12„ dateljev 40, mandeljev 40 do 56, orehov
5 do 6, luščenih orehov 18 do 19, rozin 17' do 24, maka 10 do 16 Din; 1 kg kave /. 40 do 74, II. 38 do 68, pražene kave 1. 44 do 94, II. 44 do 56, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 40 do 48, mletega 40 do 48, cimeta 56 do 60, paprike 30 do 44, testenin 7-75 do 12, marmelade 18 do 36, pekmez 9 do 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 14-50 do 15, kristalnega 13 do 13-50, v kockah 14-50 do 15, kvasa 34 do 40, škroba pšeničnega 12 do 16, riževega 18 do 20, riža 3 do 12, 1 liter kisove kisline 44 do 50, kisa navadnega 2 do 4, vinskega 4 do 8, olja olivnega 12 do 16, bučnega 13 do 14, špirita denat. 8 do 9, 1 kg mite 11 do 16, sode 2, ječmenove kave 8’ do 14, cikorije 16 do 20 Din; 1 kg pšenice
2-35 do 2-50, rži 1-75 do 2-50, ječmena 1-60 do 2, ovsa 1-65 do 2-50, koruze 1-35 do 1-75, prosa 1-35 do 2-50, ajde 1-25 do 2-50, fižola 1-75 do 4, graha 12 do 14, leče 10 do 12,
1 kg pšenične moke 00 4 do 4-25, št. 0 4 do 4-25, št. 1 3-90, št. 2 3-80 do 4, št. 4
3-50 do 3-75, št. 5 3-25 do 3-75, št. 6 3-25 do 3-50, št. 7 2 do 2-75, ržene moke I. 3-25 do 3-50, II. 3 do 3-25, prosene kaše 3-20 do 5, ječmenčka 3-25 do 14, otrobov 1 do 2, koruzne moke 1-50 do 2, koruznega zdroba 2-20 do 4, pšeničnega zdroba 4-25 do 5, ajdove moke št. 1 4-75 do 6, št. 2 3-50 do 5, kaše 4-80 do 6, 1 q sena 80 do 120, otave 65 do 70, slame 65 do 70 Din; 1 m* trdih drv 100 do 112, mehkih 70 do 90, 1 q trboveljskega premoga 40 do 42, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida
6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7 do 8 Din; endivija 0-50 do 1-50, merica motovilca 1, 1 kg radiča 12, glava poznega zelja 2 do 4, ohrovta 2 do 3, karfijola 4 do 12, kupček špinače 1, šopek peteršilja 0-50, zelene 1 do 1-50, šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5 do 6, česna 10 do 15, 1 komad pora 0-50, 1 kupček korenja vrtnega 1, rdeče pese 1, repe 1, 1 komad kolerabe 0-50 do 1, 1 kg poznega krompirja 1 do 1-50, hrena 12 do 14, kislega zelja 3 do 4, kisle repe 2 Din.
Trg jajec. Izredno mrzlo vreme zadnjih dni je položaj na trgu jajec sicer utrdilo in so se v inozemstvu cene tudi faktično dvignile, a po mnenju vodstva Zadruge za eksport jajec v št. Juriju ob juž. žel., ki to poroča, se bo dviganje cen kmalu ustavilo, ker smo pač že v drugi polovici februarja. Rapidnemu dvigu bo sledilo prav tako rapidno padanje.
S*
|w
So«
o
9
0
h
1
O
h
O
9
£
N*
•N
O
O
S
0
A
m
1
S)
h
s
£
9
i
"9
6 * * *
&*** 0 ® 'S1 'fi1 £ & 9 N &>«
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
.KUVERTA"«!
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek Svoji k svojim!
Tovarna moboza in vrvarna d- d.
Grosuplje pri Ljubljani
1
Ureja dr tvan pt/rsh _ 7.n Trgnvsko-lndustrllsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.