CETERUM CENSEO REPUBLICAM SLOVENICAM CONSERVANDAM AC DEFENDENDAM ESSE
Uredništvo S. D.
Nadalje sodimo, da moramo REPUBLIKO SLOVENIJO ohranjati in braniti!
LETNIK XLIV	NOVEMBER 1993	5T.ll.No.ll.
CVETJE IMA GROBOVIH
SLOVENIJA
Večno teče reka; majhen izvir ali mogočen slap. Tako začne in
na svoji poti združuje vse vode, ki so v njeni bližini. Teče globoka;
preko skal in kamenja in se umiri v ravnini, dokler se ne združi z
vsemogočnim morjem.
Tudi naše življenje je nebogljeno v začetku. Raste in kmalu
zaznavamo s svojimi čuti okolico. Utrip srca in zavest duše nam
da smisel bivanja. Z dnevi, meseci in leti nam kakor reka teče čas.
Pomlad, poletje, jesen in zima nam barvajo minute in ure. Z vso zavestjo postajamo vse bolj in bolj del vsega stvarstva. Ciioboko
v duši zaznavamo veličino narave, ki je večja od našega razuma.
Bog stvarnik, ustvaril si nas, da pridemo k Tebi. Od rojstva do
smrti je naša pot. Veselimo se začetka in zdaj na dan vseh svetih
se spominjamo vseh tistih, ki so že dokončali pot.
Reka ljudi se vije proti pokopališču - zadnji dom pred vstopom v
večnost, v večno srečo. Lučke in cvetje krasijo zemljo in spomin
na odhod naših dragih. Besede, ki jih izgovarjamo v molitvi, so vse
namenjene za pokoj duš, ki jih objokujemo.
Črni kamni z zlatimi črkami, ograjene gomile, so znak našega spoštovanja do mrtvih.
Bolečina pa privre na dan, ko se spominjamo naših zamolčanih. Tam ni lučk in cvetja, ki bi povedale: tu ležijo junaki, mučeniki. Tam ležijo naši očetje in matere, hčere, sinovi, bratje, sestre in otroci, ki so v najtežjih časih naše zgodovine branili čast svoje
d?Jia?neriešpomin od npi in nhsiusu ne posusi sorza, ki douo tewe, dokler tudi naša duša ne zapusti ta svet.
Naj praznik vseh svetnikov, orošen in objokovan, prekrije spomine na grozote preteklosti; naj hrepenenje po dobrem človeku in lepši bodočnosti naredi našo Slovenijo kakor biser, ki bo nam vsem v ponos; naj kri teh mučenikov, ki so žrtvovali svoja življenja, blagoslovi to zemljo pod Triglavom; naj bo dan - vseh svetih - naš dan mučencev in svetnikov!	J.p.
OB 50. OBLETNICI TURJAŠKE TRAGEDIJE SEPT. 1943 - SEPT. 1993
eliod v turjaški grad
BRANILCEM TURJAKA VOJAKOM SLOVENSKE PROTOKOMUNISTIČNE VOJSKE V NEENAKEM IN VSILJENEM BOJU OD SOVRAŠTVA BRATOV IN OROŽJA ZAVOJEVALCEV PREMAGANIM, OD SLEPOTE TUJEGA NAUKA POKONČANIM. V ZAGOTOVILO TRAJNEGA NARODOVEGA SPOMINA V LETU GOSPODOVEM DEVETNAJSTOTRIINDEVETDESETEM V TRETJEM LETU SLOVENSKE DRŽAVE ZA PETDESETLETNICO POSTAVILA NOVA SLOVENSKA ZAVEZA.
Spominska plošča padlim žrtvam na turjaškem gradu
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription raits: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per »gate line
¿ember ol Multilingual Press Association ol Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada Lastnik in izaajatelji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi 646 Euclid Ave.. Toronto. Ontario M6G 2T5 Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenske Sriave Zastopnika:
Martin Duh Calle 10S. a 4 J11 1653 Villa Balles'.er Argentina
Ludvik Jamnik 79 Watson Avenue Toronto. Ontario MGS 4E2 Canada
TELEPHONE & FAX ft: (416)-766-4848
Letna naročnina: Za Kanado in ZDA S IG.00, u Argentino in Brazilijo po dogovoru. Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija in drug« driav« $12.00 U.S. Po letalski pošli po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naliranja morala skladati v celoti Z mišljenjem uredništva in i2dajatelja.
Slovenski begunski akademiki, ki so študirali v Gradcu, Bol ogni in Madridu. 18.in 19.septembra t.l. so se - nekateri prvič po 48 letih - v Clevelandu srečali slovenski izobraženci iz USA in Kanade, ki so v povojnih letih študirali na univerzah v Gradcu,Bologni in Madridu. Srečanja se je udeležil tudi John Corsellis iz Anglije, ki si je kot mlad angleški oficir pridobil velike zasluge, da je bilo po taboriščih obnovljeno šolstvo in ustanovljeno begunsko taborišče za študente v Gradcu.
Zelo uspešno snidenje je organizirala elevelandska skupina pod vodstvom dr. Uroša Roessmana. V načrtih je ponovno srečanje vseh nekdanjih begunskih Študentov od kjerkoli - za 50 letnico begunstva -leta 1995 v Sloveniji.
FRANCE BALANTIČ PETDESET LET PO NJEGOVI SMRTI
V nedeljo - 28. nov. 1993 - je Izseljensko društvo Slovenija v svetu z Novo slovensko zavezo in občino Cerknica priredilo sppominsko proslavo ob 50. obletnici nasilne smrti slovenskega pesnika Franceta Balantiča (1943 - 1993) pod geslom: "...GORETI HOČEM, SEBI, NOVIM DNEVOM...". V Grahovem je slovesno sv. mašo bral pomožni škof Alojzij Uran, somaševali so duhovniki sosednih Kamnika pa je pel pod vodstvom Janeza Klobčarja. Za uvod je domači župnik Metod Lampe poudaril dolgoletni molk o tistem usodnem dnevu, ko so grahovske žrtve zgorele. Potem se je zahvalil Bogu za dar življenja in za to, da lahko v svojo sredo sprejmemo vse tiste, ki so morali prezgodaj zapustiti ta svet. Škof Uran se je spomnil na 36 mladih, ki so zaključili svojo pot v strašnem trpljenju v ognju. 36 plamenic, ki so vodile sprevod Jo pokopališča, je škof Uran označil kot dokaz in znamenje, da njihova žrtev ni bila zaman in da je razlog, da se je to zgodilo, samo izguba vere. Če človek izgubi povezanost z Bogom in pusti, da prevlada človeška sebičnost, ustvarja pekel. Po maši se je za 36 baklami, kljub slabemu vremenmu, vil sprevod ljudi do pokopališča. Govoril je Anton Drobnič, ki je bil z žrtvami dan pred smrtjo, potem je zapel kamniški zbor Cantemus, člani Nove slovenske zaveze pa so položili venec na grob.
Spomin na grahovske žrtve
Ob 10. uri je Izseljensko društvo Slovenija v svetu
v osnovni šoli v Cerknici pripravilo akademijo v
spomin pesniku Francetu Blantiču. Navzoče je
pozdravil cerkniški župan Janez Okoliš. Dejal je, da
je pri velikem slovenskem pesniku šlo za dolgoletno
zamolčanost in odrinjenost iz slovenske uradne
poezije, poudaril, da bo treba še nekaj časa, da bo
spreiet v slovensko zavest brez negativnega . -----,-----—..........v iiicidinem smisiu
pa kot umetnik izrednih kvalitet, in označil
nedeljsko akademijo kot delno poravnavo
obveznosti do pesnika.
Pisatelj Vinko Beličič, nedeljski slavnostni govornik, je označil Balantičeve pesmi kot različne od drugih pesnikov, "takšne, kakršnih ne bi pričakovali od fanta dvajsetih let. To so pesmi o smrti, o minljivosti, o onostranskem miru, o harmoniji, o lepoti; pesmi žalosti, pesimizma, temnih slutenj, skoraj preroške napovedi tragičnega konča" in se nato spraševal, kako je viharni čas odmeval v njegovi duši. Balantiča je označil kot domobranca, saj je padel skupaj z domobranci, ni pa ga uvrstil med domobranske pesnike v tem smislu, da bi podžigal in navduševal k boju, kot so to delali znani partizanski pesniki Matej Bor, Kajuh, Jože Brejc in drugi.
Balantiča so takoj imeli za svojega v revoluciji in državljanski vojni premagani, medtem ko je v
zmagovitem taboru veljal za izdajalca, kar je bila vsa povojna desetletja najpogostejša režimska politična psovka. S sabo na tuje, predvsem v Argentino, ga je vzela emigracija. S spominskimi proslavami in pisanjem je vneto skrbela, da se je njegovo ime ohranjalo živo, tvorno in združevalno. Leta 1956 je Buenos Airesu je prvič izšlo zbrano delo in dvajset let kasneje še enkrat. Prav tako je uiiu oaiaiuicu pravično slovensko zamejstvo, če ga ni obvladovala ideologija iz Ljubljane. Končno smo dočakali leto 1990, ko so v Sloveniji ob padcu totalitarizma padle tudi vse ideološke pregrade. France Balantič je - predvsem po zaslugi vztrajnega študija in raziskovanja Franceta Pibernika - postal v svoji resnični in dokončni podobi dostopen slehernemu Slovencu.
Ob prižgani bakli je pesnik Tone Kuntner recitiral nekaj Balantičevih pesmi. S samospevi je nastopil baritonist Marko Fink ob klavirski spremljavi Nataše Valant. Na koncu je zapel kamniški zbor Cantemus. Nato je v temi s prečno flavto Mija Tomšič zaključila večer. Program je povezovala Pavlika Korošec-Kocmur, kiparka Zalka Arnšek pa je popestrila dvorano z motivi pesnikove mladosti, življenja in smrti.
Boštjan Kocmur
NA GROBOVIH V SLOVENIJI IN ZDOMSTVU UMRLA STA BRATA KUK - LOJZE IN FRANCE
V sredo, dne 29. oktobra, smo se na konjiškem pokopališču zbrali v velikem številu in se poslovili od predobrega in plemenitega moža in očeta Kukovcga Lojzcka. Rodil se je leta 1906 kot peti otrok v Kukovi družini, ki je sprejela 12 otrok. Osnovno šolo je obiskoval od leta 1912 do 1920. Svojo mladost je preživel med brati in sestrami pri starših. Po osnovni šoli se je izučil za'mizarja pri sosedu graščaku Windischgratzu. V obrtni šoli je imel odličen uspeh v računstvu, zato nu jc ravnatelj obrtne šole predlagal, laj nadaljuje šolanje na dvorazredni Zadružni šoli v Ljubljani. Ker jc bil problem denar za šolanje, mu je ravnatelj izposloval štipendijo. Zato pa jc po končani šoli moral nastopiti službo pri Kmečki hranilnici v Konjicah. Opravljal pa jc tudi delo tajnika pri Prosvetnem društvu, tajnika iri Slovenski ljudski stranki in vodil
knjigovodstvo pri Živinorejski zadrugi. Bil je tudi načelnik telovadnega društva Orel. Ker so vse poti gospodarskega, kulturnega in političnega življenja vodile k njemu, je imel tudi sovražnike. Zaradi neresnične izjave, ki so mu jo podtaknili ob smrti kralja Aleksandra, jc moral za tri mesece v zapor. Leta 1941 so ga Nemci kot zavednega Slovenca zaprli, nato pa z ženo in štirimi otroki izselili na Hrvaško. Iz pregnanstva sc jc družina leta 1945 srečno vrnila. Po vrnitvi jc oče Lojzek dobil zaposlitev pri likvidaciji hranilnic konjiškega okraja, nato pa pri NB Celje - podružniciNB v Konjicah. Na tem delovnem mestu pa so od njega zahtevali, da mora postati član partije. Ker na to ni pristal, so ga priprli in od njega zahtevali, da mora hoditi k maši in OZN-i poročati, kaj jc duhovnik pridigat. Tudi na to ni pristal, zato so
ga vrgli v celico in ga pretepali. Po tem je bil direktor NB podružnice Konjice premeščen, Lojzek Kuk pa imenovati za šefa dispoziture NB v Konjicah. Nato jc postal šef KB in oslul to do upokojitve.
Življenje mu s tegobami ni prizanašalo. Ko jc bil sam težko bolan, sc mu je iz do sedaj še nerazjasnjenih okoliščin smrtno ponesrečil sin Alojz, pred desetimi leti pa mu je umrla tudi žena. Bolečine svoje osamljenosti ni zdravil z alkoholom kot mnogi, ampak v pomoči drugim. S svojimi življenjskimi izkušnjami jc bogatil in pomagal vsem. Bil je z dušo in srcem Slovenec - kristjan, napolnjen z nauki vere, ki so ga spremljali iz materinega naročja do poslednjega diha, da jc s čistim srcem in dušo prestopil prag večnosti. Bil jc med prvimi člani SKD
v Konjicah ob ustanovitvi leta 1990. Rajnemu Lojzeku smo hvaležni za vse lepe vzglede vztrajnega in pokončnega Slovenca in kristjana. Toliko ljubezni in dobrote do bližnjega zmore le tisti, ki veruje, da jc nekje onstran "pot, resnica in življenje". Zato bi za njega kot življenjski moto veljali Župančičevi verzi:
Stoj kol drevo brez zavetja, višji si, bolj te pretresa vihar, višji si, bližji nebeški ti žar -dalje gre oko.
Za OO SKD Slov. Konjice Anton Roier
Beograjski Slovenci smo se 4. oktobra poslovili na bežanijskem pokopališču od 85-letnega Franceta Kuka. Rodil se je v Slovenskih Konjicah v družini s trinajstimi otroki. V Beograd je prišel že pred drugo svetovno vojno. Tukaj si je ustvaril družino s slovenskim dekletom ter si s svojim poštenjem pridobil veliko prijateljev, o čemer je govoril tudi njegov pogreb.
Bil je mož vere, poštenja in dobrote. Leta in leta je krasil Cerkev s cvetjem s svojega vrta, ob praznikih je bil na voljo za vsakršno pomoč. Svojo rodno grudo je nosil globoko v srcu. Ljubil jo je, vedno je bil ponosen, da je Slovenec. Srbijo in njene ljudi pa je spoštoval in cenil. Sprejel jo je za drugo domovino. V prvi se je rodil, v drugi bo večno počival in čakal vstajenja.
Ob odprtem grobu se mu je za vse dobro zahvalil župnik Ciril Zajec: v imenu župnije sv. Jožefa na Karaburmi, kamor je vedno rad zahajal, predvsem zadnje nedelje v mesecu, kjer so molili za tistega, ki bo prvi umrl. Zadnjikrat je bil v Cerkvi avgusta, ko so skupaj molili zanj.
-CZ.
Kdor nima pravih narodnih korenin, ne more biti mednarodni človek, kvečjemu je le površen kozmopolit.
Nikolaju Jeločniku
...„to v spomin, kadar duša joče, in od planin zapiha"
Vselej, ko nam iz gozdiča slovenskega kulturnega kihotovstva v argentinski pampi Gospodarjeva roka iztrga mogočno drevo, nas presune do dna duše, Letos, 14. junija, nam je bil iztrgan Nikolaj Jeločnik. Podirajo se nam zadnji hrasti, ki so bili pred skoraj pol stoletja nasilno presajeni v to daljno zatočišče brodolomcev. Tukaj jim je njihova notranja ustvarjalna sila, pogojena od vere v Boga in ljubezni do naroda, pognala korenine, globoke in čvrste, ki so jih ohranjale pred sunki neprijaznih vetrov, da se niso odtujili, ohranjale pred sušo intelektualne puščave, da so pognali veje v višino, ohranjale pred zajedavci potrošniške miselnosti, da jih ni premamil duh bogato obloženih miz režimske kulturne navlake. Desetine jih je že, ki so odšli, naši kulturni velikani, ki so kljubovali vsemu temu iz ene same velike ljubezni do slovenstva.
Nikolaj Jeločnik, eden najbolj bri-ljantnih pa tudi najbolj kontroverznih osebnosti naše emigracije, bi si zaslužil vse večje študije kot pa tale skromni spis, ki komajskuša presegati dimenzije banalnega nekrologa. Kdo od nas ni bil vsaj enkrat fasdniran od njegove odrske kreativnosti, pa kdo od nas ni bil deležen vsaj enkrat biča njegove kritike? Ali mu nismo kdaj v isti sapi čestitali in mu očitali njegovo ekstravaganco, kot da si je ne bi imel pravice poslužiti kot izraz neke priborjene kvalitete, recimo Sarmantnosti, na katero je bil kljubovalno ponosen. Nikolaj me jc včasih spominjal na urino nihalo, ko si jc v svoji goreči zagnanosti drznil ekstremnega napada na nekoga, a mu v nekaj trenutkih že priznaval velike zasluge in kvalitete. Skoraj v isti sapi je strastno ljubil in strastno zaničeval, a nikdar se ni zasidral v sovraštvu do nikogar. Takšen je bil Nikolaj, človek neštetih talentov, takšno dušo in živčno napetost mu je podaril Stvarnik, in takega smo imeli radi, če smo se potrudili prodreti v labirint njegovih genialnih razmišljanj. Nekateri, ki sc jih jc Nikolajevo kritično nihalo neprijetno dotaknilo, so mu to zamerili »n se mu umaknili, misleč, da njegove geste izhajajo iz prezira ali ošabnosti, pa vendar smo ga mnogi poznali popolnoma ¡/.drugačnega vira, ko smo odkrivali njegovo prekipevajočo naravo, polno protislovij, ki so izhajala iz njegovega strastnega iskanja lepote in sublimacije, pa tudi resnice in ljubezni.
Naj skušam orisati njgovo intelektualno sfero: Nikolaj jc bil najprej velik estet. V tej kvalifikaciji bi mu bil tekmec med nami morda samo Ruda Jurčoc. Razlika med njima jc bila v tem, da jc bil Nikolajboljzahtcven,boljostro kritičen, naravnost neizprosen v zahtevi po odličju. Njegova življenjska usmerjenost sc je pričela v rani mladosti, ko sc je oplajal z gledališko umetnostjo v ljubljanski drami terzlirikoljubljanskcopc-rc. To dvoje, gledališče in glasba, sta mu pustili živ pečat, kateremu jc kmalu kasneje, že v srednji šoli, dodal šc književnost kot ustvarjalno dejavnost, pa likovnost kot spoznavno, kritično kon-templativno angažiranost. Priznanja vredni so tudi njegovi posegi v teološki in zgodovinski tematiki, kar jc dokazal z mnogimi študijami, članki in z dramskimi uprizoritvami. Ne smel bi mu odreči tudi organizatoričnih sposobnosti na različnih poljih kulturnih dejavnosti, bodisi kot režiser, tajnik, urednik, organizator gledaliških turnej, konccrtov, in šc kaj. Vendar, kakšna kontradikcija,njegov poklic,od katerega jc živci, jc bil črkostavec, dclavcc.
Kronološko bi na kratko obdelal
njegove pomembnjše podatke: rojen leti-1919 v Ljubljani, je končal prav tam osnovno šolo in del klasične gimnazije, drugi del pa v Mariboru. Že kot študent se je poglabljal v misterij dramatike in slikarstva, kasneje tudi v leposlovju. Po končani gimnaziji se začnejo njegovi bolj aktivni posegi na teh umetniških poljih. Leta 1938 je dramatiziral in posta vil na oder Alberta Bessiieresa roman „Puščava bo cvetela". Glavno žensko vlogo jc odigrala „lepa in talentirana" (kot je nekoč zapisal njegov prijatelj Ladislav Lenčck) Zdenka Škof. Ze tedaj jc Jeločnik pokazal svojo svetovljansko držo po stremljenju k visoki kulturi, katero je nato posredoval slovenski publiki. Naslednja, za tisto dobo nadvse pomembna je bila predstavitev Claudclovega Oznanjenja Marijinega, v maju 1943 na frančiškanskem odru. Spominjam sc tega dogodka, ko smo sc v nabiti dvorani naslajali obClaudelovi besedi in Jeločnikovi odrski zamisli in režiji, Cajškovi scenografiji ter igranju nad arjenih igralcev, kjer jc spet izstopala v Violanini vlogi Zdenka Škof. V isti dobi ga najdemo pri soustanovitvi in tajništvu kulturnega društva Krog, ki je zajemal tedanje vrhunske talente (arh. Cajšek, prof. Karel Rakovec in njegova žena Danica, prof. Milan Komar, dr. Mitja Goreč, igralka Mira Šaričeva, pisatelj France Kremžar, Marjan Tršar, France Balantič, s katerim ga jc vezalo iskreno prijateljstvo).
Vihra stalinistične revolucije, ki je v medvojnem času zadivjala nad Slovenijo, jc potegnila vase tudi Nikolaja, ki je pristopil k protikomunističnemu odporu, predvsem iz nazorskih nagibov (v srednji šoli je bil član dijaške Katoliške akcije). V dobi Vaških straž je urejal in pisal v štirinajstdnevnik Junaki. Takoj po ustanovitvi Domobranstva sc je vkl-
jučil v propagandno delo, postal je pa tudi ožji sodelavec v krogu generala Rupnika. Nanj ima lepe spomine kot izredno poštenega in domoljubnega človeka. Po vojni se umakne preko Avstrije v Italijo, kjer sc v begunskem taborišču vključi vgledališkodejavnost.
Po prihodu v Argentino ob koncu leta 19-17, kamor ga jc proti njegovi volji pahnila usoda, kot je imel navado potožiti, sc je v svoji neutešeni ljubezni do slovenstva takoj angažiral v- različnih kulturnih dejavnostih. Leta 1951 pripravi spominsko proslavo v čast žrtev ko mu niz m j ter napiše in režira za to priliko na pobudo Marjana Marolta igro „Kralj Matjaž" v šestih podobah. V letu 1952 pripravi krstno predstavo Koci-
MARJAN EILETZ
prove drame Svitanje. V istem letu predvsem izstopa Jcločnikov sakralni spev o Baragu pod naslovom„Eno samó je potrebno", ki ga v obliki dramskega oratorija z igralci, solisti in govornim zborom postavi na oder v dvorani na ulici Río Bamba. V tisti dobi je bilo važno tesno sodelovanje z Ladislavom Lenčkomkot pobudnikom inorganiza-torjem ter drugimi kulturniki, s katerimi soustanovijo leta 1954 Slovensko kulturno akcijo. Ta je nudila Nikolaju izhodišče za njegov .bogati kulturni polet. Pisec člankov in razprav v Duhovnem življenju. Katoliških misijonih (največkrat ga zasledimo pod psevdonimom Miklavž Trpotec), vMisijonskih zbornikih. Svobodni Sloveniji ter drugih tiskih. Najbolj produktivno dobo jc živel v okviru Kulturne akcije kot njen tajnik, urednik njenega glasila „Glas" ter vodja gledališkega odseka. V tej dobi so značilne njegove režije izvirnih dram Branka Rozmana „Roka za steno", „Človek, ki je ubil Boga", ter „Obsodili so Kristusa", pa Franceta Papeža „Gozd". Režiral je še Sofoklejevo Antigono (1968), Linhartov „Ta veseli dan ali Matiček se ženi" v letih 1958 in 1970, nato različne klasike kot Sofokles, Ais-hil, Euripid, Shakespeare, Molière, Linhart, Gogolj, pa modeme kot Eliot, Claudel, Anouilh, Mauriac, Sartre. Ena najboljših Jeločnikovih stvaritev se mi je' zdçla njegova odrska prireditev Rcbu-love radijske igre „Pilatova žena", ki jo je predstavil kot „sakralni akt v slogu srednjeveških misterijev, zastavljeno pa v sodobnem ključu". Zelo pomembno delo je čez petindvajset libretov za vsakoletne počastitve junijskih žrtev. Zadnji večji Jeločnikov prispevek je režija, koreografija in predstavitev celotnega Prešernovega Krsta pri Savici, z množičnim sodelovanjem mladih slovenskih študentk in študentov iz Buenos Airesa, ter glasbenimi vložki Gustava Mahlerja druge simfonije.
Jeločnik pisatelj-pričevalec se nam je predstavil leta 1973 zbrošuro „Teharje so tlakovane z našo krvo" pod psevdonimom Matjaž Klepec, ki je doživela ponatis v trilogiji Romana Leljaka, z uvodom Spomenke Hribar. Brezd voma je pa Jeločnik dosegel vrhunsko priznanje s svojim življenjskim delom „Stalinistična revolucija na Slovenskem", izdano pod psevdonimom Stane Kos, na pobudo dr. Branka Rozmana, ki je sodeloval pri redakciji, lektoriranju ter natisu. Sodeloval je pravtako prof. Janez G rum.
Pred dnevi sem dobil v pogled intimni zapis v spominsko knjigo svoji materi. Setnajslctni Nikolaj se nam odkriva celo kot pesnik, čustven in liričen. Citiram zadnji odstavek: „...Da bi molil... mamica, to znam! Da bi prosil... mamica, to ni učenost v poletu,
za to so krila moja dosti močna!
Da bi padel na kolena? Pred kom, mamica?
V cerkvici je gorela ena sama luč, mamica, Ti si mi jo vtisnila v srce. Pred to sem prosil, pred zlato hišico sem padel na kolena,
v nebo je šla ena sama prošnja k Njemu, ki me je gledal, v beli hostiji skrit:
Jezus, Ti ji plačaj, ker mi je vero dala.
To v spomin, kadar duša joče, in od planin zapiha..."
Starosta ugledne slovenske in zavedne katoliške družine Lojzek Kuk se je tri tedne po snrti brata Francka preselil v večnost.Pred dcnon so se od njega poslovili cerkveni pevci in g.Anton Rošar, v imenu SKD,kateri je pokojni pripadal. Pogrebne molitve je v spremstvu 10 duhovnikov opravil konjiški arhidiakon č.g. Pajk, ki na je tudi govoril na odprte« grobu. Tam se je od njega poslovil tudi g.Peter Simoniti, zastopnik Ljubljanske banke.
Mnogi Slovenci v Kanadi in USA ga bomo pogrešali, saj je v svojih stvarnih debatah mogim bil dobrodošel opazovalec družbenih razvojev. Žalujočim sinu in bratu v Kanadi, sestri na Holandsken, trem hčerkam v domovini in številnim vnukom in pravnukom naše iskreno soŽalje.
NIKOLAJ JELOČNIK - DOMOBRANEC 18. 11. 1919 - 14. 6. 1993 LJUBLJANA - BUENOS AIRES (Uradno v Argentini: Jose Petrič rojen 19. 7. 1921) Bil je ustanovni in ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, režiser, igralec, dramatik, pisatelj, pesnik, zgodovinar, prevajalec. Meni osebno je še izrazil željo, naj v epitafu povežem njegovo ime z besedo - "domobranec". Stvarnik življenja je odločil, da ga pokliče k sebi prav na dan 44. obletnice smrti ljube mu matere Helene. Počiva v objemu tropskega cvetja in zelenja na pokopališču (Vrt miru) v Buenos Airesu. Bili smo prijatelji. Bili smo mu v pomoč v življenju, za kar nam je bil do konca dni hvaležen. Poromajmo sedaj, vsaj v duhu, na njegov grob in molimo za pokoj njegove duše,
Sidney - Zdenka Toronto, Kanada 14. oktobra 1993.
+ ELZA STEFANlC
Slovenski radio "Okno v svet" je 23. oktobra 1993 presenetil slovensko skupnost v Buenos Airesu o nenadni smrti ge. Elze Stefanič, bivše lastnice "Triglava" v Tortuguitas, znano zbirališče mnogih Slovencev in zlasti somišljenikov slovenske državne misli. Njena hiša bo ostala zgodovinski kraj, kjer so se zbirali pred 30. leti vodilni udje Slovenskega državnega gibanja - SDG - : prof. P. Verbic, prof. J. Kesler, Lojze Novak, Tine Duh, J. Mikel, bratje Truden, Slavko Skoberne, Rupnik Vule, D. Weble, B. Stane, Kesler Ema, J. Potočnik, dr. M. Benedičič.....
Ranjko so položili naslednji dan v grob njenega moža J. Stefaniča na pokopališču La Paz, kjer počiva že več slovenskih rojakov. Pogrebne molitve je opravil župnik g. Guštin Jože, duhovni voditelj "Tabora". V imenu osebnih prijateljev in SDG se je od pokojne poslovil časnikar Slavko Skoberne. Zavedna koroška Slovenka bo ostala Slovenskemu državnemu gibanju po svetu vzor plemenite matere, zveste žene in vnete bojevnice za zmago slovenske državne miselnosti. Sorodnikom v ZDA, Sloveniji in v Švici izrekamo naše sožalje, zlasti sinovoma Silvotu in Jožku, občinskemu delegatu v mestu San Miguel - Buenos Aires.
Prejeli s prošnjo za objavo:
KULTURNA NAGRADA MINISTRU LOJZETU PETERLETU
iN NJEGOV OOGOVON
Hranilnica in posojilnica SLOVENIJA v Torontu vsako leto podeli zaslužnemu Slovencu kulturno nagrado.
Letos je odbor izbral kot nagrajenca zunanjega ministra slovenske vlade g. Lojzeta Peterleta, zaradi
Drage Slovenke in Slovenci, spoštovani člani zadruge.
V prijetno presenečenje in veliko čast mi je bilo prejeti kulturno nagrado Hranilnice in posojilnice Slovenija iz Toronta, vaše finančne zadruge. Zares lepa hvala vam vsem, posebej pa še odboru za izkazano pozornost!
Vaša nagrada prihaja v času, ko se mnogi v Sloveniji -bojim pa se, da tudi Slovenci po svetu- zaskrbljeno sprašujejo, ali Slovenija, mlade slovenske demokratične stranke, še posebej Krščanski demokrati, še vztrag^jo pri istih svetlih ciljih: za svobodno, demokratično, pravično Slovenijo, ki bo znala tudi prav ovrednotiti preteklost, se znebiti starih zmot in popraviti krivice. Nekateri so zbegani ob pisanju v časniku Delu, da n?j bi celo eden mojih najožjih in najncutnidnejŠih sodclavcev, vreden mojega polnega zaupanja, glavni tajnik Edvard Stanič, bil človek iz prejšnjega režima. Sprašujejo se, ali smo ostali zvesti svojim načelom, omiki, ki je ohranjala žlahtno slovenstvo v domovini in med brati po svetu? Skrbi jih, ali bomo kos moči starih sil in prinesli v Slovenijo vrednote, ki jih tako cenijo tu, kjer sedaj živite? Mnogi med vami tudi sprašujejo, ali bo nova slovenska država znala izreči dolžno zahvalo in pomoč Slovencem po svetu in jim zopet dati vredno mesto v narodnem občestvu?
Vsem tem in vsem vam bi rad ponovno zatrdil in obljubil, da vse to delamo, da se nismo odrekli nobenemu izmed svojih načel in idealom.
Ne bi bilo pa na mestu, da bi prikrival dejanske težave, ki jih Slovenija ima.^ Poleg gospodarskih, bližine vojne v Bosni in na Hrvaškem in dediščine nekdanje Jugoslavije je tu tudi ostalina preteklosti. Kdor je imel moč, jo težko izpusti iz rok. In kadar se enkrat odločite za demokracijo, mora ta veljati za vse - tudi za tiste, ki so je še nedolgo tega tako teptali in preganjali. Zato sc moramo, tako kol pri vas v Kanadi, tudi tu ravnati po načelih parlamentarne demokracije in sprejeti igro iskanja kompromisa pri odločanju v vladi in parlamentu. Pri tem so nam lahko naši sogovorniki bolj ali manj všeč, toda računati moramo na njihovo moč v parlamentu, kjer je moč doseči toliko, kolikor imaš v njem sedežev. In teh, vsaj za Slovenske krščanske demokrate še ni dovolj, četudi ne malo.
S tretjega mesta med strankami na prvih volitvah smo prišli na drugo -postali smo druga najmočnejša stranka v parlamentu. Stranka, ki ji tako tuji kot domači, naklonjeni ali nenaklonjeni komentatorji priznavajo, da smo dober in zanesljiv partner, ki ne išče drobnih vsakdanjih malenkosti za prepir, ampak deluje globalno.
Komunisti so s prvega mesta zdrknili na tretje in to kljub temu, da so na zadnjih volitvah nastopili kot koalicija kar treh strank! Tlidi to je znamenje volje volilcev. Kot prva, najmočnejša stranka so se utrdili Liberalni demokrati, kar je odraz splošnega, zelo liberalnega razpoloženja med Slovenci. V vladi so zopet tudi Socialdemokrati obrambnega ministra Janše.
Mnogi med vami so bili nezadovoljni z izidi volitev. Sam pa pravim: za to, da bomo izboljšali gospodarstvu bodo potrebna leia, za to pa, da spremenimo miselnost in javno mnenje, desetletja. In tu ne bodo dovolj le politiki; potrebni bodo vzgojitelji, šola, verske skupnosti, literatura, tradicija, nosilci vrednot. Na to prevečkrat pozabljamo.
Še na nekaj bi vas rad ob tej priliki posebej opozoril: bodite pozorni na to, kar se v Sloveniji dogaja in veselite se z nami tudi vsega pozitivnega, kar
ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU KUČANU
Concord, 18 oktobra, 1993.
V	v
Spoštovani gospod Kučan,
z mojim odprtim pismom, ki je bilo objavljeno v rubriki TAKO MISLIM v dnevniku SLOVENEC 10 julija tega leta, sem Vas povabil da z Vašimi odgovori na nekaj mojih vprašanj pokazete vrednost in verjetnost izjav, katere ste pod Vašim podpisom dali Slovenskemu ameriškemu svetu (glejte SOBOTNO BRANJE, SLOVENEC z dne 29 maja t.l.).
Vec kot tri meseci so pretekli odkar je bilo moje odprto pismo objavljeno; pod vsemi okoliščinami to predstavlja dovolj časa za odgovor. Zato moram sedaj zaključiti da ste mi dejansko odgovorili z molkom. In ta molk ni mogoče tolmačiti drugače kot dokaz da
Vaše javno objavljene izjave in Vaša dejanja niso v skladu. » » »
Ce pomislim da sem jaz - enako kot Slovenski ameriški svet, in nedvomno številni bralci - začetno sprejel Vale izjave kot iskrene, in zato obetajoče da bo končno dvignen somrak ki še vedno preprečuje zdrav in srečen razvoj naše mlade države, moram sedaj gledati na Vaš molk kot izredno žalosten in razočarljiv korak nazaj. In duša države, o kateri ste tako občutljivo pisali, bo ostala le prazna domišljija. Skoda!
S spoštovanjem,
Marko Natlačen USA
njegovega izrednega doprinosa za mednarodno priznanje Republike Slovenije in zaradi njegovega truda za uveljavljanje krščanskih principov v slovensko javno življenje.
smo že uspeli uresničiti, pa tega, kar še bomo! To jesen je stekla privatizacija in vsi državljani so dobili domov tako imenovane lastninske certifikate - njihov delež državnega premoženja, ki bo v naslednjih letih zopet prišel v skrbne zasebne roke. Domača valuta, slovenski tolar, se dobro drži, z razmeroma nizko inflacijo. Izvoz blaga na trge Evropske skupnosti, držav Efte, ZDA in Kanade se je letos še povečal. Minister za ceste, gospod Umek, ki je krščanski demokrat, je že v nekaj mesecih dosegel, da je Državni zbor potrdil predlog, po katerem bomo v naslednjih 6 letih v Sloveniji zgradili preko 300 km avtocest.
V	delu je tudi Zakon o popravi krivic. Slovenski krščanski demokrati bomo pri oblikovanju tega zakona imeli Se posebno vlogo in kot vladna stranka sodelovali, še preden bo zakon predstavljen na vladi.
V	zunanjem ministrstvu kot namestnik ministra za Slovence po svetu dela dr. Peter Vencelj, krščanski demokrat, ena izmed njegovih sodelavk pa je celo argentinska Slovenka!
V	začetku novembra sem kot zunanji minister vodil slovensko delegacijo na pogovorih z državami članicami Efte (European Frec Trade Agreement), ki jo tvorijo Avstrija, Švica, Švedska, Norveška, Finska in Lichenstein. Začeli bomo pogajanja o svobodni trgovini med Efto in Slovenijo. Se pomembnejša $o pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski skupnosti, ki se bodo pričela v decembru. Optimizem nam lahko zbuja dejstvo, da ima Slovenija med vsemi nekdanjimi komunističnimi državami najvišji bruto nacionalni proizvod na prebivalca (Gross Dumestic Product per capita).
Želim si, da bi v vseh teh navedkih in številkah videli razloge za svoj ponos na Slovenijo, pa tudi za obisk v domovini. Za nas v Sloveniji je zelo pomembno, kaj se o nas piše po svetu in kaj v izseljenskem tisku. Vašo moralno podporo potrebujemo, da uresničimo to, kar vemo, da moramo storiti.
Zame pomeni danes zdomstvo in izseljenstvo veliko več kot samo otožen spomin na domovino. Z naše strani smo vam dolžni zahvalo in podporo. V vas pa vidimo vzorec, čudovit zgled, kako lahko Slovenec v življenju ne samo osebnostno, temveč tudi gospodarsko, poslovno in politično živi in uspe. Prav ljudje krščanskih nazorov se morajo pri nas naučiti razmišljanja privatne iniciative. Zgled vaše finančne zadruge Slovenija bi npr. lahko bil odličen navdih za kako podobno zadrugo tudi v Sloveniji! Če si za svojo politiko ne bomo sami zgradili ekonomskega zaledja, bomo namreč težko uspešni.
Posebej bi rad k sodelovanju povabil mlado generacijo kanadskih Slovencev, ki jim je Slovenija domovina očetov ali starih očetov. Očetje, stari starši, navdušite jih za Slovenijo kot za sodobno evropsko državo, v kateri ni več komunizma, revščine ali starih prepirov, temveč 2 milijona ljudi, ki ustvarja novo državo. Navdušite jih za Slovenijo, ki jo je čudovito sam, v dvoje ali y večji družbi prekrižariti z nahrbtnikom na ramenih, z avtostopom ali vlakom.
Še enkrat vsem prav lepa hvala za izkazano pozornost!
Lojze Peterle,
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov
Župnijska hranilnica in posojilnica "Slovenia"
Vain nudi razne finančne usluge. Posojila za liiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
Poslužite se naše slovenske finančne ustanove!
URADNE URE
na 618 Manning Ave., Toronto
Torek-sreda
Četrtek-petek_ Sobota
10am - 3pm lOain -8pm 10am - lpm
TeL: 531-8475
na 739 Brown's Line, Toronto
Torek-sreda_lOam - 3pm
Četrtek-petek _lOam - 8pm
Sobota_9am - 12pm
v Hamlltonu pri sv. Gregorju Velikem
Petek_
Sobota
lpm - 8pm 10am - lpm
Tel.: 255-1742
Tel: 578-7511