SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po polti projoman velja: Za celo leto prsđplatan 16 jld., za pol leta 8 gld., za žetrt leta Д (14., ia jedsa mesec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za sel» leto 12 fld., sa pol leta 6 gld., xs ćetrt leta 3 fld., ia jeden ssesec 1 rid V Ljnbljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamae Številke po 7 kr. |l Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejema upravništvo ia ekspedlcija v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve uliee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixvzemtf nedelje in praznike, ob pol 6 sri pepoldne. Štev. V Ljubljani, v soboto 3. aprila 1897. Letni It XXV. Ministcrska kriza. Bliskoma se je raznesla včeraj po širnem sveta brzojavna novica, da je Badeni z vsemi drugimi ministri vred odstopil. Vzrok, zakaj da je Badeni odstopil, je jasen. Odkar so bile dokončane volitve v državni zbor, iskal je Badeni večine v novi državni zbornici, ki bi bila v pravem razmerju s sestavo sedanjega ministerstva, v katerem so zastopani konservativci, Poljaki, nemški liberalci in fevdalni veleposestniki. Taki sestavi kabineta bi bila primerna večina, kakor jo je imel Windischgraetz. Toda v novi zbornici so razmere popolno drugačne, ker je od tedaj prišlo iz nove pete skupine 72 novih poslancev in ker nemška levica šteje sedaj 30 glasov manj, nego v prejšni zbornici. Badeni je nameraval sestaviti večino iz 60 Poljakov, 80 Mladoč. in čeških veleposestnikov, 75 nemških liberalcev in veleposestnikov, iz centruma (6 mož), nekaj zmernih Rusinov, Rumu-nov in divjakov. Z jezikovne naredbo za Češko in Moravsko pa, s katero so nezadovoljni Čehi, nemški liberalci pa tirani v opozicijo, je razdrl Badeni sam to kombinacijo. Zato je objava te jezikovne naredbe za Čehe izostala, dasi je bilo dogovorjeno, objaviti jo dnć 2. aprila. Potem je mislil grof Badeni v smislu zahtev Cehov to naredbo spopolniti, da si za vsak slučaj zagotovi 80 čeških glasov poleg Poljakov. Za večino manjkujočih 70 glasov pa hoče Badeni pridobiti katoliško ljudsko stranko in slovansko krščansko narodno zvezo. Pri tej kombinaciji pa je naletel na odpor v kabinetu samem. Vzlasti pravosodni minister grof Gleispach, ki je znan kot pristen nemški liberalec, se je tej nameri odločno uprl. Z njim so potegnili tovariši Gautscb, Guttenberg in Welsersheimb, ki so odločno zahtevali, da se v kombinacijo za večino morajo na vsak način vzeti tudi nemški liberalci. Vsled tega se tudi vlada ni mogla zjediniti za predsednika državni zbornici, ker so konservativni ministri bili za Kathreina, liberalni pa za grofa Attemsa. Iz teh pojavov je bilo Badeniju jasno, da ministerstvo v sedanji sestavi ne dobi zanesljive večine v državni zbornici. Zato je izročil vladarju ostavko celega ministerstva. Listi poročajo, da je cesar zopet Badeniju izročil nalogo, sestaviti novo vlado, ki bode konservativno slovanska, ako Badeni ostane pri svoji zadnji kombinaciji, ali pa liberalna, ako bi mogel zadovoljiti Čehe in nemške liberalce. Vendar de-janjske razmere bolj govori za konservativno-slo-vansko večino, ker je sporazum mej Cehi in nemškimi liberalci skoraj nemogoč. Lahko se pa tudi zgodi,- da pride na površje popolno nova vlada, ki morda razpusti državni zbor in vnovič apeluje na volilce. Vendar to se bo zgodilo le v najskrajnejšem slučaju, kajti odločilni faktorji dobro vedć, da tudi nore volitve ne bodo pokazale bolj homogenne večine za državno zbornico, nego je sedanja. Eer je volitev predsedništva določena na prihodnji torek, mora do tedaj vse jasno biti, kako se vlada preustroji. Naj bo ta preustroj kakoršen koli, gotovo je, da nova slovanska krščanska narodna zveza, katero so osnovali slovanski poslanci, bode važen faktor, s katerim se bode pri sestavi kabineta in zbornične večine brezdvomno računalo. Nas sestava te zveze zelo veseli. Prvič zato, ker slovanski poslanci v državnem zboru prvič nastopajo kot organizovani zagovorniki pozitivno krščanske ideje, drugič zato, ker so se naši poslanci s to zvezo prvič pokazali kot organizovani slovanski zastopniki kakor prelepa kristalizovana podoba avstrijskih slovanskih narodov; in tretjič zato, ker je zveza takoj s početka nastopila v takem številu, da morajo ž njo računati vsi odločevalni faktorji. Radujemo se te zveze tudi zato, ker ima po našem prepričanju neprimerno večjo važnost, nego bi jo imel jugoslovanski klub, in to iz vzrokov, katerih smo že poprej omenjali. Veseli smo te zveze tembolj, ker so se za njeno vresničenje trudili vzlasti naši katoliško-narodni poslanci s Kranjskega, katere je podpiral koroški poslanec Einspieler, vkljub temu, da so bili brez povoda napadani od vseh stranij. Kot katoličani seveda s to zvezo nismo vsega dosegli, kar bi po svojih načelih želeli, vendar, ker bi sicer ta zveza z ozirom na dejanjske razmere ne bila mogoča, zadovoljni smo tudi z doseženim posebno zato, ker se je pokazala mej poslanci te zveze lepa edinost na podlagi pozitivno krščanskih, narodnih in gospodarskih načel. S tem vzgledom so tudi nam Slovencem pokazali naši poslanci, kako je nam mogoče delovati v slogi in v resen duševenin gmoten napredek našega naroda. Zato bomo mi zanaprej od svoje strani presojali delovanje vseh poslancev združenih v slovanski krščanski narodni zvezi kot celotno in v tem oziru tudi vravnavali svoje postopanje. Iskreno pa želimo, da store isto tudi druga glasila slovenska, da konečno vendar le preidemo preko vednih neplodnih osebnih napadov na dnevni red ter da pridemo do resnega skupnega dela, katerega smo svojemu narodu dolžni vzlasti v sedanjih kritičnih raz- LISTEK. Razmotrivanja mračnjakova- Vsi oni, ki ljubijo jasnost v političnih zadevah, obupavajo. Teden dnij je že poteklo, kar se je sešel državni zbor, toda položaj je še vedno nejasen, z odstopom ministerstva postal je naravnost kritičen, in le glede naših poslancev se je čudovito pojasnil. Položaj 1 Kedar politiki ne vedo, kako piha in od kod pelitiška sapa, takrat govore o položaju in ga imenujejo težavnega, nejasnega ali celo kritičnega. Ako verujemo našemu liberalnemu kolegi in njega najnovejši duši, gospodu dvornemu svetniku, je celo mnogo parlamentarcev, kateri razumevajo sedanji politiški položaj baje tako slabo, kakor poslanec Lenarčič „črne bukve kmetskega stanu". Ti kratkovidneži nečejo v jugoslovanski klub, kakoršnega bi rada vlada in gospod dvorni svetnik. Zatorej jih ta imenuje mlade, neizkušene parlamentarce in politiške novince. Seveda, če ima človek mnogo parlamentarne izkušnje, če je na parlamentarnem bojišči od pro-staka avanziral do zlatega ovratnika, potem se mu razbistri oko. Toda tudi položaj takih starih, izkušenih parlamentarcev je sedaj jako težaven. Mladi zarod ne ume več tistih polpreteklih lepih časov, ko so se narodi ljuto in vstrajno borili, da so avanzirali nekateri njihovih sinov. To so bili idealni časi takrat! Srčno svojo kri posojali so narodi vladi, — da je z njo pisala dekrete, s katerimi je povzdignila tega ali onega parlamentarca za par stopinj više. „Do ut des" bila je politiška maksima, in le za kupčijo nadarjeni možje imeli so upanje, da uspevajo. Danes pa narodi v svoji zaslepljenosti hočejo, da so puslanci res zastopniki narodovi in ne bor-zijanci. To načelo modernega politiškega realizma in verizma seveda ni po všeči starim politiškim idealistom. Skušali so sicer otvoriti malo trgovino pod tvrdko „Jugoslovanski klub", toda ostalo je le pri poskusu. Sedaj stoje nekam užaljeni na strani in motnim okom gledajo propad merkantilizma v politiki, ki se je najbolj pokazal v dejstvu, da je nemogoča zveza slovanskih poslancev po želji in srcu vlade in pod vodstvom gospoda dvornega svetnika. Napoleon je nekoč izustil ponosni izrek : I m -p o s i b 1 e n'est pas un mot frangais. Slovenščina pa ima to besedo v svojem besednem zakladu, kajneda, gospod dvorni svetnik ? Cvetke s polja moderne znanstvenosti. (Priobžil Burjan.) I. Odkod je človek? Poln srednjeveških predsodkov, kakor skoro vsakdo, ki se je vzgajal v naši mili, toda žal, nazadnjaški in klerikalni domovini, poln mračnjaških nazorov o svetu in človeštvu sem prišel na vseučilišče. Kakor sneg na spomladnem solncu, kakor poštena (t. j. alkoholična) pijača pred večnožejnim dijaškim grlom, tako so izginili vsi moji srednjeveški predsodki in mračnjaški nazori, ko je posijala nanje svetla luč moderne, svobodne vede. Kakor sem se jaz, tako želim, da bi se vsak Slovenec vsaj duševno osvobodil v ti žalostni dobi, ko nas je klerikalni zmaj politično obvladal, ko nam ta črna pošast preti poteptati in pomendr vse kai< moderne kulture in prosvetljenosti, ki j< .ačela tu; ; pri nas bujno poganjati. Da nezaostantmo za drugimi naprednimi narodi, da ne pridemo еб v temo srednjeveške neizobraženosti in otroške 1лК. varnosti treba neobhodno, da vravnamo svoje no na ziranje po rezultatih moderne, eksakte znanosti. Vprašanje vseh vprašanj pa je brez dvoma: Odkod je človek? Kaj je človek? Evo Vam razsodni Slovenci, znanstveno razlago o človekovem postanku in njegovem bistvu, kakor jo dandanes predavajo skoro po veeh vseučiliščih. Ker sem si skrbno za- J n Л A merah. Kar je bilo rekriminacij glede snovanja jugoslovanskega kluba, pozabljene so, ker je vspeh teh razgovorov tako nepričakovano vesel. Bog živi novo slovansko krščansko zvezo! Bog živi vse njene člane pri složnem delu! Pojmi na) se zjasne? Z veseljem smo prebrali včerajšnje brzojavno poročilo, da se je v državni zbornici osnovala „Slovanska krščanska narodna zveza", ki se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje v verskem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru n a pozitivno krščanskem temelju. Zakaj, da povemo odkritosrčno, nam se je zdela stvar zelo težavna. Kakor poroča „Sl. N." (št. 73.) je dr. Susteršič predlagal, naj se zasnuje zveza slovanskih katoliških poslancev. A poslanec Suklje je izjavil, „da pod take firmo ne mara iti". Prvič zato ne, ker se s takim imenom odbijejo Srbi, katere je treba na vsak način pridobiti. Drugič sta poljski in češki klub sestavljena po ogromni večini po zastopnikih katoliškega prebivalstva, zato peščica ne more in ne sme za se monopolizovati tega naslova. Tretjič pa, dejal je poslanec Suklje, je izraz „katoliško-naroden" pri nas Slovencih postal „nom de guerre", pod katerim se skrivajo tendence, povsem protivne naprednim slovenskim poslancem. Na to. poroča „SI. N." se je oglasil dr. Krek in izjavil, da on in njegovi somišljeniki ne vztrajajo pri besedi „katoliška", temveč da so zadovoljni, ako se sicer označi klub kot sestavljen na podlagi p o-zitivnega krščanstva v uasprotju z materij alističnimi težnjami, katere zagovarja socijalna demokracija. Vmes so posegli tudi drugi in po vplivu teh govorov je premenil dr. Susteršič prvotni svoj predlog v toliko, naj se imenuje skupina „zveza poslancev slovanske krščanske ljudske stranke", ter nasvetovai, naj se vzprejme v pravila odstavek, da je stranka ustanovljena „na podlagi razo-dete krščanske resnic e", in zahteval tudi odstavek glede šolstva. Zopet se je pokazalo, kako malo katoliške zavesti je v Slovanih. Nemogoča je še zveza, ki bi nosila ime, da je katoliška. A pokazalo se je tudi, da je nekaterim celo krščanstvo — odveč. Ne malo smo se začudili, da niti drugi predlog Susteršičev ni ugajal. Zakaj pač ne? S tem imenom zveza ustanovljena „na podlagi razodetih krščanskih resnic" se ne odbijajo Srbi, saj tudi Srbi verujejo krščanske razodete resnice. S tem imenom bi tudi ne uganjali monopola, saj je v državni zbornici poleg katoliške ljudske stranke tudi že krščansko socijalna. Naposled izraz „krščanska razodeta resnica" tudi v Slovencih morda še ni rogoborno ime, ki bi se pod njim „skrivale tendence, povsem protivne naprednim slovenskim poslancem". Saj morda „tudi — katoličani" tudi stoje „na podlagi razodetih krščanskih resnic "! Poslanec dr. Ferjančič ni bil zadovoljen s tem izrazom „na podlagi razodetih krščanskih resnic", zato je nasvetovai, da imej programatični del pisoval vse, kar nam je veleučeni profesor povedal, podam Vam lahko kar doslovno njegovo predavanje. „Ker si ne moremo misliti", začel je profesor pred mnogoštevilnim kolegijem, „ker si ne moremo misliti, da je človek kar skočil na zemljo tak, ka-koršen je dandanes ali celo, da ga je Bog vstvaril, kakor slove stara židovska bajka, moramo se drugače lotiti tega vprašanja, da je moremo v smislu današnjega svetovnega naziranja rešiti. Pojmi: Bog, stvarjenje, duša, čudež i. dr. so za pametnega človeka sploh, zlasti pa za naravoslovca in učenjaka, anahronizmi. Pri reševanju vprašanja o človekovem postanku se torej ne moremo ozirati na take meglene in ničevne činitelje, ki pa, žal, igrajo še veliko vlogo v mišljenju nerazsodne mase in njenih izkoriščevalcev. Preiskovanje torej postavimo na strogo znanstveno, naravoslovno stališče, menim namreč descendenčno teorijo, ki se imenuje po nje geni-jalnem vtemeljevalelju tudi darvinizem. Upam, da se tekom malo desetletij poprimejo vsi učenjaki te epohalne težnje, katera jedina nam more razložiti vse stvarstvo brez verskih strašil; toda na svojo žalost moram priznati, da je še mnogo, mnogo mož na profesorskih stolicah, ne samo teologov in filozofov, ampak celo naravoslovcev in zdravnikov, ki z najrazličnejšimi razlogi, celo z znanstvenimi dejstvi hočejo porušiti veličastno stavbo slavnega Angleža. pravil tisto obliko, kakor jo je imel „koalicijski" Hohenwartov klub : „auf c h r i s 11 i e h e r Grund-lage I" Odkrito bodi povedano, da nas je nemilo in čudno dirnil ta strah pred izrazom: „razodeta resnica". To vzbuja mnogo misli in ne uprav veselih. Kaže ee, da se je že široko razpaslo krščanstvo — Stritarjevo, tisto čuvstveno krščanstvo, ki ima od pravega krščanstva le še samo ime. Dr. Gregorčič pa se je skliceval na pastirski list avstrijekih škofov in nasvetovai kopijo programa Dipaulijeve stranke, dodavši le odstavek o jednako-pravnoeti. Da bodo bralci ložje umeli prapor, denimo sem program Dipaalijeve stranke: „Zjedinjen v načelih, izraženih v avstrijskega epiekopata pastirskem listu o volitvah, bo klub katoliške ljudske stranke branil: 1. velmoč monarhije, 2. avtonomijo in celokupnost kraljestev in dežel, 3. red javnega prava v verskem, socijalnem, gospodarskem in narodnem oziru na krščanski podlagi." A sedaj čujte! Dalje nego H Suklje, ki ne mara pod „katoliško" firmo, dalje nego dr. Fer-janiič, ki mu ni všeč ime „razodete" krščanske resnice, mnogo dalje od krščanstva stoji „Slovenski Narod", ki doslovno piše : „Izmej zgoraj navedenih nasvetov glede pro-gramatične izjave sta predlogu dr. Susteršiča in dr. Gregorčiča absolutno nevzprejemljiva in bi mogli poslanci narodne stranke — miru in skupnemu delovanju na ljubav — sprijazniti se k večjemu s formulo dra. Ferjančiča, dasi bi bilo najbolje, ako bi se področje skupnega kluba omejilo samo na narod n a , n a g o s po d a r s k a i n socijalno-politična vprašanja." Znamenita, velevažna izjava I .Narod" najpreje priznava, da je vsa njegova mržnja naperjena proti pastirskemu listu e e 1 o -kupnega avstrijskega epiekopata. — „Slov. Narod" p;še: „Narodni volilci bi po vsi pravici vpraševali: čemu smo bili ljut boj zoper „Slo-venčevo" stranko, če je našim poslancem pastirski list jedino merilo in kažipot?" „Narod" izpoveda, da je program Dipaulijeve stranke zoper vse njeno mišljenje in prepričanje. „Slov. Nar." namreč zopet piše: „Sicer pa bi bila največja hipokriza, ako bi zastopniki napredne narodne etranke si sedaj omislili program, identičen z onim najčrnejših nemških klerikalcev!" (Bralec ljubi, še jedenkrat pre-čitaj program Dipaulijeve etranke I) — Dalje! Klub, sloneč na podlagi razodete krščanske resnice, je „Slov. Narodu" absolutno nevzprejemljiv. Njegovi pristaši bi se zavoljo ljubegamiru kvečjemu sprijaznili s klubom „na krščanski podlagi." K večjemu, zavoljo miru, zakaj naljubše bi bilo „Slov. Narodu", da bi v programu slovanskega kluba o v e r i n e b i 1 o n i t i sledu! „Slovenski Narod" sklepa, da narodni poslanci p e r h o r e s c i r a j o in m o r a j o p e r h o r e s -c i r a t i klerikalen program. Sedaj naj pa razsodni bralec postoji in pre- Kaj mislijo teologi in filozofi o darvinizmu, nas malo briga, vse njih spekulativne razloge proti teoriji lahko zavrnemo z Apelovim izrekom: „Le čevlje sodi naj kopitar!" Kdor se ni specijelno bavil z vedami : zoologijo, botan'ko, anatomijo, fizijologijo, hi-stologijo, embrijologijo, morfologijo, paleontologijo in drugimi strokami, ne more niti govoriti o darvinizmu I Malo težje seveda je odgovarjati naravoslovcem in zdravnikom, ki eo se z omenjenimi strokami pečali. Toda veliki Haeckel, ki je osivel v boju za darvinizem in materijalistični monizem, nas je tudi v tem oziru oskrbel. Dejal je namreč slavni darvinist, da more o darvinizmu samo oni soditi, ki je prepričan o njega notranji resničnosti. Globoki mislec, darvinist Jiiger, je zavrnil vse napade od strani antidarvinističnih naravoslovcev rekoč, da se descen-denčna teorija ne opira toliko na naravoslovna dejstva kolikor na način mišljenja. Kdor se je torej povspel do one stopinje izobraženosti in omike, da se je srečno iznebil „Kohlerglauben" na Boga, dušo in druge nereelne pojme, ki so se porodili v raz vnetih možganih umobolnih ljudij, kdor vrjame samo to, kar čuti, temu je descendenčna teorija v obliki darvinizma postulat zdrave pameti. (Posebej opozarjam na to duhovito sklepanje. Op. pis.) Burno pritrjevanje in ploskanje je pričalo, da misli, kakšno grehoto pa so klerikalci hoteli vtihotapiti v klub! Dejali so: klub naj se imenuje slovanski katoliški. Ali je to taka grehota ? Torej Slovan se mora sramovati, če je katoličan, zatajiti mora svojo vero! Toda, „klerikaloi" se niti te zahteve niso držali. Dejali so: naj se vsaj pove, da sloni klub na razodeti krščanski resnici I Saj smo vendar vsi Slovani, zapadni in iztočni, rimski in zedinjeni in razkolni — kristijanje, izpovedovalci razodete resnice! Niti tega ne! A potem pride še „Slovenski Narod", glasilo slovenske narodne etranke, ter pravi: k večjemu to, naj bo, če ni drugače, zavoljo ljubega miru, a če je mogoče, naj se vera iz programa sploh izpusti! Velevažna izjava 1 „Narod" je z njo dokazal dvoje: Prvič: d a n i t i m a I k o n e p o z n a n a-šega časa, ni tega, kaj hoče. Ne pozna časa, zakaj „Narod" nič ne vidi, da se zadnji čas vse loči v dva tabora, zbira pod dva prapora, na katerega jednem je zapisano materijalizem, na drugem krščanstvo. Ne pozna niti tega, kaj hoče, zakaj na koncu XIX. veka, po šest tisoč letih človeške zgodovine se ni naučil niti toliko, da bi vedel, kako brezsmiselno in brezglavno početje je, reševati narodna, gospodarska, socijalno - politična vprašanja brez ozira na — vero! Drugič: „Narod" ni samo zoper škofe, ni samo zoper k a t o 1 i š k o c e r • kev, ni s a m o z o per krščans t v o , od je sploh in do cela zoper vero! Vse vere so mu jednake, sovraži le jedno: katoliško! Kadarkoli iz ust narodne etranke z licemersko zlobo pride beseda „klerikalizem", je istovetna s katoliško, s Kristusovo cerkvijo. Kdor še sedaj tega ne vidi, temu sploh ni več pomagati !. A kdor količkaj misli, temu bo tudi jasno, v kakem smislu je literat „Slov. N." (št. 68.) o pesmih Funtkovih o smrti pisal: „O bistvu modrovanja in premišljevanja samega (Funtek razvija namreč krščanske nazore) ne govorim, če tudi me šegečejo prsti. Vznemirilo bi se preveč ljudij, in to bi danes še ne bilo ljubo, zakaj novo solnce še ni posijalo v vsi svoji lepoti ... Drugod sije danes v vsi svoji moči in krasoti in kmalu priplava na naše nebo; ne vzdrže ga filisterske megle, ki ležć nad nami kakor mdra!" . . . Hipokrizija ! Danes torej vam še ni ljubo, vznemirilo bi se preveč ljudij! Danes treba pobijati še samo klerikalizem, a prava beseda še ne sme iz ust, zakaj megle leže nad nami! Hipokrizija! „Narod" kajpada upa, da bo ljudstvo počasi odpalo od vere. „Naše izvrstno ljudstvo (tako je pisal „Sl. N." št. 67) tudi ne bo vedno tako ostalo kot sedaj. Mi se zanašamo na šolo in na napredni tok časa, kojega klerikalstvo še celo v Rimu ustaviti ni moglo !" Torej tako naj bo naše ljudstvo, kakor je prišlo 1. 1870 v Rim ? Zavrženo, razuzdano, lopovsko, masonsko ? Mi upamo,' da se „Sl. N." želja nikdar ne bo izpolnila. To upanje nam daje misel, da naš narod mora spoznati črno hipokrizijo „Naroda". To upanje nam daje pogled, da so poslanci naro dne stranke je govoril profesor vsem iz srca. Hvaležno se je nasmehnil, obrisal pot s čela, vesel, da se je tako srečno izognil vsem logičnim čerem in pečinam, potem pa nadaljeval: „S tem kratkim uvodom sem Vam, gospoda, dokazal upravičenost in resničnost darvinizma in e tem pridobil trdno in zanesljivo podlago za naše raziskovanje o postanku človeka. Darvinizem uči, da so se vse živali in rastline polagoma razvijale in razvile iz malo prvotnih stanic, da se je ta razvoj vršil čisto mehaničnim potom brez vsake smotrenosti. Ker je tudi človek organično bitje, ne moremo zanj napraviti v naravi posebnega kraljestva, kakoršno imajo živali in rastline, zlasti ker je Človek bistveno popolnoma jednak najbolj razvitim živalim ; razloček med človekom in živalijo je samo kolikosten, ne pa kakovosten, kakor trdć oni, ki prisegajo na verske dogme. Nikakor torej ne kaže, da bi delali pri opisovanju človeka izjemo, da ga ne bi uvrstili v kraljestvo živalij. Ko ga je bigotni Linnć opisal in omenil v redu opic, ali pa ko ga je Buffon obširneje popisal o priliki, ko je razlagal osla, takrat se ni nikdo podtikal nad takim ravnanjem, ker je vsakdo mislil, da pomeni pojem sorodnost samo neko površno in navidezno podobnost. Cim je pa darvinizem neovržno dokazal, da je treba umevati sorodnost v prvotnem s a m i obsodili .Slovenski Narod". Stopili so v .slovansko krščansko narodno zvezo", ki se bo potegovala za to, da se izobrazi javno življenje na pozitivno krščanskem temelju! Mažari v hrvatskem Primorju. Iz Zagreba, 29. marca. XI. Vgnezditi ee na obali Jadranskega morja na kakoršenkoli način, to je vroča želja mažarskega naroda. Na Reki eo radi popustljivosti in malomarnosti hrvatskih vladinih krogov prisvojili si neko gospodetvo, kar jim pa še ni dosta, kajti sami Rečani so se jim, kakor znano, uprli pri zadnjih volitvah. To Mažare vendar le ne plaši preveč; na-djajo se še vedno, da zmagajo na Reki popolnoma. Huja kost je za njih ostalo Primorje, kjer je prebivalstvo brez razlike hrvatsko in precej probujeno t narodnem pogledu. Kar bi šlo Mažarom v korist, t? je siromaštvo v teh krajih, zategadel so vsa trgovska in obrtna podjetja vsredotočili na Reki, a drugim krajem dele le drobtiue v onem slučaju, če jih prebivalci prosijo za to. S:cer pa je znano, da vsak Mažar govori z oduševljenjem o svojem morju, po katerem je Ogerska zvezana z ostalim svetom, ter zistema-tično zanikuje Hrvatstvo v tem kraju, češ da je to vse ogersko Primorje. Da pokaže to tudi zunanjemu svetu, razumi se v krivem svetlu, začel je snovati o nekem svetovnem pomorskem kopališču. Sosedno Opatijo je hotel nadkriliti ter poobči ves svet za seboj. Zbral si je tak kraj. Siromašna vasica na hr-vatskej obali, hrvatska Crkvenica je imela postati slavno kopališče. Morje je na tem mestu zares prav prikladno za kopanje, ali vse drugo se je moralo osnovati. Našli so se za to podjetniki, a vse se je imelo izvesti po velikauskej osnovi. Zato je treba pa veliko denarja. Tudi ta se je navidezno podpisal in deloma preskrbel. Sezidal se je krasen dom za goste ter vse sijajno uredilo. Rizumi se, da je bilo vse v mažarskem duhu. Pričakovali so gostov od vseh strani, največ seveda iz Ogerske. S početka so jih s slepilnimi oglasi namamili nekoliko, ali prevelika draginja in drugač še pusta okolica jih je kmalu pregnala, a drugih ne privabila, domače priproste goste pa popolnoma odbila mažarska ošabnost. Že lani ni bilo gostov, letos so imeli le štiri in še ti so pobegnili v Opatijo. Vse podjetje je tako hitro propalo, kakor so neki hrvatski protivniki njegovi naveščali. Za namen podjetja je bil osnovan na krivi podlagi; hotelo se je Mažarom širiti svoje gospodstvo na hrvatskej zemlji. Prezirali so domačine na vse razne načine. Eriva je bila pa v drugem redu tudi nenasitljiva dobičkarija ter nesolidno gospodarstvo. In vse podjetje je moralo napovedati te dni konkurs, ker se ni našel nobeden, da bi pokril dosedanjo zgubo. Zdaj se piše po mažarskih časopisih, da so provzročile to propast hrvatske in pravem pomenu besede, začeli so fanatični zastopniki dogmatičnih verstev s prižnic in katedrov klicati na pomoč policijo zoper vedo, ki se je osme-lila človeka ponižati do živali. Menim, da je pomilovalni smehljaj najboljši odgovor našim nasprotnikom. Kdor ima le trezne oči, mora nujno spoznati, da ima človek lastnosti in znake, ki jih opažamo pri višjih živalih. Iz tega sledi nujno, da je človek žival, samo prava pravcata žival. — (Divno 1 Vino ima premnogo svojstev, ki jih ima tudi voda, torej je vino sama čista voda. O, da bi bilo to res! Potem me ne bi danes glava bolela! Opomba stavčeva.) S tem premišljevanjem smo pridobili temeljno resnico za naše bodoče raziskovanje, temeljno resnico, na kateri sloni toliko modernih znanostij, kakor n. pr. dušeslovje, modroslovje, antropologija, jezikoslovje, pravoslovje i. dr. Z veseljem opažamo, da se jo je prijela tudi socijalna demokracija in se tako postavila na trdno, znanstveno podlago. (.Živela demokracija!" zagr-melo je po dvorani.) Človek je torej žival, samo kolikostno različen od živali. Kako si je pridobil nekaj na videz popolnoma različnih svojstev, ki so pa v resnici skoraj samo malenkostne prednosti, o tem obširneje kasneje, zdaj se ozrimo nekoliko na njegov rodovnik, ki je seveda skupen tudi drugim živalim do gotove meje. (Dalje aUdi.) oblasti, češ, da one niso dosta podpirale podjetnikov. Ta trditev je seveda brezkrajna brezobrazuost mažarskih šovinistov, katerim se ni posrečilo, odtrgati zopet jeden del hrvatske zemlje v svoje poznate svrhe. Ni nam na misli braniti hrvatske oblasti radi tega napada, saj vsak čitatelj že sam dobro vć, da je ravno nasprotno resnica. Hrvatska vlada je ravno pri tem podjetju storila več, nego ji dovoljujejo njeni dohodki, saj je na deželne stroške sežidala ob morju krasen obalni zid ter preskrbela kraj z vodo po vodovodu, za kateri je potrosila do 20.000 gld. Tudi je deželua vlada nakupila najprej sama večji-del zemljišč v celem obsegu omenjenega kraja ter ga potem prodala dotičnemu društvu za isto ceno, kakor ga je ona kupila, samo da se niso pri tem poslu okoristili prekupci. Vlada je to podjetje pospeševala in branila bolj nego je bilo potrebno in nego ji je služilo na čast kot hrvatski vladi, kajti dozvoljevala je mažarekim podjetnikom, da so na hrvatski zemlji ugaujali take demonstrativne protL-narodne orgije, da se je začelo hrv&tsVa prebivalstvo temu sramotnemu ravnanju protiviti ter so bili vsled tega tudi mnogi hrvatski rodoljubi kaznovani. In glej, zdaj mažarski listi obirajo hrvatske oblasti kot sovražne temu podjetju. Radovedni smo, bode li se zanje zavzel uradni list; za siromašni narod znamo, da ne bode spregovoril besede, in vender le ta pri vsem tem največ trpi. Pred mažarsko urvazijo tako mirna in zadovoljna vas Cirkvenica je zdaj vsa v ognju. In kako tudi ne ? Zaslepljeni prebivalci so sanjali o mirnem in ugodnem življenju, ki ga bodo imeli, ko postaue Cirkvenica svetovsko kopališče. Koliko bo dobička od bogatih gostov. Prodali so svoja zemljišča, zapustili lov na morju ter začeli brezbrižno živeti. — Dokler se je delalo, zidalo, naeipalo, sadilo, bilo je nekaj zaslužka, a še ta ni bil ves izplačan. Nadjali so se še vedno, da se poravna ves dolg, kakor jih je še pred nedavnim tolažil neki zastopnik podjetniške družbe. Zdaj pa vidijo, da so prevarani. Zemljišča ni več, zaslužbe tudi nobene, kako se bo živelo. Sedaj samo od ribjega lova prav siromašno. Za ves kraj je ta sleparija hud udarec, ali moramo priznati, da nam ni niti najmanje žal, kajti Mažari so zatrosili že v tem kratkem času toliko slabih navad med naSe dobre ljudi, da je prava sreča, da so morali popihati iz tega kraja. Pride li do prodaje Cirkvenice, namreč kopališča, naj bi ga kupili domačini, saj ima dosta premožnih Hrvatov; a z manjim, nego z dosedanjim lišpom, moglo bi se vzdržati kopališče, kar bi bilo na korist samemu podjetniku, kakor tudi siromašnemu narodu. Le tujcu je treba zapreti v naše kraje vsako pot, a hrvatska vlada bi morala v tem slučaju še izdatneje podpirati domače podjetnike, nego je mažarske. — Hrvati ji gotovo ne bodo nehvaležni za njeno podporo. Politični pregled. V Ljubljani, 3. aprila. Jezikovna naredba »a Češko, ki je mej drugim tudi vzrok, da je navstala kriza v Badeni-jevem kabinetu, bi se bila morala objaviti že z včerajšnjim dnem. Kakor je bilo prvotno določeno, bi bila ta naredba veljavna za vsa češka oblastva, izvzeta so le žendarmerijska, ki se prištevajo k vojaškim oblaetvom. Naiimenitneji v tej naredbi je bil § 7., ki je provzročal dolgotrajne razprave v ministerstvu in ki je najbolj razburil živce nemški manjšini. Ta preporna točka določa, da smejo sodišča in sploh uradi ne samo češki občevati s strankami in voditi dotične zapisnike v češkem jeziku, marveč v tem jeziku dopisavati tudi med seboj v notranjem poslovanju. Poslednje je bilo dosedaj popolno izključeno in so smela sodišča mej seboj občevati le v nemškem jeziku. Ravno tej določbi se je pa ustavljal z vso silo pravosodni minister Gleispach. T zadnjem trenutku je vlada še jedenkrat pozvala te dni v Pragi bivajočega poslanca dr. Herolda, katerega je skušala pregovoriti, da odstopijo Mladočehi od te najtrše in najtežavniše zahteve, ki je v stanu do skrajnosti razburiti nemške duhove. Toda ker se dr. Herold ni smel ukloniti vladni zahtevi in ker se je ravno v tem trenutku osnovala krščansko - slovanska zveza, o kateri vlada niti sanjala ni, je bil ministerski predsednik Badeni prisiljen, v svojem in imenu svojih tovarišev vložiti ostavko. Zatrjuje se, da se bo Badeni z nova prizadeval, pridobiti Mlado-Čehe na svejo stran, toda n* več na tako limanico, kakor eedai, marveč na kak drug, dosedaj še neznan način. Kaj bode s tem dosegel, o tem nas pouči najbližnja bodočnost. Izvolitev opata Treuinfelsa je komisija, ki je bila izžrebana v zadnji seji, vendarle potrdila, ker se je pokazalo, da ni vse resnično, kar ho objavili nekateri dunajski listi. Ti listi so oslanjali svoje trditve na nastopno poročilo. Volitev tirolskega veleposestva je bila razpisana na 23. marca. Opat Treuinfels je veljal sicer že v začetku marca kot izvoljen s 6 proti 5 glasovom, vendar pa, ker je opat Griiuiger v Griesu, ki je glasoval za Treuinfelsa, umrl 14. marca, njegov glas na dan volitve ni bil veljaven in toraj opat Treuinfels ni dobil absolutne večine. To mnenje je zastopal tudi član komisije dr. Lueger. Posl. Zallinger pa je zadevo nastopno pojasnil: Tirolski namestnik je določil kot zadnji rok za dopošiljatev glasov do 1. marca. Opat Gruniger toraj ni umrl osem dnij pred, marveč 14 dnij po določenem reku. Na podlagi tega pojasnila se je izvolitev soglasno potrdila. Dne 23. marca je bila določena le volitev ostalega svetnega veleposestva. Gališki minister dr. Rlttner odstopi baje v najkrajšem času. Dunajski dopisnik .Gazete Narodove" poroča baje s popolno gotovostjo, da bode imenovan sedanji minister za Galicijo, dr. Rittner, v najkrajšem času višjim dvornikom nadvojvode Otona. V tem slučaju je odbran njegovim naslednikom na ministerekem sedežu sedanji podpredsednik gališkega deželnega šolskega sveta dr. Dobrzynski. Odgovornost za resničnost tega poročila moramo seveda prepustiti posl. Merunoviciu, ki je urednik imenovanega lista in ki je objavil omenjeno poročilo. V Rusiji so obhajali pred nekaj dnevi dvestoletnico, odkar je potoval Peter Veliki po zahodni Evropi in s tem mnogo pripomogel do izobrazbe ruskega naroda. Ruski listi so posvetili temu spominu obširne članke, v katerih se naglašajo zasluge pokojnega carja in razmotravajo vspehi njegovih za Rusijo velepomenljivih dejanj. Jedno se jim pa ne zdi po volji, da namreč ruskemu narodu še ni zasijala zarija duševne in tiskovne slobode, s čimur bi se potem spopolnilo po Petru Velikem pričeto kulturno delo. Irsko davčno vprašanje. Ubogo irsko prebivalstvo je dobilo predvčeranjim zopet jasen dokaz, kakega prijateljskega zaveznika ima v angleških mogočnežih. Šlo se je namreč že dalje časa zato, da se vsaj nekoliko razbremeni ubožna Irska, ki mora, kakor smo svojedobno dokazali, primeroma mnogo večji prinos odračunovati, kakor Angleška, akoravno je že malone do cela izmozgana in se število prebivalstva zmanjšuje od leta do leta. Irski zastopnik Blake je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva nujna odpomoč za preobloženo Irsko, toda spodnja zbornica jo je odklonila s 312 proti 157 glasovom. Zaman se je trudil predlagatelj v dveurnem govoru ter dokazoval potrebe nujno od-pomoči, zastonj se je prebrala obširna in dobro utemeljena peticija, zmagali so tudi sedaj angleški mogočneži, ne mene se za uboge Irce, alco tudi lakote pomro. Samo ob sebi je umevno, da tudi vlada ni storila nobenega koraka, kejti izeovaria'a se je s tem, da bo že komisija, ki se bo pečala s to zadevo, storila svojo dolžnost in potem bo mogoče rešiti pereče vprašanje. Vlado in njene privržence seveda prav nič ne briga, kedaj bo komisija, katere sedaj še ni, dogotovila svojo nalogo, in ji je prav vse jedno, pride li v tem desetletju zopet na dnevni red to pereče vprašanje, ali ne. Ubogi irski kmetovalci lahko čakajo, saj bodo živeli do smrti, tudi če kamenje jedo! Blokada atenskega pristanišča in njene posledice. Kakor emo že poročali, sklenile so velevlasti, pritrditi predlogu admiralov gledč blokade pristanišč Pirej in Aegina, ker menijo doseči s tem svoj prvotni namen. Povod temu koraku je neki nekorektno postopanje polkovnika Vassosa na Kreti. Dolžč ga, da je on pričel vojsko z velevlastmi, ker se ni hotel ravnati po navodilih evropskih admiralov in je prekoračil določeno mejo, napadel pristanišča in utrdbe ter cel6 po-eamne oddelke evropskih močij. Vse to je dovedlo velevlasti do sklepa, da treba nasproti Grkom uporabiti najstrožja sredstva, in jedno izmej teh je gotovo blokada atenskega pristanišča. S tem korakom menijo velevlasti, doseči pacifikacijo otoka Krete. Po naSem mnenji to eredstvo ne bo doseglo svojega namena, kajti akoravno se s tem prisili Grško, da odzove polkovnika Vassosa z vsemi vojaki z otoka Krete, vendar Se ni pomirila na ne-čuven način zatiranih in vsled tega po vsej pravici razburjenih krščanskih prebivalcev, ki so v verskem in narodnem eziru jednega duha z grškim narodom. Nasproti bi pa velevlasti zanetile le Se večji ogenj na Kreti, katerega bi gotovo ne bilo mogoče preje pogasiti, dokler bi ne bil do zadnjega zatrt jeden izmej obeh krečanskih narodov. Tako daleč pa velevlasti menda ne bodo marale tirati perečega vprašanja in toraj je na ta način tudi ne bodo dovedle do rešitve. Velevlasti morajo najbrže same biti popolno prepričane o ne preveliki umestnosti tega koraka in menda ravno vsled tega tako dolgo čakajo z nameravano blokado. Tedenski koledar. Nedelja, 4. aprila : 5. postna (tiha) evang. Jezusa hočejo kamnjati. Jan. 8. Izidor šk. Ponedeljek, 5. aprila : Vincencij Fer. spozn. Torek, 6. aprila : Sikst p. m. S r e d a, 7. aprila: Herman spozn. Četrtek, 8. aprila: Albert šk. Petek, 9. aprila: Marija Klecfa. 7 Žalost M. D. Sobota, 10. aprila: Mehtilda op. — Lunin spremin: Prvi krajec 10. aprila ob 9. uri 25 m. dopol. — Solnce izide 5. aprila ob 5. uri 86 minut; zaide ob 6. uri 30 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. aprila. (Iz državnega zbora) smo dobili danes popoludne obširno poročilo o zadnjih dogodkih glede osnove slovanske krščanske zveze in o kabinetni krizi. Ker nam ni več mogoče danes celega poročila objaviti, omenimo le opombo gospoda dopisnika, da vlada mogoče preloži državni zbor za nedoločen čas, ako se hitro ne reši ministerska kriza. (Pogreb t stolnega kapitularja barona Z. Cr-heiuiba) je bil včeraj ob 4. uri popoludne. Mil. g. knezoškof so truplo blagoslovili pred hišo in vodili sprevod v stolnico, kjer so se opravile navadne molitve za mrtve. — Iz stolnice na pokopališče k sv. Krištofu je vodil sprevod preč. g. stolni prošt dr. Leon. K I o f u t a r. Vdeležili so se ga pred krsto : gojenci obeh sirotišnic, oo. frančiškani, pevci bogoslovci, stolni kapitelj ; za krsto so šli sorodniki, med njimi pokojnikov brat, ki biva kot umirovljen polkovnik v Mariboru, deželni predsednik baron Hein, divizijonar pl. Hochsmann, veliko zastopnikov uradov in častnikov tukajšne posadke, mnogo prijateljev duhovnikov iz mesta in dežele. — Danes ob 8. uri so bile mrtvaške molitve in potem je opravil slovesno črno pontifikalno sv. mašo p. n. stolni prošt dr. Leon Klofutar za dušni mir blagega pokojnika N. v m. p.! (Izrodek fanatizma.) Naši čitatelji se spominjajo, da smo gledć zakulisnih dogodkov pri volitvi koroškega slovenskega poslanca na pojasnilo gosp. Legata vso zadevo sami od sebe takoj popravili ter dali javno zadoščenje g. Legatu in to tem rajši, ker smo tudi od gosp. Jos. Rozmana, tajnika kat. pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem prejeli poročilo, da je g. Legat ravno v tej volilni borbi delal čisto v našem duhu ter v prvi vrsti stal za katoliško in slovensko-narodno stvar ! S tem je stvar častno za g. Legata poravnana. „Narod" pa nam v izrodku svojega fanatizma očita, da „Slovenec" naravnost hujska nato, da naj se spravi koroški narodnjak ob kruh, ob službo! Dokaz zato seveda „Narod" ostane dolžan. — Mi zato odločno odklanjamo tako podtikanje in sicer posebno še od glasila stranke, ki sama res tako postopa. Tako je nedavno mestni magistrat začasno vpokojil brez najmanjše pokojnine mestnega policijskega uradnika g. Erzina, in sicer po 251etni službi, dasi disciplinarna preiskava, na katero je moral čakati gosp. Erzin tri in pol leta, na polovico prikrajšan pri svoji plači, ni dognala najmanjšega prestopka v poslovanji gosp. Erzina. In ta mož, ki je 25 let služil mestu, je sedaj od magistrata postavljen na cesto in je oče sedmero nepreskrbljenih otrok. — To pa zato, ker je pošteno tudi nasproti svojim višjim opravljal svojo službo. Ako liberalna gospoda na magistratu hoče, ji to še natančneje pojasnimo. — O drugem slučaju, kako liberalna Narodova gospoda postopa s svojimi „le namišljenimi političnimi nasprotniki", so pisali nedavno „Slovenski List" in „Edinost" obširno, ko so pripovedovali, kako ti libe- ralci „Narodovi" postopajo proti kontrolorja mestne blagajne, g. Trstenjaku zato, ker se je drznil prevzeti vredništvo „Slov. lista"; takoj eo mu torbo navezali na usta, da je moral vredništvo omenjenega lista pustiti, sicer bi bil takoj odslovljen iz službe, torej spravljen ob kruh, ob službo, kakor „Narod" brez povoda piše т našem slučaju. In pri zadnjih volitvah v peti skupini v Ljubljani, za katere je dejal „Narod", da se njegova stranka ni mnogo menila, so dobili mestni vžitninski pazniki strog ukaz, glasovati z& liberalne volilne može, sicer.... Kako sedaj liberalna klika agituje za mestne volitve pri malih obrtnikih, omenili smo včeraj. Tako postopa tista „Narodova" stranka, katere glasilo nam hoče očitati, da mi koga iz političnih ozirov spravljamo ob kruh I Zato takim ljudem po vsej pravici vračamo besede: Sram vas bilo! (NemŠko-slovenska liberalna zveza.) Kdor še ne veruje, da se je državnozborska volitev v našem mestu vršila v znamenju zveze nemških in slovenskih liberalcev, in kdor je toli naiven, da ne pričakuje sadov te zveze pri prihodnji volitvi v mestni zbor, temu priporočamo v berilo sledečo zahvalo vodstva nemške stranke svojim volilcem : „Bei der am 18. d. M. stattgehabten Reichsrathswahl in der Landeshauptstadt Laibach baben sich unsere Partei-genossen gemiiss der von uns an sie gerichteten Aufforderung nach einer langen Reihe von Jahren wieder zum erstenmale und unter besonders schwie-rigen Umstanden betheiligt; sie haben hiebei, den Grundsatzen und Ueberlitferungen einer gesehulten politisehen Partei entsprechent, ihre Stimmen in sehr ansehnlicher Zahl, unter Einhaltung strenger Disciplin und im fortschrittlichen Sinne abgegeben. Der unterzeichnete Ausschuss beehrt s ch deshalb, bei diesem Anlasse den Herren Wahlern aufrichtig und herzlich zu danken und der zuver-schtlichen Hoflnung Ausdruck zu geben, dass sie auch kunftighin, wann immer die Inte-ressen der Partei es erheisehen sollten, hie-fiir mit Hingebung und Einmiithigkeit eintreten werden. — Laibech am 20. Marz 1897. — Der leitende Ausschuss der deutschen Partei in Krain. " — To je govorjeno jasno ! (Dar.) Prezvišeni g. knezoškof ljubljanski so darovali za gimnazijsko kapelo v Kranju 100 gld. Lepi dar od tako odlične strani nas je posebno razveselil. Velikodušnemu dobrotniku kličemo hvaležno : Bog plačaj ! (Iz Novega Mesta.) Pretečeni četrtek, 1. aprila, je prišel preč. g. Janko Zakrajšek, dosedaj kapelan v Šmarju, v svojo župnijo Valta vas. Iz Novega Mesta so ga spremili tja mil. g. prošt Peter Urh. Spremilo ga je, oziroma pričakovalo v Valti vasi še mnogo drugih duhovnikov sosedov, med njimi 3 njegovi sošolci, nastavljeni v novomeški dekaniji. Sprejem je bil jako lep. Zastave, slavoloki, napisi, grmenje topičev in pritrkavanje, nagovori občinskih mož, učitelja in v belo oblečene šolarice — to se vidi in sliši sicer kolikor toliko povsodi ob sprejemu novega župnika. Ali dobrodejno in milo, res gin-ljivo je uplivalo na nas, ko smo videli, da je bil ta sprejem v Valti vasi res prisrčen, ne samo običajna slavnost. Naše dobro dolenjsko ljudstvo res iz srca časti in spoštuje svoje duhovne pastirje. 2e pri vsprejemu pred župniščem in vzlasti v cerkvi, ko so mil. g. prošt predstavili novega župnika v kratkih pa jedrnatih, krasnih besedah, smo videli, da se je porosilo marsikoga oko. G. župniku čestitamo, da je prišel med tako dobro ljudstvo. Na mnogaja leta! (Monsignor Jeranova dijaška miza.) Za mesec februvarij in marec je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 395 gl. 48 kr., za hrano pri zasebnikih 62 gld., za stanovanje 58 gld., za šolnino 25 gld., za razne manjše potrebe 12 gld. 70 kr. Skupnih troškov za imenovana dva meseca je 573 gld. 18 kr. — Ne bilo bi mogoče oskrb-ništvu dijaške mize teh stroškov poravnati, ako bi ne bilo prejelo od slavnega deželnega odbora podpore 200 gl., za katero se v ime uboge podpirane šolske mladine najiskrenejše zahvaljuje, kakor tudi vsem drugim radodarnim dobrotnikom. — Podpiranih je bilo ta meseca po 142 dijakov. — Ker za podpiranje Jeranove dijaške mize ni nobenih drugih fondov, razven dobrih src blagih prijateljev slovenske mladine, zato se oskrbništvo obrača do njih, naj tudi v prihodnje ne pozabijo revnih naših učencev, ki brez te pomoči ne bi mogli nadaljevati svojih naukov. V Ljubljani, dne 2. aprila 1897. Andrej Kalan. (I. izkaz darov za pogorelce v Koritnem pri Bledu.) P. n. gg.: Jak. Jelovčan, župan v Stariloki, 7 gl., Matija Jeriha, kanonik v Novem Mestu, 5 gl., davčni nadzornik Jordan v Radovljici, 1 gld., Dr. Gruden v Smartnem 2 gl., Tavčar, župnik v Lešah, 5 gl., duhovnijani v Dražgošah 4 gl., svečar Dole-nec v Ljubljani 10 gl., prednica baronka Lazarini v Begunjah 15 gl., drž. poslanec Pogačnik 10 gl., darovanje Grajskih faranov na Bledu 60 gl. 15 kr., darovanje v Zaspem 8 gl., v Kamnigorici 15 gld. 27 kr., pri sv. Heleni 8 gl. 18 kr., v Begunjah na Gorenjskem 20 gl., župan Anton Soklič na Koroški Beli 2 gl. — Bog plati I (Ogenj.) Iz Goč pri Vipavi. Dne 31. marca t. 1. se je okoli poldneva pričelo za "dež napravljati. Ob eni uri popoldne bliskne — zagrmi in strela udari v hišo v vasi na najbolj nizko ležečem prostoru. Naenkrat je bilo podstrešje precej prostorne hiše v ognju in tik biše v hlevu med drugo živino ubit vol. Drugi živini se ue poznajo katera škodljiva znamenja. Na klic zvona je prihitelo vse polno ljudi, vsled česar je bilo mogoče, in še brez vetra, omejiti ogenj le na ponesrečeno hišo. Hvala gre v prvi vrsti pogumnim mladenčem iz Goč, ki se niso strašili vkljub silnemu plamenu ognju bližati se ter ga zadušiti. Vse priznanje zaslužijo tudi požarne brambovske družbe iz Sent Vida in Vipave, ki so na klic sile prihitele na pomoč vkljub silnemu deževnemu nalivu. Pripomniti moram še, da v bližini hiše stoje na visokem prostoru visoka drevesa. Leta 1896 konec maja je tudi strela udarila v to hišo — v dimnik, dimnik razdrapala, po kuhinji močno divjala, psa ubila in v bližnji sobi domačo hčer omamila tako, da je za precej časa zgubila besedo. (Darovi.) Za dijaško kuhinjo: C. g. A. Tmk, župnik na Koroški Beli 5 gld. namesto venca na krsto stoln. kan. preč. g. Z. bar. Cirheimb in občina koroškobelska kot svojemu častnemu občanu tudi 5 gld. v isti namen. (Glavna zaloga tobaka v Kranju) se bode oddala potom javnega pogajanja. Ponudbe do 27. apr. t. 1. predstojništvu c. kr. finanč. ravnateljstva v Ljubljani. Varščina znaša 440 gld. (Vojaška godba c. kr. 27. pešpolka) bode jutri o poludne letos pivikrat igrala v Zvezdi. (Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja narasla za J'20 m. nad normalom. * * * (Slovenci v Celji in okolici) ne pozabite, piše »Domovina«, kadar nakupujete svoje potrebščine, na narodne trgovce v Celji in ti so: Milan Hočevar, Dragotin Hribar, Anton Kolenc, Peter Kostič, Josip Matič, Anton Mlinerič, Kari Vanič in Toplak in Pečnik. Obljubimo in storimo sklep, da nihče od nas ne sme v bodoče prestopiti praga nam sovražnih trgovcev, kateri nas poznajo le takrat, če vidijo, da dobijo naS groš, inače pa pri vsaki priliki pokažejo, koliko marajo za nas Slovence. Ravno isto velja tudi gledč gostilničarjev in obrtnikov. Narodni obrtniki, ki so naši ia za nas, so sledeči: Štefan Boucon, stolar, F. Dolinar, zaloga perila, Ferdinand Gologranc, zidarski mojster, Ivan Gosar, akad. slikar, Martin Gregorinčič, krojač, Josip Hočevar, krojač, Matija Kalan, mizar, Ivan Kapus, brivec, Luka Keber, čevljar, Franc Kmecl, krojač, Jakob Kobilca, marelar, Martin KolSek, čevljar, Jakob Križman, strugar, Melhior Kronov-Sek, pletar, Srečko Magolič, fotograf, Ignac Oblak, podobar in pozlatar, J. Prelog, čevljar, Ivan Radaj, gostilničar na Bregu, Ivan Rebek, ključavničar, Franc Sribar, klobučar, Avgust Šviga, mizar, Boštjan Selišek, krojač, Štefan StraSek, čevljar, Matevž Sinkovič, mizar, Franc Ed. VoSnjak, pek, Josip ZabukovSek, krojač. Narodni gostilni sta v Celji le ona v »Narodnem domu« in gostilna »pri jelenu« in le te in nobene druge izvzemši Štrausove bi ne smeli Slovenci pohajati. Gledć dobave mesa pa priporočamo mesarje: KarlovSeka, Pleterskega in Straus-a. Vsi drugi naj prodajo svoje meso nem-Skutarjem in dr. Pommerju, ter jim svetujemo, da naj pokupijo tudi nekaj nemčurekih bikov, kateri krulijo noč in dan po mestu, da bode enkrat tega rjovenja konec. (Iz Ljutomera,) dne 30. marca. Vkljub pritožbam dovolilo se je razširjenje tukajšnje nemške šole v dvorazrednico. Cujemo, da se bo vložila pritožba na upravno sodišče. Zdaj pa bodo naši Posilinemci šli zopet na lov, pa ne na kljunače, ampak na slovenske otroke iz okolice. Pazite Slovenci, da ne bodete za kakšne obljubljene cunje svoje dece izdali. — Čudna pravica res! V Ljutomeru ima 28 trških „nemških" otrok dvorazrednico, v Oezanjevcih pa na stotine slovenskih otrok čaka že leta in leta, da ee jim sezida šolsko poslopje, kjer bi vsaj toliko prostora imeli, da bi drug poleg drugega fedeli. — Pri zadnji državnozborski volitvi smo z začudenjem opazili, koliko tacih je volilo neznanega nemškega kandidata, ki samo od slovenskih kmetov živijo. Erčmar Strman iz Noršinec, usnjar Novak, pek Albert Novak, sedlar Zmavc, sodar Mord in krčmar Zidarič. To so sami taki možje, ki bi radi Nemci bili, pa še nemški ne znajo. Okoličani, zapomnite ei to in ravnajte se po geslu: Svoji k svojim! (Protest.) Zoper volitev v mestni skupini celjski vložila je narodna stranka v državnem zboru obširen in stvarno, korenito utemeljen protest, v katerem se dokazujejo nepostavnosti, vsled katerih se je uradnim potom od okrajnega glavarstva število narodnih glasov zmanjšalo, in pa velika sleparija, katero so provzročili nemški Celjani, da si Število glasov pomnožijo za kacih 60 in si zagotovijo tako — takrat vsaj še — zmago. V protestu se zahteva konečno, da se izvolitev dr. Pommerja razveljavi. (Odhod slovenskih vojakov na Kreto.) V zmislu dogovora mej evropskimi velesilami odposlala je tudi Avstrija jeden bataljon vojakov na Kreto, in sicer jeden bataljon slovenskih vojakov, kateri se po vsi pravici štejejo mej najhrabrejše in najvrlejše, kar jih ima naša država. V četrtek popoludne je odpotoval iz Trsta drugi bataljon spodnještajerskega pešpolka št. 87. Bataljon broji 22 častnikov in 656 mož. Poveljnik je polkovnik Guzek Odhod naših vojakjv iz Trsta je bil jako slovesen. Polkovnik Sluka je vojake z lepimi besedami vspodbujal, naj delajo čast cesarju in avstrijski vojski, potem pa je bataljon odkorakal v pristan, kjer je defiliral pred vojaškimi dostojanstveniki in namestnikom in se na to vkrcal na ladijo „Eiektra". Ob 4. uri je ladija odrinila v morje. Ko je vojaška godba zasvirala cesarsko pesem, se je zastava nagnila odhajajočim vojakom v pozdrav, dokler niso zadoneli akordi Ra-deckega koračnice. Takrat je vse oživelo in mogočni „Ziveli"-k)ici so grmeli slovenskim vojakom v slovo. „Elektro" spremlja ladija .Tiger". Odišli bataljon se odpelje najprej v Kanejo, kjer ostane jedna kom-panija, tri kompanije pa bodo nastanjene v Sudi. (Državna ustanova za gojence na vojaških šolah.) C. kr. ministerstvo za domobrambo razpisuje jedno mesto državnih ustanov za gojence na vojaških šolah, do katerega imajo pravico mladeniči iz Kranjske. Prošnje do 1. maja t. 1. na deželni odbor kranjski. (Štiri morilce), ki so v jeseni 1. 1895 umorili srbskega živinskega kupca Gitana Velkovića, je sodišče v Budimpešti dne 31. marca obsodilo v smrt na vislicah. * * * (Sejmi po Slovenskem od 5.—10. aprila.) N a Kranjskem: 5. v Zagorju (na Notranjskem), v Dovskem, Rovtah, Zdenski Vasi, Kostanjevici in pri sv. Leni; 9. v Bruniku, Cerkljah, Hotemožab, Sent Gothardu; 10. Žužemberku, v Ložu. — Na Slov. Štajerskem: 5. v Braslovčah, Celji in Sevnici; 9. v Armuži, Ormožu ; 10. v Strasu ; 8. v Artičah. — Na Koroškem: 6. v Trebižu. — Na Primorskem: 5. v Nabrežini. Društva. (Vodstvo vipavske vinarske zadrug e) nas prosi dostaviti v pojasnilo našemu dotićntmu poročilu, da je cena navadnemu namiznemu garantovano-naravnemu vinu od 20 for. fjne 26 for.) naprej v Postojno postavljeno. Telegrami. Dunaj, B. aprila. (Ministerska kriza.) Cesar je vsprejel včeraj od Badenija naznanilo, da je ministerstvo odstopilo. Novica, da je cesar že Badeniju naročil sestavo novega ministerstva, se ne vzdržuje. Položaj je zelo resen, in dvomi se, jeli cesar zopet naroči Badeniju nalogo sestaviti ministerstvo, ker je Badeni baje izjavil nasproti liberalcem, da brez njih ne mara sestavljati večine. — Razširja in potrjuje se novica, da cesar pokliče na krmilo kakega zmernega konservativca ; mej drugimi se imenujejo za to član gosposke zbornice knez Alfred Liechtenstein ali grof Julij Falkenhayn, ki bi s pomočjo Mladočehov, Poljakov in vseh drugih kon- servativnih skupin dobil veliko večino v zbornici. Dunaj, 3. aprila. Na posebno povabilo presvetlega cesarja dospe na Dunaj 21. t. m. nemški cesar Viljem, da se vdeleži drugi dan običajne vojaške parade. Donaj, 3. aprila. Poljski klub je sklenil složno postopati z mladočeškim klubom, ker se nadeja, da se tem potom s pomočjo konservativnih, krščanskih strank najde večina v zbornici. Dunaj, 3. aprila. Mestni svet je določil volitev dunajskega župana na 8. t. m. dopoludne. Dunaj, 3. aprila. „Wiener Abendpost" objavlja okrožnico naučnega ministra na vse načelnike deželnih vlad, naj posvete posebno pozornost ustanovitvi ženskih višjih šol. Dunaj, 3. aprila. Promocija prve doktorice vsega zdravilstva v Avstriji se je vršila zelo slovesno. Slavnost je otvoril rector ma-gnificus dr. Reiniscb z daljšim govorom, v katerem je naglašal važnost dneva, v katerem je prišla ženska do svoje pravice. Budjejevioe, 3. aprila. V četrtek popoludne je navstal v tukajšni tobačni tovarni velik nemir; blizu 200 delavk je padlo po tajniku Louzenskem, ki jim ni hotel dati potrebnega materijah. Se le okrajnemu komisarju se je v zvezi s policijo posrečilo napraviti mir. Pariz, 3. aprila. Senator Fabre je in-terpeloval vlado radi vedno pogostejih pojavov agitacije od strani katoliških mož, katera se vedno bolj razširja, ter zahteval od vlade, da prepreči vsako vmešavanje papeža v francosko politiko. Pravosodni mmister mu je odgovoril, da so njegova izvajanja pretirana in da bo vlada storila svojo dolžnost. Dogodki na Kreti. London, 3. aprila. Zavoljo vednih nemirov na Kreti bodo velevlasti začele postopati s silo. Skoraj začno blokado grškega obrežja. London, 3. aprila. „Daily News" poroča iz Aten, da je grška vlada iznova naznanila velevlastim, da ji je nemogoče pristati na zahteve velevlastij, ker se je bati potem revolucije na Grškem. Rim, 3. aprila. Minister Visconti-Ve-nosta je naznanil v ministerskem svetu, da se položaj na Kreti po poročilih admirala Canevaro vedno hujša. Ministerski svet je sklenil, postopati soglasno s koncertom velevlastij. Rim, 3. aprila. Vse kaže, da stoji Evropa na predvečeru velikih dogodkov. Ce bodo velevlasti še nadalje tako postopale, Grška mora Turčiji napovedati vojsko, ali pa izbruhne revolucija na Grški in v Mace-doniji, in težko je določiti, kaj bi bilo večje hudo. Revolucija na Grški bi utegnila v vso Evropo zanesti strašen požar, ki se ga velevlasti ravno najbolj boje. Rim, 3. aprila. Admirali so prepričani, da z blokado ne bo nič. Trebalo bi 20.000 vojakov, da bi napravili na Kreti mir. Atene, 3. aprila. Princezinji Zofija in Marija, ki sta spremili prestolonaslednika Konstantina v Tesalijo, sta se vrnili v Atene. Carigrad, 3. aprila. Iz zanesljivih virov se poroča, da je napravil stavek prestolnega govora o položaju na Kreti velik utis na sultana in njegovo vlado. Carigrad, 3. aprila. Nameravana od-poslatev Karateodori-paše v Atene se opusti, ker bi to pomenilo slabost Turčije in bi dalo Grkom nov pogum. Carigrad, 3. aprila. Včeraj je odšel iz Muradlija zadnji vojaški vlak. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 53 (9) 3 w dorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa in lahko prebavljivo. — Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Igubljani, Besljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolniinioa usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provincijal brat Emanuel Leitner. 232 100—3 nadzdravnik. Umrli ho: 31. marca Baron Zeno Zirheimb, stolni kanonik, 57 let, Pred škofijo 4, morbus brigthii. - Viktorija liaring, železniškega uradnika hči, 17 mesecev, Marije Terezije cesta 6, pljučnica. — Antonija Poznik, vrtnarjeva vdova, 77 let, Vožarski pot 5, kap. V otroški bolnišnici: 1 aprila. Teodor Umek, črevljarjev sin, 1 */« leta, dušljivi kašelj. V bolnišnici: 30. marca. Магјл Verbič, delavka, 77 let, paralysis cordis. 31. marca. Rozalija Kokail, poseslnikova žena, 34 let, careinoma abdom. — Neža Potočnik, gostija, 67 let, pljučnica. — C.ril Prek, delavčev sin, 3 dni, oslabljenje. V vojaški bolnišnici: 31. marca. Eduard Clirist, c. kr. pešeo, 22 let, jetika. Tržne cene v Ljubljani dtič 3. aprila. gl.|kr. gl. krJ Pšenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . — 68' Rei..... 6 30 Surovo maslo, „ . 78 Jefimen, „ . . . 5 50 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 50 Mleko, liter . . . — 10Ј Ajda, „ . . . 7 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — 6Ž| 66 Koruza, „ . . . 5 - Svinjsko „ — Krompir, „ . . g 20 KoStrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 60 Grah, „ . . . U — Golob..... — 18 Fižol, ..... 10 — Seno, 100 kgr, . . 2 14 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 96 Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 50i Špeh svež, „ . . _ (54 „ mehka, 4 „ „ 4 80( Meteorologično poročilo, a < čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi N'cbo J3 r. X ■S S B u. 2 9. zvečer 719-9 7-8 sr. jzati. oblačno 1-0 id nor- 3 7. zjutraj 2. popol. Srednja 725-2 725 8 veerajšn; 5 4 j si. jzah. 10 0 1 sr. szah. a temperatura 9 0°, oblačno n za 1-9° n malom. Zvonovi na prodaj. Pri sv. Jakobu v LJubljani so stari zvonovi še precej dobri na prodaj po 95 kr. kilogram. Glasovi so: C., JJs., (?., B., Ea. — če bi jih kje rabiti zamogli, si jih do-tičniki lahko ogledajo. Za župnijsko predstojništvo: Jan. Rozman, 249 3—1 župnik. Pirnlie, prazne in z razno vsebino, križe, palice za sprehod, popotne jerbase, vozičke za otroke priporoča raznovrstno izdelane in prav v ceno Fr. Stampfel, 2481 v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. Ш Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino- S S kritevjo zvonikov prevzema tudi tesarska dela. Anton Belec Št. Vid nad Ljubljano izdeluje ter ima v zalogi 173 12-5 oerkvene svetilnloe ali stalnioe po dve iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld, iz tompaka 40, 50 gld., obha-Jilne svetilnloe iz kositarja po 2 gld. iz medenine po 5, 8, 10 gld., pniloe z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po gld 1'50, iz medenine 5 gld.; itedilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. wm~ Pokrivanje zvonikov. Barvanje zvonikov. Napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. Ж Razne železne ograje, vrata, omreija za pokopališča. * Štajersko deželno kopelišče Postaja Južne železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom. Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelol, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, ^i.,.,,!,. пцЈлп preizkušeno zdravilno sred- SIJI Id VlCILl^ stV0) 230 20-1 razpošilja vselej sveže napolnjena deželna glavna zaloga v deželni hiši v Gradcu in kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. ee HZJ O u. o Gh a •s ¥ £ a a u л > i n M o +» te i-1 60 л d) w O a^ 13 CO ~J1 3 a a o As-S P a zj '—1 ** P~JS • PU O & x 55 Д - T- Ф ^ w Г-1 S5 S ~3 S a- J s s d-a a; ^ O O I S35 š —H " L1 t. Si" o ^ s 4 5.2 O) > O • 1-4 л CO-* . ? - •» * 0 * = •H -p^ >ce 0) i - ^ iŽ £ 1 м J 2 •m -S bo ee o* »СЛ tO r-1 Ргеб. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico 7. a slikarijo na steklu, zlasti zn izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritili lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu TV. Šiške naslednik J. Demšar Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po 165 2 nizki ceni. 194 6-4 Največji izbor : elegantnih solnčnikov j д priporoča po najnižjih cenah 5 " L. Mikusch ^ g v LJubljani, Mestni trg 15. ' -m Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-ljem, zajedalkam domačih živalij. „SKacherliii^ učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Fabian. Josip Kordin, A. Seharabon, Karol J. Hnlzer, Anton Krisper, Viktor Sehiffer, Tvan Jebačin, Peter Lassnik, Jakob Spoljarič, Anton Ječininek, Mihaela Lavriča A. Stacul. Jeglič &LeskoTic, nasl. F. GroSel, M. E. Supan, C. Karinger, Alojzij Lenček, Frane Terdina, Mihael Kastner, Ivan Perdan, Uradniško kon-J. Klauer, Karol Planinšek, sumno društvo, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Pulhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, KrJkem, Hribu Fr.Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tižiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirkoici. Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. 202 15-2 Št. 9363. Razglas. 246 3-1 Komisijsko ■ I м ws dovaiaje lcosa katero je zaukazalo c. kr. ministerstvo n deželno brambo vzajemno s c. in kr. vojnim ministerstvom za leto 1897, \riilo se bode za okraje mesti ljubljanskega — __ ^---- Zobozdravnik Avgust Schweiger f ,,„ —, -....... -........ -1 ordinuje odslej vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v Ljubljani pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. Umetni zobje v zlatem zajetji brez ustnega neba (takozvana kronska in premostna dela) ostanejo trajno v ustih. Ravno tako tudi posamni zobje in cela zobovja v kavčukastem zajetji. — Kosi iz kavčuka nadevajo se ob nebni strani z zlatom ter ne provzročajo neprijetnega duha, tudi ne provzročajo razdra-ženja nebne slizne kožice. — Nova emajlna plomba, nerazrušljiva, za katere trpežno.'t se jamči. Po plombovanji ni nikakoršnih bolečin več; prednji zobje se dajo do polovice nadomestiti, barva je shčna pravim zobćm. — Kova ameriška zlata plomba za vsak zob. — Vse operacije in zobozdravniška dela natančno, zanesljivo pod popolnim jamstvom. 143 2 Ordinlra Odslej nadalje trajno v Ljubljani. f ^4^nHlVl«v«livUviim ivUvUviiv* I^Kll F. P. Vidic & Comp. V Ljnl>ljaiii ponudijo po najnižji ceni poljubno množino ir §tavbin§ke opeke, zarezne strešne opeke (izdelane iz najboljše vrhniike ilovice) in tem pripadajočo strešna okna iz litega železa. 31 Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). Koman-cement, dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. M" TVajulžje cene! Ц 201 11-3 Ustanovijo ii o loto, ISTO. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo inVdrobno. Cena in blago brez konkurence. Brajoe za go*pode, beli cliiffon, gladko na prsih, brei ovratnika, brei manSet, 87 vrat Jedna od gld. 110 do I TI leit „ „ 6"25 „ 18 — Srajoe za dedke, v4 velikostih, «icerkakor gorni« jedna od gld. 1 — do 140 № LUDOYIK B0R0YNIR = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem so priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. 655 52—28 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 2 26-11 raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom. Kwizde korneuburški redilni prašek. Živlnozdrav. diet. sredstvo za konje govedo in ovce. Rabi se že tekom 43 let, po največ hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in da daje več mleka. Cena škallj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natie-njfco t arttvi'EO znamko. Dobiva se v \sth lekarnah in drogverijab. Glavna zaloga: Franc Iv. Zwizda o. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-munski dvorni zalagatelj okrožni lekar v Korneuburgu 112 2 pri Dunaji. II Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! ure po Milil Popravila zanesljivo pod jamstvom. I verižic, uhanov in prstanov. Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemov. Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. Ceniki so franko na razpolago. Novost: IC Stenske (Pendel-) ure z godbo po jako nizki ceni. 711 24 Fr. Čuden. urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. «S" X. kranjski laneno-oljnati firnež. I. kranjsko čisto laneno olje. a priporoča najceneje 59 104—32