SLOVENCI!
Vodja Velikonemškega Reicha je Izdal, prisiljen po podlem izdajstvu^ italijanske kraljeve hiše in maršala Badoglia, nemški vojski ukaz, v obrambo Evrope in v varstvo Reicha vzeti Vašo domovino v svoje močno varstvo.
Stavljam Vam vsem poziv, ohranite red in mir in ne zapustite Vaših delovnih mest.
Nobenemu se ne bo pripetilo gorje, ako se bo pokoraval potrebnim naredbam.
Vsakdo mora iti za svojim poslom.
Javna prometna sredstva so naprej v pogonu.
V obratih se dela naprej.
Prepoved izhoda od 20. ure do 6. ure ostane v veljavi.
Prepoved vožnje s kolesi velja dalje.
Določila zračne obrambe se morajo izvesti najtočneje!
Ropanje se kaznuje s smrtjo.
Varnostni organi so odgovorni za mir in red.
Pokoravajte se torej naredbam vojaških službenih mest!
Tako služite najbolje Vaši domovini in se obvarujete pred hudim.
Ljubljana, 10. septembra 1943.
Poveljnik nemških vojnih Jredov:
GENERAL RAAPKE, s. r.
Dodatna naredba mestnega komandanta
L, Kdor je še v posesti orožja kakršne koli vrste, ali si je pridobil orožje od italijanskih oboroženih sil, ga mora nemudoma oddati na mestnem poveljstva
Toraanova nliea št. 8.
2. Zbiranje več kot 5 (pet) oseb na javnih cestah in trgih je do nadaljnjega prepovedano.
S. Za zborovanja vsake vrste v zaprtih prostorih je potrebno dovoljenje mestnega komandanta. •
4. Poslušanje drugih radijskih oddajnih postaj kakor nemških in hrvatskih se kaznuje s smrtjo.
5, Razširjanje neresničnih vesti in letakov vsake vrste, prav tako mazanje Sten in hodnikov je prepovedano.
MESTNI KOMANDANT.
?L°^^! Fuhrer nemškemu narodu
Der Fuhrer des Grossdeutschen Reiches hat, gezwungen durch den schmahlichen Verrat des italieni-schen Konigshauses und des Mar-schalls Badoglio, der deutschen Wehrmacht den BefehI erteilt. zum Schutze Europas und zur Sicherung des Reiches Eure Heimat in ihre starke Obhut zu nehmen.
Ich richte an Euch alle den Appell, Ordnung und Ruhe zu be-wahren und Eure Arbeitsplatze nicht zu verlassen.
Es wird niemandem ein Leid ge-schehen, wenn er sich den notvven-digen Anordnungen fiigt.
Jeder hat seiner Arbeit nachzu-gehen.
Die offentlichen Verkehrsmittel laufen vveiter.
In den Betrieben wird weiter-gearbeitet.
Das Ausgehverbot von 20 Uhr bis 6 Uhr bleibt aufrecht.
Das Radfahrverbot bleibt aufrecht.
Die Luftschutzbestimmungen sind strengstens einzuhalten!
Plunderungen werden mit dem Tode bestraft.
Die Sicherheitsotgane sind ver-antwortlich fiir Ruhe und Ordnung.
Befolgt daher die Anordnungen der Dienststellen der VVehrmacht!
Ihr dient damit am besten Eurer Heimat und bewahrt Euch vor Un-heil!
Laibach. 10. September 1943.
Der Befehlshaber der deutschen Tnippen gez.: GENERAL RAAPKE
des Stndt
1. ) Wer noch im Besitze von Waffen aller A rt ist, oder sich solche durch die italienische Wehrmacht beschafft hat, hat diese unverzuglich auf der Stadt-kommandantur
Tomanova ulica Nr. 8. abzugeben.
2. ) Ansammlungen von mehr als 5 (fiinf) Personen auf offentlichen Stras-sen und Platzen sind bis auf ueiteres verboten.
3. ) Versammlungen in geschlossenen Raumen jeglicher A rt bediirfen der Ge-nehmigung des Stadtkommandanten.
4. ) Das Abhoren anderer als deut-scher und kroatischer Sender w!rd mit dem Tode bestraft
5. ) Die Verbreitung von falschen Naehrichten und von Flngzetteln jeder Art, so\vie das Beschmieren von rVanden und Biirgersteigen ist verboten.
*)ER STADTKOMMANDANT.
SLO VENI!
D Capo del Grande Reich germa-nico costretto dal vergognoso tradi-mento della Real Časa italiana e del Maresciallo Badoglio, ha dato ordi-ne alle forze germaniche di pren-dere la vostra patria sotto la sua forte egida per la difesa dell'Europa e per la sicurezza del Reich.
Indirizzo a voi tutti 1'appello di mantenere 1'ordine e la tranquillita e di non abbandonare i vostri posti di lavoro.
A nessuno succedera nulla di male se si sottoporra agli ordini necessari.
Ognuno deve restare al proprio posto di lavoro.
I mezzi di trasporto pubblici con-tinuano a funzionare.
Ogni attivita prosegue.
Permane da vigore il divieto di circolare dalle ore 20 alle 6.
Permane il divieto della circola-zione in bicicletta.
Le disposizioni relative alla pro-tezione antiaerea devono essere ri-gorosamente osservate.
H saccheggio viene punito con la morte.
Gli organi di sicurezza sono res-ponsabili dell'ordine e della tran-qtrilita.
Seguite danrjoe gh ordini dei rap-presentanti della forza mifitare in
In tal modo servite nel modo mi-gliore in vostra patria e vi preser-verete dai mali.
Lubiana 10 settembre 1943.
II Comandante delle Truppe Germaniche:
GENERALE RAAPKE m. p.
Ordinanza aggksntiva del Comandante 4Mlm citta
1) Chi e aneora in possesso di amai d'ogni genere o se le e procurate attra-verso le FF. AA. italiane deve conse-gnarle immediatamente al comando di
citta in
Via Tomanova No. 8.
2) Assembramenti di piu di cinque persone snlle pubbuche strade e snlle piazze sono proibiti fino a nuove disposizioni.
S) Riunioni in loeali chinsi di qual-siasi natura sono sottoposte all'appro-vazione del Comandante di citta.
4) Laudizione di trasmissioni diverae da quelle tedesche e croate sono punite con la morte.
5) E» proibHm to diffnsione di lato notizie, di vo&astaai di ogsi genere pure Hmbrattare delle pareti o M
„Zaradi tega sem po svoji Nemčija obvarovala pred usodo, ne le Duceju in italijanskemu
vse ukrepe, ld so mogli biti storjeni, da U se so maršal Badoglio m njegovi ljudje pripravili temveč so hoteli v njo pahniti tudi Nemčijo44
Fuhrer jev g Lav ni stan, 10. sept. Fuhrer je imel v peteK zvečer iz svojega glavnega stana na nemški narod naslednji nagovor, ki so ga prenašale vse oddajne postaje:
Oproščen težkega bremena te dolgo nas tezočega pričakovanja smatram, da je prišel sedaj trenutek, ko zopet lahko govorim nemškemu narodu, ne da bi se moral pred seboj ali pred javnostjo zatekati k lasem. Zlom Italije, ki je nastopil, se je mogel te davno pričakovati, ne zaradi manjkanja primernih italijanskih motnosti za uspešnejšo obrambo ali zaradi izostanka potrebne nemške pomoči, temveč zaradi odpovedi ali bolje zaradi pomanjkanja volje onih elementov, ki so sedaj za zaključek svoje načrtne sabotaže povzročili kapitulacijo. Kajti samo to, za čimer so ti možje te leta stremeli, je bilo sedaj izvršeno: prehod italijanskega državnega vodstva od z Italijo zvezanega Reicha k skupnemu sovražniku.
Ko sta Anglija in Francija v septembru L 1939. napovedali Nemčiji vojno, bi bila Italija na osnovi pogodb prisiljena, da se takoj solidarizira z Nemčijo. Ta solidarnost pri tem ni temeljila samo na določbah pogodbe, temveč tudi na usodi, ki so jo sovražniki za bodočnost namenili tako Nemčiji kakor Italiji.
Mussolinijeva volja
Znano je, da je' bil .Mu* sol i ni trdno odločen odrediti v Italiji — v skladu - pogodbami — takojšnjo mobilizacijo. Isti- sile, ki so sedaj povzročile kapitulacijo, so uspele v avgustu 1939, da so preprečile vstop Italije v vojno. Kot vodja nemškega naroda sem moral imeti razumevanje za te izredne notranje težkoče Duceja. Zaradi tega nisem niti takrat, niti kasneje silil Italije k izpolnitvi zavezniških dolžnosti. Nasprotno, pustil sem italijanski vladi proste roke, da sploh ne vstopi v vojno, ako pa vstopi, da stori to v trenutku, ki je njej ugoden in ki ga je lahko popolnoma svobodno določila. V juniju 1940 se je Mussolini ju posrečilo ustvariti notranje pogoje za pristop Italije ob stran Reicha.
Borba na Poljskem je bila v tem času prav tako že odločena, kakor ona na Norveškem in ona proti Franciji in proti z njo zvezanim angleškim armadam na celini. Kljub temu sem moral biti Duceju hvaležen za njegov pristop, o katerem mi je bilo znano, da je bil izveden kljub izrednim tež-kočam v notranjosti, ne proti italijanskemu narodu, temveč samo proti gotovim krogom. Od tega časa sta stali Nemčija in Italija skupno v borbi; na mnogih bojiščih se je skupno prelivala kri; ni bilo sekunde, da bi z Ducejem dvomila, da bo izid te borbe odločilen za biti in nebiti naših narodov. Zaradi tega je Nemčija, ki je bila sama v najtežjem boju, pomagala svojemu zavezniku do skrajnih mej možnosti.
Delo maršala Rouienela
Mnoge ponudbe za našo podporo so vojaški oblastniki Italije takoj od začetka naprej ali sploh odklanjali, ali jih sprejemali pod pogoji, ki so bili neizpolnjivi. Ob primernem času bodo javnosti podane osnove, s katerih bo razvidno, kaj vse je Nemčija v skupni usodni borbi prispevala za svojega zaveznika in bila pripravljena prispevati tudi dalje. Nemški vojak sam pa je tudi na teh skupnih bojiščih pokazal zadržanje, ki ga povsod odlikuje, kajti brez njegovega posega bi bila severna Afrika izgubljena za Italijo te v zimi 1940/41. Ime maršala Rom-
mela je za večne čase združeno s tem nemškim delom. Ko se je spomladi 1941 Nemčija odločila Italiji pomagati na Balkanu, tega ni storila, da bi izvedla kake lastne namere, temveč le. da bi priskočila na pomoč zavezniku in odstranila nevarnost, ki je bila sprožena po njegovem postopanju in ki Je naravno ogražala tudi Nemčijo. Nemčija je doprinesla te žrtve skoro v Istem trenutku, ko je imela zaradi vsako uro pričakovanega boljšev'škega velikega napada proti vsej Evropi več ko dovolj lastnih skrbi. Kri številnih roiakov je zapečatila zavezniško zvestobo nemškega naroda.
Nemški Reich in jaz kot njegov vodja pa smo mogli tako postopati samo v zavesti
dejstva, da je stal na čelu italijanskega naroda eden najpomembnejših mož, ki jih je rodila novejša doba, največji sin italijanske zemlje po propadu antičnega sveta. Njegova brezpogojna zvestoba je dajala skupni zvezi pogoj za uspešen obstanek. Njegovo odstranitev, prizadejane mu nečastne žalitve bodo bodoče generacije italijanskega naroda občutile kot največjo sramoto.
Zadnji trenutek, ki je sprožil že davno sklenjeni državni udar, je bila Ducejeva zahteva   po   razširjenih   pooblastilih za
uspešno vodstvo vojne. Najstrožji ukrepi proti odkritim in skritim saboter jem vojevanja, proti nazadnjaškim sovražnikom socialne pravičnosti in s tem odporne sile italijanske narodne skiipnosti, naj bi služili temu cilju. Mussolini je hotel Se v zadnji minuti izločiti zahrbtne sovražnike itaJijanskega naroda v borbj za biti ali nebiti. da bi zagotovil bodočnost Italije. Razum liva je bolest,   ki   sem jo občutil
Nadaljevanje na 2. strani
Mussolini osvobojen
Posrečen udar nemških padalcev in pripadnikov oboroženih oddelkov SS — V Novorosijsku uničeni nadaljnji deli izkrcanega sovražnika — Uspešni nemški napadi pri Sa* lentu — Težke sovražnikove ladijske Izgube
Iz Fuhrerjevega glavnega stana, 13. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje poročilo:
V Novorosijsku so oddelki vojske in mornarice v osredotočenem napadu uničili nadaljnje oddelke Izkrcanih sovražnih čet* Sovjeti so imeli velike izgube. Zajetih je bilo  več sto ujetnikov.
Na južnem in srednjem odseku vzhodne fronte se nadaljujejo ogorčeni boji. V protinapadih so bili na številnih krajih prehodni uspehi Sovjetov izpodhiti.
Na področju Salema se v severnem odseku nadaljujejo lastni napadi in je bil sovražnik po ogorčeni obrambi vržen nazaj na mesto in obalni pas. Južnovzhodno od Salema je poskušal sovražnik razširiti svoje mostišče in prodreti višinske postojanke vzhodno od obalne nižine. Boji s0 še v teku. Pri tem je tankovska divizija do 11. septembra ujela 26 oficirjev in 1400 mož sovražnih čet, uničila pa 58 po večini težkih tankov ter zaplenila številno težko in lahko orožje. Nemška bojna in borbena le. tala so v luki Salema potopila dve veliki trgovski ladji in eno torpecLovko, poškodovala pa več vojnih m trgovskih ladij, de. loma hudo, in dosegla bojne zadetke sredi izkreavanja. Brzi čolni so potopili 10 ti-sočtonsko prevozno ladjo za čete.
Na morskem področju Korzike hi Elbe so hitra nemška bojna letala potopila sovražni ruSilec. Spremljevalne enote nemškega   konvoja so potopile tri italijanske
brze čolne, ki so poskušali napasti nemški konvoj.
Razorožitev italijanske Badoglieve vojske je v bistvu končana, število ru/oro/.e. nih Vojakov presega ž*' \h>\ milijona mož. V Italiji, v južni Franriji in na IVtlkami je v zadnjih dneh vedno več oddelkov italijanske vojske, zlasti pa odreda fašistične milice. Izrazilo svojo pripravljenost, da nadaljujejo borbo na strani Nemčije. Ti oddelki se deloma že uporabljajo za varnostno službo. Pri tem so skupno z nemškimi četami zavrnili \ severno vzhodni Italiji napade uporniških tolp.
Vsa vzhodna obala Jadranskega morja z vojno luko Poljem jo sedaj v nemški posesti. Tudi na odseku Mentono—(it'nov i so nemške čete na obali Ligurskega morja.
Potem ko je bil že pred dnevi kljub moč. nem u odporu Badoglievih čet zavzet predor pod Motite Ceni som v zanosnem napadu, so nemške čete dne 11. septembra zasedle tudi prelaz in gostinec Malega Sv. Bernarda.
Kakor je bilo objavljeno Z e s  posebnim  poročilo m,  so   ne iu-
š k i padalci ter pripadniki varnostne službe in ss oddelkov izvršili udar za osvoboditev M u » s o I i n I j a, ki so ga imeli uje, tega Badoglievf pristaši. Udar je uspel. Duee je na svobodi. Od Badogliev« vlade sklenje-naizročitev Angl o-A meričanor> je s tem preprečena.
Kako je bil osvobojen Duce
t
Berlin. 13. sept. O okoliščinah, pod katerimi je bil osvobojen Duce, cbjavlja DNB poročilo, iz katerega posnemamo:
Podjetje, k' je kenčalo s tako senzacio-r.aln:m uspehom, so v najtežjih okoliščinah pripravili in izvršili pripadniki varnostne službe SS in padalskih oddelkov. Badoglie-va vlada si je prizadevala. <ja t>i ostalo bivališče Duceja v najstrožji ta;'nosti. V stremljenju, da zabriše vsako sled Za. Ducejem. je bilo njegovo bivališče od 25. julija večkrat spremenjeno, v zadnjem času
pa so ga menjali vsaka dva dni. Skrivali so ga na vo;'nih ladjah in na raznih otokih ter pritegnili za stražo večje vojaške oddelke. Neposredno stražo je tvoril oddelek karabin jer jev, ki so imeli nalog, da mera j o Duceja v primeru poskusa za osvoboditev takoj umoriti.
Potrebna so bila skrbna noizvedovania-da se je ugotovilo Ducejevo bivališče in šele zadnje dni je bila najdena zanesljiva sled. Ugotovilo se je, da so Duceja spravili v decela nedostopen gorski masiv in ga držali tam ujetega v najbolj sramotnih okoliščinah. Podjetje za njegovo osvoboditev je vodil neki Hauptsturmfiihrer. po rodu *z Vzhodne marke.
Fuhrer je podelil udeležencem tega uspešnega udara viseka odlikovanja. Dasi je imela straža od   Badoglia strogo povelje,
Nemške čete zasedle Rim
Iz Fuhrerjevega glavnega stana, 10. sept. Vrhovno poveljnlštvo oborožene sile objav-javlja naslednje:
Izdajalska Badoglijeva vlada je v zadnjih tednih za pripravo svojega odpada zbrala okoli Rima močne vojaške sile. Mesto samo je postavila v obrambni položaj proti Izven Rima stoječim nemškim četam. Kot utemeljitev je navedla nevarno«* sovražnega izkrcanja zapadno od Rima.
Po kapitulaciji Italije dne 8. septmebra zvečer so se za Rim razvili boji med nemškimi In italjanskimi četami. Nemški vrhovni poveljnik južne vojske maršal Kessei-ring je pritegnil ojačenja, uvedel napad na Rim in stavil povelhiiku ultimat.
Pod tem pritiskom je italijanski povelj, nik v Rimu v okrožju 50 km kapituliral. Razorožitev italijanskih čet je v toku. Združenje z nemško armado v prostoru Neaplja In Salerm* je vzpostavljeno. Varstvo Vatikanskega mesto, bo netnflta oborožena sila.
V gornji Italiji je maršal Rnmmei s visi jami svoje bojne skupine po kiatkl, od naših čet selo ogorčeno v« prisilil italijanske   oddelke h Mto mji ■
▼
9*
Spezio je bila zas.dena- Dolrni Aiiže in mesta na področju Bologne. Verore in Cre-mone so bile oč-šč?ne. Triest- j? bil po kratki borbi zavz»t. Nad 9 000 lalijanov je bilo samo tam ra^or žen i h
V južni Fran^fji j? IV. fal jms*:a arrratj brez incidentov izročila svojt* orožje četam maršala v. Rundstetta. Francoski obala cd Toulona do Me-tona je od nas zase Jena.
Na Balkanu se je ravnina italijanskih poveljnikov z razumevanjem podredi a zi-htevam nemškega vrhovnega pvelj ištva maršala v. VVelehsa. Divizije it ali j ns e vzhodne skup'ne v Tirani in XI. Talijanske armade v Atenah so večinoma ž? poležile orožje. V Egejskem morju se n aha akne Italijanske vojne in trgovske ladie so bile prevzete od nemške vojne momrce. Dos»e' italijanska letališča in na i važnejša pristanišča na Jadranu so zasedena. Samo v povsem osamljenih primerih so še b^ i v t?ku. Množijo se primeri, da se italijanski oddelki povsod pridružilo nemški vojski, da b* nadaljevali vojno.
je SUJnjs, kakršne v zgodovin! ni iJU večje in zavratnejše, padla na K »HJam* ■ oboiotoam sila kar pm bo obstojalo večno,
naj Duceja v primeru poskusa osvobod.tve takoj umori, Duce ni bil ranjen. Duce je takoj po svoji osvoboditvi telefonično govoril s Fiihrerjem. Nato se je podal k svoji rodbini, ki jo je posebni oddelek pripadnikov stražne službe SS prav tako redil iz internacije.
Nezlomljena nemška borbena sila v Italiji
Berlin, 14. sept. Angleški listi v svojih poročilih o položaju v Italiji opozarjajo na nezlcmljeno nemško borbeno silo v Italiji. Govornik angloameriškega glavnega stana v Severni Afriki je naglasil, da je
Nemčija prisilila Zedinjene države, da zelo drago plačujejo vsako svoje prodiranje na italijanskih tleh. >Exchange Telegrapn« poroča o borbah pri Salernu. Angleži in Američani so naleteli na zelo hud nemSki odpor. Borbe se vodijo s tako ogorčenostjo, da spominjajo na borbe na vzhodnem bojišču.
OkBopnica ,Rctna4 potopljena
Berlin, 13. ept. V vojnem poročilu z dne 15. t. m. je omenjen tudi napad nemških letalskih oddelkov na skupino italijanskega vojnega brodovja. Bojna Ladja, ki je bila pri tem potopljena, je 35.000tonska oklopni ca »Roma«, ki je bila splovljena v morje leta 1940. To je bila najnovejša bojna ladja talijanske vojne mornarice. N'jena brzma je znašala 30 milj na uro in je bila ena najmodernejših oklopnic na svetu.
V Nemčiji bivajoči Iisalijani so zvesti Duceju
Berlin, 14. sept. Iz vseh delov Nemčije neprestano prihajajo vesti, da se Italijani, ki bivajo v Nemčiji, izjavljajo za Duceja in za fašistično nacionalno vlado. »New York Herald Tribune« piše, da so se izkazali   računi  Anglije  in  Amerike glede
Italije za docela pogrešne. Angleški general Montgomerv je priznal, da ni uspela niti osvoboditev angleških in ameriških ujetnikov .ki so razmeščeni po večini v Severni Italiji.
Berlin, 14. sept. V nedeljo je bila v Berlinu obncvl'e^a organizacija borbenih fafti_ jev. ki bo nadaljevala delo in borbo v duhu Ducejevih načel.
Obnova borbenih fašljev v Rutmusiji
Bukarešta, 14. sept. V rumunski prestolnici j« bila včeraj svečano obnovljena organizacija borbenih fašijev. V rumunski prestolnici bivajoči fašisti so ponovno svečano potnifH svojo zvestobo Duceju in se izjavili za nadaljevanje borbe skupno z
Stran 2
»SCOVENSfCI  NAROD«, torek, 14. septembra 19C3
štev. 205
Fiihrer nemškemu narodu
(Nadaljevanj« m prve strani)
osebno spričo v zgodovini edinstvene krivice, storjene temu možu, in nevrednega
ravnanja, katero je pahnilo na raven običajnega zJikovca njega, ki je preko 20 let živel samo skrbi za svoj narod.
Bil sem in sem srečen, da smem tega velikega in zvestega moža imenovati svojega prijatelja. Nikdar nisem bil vajen spreminjati svoje prepričanje od primera do primera, ali pa ga zatajiti. Mnenja sem. da je kijub raznim nasprotnim naznanjeni tudi v življenju narodov, prav
tako kakor med posamezniki, zve-toba nenadomestljiva vrednota, brez katere bi se človeška družba zamajala in bi se morale prej ali slej zrušiti njene organizacije. Kljub temu so tudi po tem sramotnem dogodku nemike čete na Siciliji, nemški letalci, možje s podmornic, brzin čolnov, transportnih ladij vseh vrst i. t. d. na kopnem, v zraku in na morju storili svoja dolžnost v najvišji meri. Iz razlogov taktične smotrnosti lahko sovražnik to ra-molri. zanamci pa bedo enkrat »urotovdi. da so bile po tem ča«u 7 izjemo nekaterih vrlih itali.iaur kih oddelkov samo nemšk? čete one. ki sn s svojo krvjo brani'e ne le Nemški Reich, temveč tudi italijansko zemljo.
Sramsteis prelom zavezništva
Italijansko državno vodstvo lahko oo-a-vičuje s kakršni "-.i koli razlogi svoj *kiep. P^e.omiti zavezništvo in se izločiti z. vojne, s tem pa napraviti Italijo še tem bolj 7.a bojišče..  Lahko slika 'o kot nujnost.
nikdar pa ne bo moglo najti opravičila sa *fe.fstvo. da se je to zgodilo, ne da hi zaveznika poprej vsaj obvestili.
A ne samo to. Isti dan, ko je maršal
Badoglio podpisal pogodbo o premirju, je povabil k sebi nemškega odpravnika poslov v Rimu in mu zagotovil, da on. neki maršaJ Badoglio, Nemčije ne bo nikdar izdal, da mu mora zaupati in da bo z dejanji pokazal, da je vreden tega zaupanja, zlasti pa. da Italija ne namerava nikdar kapitulirati. Se na dan kapitulacije same je poklical kralj nemškega odpravnika poslov in mu prav tako izrecno zatrdil, da Italija ne bo nikdar kapitulirala, temveč da je odločena zvesto stati ob naši strani, zvezana z Nemčijo na življenje in smrt. Da, še eno uro po razglasitvi izdaje, je izjavil italijanski general-štabni šef Rcata našemu vojaškemu pooblaščenci:, da je ta vest nrdu laž in angleška propagandna raca. V istem easu je zagotavljal zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva, da je ta vest le tipična britanska prevara, ki jo mora razkrinkati. 15 minut kasneje je moral priznati, da je zadeva seveda točna in da je
Italija res izstopila iz vojne.
V očeh demokratskih vojnih hujskačev jn v očeh današnjih italijanski]] vladnih
mož je morda ta postopek: sijajen primer taktično    spretne    driovruske umetnosti.
Zgodovina bo nekdaj sodila dingače in pokolenja Italije se bodo sramovala, da je
bila ta taktika uporabljena proti zavezniškemu prijatelju, ki je s krvjo in žrtvami vseh vrst izpolnil svojo dolžnost bolj kakor samo no črkah pogodbe.
Rojaki! Ze dve leti sem imel priliko opazovati naraščajoči vpliv teh tudi napram socialnim nalogam Italije odklonilno nastrojenih reakcionarjev in Nemcem sovražnih krogov; po zrušitvi Duceja zato ni bil mogoč noben dvom o pravem namenu spremembe režima.
Zaradi tega sem po svoji dolžnosti odredil vse ukrepe, ki so mogli biti storjeni, da bi se Nemčija obvarovala pred usodo, kakršno so maršal Badoglio in njegovi ljudje pripravili ne le Docela in italijanskemu narodu, temveč so hoteli v njo pahniti  tudi Nemčijo.
Interesi narodnega vojevanja nemškega naroda so za nas prav tako sveti kakor obvezujoči. Mi vsi vemo. da bo v tej neusmiljeni borbi po željah naših sovražnikov premaganec uničen, d oči m bodo ostale možnosti življenja samo zmagovalcu. Mi bomo zato s trdno odločnostjo v velikem in malem vedno posegali po ukrepih, ki bodo porušili nade naših nasprotnikov. Pa tudi mnogi čast ljubeči Italijani so se sedaj še prav celo izjavili za nerazdružno povezane s sedanjim bojem obeh narodov.
Izpadek Italije pomeni vojaško le malo, kajti borbo v vsej deželi so že nekaj mesecev nosile in vzdrževale v prvi vrsti nemške čete. To borbo bomo Sedaj nadaljevali oproščeni vseh obtežujočib ovir.
„Vse razloge imamo, da zaupam® v sebe!"
Otročji je poskus mednarodnega pluto-kratskega komplota zlomiti nemški odpor kakor v Italiji. Oni zamenjujejo v tem primeru nemški narod z nekim drugim. Upanje, da bedo našli med njim izdajalca, kakor v Italiji, počiva na popolnem nepoznavanju bistva narodno socialistične države. Njihova vera. da bodo tudi v Nemčiji mogli pripraviti kak 25. julij, počiva na temeljni zmoti, v kateri se nahajajo tako glede mojega osebnega položaja, kakor tudi glede zadržanja mojih političnih so-borcev. mojih maršalov, admiralov in generalov. Bolj ko kdaj do zdaj se kaže ob tem naklepu vprav nemško vodstvo kot fanatično sklenjena skupnost. Vsaka stiska nas bo le še okrepila v naši odločnosti. Zasebno življenje je pri tem za mene itak že davno prenehalo. Jaz delam v spoznanju in v zavesti dolžnosti, da bi s svojim prisnevkom zagotovil življenje mojega naroda za bodoča pokolenja. Da Imam pravico brezpogojno verovati v ta uspeh, ni utemeljeno samo v moji lastni življenjski poti. temveč v dvigu in razvoju našega naroda.
Leta 1939 smo morali sami in osamljeni sprejeti voine napovedi svojih nasprotnikov. Ravnali smo se do naukih Clatise-vvitzo. da je junaški od dot v vsakih okoliščinah boljši od bojazljive predaje. Zato sem tudi že 1. septembra 1939. v državnem /boru izjavil, da ne bosta mogla ukloniti nemškega naroda niti čas, niti sila ©režja. Od takrat je bil v prvi vrsti po naši lastni moči. sovražnik not i sni en deloma več ko 1000 km stran od nemške meje. Samo po zračni noti more terorizirati nemško domovino. Toda tndi tukaj so v teku tehnični in orranizatorični ukrepi, da bodo ne le njegovi teroristični napadi dokončno zlomljeni, temveč povrnjeni s dragimi in bolj učinkovitimi sredstvi. Taktične nujnosti nas lahko silijo, da v tej o-~3ški b^bi t-p i.i^odo tu ali tam. na fei t:'-' ■—»? <- - - - - J kai onustimo pli se ■umaknemo posebnim ograzanjem. Nikdar
pa se ne bo zlomil jekleni obroč, ki Kiti Reich, skovan od nemške domovine in vzdrževan po junaštvu in krvi naših vojakov.
Prav v tem easu pričakujem, da bo narod z zagrizeno žilavostjo storil svojo dolžnost na vseh področjih te orjaške borbe. Vse razloge ima, da zaupa v sebe.
Stranka mora biti v tem pogledu za zgled. Domovina sme s ponosom gledati na njem dela, kako so njeni člani vedno na novo opravljali svojo dolžnost s heroičnim žrtvovanjem krvi in pod najtežjimi pogoji. Fronta pa naj se v urah trpljenja pri skoro nadčloveških zahtevah mnogih tednov in mesecev spominja svoje domovine, kri ie danes prav tako postala voju-joča se fronta, le da najde tu svojo Izpolnitev junaštvo starčkov in dečkov, mater, žen in deklet. Sveta dolžnost vsakega vojaka je zato, da še bolj ko doslej izpričuje najvišjo vztrajnost in stori vse, kar borba zahteva. Nemški narod se nikdar v zgodovini ni bil z večjo upravičenostjo ponosen na sebe, kakor v tem najsllnejsem spopadu vsoh časov. Oh tej vol jI In ob tem dela se bodo razbili vsi poskusi, pripraviti tudi Nemčiji usodo zasužnjenega naroda. Naj se zaveda vsak Nemec, kjer koli stoji, da zavl-
atjo od njegovega nastopa in njegove požrtvovalnosti obstanek našega naroda, usoda in bodočnost novih generacij.
Zaradi toga se nf—ilrrmu ljudstvu, ma-iem, ženam v domovtaL vojakom na froatt, s besedami niti ne morem zahvaliti srn to, kar store, kar voljno prenašajo In potrpežljivo vzdrse. To zahvalo bodo Izrekla bodoča pokolenja, Id bodo f da Je njihovo svobodno In socialno zagotovljeno življenje sad žrtev našega časa. Jaz sam sem neizmerno ponosen, da smem biti vodja tega naroda ta sem boga hvaležen za vsako aro, ki ml Jo podari, da morem s svojim delom uspešno voditi najsilnejso borbo naše rgo-
Ukrepi za zaščito nemških interesov spričo dogodka v Italiji so zelo trdi. V kolikor ae nanašajo na Italijo, potekajo že sedaj nacrtno in uspeSno. Primer izdaje Jugoslavije nam je že poprej dal zdravilno in dragoceno spoznanje. Usoda Italije same pa naj bo za vse tudi nauk, da moramo tudi v urah največje sile m najbolj grenke stiske stati zvesti zapovedi narodne Časti, ostati zvesti zaveznikom in z vernim srcem Izpolnjevati, kar narekuje dolžnost. Naroda, ki prestane te preizkušnje pred Previdnostjo, bo naklonil na konca Vsemogočni kot plačilo lovorjev venec zmage tn s tem nagrado življenja.
To pa mora Wtl In bo tudi v vsakem primeru Nemčija.
Nemško vojno pvrošflo v ntgdeifo :
Močni sovjetski napadi
razbiti
Uspešni pratJataftadi pehottfiUi in oUlmmH oddelkov — B*|i na podruju Salerna in v Kzflabrifl
Iz Fuhrerjcvega glavnega stana, 12. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V Novorosijsku je bil v zapadnem delu pristanišča izkrcan sovražnik po ogorčenih borbah uničen. V vzhodnem delu tra'ajo borbe se dalje. Na ostali fronti kubanskega predmestja so bili sovražnikovi napadi brez uspeha.
V južnem odseku vzhodne fronte med A/.ovs!xim morjem in Desno M) bili ra?biti številni močni napadi SovJrtov v h ud.h borbah. Na več mestih so lastni pfhotni
in oklopni otlddclkl vrg*i sovražnika, v uspošnih protinapadih nazaj.
V srednjem odseku fronte so bili močli krajevni napadi zavrnjeni ter konjeniški in tankovski odaelki, ki predrli, odrezani od svojih zvez.
V severnem odseku je dan v splošen potekel mirno.
Na področju Salenna traia bitka z teki* ranimi MAT* tutanj Miami dalje, i.etaist.-o je x. močnimi oddelin obstreljevalo n lr*— Sko-ani«»riško izkrecvaliio brod >\ j i. f?o?na letala so potopila eno krlžarlto in dve pre-
vozni ladji, ter dosegla borabn? zadetke n-* nadaljnji bojni ladji ter 18 trgovskih ladjah.
Baterije protiletalskega p lka št. 51 so potopile v noči na 9. septembra siražo kr;žarko, en rusjee, dalje prevozno ladjo, ki j*> bila do vrha nalož-na s četami in materialom, ter 8 izkrcevainih Čolnov. Nadaljnja velika prevozna ladja je bila zažgana.
Iz Ka'abrije proti severu prcd:rajioim sovražnim silam nudijo naše za&čitnice od. ločen odpor. Drzni protisnnki ter razstie-1 tve in miniranje ozemlja povzročajo, d* sovražnik samo počasi pridobiva na ozemlju. Pri Ta rentu izkrcane sovražna siit* so zadele na hud odpor nemških za m itnih cd-delkov.
Pri nočnih borbah v KokavskPm prelivu
so zaščitne pomorske enote   pr.topil? uva
angleška brza čolna. nndaljne^-a pa, 7a-zjraJo.
Nad obalnim  področjem ra^ederrojra
painesa ozemlja In n2d A'lHitfcom j? lilo včeraj uničenih Sest a: vreznih letal.
Preizkusi itsvSh« uvoženih vrst pšenic«
Kmetijska pz&*mna i* kentrotoa postaja v Liufelfesti ps Zam&L* in Ictzszija zimo preizkušala razne vrste ftfoflljamfce
pšenice
Ljuh'jana, 11 septembra.
V zadnjih dveh letih 50 prišla na raš trg razna semena, za katere ni bilo mogoče napovedati, kako se bedo obnesla v našem podnebju. Ker so b li stiki z dosedanjimi dobavitelji prekinjeni ali pa. ker ti niso imeli več blaga za izvoz v inozemstvo, smo bili navezani na seme, ki ga je pač b'lo mogoče dobiti.
Tako so lani in letos posejali v pekrajini večje površine z nekaterimi vrstami italijanske czininc pšenice. Poskus je bi tvegan Treba bi bilo prej te vrste preizkusiti, saj ni bilo mogoče vedeti, ali morda ce bodo popolnoma odpovedale. Ker je vprašanje piideiovanja pšenice v naših krajih za prehrano največje važnosti in n?m torej ne more hiti s stališča splošnosti vseero, kak_ šno pšenično seme bo pesejal nas kmet. je Kmetijska poskusna in kontrrlna postaje*, v Ljubljani lani in letes organizirala poskuse z razrinii vrstami itakjansk'h selekcioniranih ozmnih pšenic. O delnih izidih teh poskusov poreča sedaj v najnovejši številki iKmetolvalca« inž. J. Zaplotnik.
Poskuse so delali 1. 1941—1942 na Bo-kalcah s 26 vrstami, na gospodinjski šoli na Mali Loki pa s 16 vrstami. Korčn' podatki so na razpolago samo z M-Me Loke. Minulo zimo so poskuse raztegnili še na kmetijsko šolo na Grmu. Povsod so posejali po 22 vrst. Dokončni podatki so zbrani zaenkrat ssmo z Bokale.
Zanimivo je vedeti, kako so delali. Prvo leto so vsako vrsto pesejali po e-krat, lani pa po dvakrat. Vsaka parcela, posejana z eno vrsto, je merila po 50 m-. Setev je bila ročna, v vrste, ki so bile po 20 cm. narazen. Na vsak ha je prišlo približno 200 kg semena.
Z 3 presojo uspehov so važne tudi klima-tične posebnosti obeh minulih zim. Prva (1941—1942) je bila zelo mrzla, dolgotrajna, z inEOgo snega. Za preizkuse ;e bila zelo primerna. Letošnja zima pa je bila zelo mila, brez snega in mraza.
Preizkusi  na  Mali  Lcki so   1. 1941^—42
dali naslednje uspehe: vrsta avgusta je dala na ha 2590 k^ slame in 1854 kg zrnja-vrsti camlv'o 4575 kg slame in 1848 kg zrnja, vrsta catria 4160 kg slame in 2252 kilogramov zrnja, vrsta vettore 3600 kg slame in 2350 kg zrnja, vrsta teiminillo 5105 k°r slame in 2148 kg zrnja, vrsta vir-gilio 4380 kg slame in 2652 kg zrnja, vrsta carlotta 4980 kg slame in 1454 kg zrnja, vrsta com. novaro 2790 kg slame in 1854 kilogramov zrnja, vrsta italo balbo 3685 kg slame In 1926 kg zrnja, vrsta iittorio 5100 kilogramov slame in 2156 kg zrnja, vrsta com. baudi 2900 kg slame in 1974 kg zrnja, vrsta ausonia 3000 kg si rime in 2636 kg zrn;a, vrsta CTP 5000 kg slame in 1862 kg zrnja, vrsta apulia precoce 3165 kg slame in 1834 kg zrnja, vrsta roma 3000 kg slame in 1412 kg zrnja in vrsta tiriamo dirit-to 3960 kg slame m 1562 kg zrnja.
Letošnji pridelek na Bokalcah je pri vseh vrstah izdatno bcljSi (prva Številka pomeni slamo v kg, druga paen'co): augusta 4655— 2245, catria 4490—2757, vettore 4305— 2645, terminillo 5605—2455, virg-ilio 4955— 2794. carlotta 5380—2620. roma 4175— 2324. Novo preizkušene vi ste so dale tele
prdelke: ment?.na 3620 2529. quaderna 3940—2109, r-ale 3670- 1928, imporo I 4080—2470. rieti 11 45S5- 2413. gentU ros-so 202 4820- 2579, s. luna 3375—1524, vrsta 220 2975—2224, autatchia 4045- 2254 tevere 3280— 2120, Lralettable 96 45S5— 2463- s. michele 4030—222 8, vrsta 210 43S5—2065 in ba:onettc 5520 2330.
Samo za 7 vrst so pcdrJtki iz obeh let. Te so augusta, catria, vettore, termin llo, virgilio, carlotta in roma. Letos so vse dale deber pridelek, lani pa predvsem št ri. Največji razlika med lani in letos je pri vrsti carlotta, ki je bila lani med preizkušanimi vrstami po kollč ni pridelka med najslabšimi, letes pa je med najboljšimi. Ker ne prenese zime, ni za n?še kraje. Enako je z vrsto roma. Podpovprečna vrsta je tudi augusta.
Pozornost pa zaslužijo vrste virgilio, catria in vettore. So zelo rodovitne, s krepko srednje delge slamo in gostim, polnim klasjem. Vse tri so golice. Edina napaka je, da se rade os-pajo. Četrta vrsta terminillo je tud* dobra, vendar rada polega. Je osinka z dolgim klasjem in lep'm zrnjem.
Rezultati glede drugih vrst še niso za-uesljivi, ker letošnja zima ni bila posebno primerna za preskus odperacsti proti mrazu. Potrebni bodo še nadaljnji preskusi.
ŠPORTNI PREGLED
— Dunaj—Berlin 2 : 1 (0 : 1). V nedeljo ie bila ra Dunaju medmestna reprezentančni tekma med enajstorieama Dunaja in Berlina Bilo je to že 35. srečanje. Tekmo je gledalo okeli 60.000 gledalcev. Berlinsko moštvo je bilo v prvem poič3su v premoči in je doseglo vcdlm zgoditek
V drugem polčasu so Dunajčari izenačili in nato zabili še zmagoviti zgcdltek. Tekma se Je končala 2 : 1 (0 : 1).
— Gostovanje dunajskega Rapida v Mariboru V seboto in nedeljo je gostoval v Mariboru dunajsk« Rapid. V soboto je nastopil preti železničarckemu moštvu in zmagal 7:1 (4 : 1). V nedeljo je bil nasprotnik Dunajčanov mariborski Rapid, ki je tudi moral kloniti. Istega dne so želez-ričarj* igrali s Villacher SV. Tudi to tekmo 90 izgubili 4:3t3:0>.
«— Trboveljćani se uveljavljajo *e naprej.
V nedeljo so igrali zadnjo kvalifikacijsko tekmo v Miirzzuschlagu. Premagali so ta-mešnji športni klub 4:1 (3:1). Tekmi je prisostvovalo 1000 gledalcev.
— Visoka zmaga Celjanov. V Celju so v nedeljo gostoval' nogometaši iz Gradca, in sicer meštvo BSG Treiber. Celjani riso imeli z n'imi težav. Odpravili so ~ih 17 : 0 (7 : 0). "
— Visoka zmaga Haška nad dunajskim Spor klubom. Dunajski Sportklub, ki je nastcp'1 v Zagrebu v okviru HaSkcve proslave, je igral tudi proti Ha£:u. Haškovci «0 ga odpravili s 7 : 1 (2 : 0).
— Poraz slovaškega nogometnega prvaka. 2e v prvem kolu novega slova-lcega nogometnega prvenstva je pri£k> do presenečenja. Letošnji prvak Armadna XI je izgubil tekmo z Bistrico 1:2. Bratislava je premagala Trnavo 4:1.
— Nastop Slovakov v Turčiji. Turška nogometna zveza je povabila slovaško reprezentanco, da bi odigrala Štiri tekme v Turčiji: dve v Carigradu, dve pa v Ankari. Slovaki so povabilo sprejeli. Tekme
bodo v septembru.
Naši kra]i in ljudje v »Novicah"
Marka Llpaida — 109 let star mag na Kranjrtrtm
nemftcfc ▼ Cefti
no prodal? — Presicev je bilo na tem aomnji prav melo: en sam Horvat je imel kakih 24 glav belih mera&stlh predičkov; vprašava! ga, koliko nar boljši ga ceni, mi
je odgovoril, de mi ga da za 8 ^oldina.rjev (fortntov). Prodal jih je kome j polovico, ker zdaj ljudje reje nimajo, in marsikje med nam izavoljo draglne in korunoviga
Kmanjkanja ie na »v o.i telesni živež 1 iv_ jo. — Konj pa celo nič, ni bilo: — druge kram ari je pa vse polno. Toliko kramarjev,
pravijo. <ie je bilo, de še nikoli toliko ne v Litii: pa vsaki je nekoliko skupil, ker je
tudi ljudi od vaih strani iz blizi jih in daljnih Krajev mnogo bilo; mende zato, ker je lep in jasen dan bil. Neka Ljubljanska knamarca, ki ima voeidel le žensko kramo na prodaj, pravi, de je okoli 100 gold. skupila. En platničkar (Slovak) je rek^l. de v Litii je se vselej dobro kupčeva!, soaelino pa ob tem somnji. Samo neki resetar. ki je režeta, žlice, sita in drugo robo prodajal, ni bil 9 svojo kupčijo zadovoljen, komaj je toliko specal, kolikor je sproti zapil. Bila je taka stiska na tem somnji, de ni bilo moč okoli 11. do 4. popoldne z vo^m RS vun ne notri priti. Vositi bi si bilo. de bi ob prihodnjim somnji (o sv. Florjanu') živina po tergu ne sta^a.. ampak na gmajni pod hribam. ker se je nad)a<ti. de takrat bo Se huji dren j zsvolj mnogih ljudi od železne cesto, ki bodo prišli na semen bankovce menjavat. — Litijski ostirji. ki so ta postni »»menj prav dobro opravili, se Florjan ovi ga somnja ie bolj vesele, c
Stev. 19 istega leta vsebuje poročilo o požarih na Kra jnskim:
V pretečenim mescu je Ml na Krajnskim v treh krajih oginj. V Orehku Novomeške komisije se je 6. maliga tr-ivna po nemarnosti «>trok eginj pričel in pogorelo je več poslopij, le France Pavlic je imel svoje pohištva pri Graški družbi zavarovane. — 15. mHliga travna je poe;ore 1 v Prelokl Krupske komisije Jožefu Bubaču in pa. nje-govimu sosedu vinski hram: Bubač jc bil
zavarovan, njegov sosed pa ne. -   23. ma-
liga travna je v I>.lenji vasi Planinske komisije pogorela Tomažu PrediČu h*'Aa in hlev. Obe poslopji «*te bile zavarovane: roČ_ nimu obnašanji; gospoda Ren* t liki rt r»ete_ nita 7. gasivno brizg:o pa gre hvala, de nista Prudiču tudi pod in kozelc pogorela,«
Na strani 7!) istega leta:
(Nova kuracija in šola na Štajerskim). Visokovredin gosp ti Peter Dajnko, trhant velke Ne<llj? dobe?- pastir svojih ovčie. so naravnali, de se bode cerkev sv. Jožefa sezidala na Runči. Verbti med sv. Tomažem in VelkO Nedljo. Sol o so 2e poprej tu postaviti dali. Kako treba je bilo solo. množina šolarjev kaže. kterih je viŠe od \20.t
Na strani 88 beremo porofilo o Slomškovem prihodu v Celje Iz omenjenega zanimivega poročda povzemamo:
»Dnevi od  15. do 18. vilikiga travna bo~
do v Celjskih dogodivičicah med nar ime-nitnsimi na veke ostali. Milosti uvi kne/. in
škof gosp. Anton Mart'n so se v sal>.;t.> večer. 15. preteč.miga mesca kmalo t>o t.eiih od Nove cerkve piidsi Celjskimu mesticu
piib'ižiili. Mogo.'-en glns vebkih topov je Xjih prihod   oznanil.   Kmalo  so   vsi   RVOOOVi v
Celji in okcli Celja veseli peli, Celo     rt i
je bilo na negah, z:un;t- Celja pri cerkvici sv.   Maksimilijana   zbrano,   seičn^ huhlje-
niga višigra pastirje spodobno iprejeti. Spre«
jetva je bila lavno tako slov, s i kakor serena; saj so bili od vsih zaželjeni Oče. ki so med svo.e ljubljene prišli. Dru^i dan odločen za posvećenje nov»gra opata KosP-Matija Vodušeka je bil zopet dan avetiga veselja za mnege In mnoge.«
Octu] m Krajnstdni —
V Novicah it 2 leta 1847 beremo-
V Mozirji (Prassbcrg) je bilo 2°. Grudna p. 1. opravilo v dolg spomin temu kraju; bil
je pogreb Marka L »po Ida, Mozirskega teržana in sri-obodntka (Frelsass). podružmiskega odbornika c. kr. štajerske kmetijske družbe i t. d. Njegma vrednost je bila tako občno spoznana, de sc je k njegovemu pogrebu toliko ljudi steklo, ko ob zapovedanih praznikih k božji «!užb'. Razen dveh duhovnov iz njegove nar-bliznjiši žlahte. sc jih je s« dvanajst zbralo.
cerkvene obhajila opravit n ga spodobno k grobu spremit. Lipoldova hiša je že od nekdaj učenosti in izobražen ju vdana. Dva brata rajnika sta duhovna, oba slovita fajmoštra g. Franc in gosp. Jožef znani pevic in pesnik.«
V Novicah št. 11 istega leta pod naslovom
»109 let star mož na Kranjskim«:
Gc**p. Maks milijan Himmer. k. k. komisijski zdravnik v Kranjski gori so nam tole za Novice na znanje dali: 3. Grudna lanjskiga leta je na Koroški Beli na Gorenskim umeri Jožef Kenda. 10Q let star mož. ki ie pod 6. cesarji in_ 10 papeži živel. Rojen je bil v Bolcu v letu 1737, in odrašen je v \cja.-ki stan stopil. V tem stanu jc avstrijskim cesarjem veliko let «Južil in tudi v tui>ki vojski bil. Na Hrova-škim se je bil oženil m več let tam prebival. Pred nekimi leti — že prav star — se je na Hruslco blizo Jesemc preeslii. pozneje pa na Javcrniku živel, kjer mu je \eč let dobrotijiva baron Cbjzova rodovina potrebni živež darovala. Clo do zadnje ure je rad okoli hodil, se ravno pokonci deržal. pa rudi ni Oslepil in ne cglušil. Pred smertjo ta dan ga je mcC zlo za pustila, kar qa je nekoliko osrra^lo, ker ni bil svoje ž:ve dni nikdar bolan 3. dan Grudna zjutrej so ga mertviga našli na klopi pri pevj — njegovi navadn' postelji.
V naslednji šu-vil}ci pa poročajo Novice o »■Pletenju slamnjekov na KrajnsJcim«: Nekaj časa. morebiti kakih dvajset let sem. se je ple tenjc slannnjckov na gorenski strar.i Krajnvsk;ga zlo razširilo. Popred je bilo to delo le krog Ihana navadno! zdaj pa krog Doba. Berila. Muija. Komenda in Kamnika sploh vt»e kito za slamnjeke plete, kar koli ima prazne roke. In tako jih do-sti, ki nimajo druziga zaslužka, si za več i potrebo denarja perdobi, ki ni sicer tako obilin, \onder nikokor ni zaničevati. In sicer to slamnato blago' ne ostane samo v deželi, temuč yre tudi i*a ptujc; zlasti ga Tirolci pobimjo. in cele voze terdo vkup naloženiga proč vozijo. Kteri sc s to rečjo nečaio. pravijo, dc lahko ekeli       deser tavžent goldinarjev
po tak m blaqu v deželo pride, in morebiti se več. Le pridno si Slovence pomagaj. polteno kakor ves in znaš.
O   Semnju v Litii na Dol en.
F k i m p:i poročajo Novic e v stev. 14 letnik-a V: Semenj v Litii. ki je bil pon. deljik po sredpostni nedelji, to je 15. Suž-c . se Je posebno z govejo živino letaš obnese!. BUo je okoli dva tavžent g3av sajmUi volov, brez krav in t^»!et. Tc?ki voli so ge
l?iiko pa tudi drago pr>»3aTl, dearavno
kupcov ni tilo vel;ko. Neki Jud, ki mu splcri Mož'na. pravijo, jih ie naj- već  (£jo_
tovn 2a k3 kih  deset tavžent jioid'nar-
jev) pOfcupil. 12 Ce;Tiopotoške graišine < Sch\var3enb. cb) je rlvajarma TtisA dra±je j ^ 1: dal je ?a - njn 450 «rold. tedej za ; em 225 go'.dinarjev. Kaj ne, de ni bilo čLr.go sl*3~.ti đe bi se bil na k"kini s«->mnji v na?ih kantenih jarem Vulov za toliko ce.
Paketi za internirane«
Italijanski Rdeč' križ poreča, da je prevzel pakete v bivSem voj. uradu v Kotni-V:^vi ulici 16 v rasdel tcv. Odpošlljatelji naj počakajo, da dobe cbvestilo- kdaj naj pride vsak pa paket. Takrat naj predloži vsak prejeto obvestlo in potrdilo o prevzemu paketa po vojaškem uradu. Ker je paketov vel" ko število, bo razdelitev trajala dalj časa. Zato so intervencije za izdajo prSi-mczn:h paketov brez obvestila brezpredmetne.
Pakete iz bolj oddaljenih krajev bo Italijani ki RK vrnil svojim povcrjeni.štvom. da jih t?, zdele v svojem področju.
Likvidacija nakazil v markah in dinarjih
Uradno sporočajo, da bo Narodna banka bivše Kralejvine Jugoslavije v likvidaciji poskrbela potom Nacionalnega zavoda za izmenjavo z inozemstvom za likvidacijo nakazil v markah in dinarjih, ki so bila svoje-časno izdana na klirinškem računu Nemči-ja-Jugoslavija in Bolgarija-Jugoslavija, kakor je predvideno v obstoječih pogodbah. Zato so vabljeni lastniki omenjene vrste nakazil, da do 25. oktobra 1943 ta nakezila polože pri podružnici Banke dltalia v Ljubljani, ki bo izdala o prejemu potrdilo.
Iz Hrvatske
— Visoka bolgarska odlikovanja. Hrvatski 1 sti prchćujejo se/nam hrvatskih častnikov, ki so bili odlikovani po pok bolgarskem kr.dju. Med drugim so b:li odl'kovan' z sfsok m bolgarskim redom «ief aeneralnc^a ^taba general Popič. vrhovni inspektor hrvatske vojske ceneral Stanzer. ^cf Poglavnikove voja-kc pisarne general pl. PcrCcvč. dalje ae-ncrul Dragoiov. polkovniki Dragičevič. Macicdo. Serbe in Ivan Vrkljan ter major CJeries
— Osem novih generalov. Poglavnik dr. PavePč je imenoval esem polkovnikov za generale.
— pospeševanje ribolova. \T s\rho pospeševan ia ribolova v področju Ouhrcvn:ka je z dalo hrvatsko ministrstvo naro-dnegi g^.-spodar-frtva ribarskim zadrugam na razpolago veliko mrežo, s katero je mogoče v ugodn h okoliščinah ujet: istočasno do 5 vagmov r:b
— Carine prosto skladišče v Zemunu. V Zemunu se je sestala oni dan kom sija-da prouči vprašanje razširjenja car'rie prostega skladišča. V n-:i so bili zastopniki finančnega in ministrstva za narodno zdravje ter občinske uprave. Storjeni so bih zelo važni sklepi za trgovino in promet po Ooravi. , _   _ „
— Poslanik Ratkovič pri Poglavn«kn. Poglavnik dr. Pavelić je sprejel hrvatskega poslanika v Beri nu pref. Ratkoviča in mu izročil ooverilnico.
_ Premije za oddajo poljskih pridelkov.
Mn;strstvo narodnega gospodarstva je odredilo, da bodo dobivali kmetje za cddajo poljskih pridelkov državi še posebne premije in sicer 25^ pribitka k nakupni ceni. Selekcijonirano semersko žito se plačuje po 80, desinfekcijonirano pa po 120 kun 100 kg.
— Nadomesten oddaja poljskih pridelkov.
Minstrstvo narodnega gospodarstva ?e izdalo
predpise o nadomestni oddaji poljskii pridelkov za r'ste kmetovalce, ki ne pridelujejo ss-mt dovolj žit«, da bi izpolnili svoje obveznosti
glede obvezne oddaje žita. Ministrovo je od-
redilo, da lahko taki kmetje oddaje dr/a vi namesto ž tu druge pridelke, tako krompir, fi/ol, lečo, proso itd.
— Dobra vinska letina. Iz vseh krajev Hrvatske poroč'.jo, da bo lotošjija vinska letina zelo dobra.
-- Pomilostitev kaznjencev. Poglavnik je pomilostil 670 na težke kazni obsojenih kaznjencev iz državne kaznilnice v Lepogla-vi in sicer zaradi posebno lepega vedenja.
— MoSeja v Zemunu. V Zemunu je bila onj dan svečano otvor j ena mo^eja in sieer v poslupju dosedanje carinarnice.
— Podražitev tobaka. Hrvaitska monopolska uprava je zvišala s 1. septembrom cene tobaka zi 100« „.
— Sreča zagrehškega mizarja. V četrtem kolu hrva*.«ke državne loterije je zadel zagrebški mizar Ivan Korman 1.001.500 kun. Za sii-omaJne otroke je d^d 10.000 kun. Drugo polovico milijonske premije je zadel neki zagrebški «> ivetnik.
— Teden Rdečega križa. CKredni: urad hrvatskega Rdivcga križa je zaključ 1 priprave za proslavo tedn.i HKK. ki bo prirejen od 3. dc 9. oktobra. Proslavili ra bodo vsi odbori. Ves teden bodo .'birali prostovoljne prispevke.
— Skrbi ^ t rmmva isldin pronietom v '/J*--grebu. Tudi v Zagrebu se promet v me^+u naglo razvija. Mesto se hitro §T, šte%'ilo prebivalstva narašča in s tem se večajo rudi skrbi gltde javnega prometa. Zagrebški tramvaji vozijo mnw; hitreje, kak(,r sc vozili prej. Že s tem je bil nekoliko /boljšan položaj v pogledu prometa po mestu. $e bolj se bo na zboljsal. ko dob; cestna železnica več norvih tramvajskih motorjev.
— Bjelovar Je dobi! svoj Bat. V Bjelovara je izšla 4. t. m. prva številka tednika Domovina . L»-3t bo izhajaj vsak teden na 8 do 10 straneh.
— Nova tvornica jr«Iire Glavno iflvnn-telistvo za poljedelstvo je dovolilo tvrdki Vukosav Tomo v ICoatarjU izv:lelovati modro galico.
— Cene vina naglo padajo. Fo vseh hrvatskih vincrrKinih krajih kaže trta. zelo dobro in p> ieakuje se rekrr<!ni vinska, letina. Ponekod niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako dobre letine kakor bo letr«. Zato že zdaj naglo padajo cene vina. v prodaji na debelo. Pričakuje se tudi znatna pocenitev grozdja In vina v prodaji na drobno.
KOLEDAR Pfine«: Torek. 14. septembra: Povišanje Križa.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matkrt: Izgubljeno srce. Kino Sloga: Muhe moje žene. Kino Union: Z^kon severa.
D E 7 VR NF LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, M kloš.ćeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
DEKLE Z DEŽELE
Služkinja pravi svoji gospodinji: »Gospodu podnajemniku je gotovo soba premajhna, ker je čevlje postavil pred
ta.«
Stev. 205
»SLOVENSKI   NAROD*, torek. 14. septembra 1943
Stran 3
d:ievne vesti
Naše naročnike, čitatelje, oglaševalce in coirudnike obveščamo, da bo »Slovenski Narod« od danes dalje zopet redno izhajal.
_ Nemška cdlikovanja bolgarskim železničarjem. 48 bolgarskih železničarjev je prejelo red nemškega orla L in II. razvada.
— »Iz :.Mt!žbrnega lista«, i Službeni Ust
za Ljubljansko poprajmo* kos 72. z dne 8. septembra 194J. objavlja razglas Vrhovnega poveljnika oboroženih sil z dne 18. avgusta 1943. — Sproženje kazenskega postopka zaradi Kaznivih dejanj zoper vojne zakone in otrčaje in pravila za zadržanje civilnega prebivalstva ob noćnem in dnevnem i letalskem alarmu«.
— Iz trgovinskega registra. V trgovinski register je bila vpisana trgovska agentura in liomus j i z gradbenim materijalom in gradbenimi stroji. la«tiuk Ivan Machiedo, trgovec v Ljubljani. L'hca 3. maja št. 4.
— I/ zadružnega registra. Pri Hranilnici
In posojilnici na Vrhniki, zadrugi z neomejenim Jamstvom se izbrišeta člana upravnega odbora Burnik Janez in Tesar Janez, vpise pa član upravnega odbora Jerina Jože ml., posestnik v Blatni Brezovici št. 42.
— Objava. Okrajno sodišče v Žužemberku posluje začasno v Novem mestu. Naslov: Okrajno sodišče v 2užemberku, poslujoče začasno v Novem mestu.
— N»\ :i številka »Kmetovalca«. Izš\:\ je 7. in 8. Številka glasila Kmetijske družbe v Ljubljani ^Kmetovalca* z naslednjo zanimivo vsebino: Inž. Lalevič D.: Rastlinsko življenje in poljedelska praksa, Kako si pripravimo oplemenjeno seme koruze, O pridelovanju sončničnega semena za setev, inž. J. Znplotnik: Poskusi z italijanskimi pšeničnim i sortami. Nega posevkov, žetev, Sestav in hran ivo.^r s-idja. Kako napravimo te robidnic okusno vino. Kako ravnamo z vomo pred in po striženju. Pomen vode za živalski organizem in napajanje. Zanimivosti iz živinoreje. O seskih pri svinjah, dr. Fran Sp;ilor-Muys: Iz našega zemljiškega prava., Borba proti razširjenju škodljivega mrčesa, v gozdih. Kratica navodila.
— Drugo bol^ai-sko vseučilišče bo otvor-jeno dne 2. oktobra v Skopi ju.
— Podzemske železniške proge v Budimpešti. Po vojni bodo uredili v ogrski prestolnici tri podzemske železniške proge. Za prvo so se dela že pričela. Preizkusi teL kjer bo urejena druga podzemska železniška pa tga, so tudi že v teku.
— Poroka, v Planini pri Rakeku sta se poročila zasebni uradnik Marijan Misson in učiteljica Anica Dolence iz Laz. Bilo srečno!
— Loterijska sreča. Dno 4. septembra so tcile izžrebane sledeče sročonosne loterij-sfee številke: Bari 76. 13. 52. 60 in 66. Ca-ghari 84. 63. 52. 46 in 90. Florenca 16, 41, 76, 31 in 47. Genova 19. 76. 43. 8 in 63. Milan 38. 48. 28, in in 80. NTeapelj 84. 31, 65, 59 in 27. Rim 80. «8. 70. 61 in 32. Turin 44, 61, 64, 80 in 31 Benetke 46, 28, 69, 65 in 29.
— Bik jo ;> ubil. Iz hleva 501etnega Bo-gtjana S t urana iz kraja Monselice pri Padovi sta pobegnila bika. ki sta se zapodila po zagrnjenem dvorišču. 841etna Rbsa Ca-sotto, ki stanuje na dvorišču, je bila sama doma_ Vzela je palico in naganjala oba bika v hlev. Elen od bikov pa se je z vso sSo zakadil v nesrečno starko in jo nabodel na r*\ce. Reva je kmalu zatem izdihnila.
-— Ni bil padalec, temveč duhovnik. Ne-npvađen doživljaj je imel duhovnik prof. Secondo Damilano od Škofijskega tajništva Katoliške akcije v Tortoni. Pe'jal se je na kolesu v okolico Varezzana. Ker je zelo suh in dolg, so menili kmetje, da gre za kakšnega padalca v talarju. pa so o tem obvestili karabinjerje. Ko je ho.el stopiti na vlak na postaji Vilavomia. «?a ga krrsbi-njerji oivedii na stražnico kjer so ga preiskali. Na srečo je bil v bližini nadduhovnik iz Villavejnije. ki je potrdil, da pozna osumljenega duhovnika, ter izpoved il, da gre pri pomoti za prof. Seconda Damilani iz Tortone.
— Utopljene« v Bacchiglionu. ITletni Gennaro Pinto, po rodu iz Neaplja, ki biva sedaj v F a-lovi. se je šel kopat V reko Bacchiglione. Ker ni bil dober plavalec, ga je močn a rečna struja potegnila s seboj in mladeniča zagrnila. Njegovega trupla še niso naš1 i.
— žrtvi silnega viharja, Nad Benetkami
je zadival slovit Aihar. ki je vzburkal tudi morje. Precej škode je na vrtovih bližnj'h otokov. Dva mlada ribiča sta postala žrtev viharja in sta utonila v morju. Gre za 1S-letnega Ottorina Boscola in Aleksandra Bira katerih trupli še nista bili naplavljeni. Tudi čelna, na katerem sta odplula rta morje, niso našli.
— Ob zvoku električnega zvf>noa se je porušila hiša. V nekem mestu zapadne Nemčrije se je pripetila nenavadna nesreča. Neki moški je ob vstepu v hišo pozvonil na električni zvonec, v naslednjem hipu se je hiši rtvsla, notranji del poslopja se Je porušil. Zadeva je bila po strokovnjakih takole pojasnjena:    Zaradi    drobne iskro
Ljubavna pisma
Veter se je poigraval z njenimi kodri In
njen smeh je srebrn kasto odmera! v prvi zarji prebujene pomladi. Naslajala se je ob pogledu na kristalno igro kapljic veMkega vodometa. Robert, siromašni m'adenič, je imel široko umetniško dušo in opajal se je z belino njenega svilenega plašča drgeta-jočega v vetru, liki struna.
Po dolgem oklevanju je slečnjič sklenil približati se ji. Razburjenje mu je gomaze, lo po vsem telesu.
— Ali ste sami. goemedična?
— K"kor vidite, — se je nasmehnila, — sn.ma sem in nisem sama. Kaj ne vidite pomladi, vodometa in . . .
— Vaš smeh je božanski, privabil me je ... nisem se mogel premagati.
Ona se je samo smehljala. P govor je tekel v začetku v zadregi in počasi. Mladenič je bil nezadovoljen s seboj in s svojim na&vnkn deškim najstopom. Ze je hotel
"orek""-^----• -•       - ----*' "vv^o pet,
ko ga ^e ona presenetila z vprašanjem;
— Kdo pa ste vi? Pripovedujte mi o sebi!
— Kaj naj bi pripovedoval ? Toda v njenem glasu je bOo toliko toplote in nežnosti, da se ji pri najboljši volji ni mogel upreti. Pripovedoval ji je dolgo o sebi. o svojem siromaštvu, o svoji ljubezni do književnosti in poezije. Govoril ji je dolgo, dolgo o sebi,
električnega zvonca se je vnel plin. ki je
v odsotnosti hišnih gospodarjev napolnil poslopje, in povzročil hudo eksplozijo, ki je imela usodne posledice.
— Sestanek kardinalov. Kardnaii. ki bi-
vf.j-. v Rimu. so se sestala pri državnem tajniku   kardinalu   Ma^lionu. Razpravljali
so o delu. ki ga je izvršil papež Pij XI., in
o položaju. Po nad dveurnem razpravljanju je bila seja končana, nakar je bil kardna! Maglione sprejet pri papežu.
— Ogenj v p?karni. Zaraii s'abega dimnika je nastal ogenj v pekami na trgu Garibaldi'3 v Trstu. Na srečo pa ni bilo nobenih efovešk h žrtev. Tržaški gasilci so po polurnem gašenju preprečili, da se ogenj ni razširil.
— Zapora likerjev bo preklicana. Na pobudo konfederacije trgovcev proučuje pristojni minister ukrep, s katerim naj bi bila zapora likerjev, ki je bila odrejena v letošnjem februarju. preklicana.
— Razvoj »indikiilnr^a gibanja v Franciji. Razprave. ki se vodijo trenutno v Rranciii v okviru organizacij dela ter proizvodnje, se osred<>točujejo v treh smereh. PO mnenju enih naj bi bila sindikalna organizacija enotna. Drtipa naj bi bi*a razčlenjena po strokah, dočim naj bi bile po tretjem mnenju izvedene sindikalne organizacije po pokrajinah brez o"*načbe stroke.
— Sin je v Sali ustrelil očeta. Tragcna nesreča se je primerila v Verbaniji. 441etni industrijec Herarik Hoffm 'nn je pravkar spravljal samokres v m!5mi predal, ko ga je nekdo poklical na telefon. Pustil je ra-mokres na mizi. Ko se je vrnil pa ga je sorejel Tletni sinček Ricuccio. ki si je medtem ogledoval samokres, s klicem Roke kvišku!« Pri tem se je samokres sprožil. HoffmRmn se je, večkrat zadet, zgrudil na tla in je kmahu zatem umrl za smrtnimi poškodbami.
IZ LJUBLJANE
—lj Slavko Janeš umrl. Včeraj se je po Ljubljani naglo razširila vest o smrti v našem mestu splošno priljubljenega trgovca g. Slavka Janeša. Bil je scer že delj časa bolehen in nedavno se je tu H zdravil v Leonišču. vendar pa nismo mislili, da mu je smrt že tako blizu. Vest o njegovi smili je presenetila in globoki pretresa poleg soprogo Anice in soro;3stva tudi velik krog pokojnikovih prijateljev in znancev. Stavko J-aneš je bil blaga duša. postrež-Ijiv. prijazen in radodaren. Spoštovali in ljubili so ga vsi, ki so ga poznali. Redki so med nami možje tako plemenitega srca in jeklenega značaja kakor ie bil < n. Vedno nn-smejan je imel za vsakogar toplo besedo, če je le mogel je Storil bližnjemu uslugo. Skoda, da ni bil trdnejšega zdravja in da je moral tako zgodaj konča*i svojo življenjsko pot. Pogreb b> jutri ob 14.30 iz kapelice sv. Nikolaja na Žilah k Sy. Križu. Bodi mu lfiihka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sežalje!
—lj Poletje se poslavlja z novim valom vročine. Včeraj je termometer dosegel najvišje stanje v dosedanjih septembrskih dneh. Maksimum 28.8<> C bi bil primeren tudi za kakšen dan na višku poletjr- je pa v skladu z razvojem temperature, k* se je začel že pred osmimi dnevi. Prve dni porasta, okoli Malega šmarna je bila maksimalna temperatura stalno okoli 24 stepinj Celzija. Od petka naprej pa se je živo srebro dvignilo vsak dan nekoliko vše. Termometer je dosegel naslednje maka1 malne temperature: v petek 25.4, v sobrto 26.6, v nedeljo 26.7 in v ponedeljek 288« Celzija. Znatno manj se je spremirjala minimalna temperatura. Najvišja je bila v nedeljo, ko je termometer v Zvezdi zabeležil 16.6. V ponedeljek je bil min mum 15.8, davi pa 15.4 stopinj Celzija. Vse te dn< smo imeli prav lepo sončno vreme. V nedeljo popoldne je sicer kazalo, da bo dežev?lo. oblaki pa so se kmalu odstranili. Padlo je le nekaj kapljic dežja. Ljudje so z vremenom zelo zadovoljni. Na vrtovih in njivah je polno dela s pospravljanjem  in setvami.
—lj Lepo vreme z Malim Šmarnom. Mali
šmaren je za ljudstvo važen dan. kar se tiče vremena.   Okoli njega se je n:.ple*lo
vse polno rekov, ki napovedujejo bodoče vreme. Tako pravi eden med n.iimi. da bo vreme dva meseca suho. če je Mali šmaren lep. drugi pa je posplošil in napovedal, da bo vreme v vsakem primeru dva meseca tako, kakor je na Mali šmaren. Vreme je bilo v sredo lepo, po jutranji   meg'i sončno.
—Ij Seznami davčnih omiov trgovin z lesom, trgovin s suho robo in ku* ivom ter raznih obrtnih podjetij bodo razgrnjeni do 23. septembra t. 1., seznami davčnih osnov drogerij. sanatorijev, trgovin s sanitetnim in zobotehničnimi predmeti, parfumerij in kozmetikov. zavarovalnih agentov, trgovskih potnikov, carinskih posrednikov, borznih senzalov, informacijskih pisarn, akademskih kiparjev in slikarjev, književnikov, zasebnih učiteljev in glasbenikov-godcev bodo pa razgrnjeni do 24. t. m. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratu« hiše zi vodnjakom.
lj_ Nabirajte želod. Letos ic hrast rodil precej želoda in ca že tre** po tleh pod svojo kro^nio  Da je želod dobra pra>ičia krma, je
LjANSKI kinematografi
KIKO MATICA Telefon 23-41
Film sporta, prirodnih lepot in vedrosti
IZGUBLJENO SRCE
V glavnih vlogah: Ann. Uiillg, Albrecht Schonnals
Predstave j.imo ob 15. in 17. uri.
KINO SLOGA Telefon 27-30
Sijajna  burka,  ki  bo  izzvala obilo smeha! Dogodki prve zakonske noči..., muhe neveste in pa tudi ženina, ciganska godba, lepo petje v filmu
MUHE MOJE ZENE
V glavnih vlogah: Anton Pajper, Toe-kes Ana. Režija: Uaai Bela. Glasba:
Pavel Abraham
Predstave ob: 13.30, 15.30. 17.30,
KINO l.MON Telefon 22-21
Ganlj'.v in dramatično napet ljubezenski roman, ki se je odigraval v kralje stvu snežnih viharjev
ZAKON SEVERA
Krasen francoski film. v katerem igrajo Michele Morgan. Richard Pierre VYIIlm,  Charles  Vnnel,  J. Teranne,
Arlette Marrhal
Predstave ob: 15.30. 17.30
vsem znano. Ponekod, kjer So velki hrastovi gozdovi, pasejo- pra: čc v njih vso jesen. Želod je uporaben tud za hrano mal:m živalim. Vsebuje malo beljakovin in maščob, dosti pa -krohnih snovi. Ž vau fia ne u/i\ajo rade. ker vsebuje tudi trpko in grcnko ercslovino. Zato je treba želod olupiti in /drobiti in ga izlu-ž:ti. Najprej ca skuhamo, nato pa pustimo 48 ur v mrzli vodi. Dobre je, če ta prpravljalni : pek ponovimo.
—lj Ajda bo dala dober pridelek, ponekod je še v polnem cvetju, drugod pa se že črni. Takoj po nedavni toči je po Ljubljanskem polju kazala slabo, kasneje pa se je popravila.
—lj Davčna potrdila v svrho odmere šolnine. Da ne bo zadnje dni pred vpisom otrok v šole naval strank kakor prejšnja leta. bo davčna uprava za mesto v Ljubljani sprejemala prošnje za izstavitev potrdil samo do 25. t. m. Zato naj stranke ne odlašajo z vložitvijo prošenj, da bodo mogle pravočasno dobiti davčna potrdila. Stranke, ki imajo davčni predpis, naj v svrho hitrejšega poslovanja prinesejo s seboj davčne knjižice, da bo mogel uslužbenec hitro ugotoviti številko računa v davčni glavni knjigi. Obrazci prošenj se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu št. 5/II, soba 7.
—lj iNa I. mošk^ meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se prično popravni in drugi izpiti v ponedeljek 13. septembra ob 8. uri. Učenci, ki iz kakršnega koli vzroka doslej še n:so vložili zadevne prošnje, naj to store nemudoma. Podrobni razpored je objavljen na deski v veži šolskega poslopja.
—lj Cepljenje proti kozam. Mestni fizikat bc 15. t. m. proti kozam cep 1 tiste otroke, ki v spomladanskem terminu niso bili cepljeni. V poštev pridejo vsi otroci, ki so bili spomladi iz razn h vzrokov opravičeni, kakor zaradi bolezni ali odsotnosti • Ljubljane, zaradi zapor in pa zamudn:ki ter naposled tudi tisti, ki pri nj h cepljenje ni bo uspešno. Vabmo starec, naj prineso otroke k cepljenju zanesljivo na napo\edani dan rmd 10. in 12. uro na mestni fizikat v Mestni dom. Cc bi pa to cepljenje iz kakršnega koli vznika zamudili, morajo z-o sla nek opravičiti takoj.
—lj Seznami davčnih osnov ovetličarn in vrtnarij, starinarjev. trgovin z mineralnimi olji, barvam , keramiko ;n bencinom ter trafik bt>do razgrnjen: do 22. septembra t. 1. v mestnem od-pravni št vii v III. nadstropju magistralne hiše za M^dnjakom.
>—lj Seznami davčnih osnov trgovin s sadlem. zelenjavo, deželnimi pridelki na debelo, trgovin z zeljem in repo. trgovin s perutnino, ribami, konji in živino, trgovin z deželnimi pridelki na drobno in semeni ter mlekarn bodo razgrnjeni do 20. t. m. v mestnem odpravniStvu v III. nadstropju  maeistratne hiše  za vodnjakom.
—lj Seznani davfnih osnov trgovin s športnimi, tehničnimi, elektrotehničnimi predmeti in trgovin s stroji ln vozili bodo razgrnjeni do 21. t. m., seznami davčnih osnov gostiln bodo razgrnjeni od črke A do O do 26. t. m., od črke H do K do 27. t. m., od črke L do O do 28. t. m., od črke P do S do 29. t. m. ln od črke S do 2 do 30. t. m. ter seznami davčnih osnov trgovin z alkoholnimi tn brezalkoholnimi pijačami, trgovin z vinom, kisarn. izdelovalcev likerjev, esenc, alkoholnih pijač, sadnih sokov in marmelade, sodavičarjev. trgovin z delika-tesami. kavarn, hotelov in kinematografov bodo pa razgrnjeni do 1. oktobra t. 1. v mestnem od-pravnlštvu v III. nadstropju magistra tne hiše za vodnjakom.
—lj Cenjeno občinstvo se obvešča, da so spremenjene uradne ure na ambulanci za bolne otroke na oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov ln otrok hlg. zavoda fDeČJi dom. Lt-pičeva 3). ln posluje amblulanca od 6. septembra t. L dalje dnevno ob delavnikih od 8. do 10.30. ure.
—lj Drž. učiteljišče ▼ LJubljani. Za sprejem v I. letnik drž. učiteljišča Je treba vložiti osebno ali po pošti prošnjo, kolkovano s 6 L. Učenec« -nka). ki Je prekinil-a s šolanjem, n. pr. lanski tneščanskošolskl učenci, morajo priložiti prošnji poleg rojstnega in krstnega lista ln spri-
čevala o nit. teč. Izpitu, oziroma spriortala o
končnem Izpitu še nravstveno spričevalo, ki ga dobijo pri  svoji  občini. Me&čansko-šol&ki učenci
morajo imeti   odličen ali prav   dober uspeh.
TTCencl,   ki  so  rojeni  1.   1925..   morajo   prositi za
spregled starosti. Ta prošnja mora biti naslovljena na prosvetni oddelek visokega komtsan-Jata v LJubljani. Obe prošnji, za sprejem tn za spregled starosti, naj se pošljeta na ravnateljstvo. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu Izpitu je treba vložiti  do 18. septembra. Spre-
''mr.!   Izpiti   pa   bodo od  22.   do  25. septembra
Mescansko-solskl učenci naj se Javijo na učiteljišču dne 22. septembra ob 8. url. gimnazijci in gimnazijke pa dne 23. septembra ob 8. url. Ponavljalni izpiti bodo dne 16. in 17. septembra. Dne 16. septembra naj pridejo vsi učenci ln učenke ob 8. uri v šolo. Razredni izpiti bodo od 27. do 30. septembra. Vsi učenci ln učenke, ki imajo razredne izpite, nal pridejo dne 27 septembra ob 8. uri v šolo. Vpisovanje učencev in učenk v letnike učiteljica bo dne 4. oktobra od  9.   do  12.  ure.  za  zamudnike  pa  še   dne S.
oktobra od 9. do 11. ure. Vsi učenci ln učenke
naj si takoj preskrbe vsa potrebna potxdlla za vpis    — Ravnateljstvo
—lj Vadnica za otroški vrtec drz. učiteljišča v  Ljubljani.  Vpisovanje  učencev   in   učenk  od 1
do 4. razreda deške ln dekliške vadnlce bo dne
4. oktobra od 9. do 12. ure. F*rl vpisovanj vi bodo učenci in učenke dobili navodila za otvoritveno -lužbo božjo m prlčetek pouka. Isti dan je tudi
vpisovanje   otrok,   dečkov   ln   deklic.    v otroSk*.
vrtec. V prvi vrsti bodo sprejeti otroci, stari pet
let. Ravnateljstvo.
—lj Na II. državni mešani meščanski soli v Ljubljanl-Z? diska, se bodo vršili popravni izpiti   dne   30    septembra.   Vpisovanje   bo   dne 1..
2. m 4 oktobra. K vpisu Je prinesti zadnje izpričevalo    Krstni   list   ln    ootrdilo   « plačanem
davku. Zadnje potrdilo naj si starši učencev pravočasno preskibe. Dasi je vložena prošnja za
skupno prehodno dovoljenje za učence, ki stanujejo onstran bloka, priporočamo starcem, da preskrbe otrokom posebna prehodna dovoljenja — laseta passare.  Potrebna šolska potrdila k zn-
tfsvnl prošnji — tudi za učence, ki se narr.erp-vajo vplsnti v prvi razred, se dobe v tuk. pisarn:.
Upraviterstvo.
—11 Vpisovanje v vse ljubljanske liud^ke šole za šolsko leto 1943-44 bo v ponedeljek 20. in v torek 21. septembra t. 1. od 8. do 12. ure. Pri vpisu je treba predložiti družinsko po!<-». oziroma rojstni Ust, snričevalo o cenH*»nju proti koz«m in nrotl davici ter zadnje šolsko spričevalo Potrdila o cepli*»nju proti kozam in davici naj si starši preskrbijo o pravem času na mestnem fl-zikatti.
—11 I. dekliška meščanska šola v I.uibljani fPrnTel. Fanravnl Izpiti se pr'čno dne 17. sept ob o.=m:h ZMitral v loi* na Prulsh. Prosnle ra i *p" * p morajo brti vložene do 15. septembri. Podrobnosti so razvtdn** z oclasne deske v šolski veži. Vnisovanie za šolsko leto »943-44 bo 1.. 2. 4. ln v oktobra. vs«1*»i od 8. do 1? ur*-K »ol»'i prineKe vsaJca T**«nuAui r<\dn'*> loffsfco m»lJ&MW>Vi in davčno ootrdilo o^. lnvj»'idcko 11-
st.fp<"» Nnvi^Vp pririp'o v cnr^mst v\i «t«-šev hi nrp-'V,^   ti"1i  kritni TTčenV**  \t.  dr'">'n. >**>r
'o 5 n\] v«»* otro'- predlo*« fc*»»f1 tf'** dr»i-f--r~--v«   »v>le   ""»   r**}r*o   o-^.   p/>«-w>'rn-i   o*->-'-"-t' tP V od
plačevanja šolskih  taks. — Upraviteljica.
Nesreče
iyaffiii!:BDii::i]ii;::;:f!:iH!i!i!:iii!::!!i!!:i!iit:i:!!i:::::
Naročite se na knjižno zbirko DOBRE KNJIGE!
[Okviri Umetnine 2
V ljubljansko bolnico so pripeljali zadnje dn'r z«7pet celo ^>tr, rK,ncsrcćcnccv. 131etni delavčev s:n Franc GUnSefe iz Grusuplja je padel z drevesa in s' zh mil levu roko. Zascbnica Jožefa Gnnek z Vidmu, stara 60 let. je padla s kcrzolca in si zlomila desno nogo. Služkinja Marija Završnik iz Ljubljane. st-.»ra 22 let. ie patila po stopnicah in si p<,Škodovala levo no do. Premikač Franc llcrsič z Rakeka, star 26 let, je med delom nadel in si po-kixloval rebra. Delavec Onton Mohar iz LosLega potoka, star 41 let, je padel m si zlomil levo roko. Žena krojača Julija Moravč iz Ljubljane, stara 40 let. je nfldla in si zlomila levo roko. ivv Ija Minka Blaž. stara 50 let, je padla po stopnicah in si zlomila levo r«ko. Z zaboja je padla 4-lerna hčerkica posestnika iz Horjula Marta Bastarda in 6". zlomila levo ročico, kletna hčerkica posestnika iz Rudnika Anica Suhadolnik je padla in si zlomila desno roko. Delavka v tobačni tovarni Žn:daršič Karla, stara 41 let. je padla s kolesa in se poškodovala na glavi. Delavec iz De\. Mar^§; Polju Ivan Brcgar, star 55 let, jc padel s senika in dobil notranje poškodbe. Posestnikov s:nček Milan Zupančič z Vrhnike je med igranjem padel in si zlomil levo roko. Sin kretnka Slavko Forte iz Ljubljane je padel in si zlomil levo roko. Delavca državnih železnic Valentina Sočana iz Ljubljane, Starega 22 let, je med delom stisnil odbijač vagona čez trebuh. Kuharica Marija Go-r*Ack iz Ljubljane, stara 63 'et. je padla :n si zlomila desno roke. S:n vrtnarja Samo Jamar iz Ljubljane, star 12 let. >c padel z drevesa "n Si zl<?mil levo reko. Elektromonter Josip Pretnar iz Ljubljane, star 33 let, je padel iz tramvaja in se poškodoval na glavi.
Ana Peterlinova. 19 letna hči posestnika iz Ribnice je padla z lestve in si zlomila desno nogo. Zlatomir Grgič, štiriletni trgovčev sin iz Ljubljane si je pri padcu zlomil levico. Marija Madono-va. 25 letna delavka v tovarni »Stori« je padla po stopnicah in s ^poškodovala desno koleno. Tone Zaje, 2oietni sin posestnika iz Krke. je doma padel in si zlomil levo nogo. Antonija Sivecova, 12 letna hči posestnika iz Strahomera je na pasi padla in si zlomila desnico. Leopold Božič. 66 letni delavec iz Rudnika se je pri delu poškodoval na elavi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
Marija Balkovčeva. 62letna posestni ca iz Vinice, je padla pri vodnjaku in si zlomila levo nog-o. Tonček Merjasec. 51etni trafikantov sin iz Ljubljane si je pri padcu zlomil levico. Rudolf DobovSek. 351etni mizar iz L»ubl}ane, je pri vstopu na
tramvaj nerodno stopil in si z vil desno no»
jjo v členku, Mariji Ferkulj. I61etni kocar-
JffVi hčeri, je pri sekanju drv odletela ive* v lev-., oko in ,-,a poskojovaia. Pranja Zde-šarjevi. '^Olotna posertnikova hči iz Horjula, je r tln s kriesa in si zlomila desnico.
301etni kicj^Ski pomočnik Edvard 212ek iz Ljubljane se je vsekal v levo nogo. 341etni delavec iz Dobrunj Anton Brezovar je pa^ei licma po itopst^all i" si zlomil desno ključnico. 311et-nepa usnjar;a z Vrhnike Ivana Henka je nekdo nap uiel ter ga z nožem sunil v desno reko in hrbet. 4letni sinček posestnika iz Lanišča Marjan Rehar =e je s kropom ona ril po životu. 261c*tna trgovska poiiiočnica Ani Pavli :z Moravč j? padla s kolesa in si zlom la levo n^o. 11-lctni sin posestnika iz Vrhnike Janez Novak je no del in si zlomil levo roko 71<*tna • ielavčeva hčerkica iz Kcčevji Maii*'a Mal-nartii Je padla z d revera in si slomila levo roko. Vsi p nesrećenci se Bdravlio v splcSni bolnici.
— Vina primanjkuje. Po v?ej DolenjsM
je veliko p." mrr.Jko—.je vina. Piecej pcetil-ni<^"rjev je io zaprlo grjst'nc. ki bodo zaprte do novine. Dolenjka *imiv' no pridali toliko vira. da b! krili, potr feljo m s> dolenjski gosti'ni^arji prej rOdRO kupovali vino na H:::c'j^kcm.
— Himen. V ponedeljek sta se poroči'a v
fauni cerkvi v Trctajem p Peterle .ležef. železničar Iz Octoxe In MatičiC Rozai.ja iz Breze. Obilo sreče 1 .
Bolniki, ki mri*--"o p° ^ red bi zdmv-nlka nujr.o v bolnišnico mersjo predložiti pristojni ka:*abiniei ski postaji VOAlo po 2 doprmi fotografij, ki sta potrebni za iz-rtavitev petnega dovoljenja za prevoz po železnici. Ker se drgnjiio s"uč^;i. d>a bolniki nimajo p. trebnih fotografij na to opozarjamo
— Vlom. V petek so se poj vili v ok<■'■«-. Trebnjega cig m:. P h. v': s<> in prosj^^li iz vasi v vas, ter so med r>otjr> kradli, kjerkoli ss. imeli ugodno priliko. T;ko so ori-li tudi V vas Iglen.k in so vlomili v bi.*o posestnika Kožarja. Domači so izkopavali na njivi krompir med tem pa so jim eig'rre praznili omare in ■hrambe. Odnesli so precej obleke, obutev, denar in živila. Po vlomil so cigane rledili do BiSke va>i v obfiiflJ Mirna peč. k^er so neki ciganki o 1 vzel i d?l plena, l'mc.'ši mrski so pa s prkradenimi stvarmi pravočasno nrbemili. P.' zadeti posestnik trpi nad 10 000 lir skodc.
— Davi ca. V S?la Sumberku -co ^ pojavili trije slučaji ekavice. Po legarju in grii". ki smo že poročali, da se nevarno š rta po Doleniskem se je pojavila se ta bolezen Ea bolnik v Sefel šumberku jc za daviro ž« umrl. mevl tem. ko DOCU <>s*a!a dva najbrže okrevala. Ker se je bati razftirien^a te hude bolezni, narooa zdravstvena ob'a*t vsemu prebivalstvu. d.a v33ko Obolenj« otrok, ki bi čutili bolečne v vratu takoj prijavijo zd;a\Tiiku rudi zaščitnega cep-lenja.
_ Za naAe (rO^P^'n je.    Ker od Ča^a do
časa na Dolenjskem primanjkuje kvasa in tedaj nase gospci^Lnje no morejo peči kruha svetujemo, na priporočilo heke skrbne gospodinje, da se v.nka gospodinja, k s dar je kvas na razpolago založi z zavojčkom kvasa, ki naj ga posu&i za uporabo v >suhuV letih. Nekatero gospodinje si pomagajo tudi s tem, oVa cd vsake peke posuše #ioio te-<?ta, ki pri bodoči pel:i nadomesti kvas. Kpt ie pomanikanje kvasa na Dolenjskem precejšnje, radi objavljamo tn avet delenj"ke gv)spodinje njenim tovarisicam.
Smešnice
KRČMARSKA
Gost: »V časopisu sem čital vaš ogla?, da prj vas igra 60 mož v zabavo gostov, v resnici pa samo dva vlečeta harmoniko.«
Krčmar: »PraviLno. vsak večer dva in to je na mesec 60.
IZ SOLE
Učitelj: »Lepi dnevi v Aran.inezu so minuli«, kdo je to rekel, povej Drago.«
Drago: »Moj oče, ko se je mati včeraj vrnila s potovanja.«
OTROŠKA
»Teta, ali si bila ti v mladosti pisateljica?«
»Bog varuj, otrok moj! Zakaj me pa to vprašaš?«
»Očka je danes mamici rekel, da imaš ti iz svoje mladosti prav čedne povestice za seboj!«
OTROŠKA
»Mamica, poglej no moža s črnim obrazom, to je dimnikar!«
»Ne, to je zamorec, ki je po vsem životu črn.«
»Mamica, kako pa ti to veš.«
0
mu je de-
o svojih pesmih in mnoge ji je z mehkim, prijetnim grlasom recitiral. č*as je hltei, ura za uro. Niti opazila nista, kdai se ie zmračilo, kdaj so se drevoredi zavili v temo.
— VI ste imeniten dečko, jala ob ločit vi.
— Kdaj se zopet   sestaneva?   —  jo je
vprašal.
— Kadar zvem. d t. so vase besede iskrene, kadar mi boste z dejan ii dokazali, koliko je vam ležeče na meni. Dotlej mi pa lahko pišete.
— Prijateljska pisma?
— jVe samo prr-ateljaka. — mu je po-mežiknila v mraku. In te oči so ga navdajale z upanjem, bile so mu dokaz, da tudi v dno duše ni šlo samo aa prijateijrka pisma.
Tiste noči Robert ni zaspal. Omamljen po njenem nasmehu, po njenih mehkih dlaneh in suštenju svile, je taval brez cilja po poljanah.
Drugi dan ji je pisal prvo ljubcvno pismo in zlil vanj -vso svojo dušo. Zdelo se mu je,
da Se nikoli v življenju ni napisal nič lep-Sega. Večkrat je prečit al pismo, potlej ga je pa pobožno odnesel na poŠto.
Naslednjega dne je zopet pisoi, ne da bi bal počakal na odgovor. Odgovor je pa vendarle nepričakovano hitro priael. Nekaj mehkih besed in zahvala, nekaj obljub med vrsticami žn stopil pUBfrPK* od
Mladenič je bil srečen. Čoitil je, kako se pomlaja. kako raste in pisal ji je vsak dan dolgra ljubavna pisma ter dobival kratke 0'lgovore. zahvale in obljube. Dnevi in meseci so minevali, o skorajšnjem sestanku pa ni bilo govora. Ko je pa minilo leto dni, je jel mladenič obupavati. Pisal ji je p:sma, toda v njih ni bilo več ognjevitosti in obožavanja, temveč globeka žalest in tiho ljubavno razočaranje.
Sele potem, ko je bfl i zlil svojo bolest v več elegoj". je dobil od svoje izvoljenke pismo:
»Dragi Robert, mislila sem. da si močan, da je tvoja ljubezen neusahljiva, da tvoje vere ni mogoče omajati. Toda čez leto dni te je že obš'a mladendška malodušnost, začel si dvomiti o meni. Dokler se ti ne povrne vera vame, se ne moreva sestati. Toplo te pozdravlja Eleonora.<
Robert je čital pismo, dokler se ga ni naučil na pamet, potem se je pa kesal, da je pisal tako žalostna pisma, polna očitkov. In zopet ji je jel piaai ognjevita ljubavna pisma.
Nekega dne je sedel s prijatelji v kavarni. Nikoli ni čital novin. nikoli jih ni kupoval, saj je bil siromašen, a v kavarne je zahajal zelo redko.
— Robert — je dejal eden izmed njegovih prijateljev. — kacHr čitam novine, mi večkrat Sine v glavo misel, da reklame aa tvrdko parfiva »3377c
človek in sicer sleherni dan. Na drugi strani so pa pisma pisana tako, kakor dsa so pove žanra, z nevidnimi nitkami in zdi se, da
jih je moral pisati človek velikih književnih sposobnosti.
Prijatelj mu je pokazal predzadnjo stran dnevnika. Naslov se je glasil; »391. ljubavno pismo.« Že po prvi prečitani vrstici je Robert spoznal, da je to njegovo pismo, ki ga je bil prejšnji dan pisal Eleonori. Objavljeno je bilo v celoti. P«»d planom je bila z debelimi črkami objavljena opomba: i Taka pisma dobe dekleta, ki uporabljajo parfum 3377«. "
Robertovo srce je napolnil občutek grenkobe in gnusa. Leto dni njegovih najlepših aaunj je bila izkoristila ta ženska na naj-podlejsi način. Z njegovimi čustvi je trgovala. Napisal ji je pismo polno ogorčenja in očitkov.
Naslednjega dne mu je prinesel pismonoša priporočeno pismo tn milijonsko posli-ko v denarju.
»Tvoj trud je nagrajen.   Vedi pa, da j<»
eno srce utripalo in d j še vedno utripi je zate. Ljubim te, čeprav me preziraš. T31>-onora«.
čez nekaj dni sta se poročila.
Robert je kupil tovarno klobuk-r/ in pisal je dalje ljubavna pisma, Pod pismi je bilo napisano: »Taka pisma dobivajo gpspodje, ki nosijo Robert klobuke.«
KLOBCĆARNA
TOM*^   MP A J K"
^ ft'J^^varr; strokovno osnaži, preoblika  in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —  Se priporoča
RUDOLF PAJR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12
(JsTasproti hotela Union)
Ste *H
U
5?
i
PREMOG
DRVA L Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ollcr« d
Telefon 20-59
Motorno kolo
Mestna elektrarna ljubljanska potrebuje
motocikel 200 do 250 cm* z vso opremo ln dvema sedežema. Ponudbe z natančni! ni podstki in prevoženi
mi km je treha poalrati ravnateljstvu mestna
e1^,,-trr»'^/, l^ibHanake — Krekov trg 10 H.
liMJMtMMMMMIir
Stran 4
»SLOVENSKI   NARO D«,  torek. 14- septembra 1W
Ste v. 205*
Otok se je razklal na dvoje
Podrobnosti o strahoviti elementarni katastrofi sa otoku
pred M leti
Pred 60 leti. 26. avgusta 1883, je nastala na otoku Krakatauu največja vulkanska katastrofa vseh časov, strahotnejša od katastrofe, ki je uničila Pompe je. Nekaj spominskih vrstic o tem smo nedavno že priobčili. Danes priobčujemo obširnejši članek o strahoviti elementarni katastrofi, menda edinstveni v zgodovini človeštva.
Otok Krakatau, mogočno vulkansko skalovje, ki pod njim še vedno žari in vre ognjeno osrčje naše zemlje, leži v prelivu Sunda med Javo in Sumatro, oddaljen od Botavije okrog 150 km. Pred 60 leti so tvorili ta otok trije ognjeniki, ki se je eden med njimi. Rakata. dvigal 900 m nad morsko gladino. In v njem je nastalo 1. 1883 strahovito bobnenje, kateremu je sledilo bruhanje, kakršnega svet dotlej še ni rx?rrmil.
Dva dneva peklenskega koncerta
26. avgusta 1883 je bila nedelja. Svinčena tesnoba je ležala nad Batavijo, ozračje je bilo zlovešče tiho, morje povsem mirno, celo šumenje plime je bilo utihnilo. Nihče ni slutil, da je na pragu strahovita katastrofa. Samo živali so bile postale nekam čudno nemirne Vprežna živina ni hotela ubogali, celo za bič se ni zmenila. Konji, mule in voli so obstali sredi ceste, kakor pribiti. Naostriii so ušesa in prisluhnili nečemu skrivnostnemu. Tix>pičruh ptic tistega dne sploh ni bilo na spregled- Celo moskiti. ta šiba božja Jave, so bili brez sledu izginili.
Ofcrog ene popofdne Je OPetaBit v zemlji
strahovito zabobnelo. Od ure do ure je postajalo bobnenje močnejše, vmes so se pa neprestano razlegale detonacije, kakor da grme nekje daleč težki topovi Nebo je zastrla gosta siva koprena in že je jel padeta na zemljo pepel. Kaj takega Bata-bila doživela. Dva dni je trajal ta pekiensid koncert. Kaj vse se je zgodilo v teh dveh dneh na otoku Krakatauu, je bilo mogoče pozneje samo rekonstruirati, Noben očividec ni preživel katastrofe. Znano je samo, da je strahovita vulkanska katastrofa razklala otok na dvoje in cfca sta se dve tretjini istega pogreznili v morje.
Posledica tega strahovitega izbruha je bh*a. da so jeli bruhati tudi vsi ognjeniki na Javi. Meha-Meru, Gunung-Gutur in vrsta drugih ognjenikov, ki so o njih že davno mislili, da so ugasli, so jeli naenkrat bruhati visoko pod nebo orjaške ognjene zublje Končno je bruhalo izmed 45 ognjenikov na Javi 30 lavo daleč naokrog. To je edinstven primer v zgodovini vulkanov. Bruhanje so spremljali strahoviti zračni vrtinci in viharji, ki so uničili vse življenje in vse sadove dela človeških rok več sto kilometrov daleč naokrog. 15 orjaških vodnih vrtincev je nastalo istočasno na raznih krajih. Več sto kilometrov daleč se je videl odsev ognjenih zubljev, šviga-jočih iz vulkanskih žrel. Ogromne množine žarečega kamenja, lave in žvepla so padale na zemljo, nad katero so se širili strupeni plini, prinašajoč smrt in razdejanje. Dva dni sta divjala smrt in razdejanje nad Malajskim otočjem, dva dni je bilo morje podobno kipečemu čarovniške-mu kotlu.
30.000 m visok oblak dima
V torek, drugi dan po strahovitem izbruhu ognjenikov, se je otok Krakatau sesedel in morje ga je pogoltnilo. Samo še ostanki štrle iz morja. Posledice tega so bile strahovite. Orjaški val. največji kar so jih kdaj videla morja, se je valil proti sosednim obalam, visok nad 35 m. Porušil je na svoji poti vse, kar je dosegel, cela mesta in vasi so izginila s površine zemlje. Orjaški val ni dosegel samo Indijskega oceaena in Tihega morja, temveč celo evropsko atlantsko obalo. Celih 20 let so plavali votliči z ognjenika Krakataua po prelivu Sunda.
Iz vulkanskega žrela se je dvignil 30.000 m visok steber dima, tako da je segal daleč v stratosfero. Bobnenje se je slišalo 3500 km daleč. Pepel, ki ga je izbruhnil ognjenik, je pokril ozemlje, veliko kakor Francija in Nemčija skupaj. Več sto kvadratnih kilometrov naokrog je ležala 30 m debela plast vulkanskega pepela. Pod silnim zračnim pritiskom je nastalo valovanje ozračja, ki je šlo trikrat okrog zemlje. Več mesecev je bilo ozračje nekam čudno motno in rdečkasto. Če bi bi] izbruhnil ognjenih teoretično rečeno na Dunaju, bi se bile slišale detonacije po vsej Evropi.
Strahotna bilanca
Strahovita elementarna katastrofa na otoku Krakatauu je zahtevala okrog 50.000 človeških žrtev. Nad 200 naseljenih krajev, med njimi več večjih mest, je izginilo s površine zemlje. Uničenih je bilo blizu 5000 raznih ladij in čolnov, na miljarde rib
je poginilo in skozi več let se je širil daleč naokrog nad morjem neznosen smrad po gnilih ribah. Samo v Ba tavi j i so našteli 15.000 človeških žrtev. Mestece Anjer na obali nasproti otoka Krakataua so valovi kratkomalo odnesli, kakor da ga sploh nikoli ni bilo. Lava je zalila mesto Tame-rang. ki je pogorelo do tal. Mnogo morskih svetilnikov se je pogreznilo v morje. Kdor je ušel valovom, je našel strašno smrt v objemu strupenih plinov. Morje je naplavilo na tisoče trupel. Se nikoli ni bilo v prelivu Sunda toliko morskih psov, kakor po katastrofi na Krakatau. Saj so se pa tudi pošteno gostili
Leto dni po strahoviti katastrofi si je upal neki učenjak na ostanke v morje pogreznjenega otoka. Na njih ni našel nobenega življenja, nobenega človeka, nobene živali, nobenega drevesa in nobene'rastline. Kamor koli se je ozrl. samo smrt in razdejanje. Ko se je pa tri leta po katastrofi izkrcal na »molčečem otoku« ravnatelj botaničnega vrta v Butenzorgu prof. Treub, ni mogel verjeti svojim očem Alge, trava, cvetlice vseh vrst so pokrivale ostanke otoka. Poleg tropičnih ptic in raznih žuželk pa ni našel prof. Treub nobenega živega bitja. Toda čez deset let je na otoku zopet bujno valovilo novo življenje. Kokosove palme, banane, oranže, agave, kakteje in več sto vrst drugih tropičnih rastlin je bila priklicala narava v novo življenje. Pajki in kuščarji so se plazili po tleh. med pečinami so se pa solnčile strupene kače. Tako je življenje premagalo smrt in razdejanje ter dokazalo, da mu v njegovem večnem skrivnostnem snovanju nobena sila ne more do živega.
Deček ali deklica ?
Nov način ugotovitve novsrojefrfkovega spola pred rojstvom
Zelja po ugotovitvi otrokovega spola pred rojstvom je stara kakor je star človeški rod. Tudi znanost se je že davno ukvarjala z vprašanjem napovedovanja novorojenčkovega spola. O tem priča tri tisoč let star papirus, ki nam pove, da so že stari Egipčani poznali metode ugotavljanja novoroj enčkovega spola pred rojstvom. Sodobna znanost si že več let prizadeva, da bi mogla v vsakem poedinem prin jem že pri rojstvu ugotoviti novorojenčkov spol. Uspehi tega prizadevanja so bah* v začetku dvomljivi, končno je pa znanost tudi v tem pogledu dosegla svoj cilj.
2e dolgo je znano, da krožijo v krvi ženske neprestano hormoni spolnih žlez, ki se razvijejo med nosečnostjo v toliki količini, da jih telo v velikih množinah izloča. Učenjaki so prišli do spoznanja, da proizvaja novorojenčkovo telo, kakor sploh vsak živ organizem, hormone in da se morajo slednji odražati v maternem organizmu. Ce bi bila ta teorija pravilna, bi bilo treba najti samo metodo, po kateri bi točno dognali razlike, nastale v maternih hormonih in bi tako določili otrokov spol. Dunajski učenjak prof. dr. Hampel je prišel na misel zamenjati poskusne živalice, morske prašičke in miši. ki so v tem primeru odpovedali, z ribicami iz rodu kar-pov, znanimi pod znanstvenim imenom rhodeus agas zaradi grenkega okusa njihovega mesa. ki ni užitno. Samci te vrste ribic, dobivajo med drstenjem krasno barvo. Hrbte imajo navadno sive ali srebrn-
kasto bele. ob straneh so pa zelenkaste barve. Med drstenjem dobi njihovo telo mavrične barve. Samice pa obdrže navadno barvo. Pač pa ima samica tudi svojo posebnost. Iz telesa ji namreč požene okrog 4 cm dolga cevka za lezenje jajčec. Z njeno pomočjo spravi samica jajčeca skozi odprtino v školjko. Te izpremembe nastanejo i pri samcih i pri samicah s povečano proizvodnjo hormonov med drstenjem. Hampel je zasnoval svoje poskuse na dejstvu, da te ribice ne reagirajo samo na izločke svoje vrste, temveč tudi na tuje hormone spolnih žlez.
Za poskus je vzel mnogo zdravih odraslih ribic in jim vbrizgal hormone človeških spolnih žlez. fn sicer samcem moške, samicam pa ženske. Učinek se je pokazal že čez nekaj ur. Samci so dobili mavrične barve, samice pa cevke za lezenje jajčec. Potem je delal učenjak poskuse z ekstrakti izločkov bodočih mater. Ce je samec iz-premenil barvo, samica pa ni dobila cevke za lezenje jajčec, je bil to znak, da bo dotična žena rodila dečka. Ce pa samec ni izpremenil bnive in se je cevka pri samici podaljšala, je bil to znak, da bo dotična žena rodila dc!:iico. V Hamplovem zavodu so preizku-ili tako izločke 104 nosečih žen in v 80 primerih so točno ugotovili spol otroka pred roj ~t vem. Napake so nastale najbrže zato, ker je delal učenjak zaključke tudi petem, ko je bil del ribic poginil. T o me* oda <s je torej že v začetku dobro obnesla.
Živalski vrt
v Budimpešti
Ko 550 začeta velika evropska mesta ustanavljati živalske vrtove, je bila ustanovljena tudi v Budimpešti delniška družba za ustanovitev živalskega vrta. To se je zgodilo 1. 1885. Mestna občina je dal? na razpolago 32 hn obsegajoče zemljišče. Živali je dobila Budimpešta večinoma iz dunajskega živalskega vrta, kjer jih je kupila 597. Od starega poslopja živalskega vrta je ostal samo še opičji paviljon, vse drugo je bilo pa na novo zgrajeno. Tudi prvotne delniške družbe ni več.
Leta 1907. je prevzela živalski vrt mestna občina in tako je bil njegov obstoj zagotovljen. Leta 1909. je bil živalski vrt preurejen in raz-širjen. Stroški so znašali 3 milijone kron. Živalski vrt je bil preurejen tako, da je bolje odgovarjaj naravnim pogojem življenja v živalskem svetu. Leta 1912. je bil živalski vrt znova otvorjen in takrat je štel 2477 živali. Lani je štel že 3267 živali. Zdaj je glavna skrb uprave nabava živalske krme. Budimpeštanski živalski vrt potrebuje letno 300.090 kg sena. 76.000 kg- konjskega mesa, 65.000 kg ovsa, 15.000 kg kostanja, 14.000 kg sladkovodnih rib, 5.000 kg morskih rib. 3.000 kg mleka.
5.000 kg morskih prašičkov in md 1.000 jajc. Krmljenje zveri dela upravi najmanj skrbi, ker je konjsko meso vedno na razpolago. Nekaj živali krmijo z raznimi nadomestki, kar pa zahteva str-žje nadzorstvo nad njimi. Budimpeštanci imajo radi svoj živalski vrt. O tem priča nsraščajoče število obiskovalcev, ki jih je bilo 1. 1939. 343.000. lani pa že 820.000. Letos bo doseglo njih število najbrže že 1.000.000.
Lepota in slava
V francoskih spominih iz 15. stoletja se slavi ime bogaboječe in dobro vzgojene mladenke Pauline de Vigniere, ki je s svojo lepoto tako očarala moške, da je župan njenega rojstnega mesta Toulousa odredil, da se je morala vsaj dvakrat na teden Dokazati na balkonu svoje hiše. da so mogli ljudje občudovati njeno lepoto. Vedno je stala pred hišo velika množica meščanov že pred določeno uro. Gneča je bila navadno tako velika, da je morala posredovati policija, ki je postavljala ljudi v vrste, da so prišli na vrsto. Dolge procesije so se pomikale mimo hiše. kjer je stala na balkonu slavna lepotica.
Nič manj slavna ni bila lepota dveh sester Gunnings Ena, Elizabeta, se je poročila z grofom Hamiltonom, druga Marta,
pa z grofom Coventrvem. Horace Wai pole je pisal: Tistega petka, ko je bila kne-ginja Hamilton predstavljena na angleškem dvoru, se je zbrala pred dvorom velika množica ljudi. Celo plemiči na dvoru so stopili v sprejemni dvorani na stole, da so videli skozi okno. kako je kneginja sedla v svojo kočijo. Kadar se je peljala v cerkev, so stali ljudje v gostem špalirju po vseh ulicah, po katerih se je pomikala njena kočija. Ce so ljudje zvedeli, da je namenjena v gledališče, so bile vstopnice vedno razprodane že dolgo pred začetkom predstave.
Najvišja ž~šna železnica
Žične železnice so zelo prikladne za prevoz velikih količin blaga. Poleg mnogih drugih prednosti ima žična železnica tudi to, da so investicijski pogonski in vzdrževalni stroški manjši od stroškov pri vseh drugih prevoznih sredstvih. Pri žični železnici ni potrebno nobeno trasiranje, nobeno polaganje pragov niti gradnja mostov ali predorov. ZiČna železnica mora imeti samo nekaj postajališč in opornih stebrov, stoječih 100 in 400 metrov narazen. Špeljemo jo lahko nad poljubnim zemljiščem, ki ga ni treba izravnati z nasipi, ker žična železnica ne potrebuje tračnic. Postajališča žične železnice so zvezana med seboj v ravni črti, torej po najkrajši poti. Kjer pa to ni mogoče, zgrade eno ali več postajališč, kjer dela žična železnica ovinek. Pri nekaterih žičnih železnicah do-: 3že razdalja med dvema oporiščema tudi 1600 metrov. Gorski vrhovi se zveze j o s kraji v dolinah s poševnimi žičnimi železnicami, ki so ponekod strme do 45 stopinj. Tako ie omogočeno izkoriščanje težko dostopnih ležišč naravnih bogastev tudi v planinskih krajih. Zelo važno vlogo igrajo take žične železnice tudi v tujskem prometu. V južnoameriških Andih imajo najvišjo žično železnico na svetu. Zgraiena ie 5900 metrov nad morjem.
Pomanjkanje stanovanj v K zdanju
Iz K odan j a poročajo o velikem pomanjkanju primernih stanovanj. Danes biva nad 2000 družin s skupno 10.000 družinskimi Člani po stanovanjih, ki so jih dobili po posredovanju kodanjske mestne občine. Od teh je okoli 4000 porazmesčenih po raznih barakah. Pomanjkanje stanovanj v Kodanju je take občutno, da so pričeli z gradnjo številnih barak za brezstanovanj-ce. Pomanjkanje stanovanj se opaža tudi v drugih danskih mestih.
ročila. Tvornice cementa, ki znaša njihov«
kapaciteta 55.000 vagonov so bile lani zaposlene do 70rr. Proizvodnja opeke je narasla približno za 20rr. Vrhovni preškrbo-valni urad je zvišal cene opeke za 25%. Posledice tega ukrepa so se pokazale že v letošnji gradbeni sezoni. Od lanskega avgusta je na Slovaškem racionirana tudi ! opeka.
V cementni industriji so bile zvišane I mezde povprečno za 20 r'c. Cene cementa na domnčem trgu se pa niso zvišale, čeprav so se podražile za cementno industrijo najvažnejše sirovine do 80rr. Doma porabi Slovaška okrog 80rr cementa, kar ga ostane pa gre v Nemčijo in Protektorat, kamor ga izvozi Slovaška letno okrog 8000 vagonov. Nekaj slovaškega cementa gre tudi v Italijo in Švico. Polno so zaposlene apnenice. Tej panogi industrije so ostale cene v glavnem neizpre-menjene. Slovaška gradbena industrija trpi občutno zaradi pomanjkanja železniških vagonov, delovnih moči in rezervnih delov za svoje stroje.
Plesne šole na črni borzi
V Parizu in drugih francoskih mestih je bilo ustanovljeno zadnje leto mrr«>go plesnih šol. Ker je ples v Franciji splošno prepovedan, gre v danem primeru za neko vrsto črne borze pri judeh. ki mislijo, da brez plesa ne morejo živeti. Da bd se take kršitve zakona, zajezile, so oblasti odredile, da morajo lastniki plesnih šol polagati pred strokovnimi komisijami izpite. Toda od mnogih so se odzvali termi pozivu samo trije in samo eden je napravil izpit.
Gradbena delavnost na Slovaškem
Na Slovaškem je gradbena delavnost navzlic raznim oviram in težkočam, ki jih prinaša vojna, precej živahna. Zasebna gradbena delavnost je zaradi zakonskih omejitev občutno nazadovala, ker je zelo težko dobiti gradbeni materijal zlasti železo. Pač se pa v velikem obsegu nadaljuje gradnja javnih poslopij. Važno vlogo igra tudi akcija »Tisoč delavskih hiš* in nekateri drugi načrti v okviru elektrifi-kaciie in industrije. Gradbena industrija zlasti opekarne in apnenice so zadnja leta tako zaposlena, da komaj zmagujejo na-
Muzej strel
Mnogi ne vedo, da imajo na Dunaju svojevrsten muzej, ki so v njem zbrani predmeti, v katere je treščilo. Poleg dreves, ki jih je podrla ali razklala strela, so zbrane v muzeju tudi po streli raztrgane obleke in razdejane brzojavne naprave, svetilke, cevi centralnih kurjav itd. Zanimivo je zlasti okensko steklo zelene barve. Strela je ponekod raztopila baker, ki je zaradi silne vročine izhlapel, in ti hlapi so se prijeli stekla na oknih, da je dobilo zeleno barvo.
Deske namesto denarja
Prebivalci nekega otoka blizu zapadne obale Južne Amerike se pečalo izključno s prenašanjem desk iz pragozda v Puerto Mont. Močni moški lahko nosijo do 40, ženske pa 20 do 30 suhih desk. Ce bi vprašali tam dečka, koliko je star, bi nam odgovoril, da osem. devet ali deset desk. Svojo starost izraža mladina s številom desk, ki jih lahko nese. Vse življenjske potrebščine plačujejo otočanj z deskami. To je pač edini primer na svetu, da zamenjujejo deske denar.
Hiše brez vrat
Danski kralj Kristijan IV. je zgradil za svoje mornarje v Kopenhagnu posebno stanovanjsko naselbino. V nji so hišice, ki imajo kaj čudne vh«de. odnosno jih v pr;»-vem pomenu besede sploh nlnvijo. V pod-strešne sobice se pride samo sk-«zi odprtino v strehi. Kdor hoče priti v hišico, mora splezati po vrvi na streho. Mornarji sw» torej uče tu plezati, kar jim pride prav na ladjah.
Križanka št. 117
Besede pomenijo:
Vodoravno: 2. snežni vrtinec, zmešnjava; 6. del voza; 8. reka v severni  Portugalski;    10.   otok  v  Donavi pod
Beogradom; 13. predlog; 14. podredni veznik; 16. del Vojvodine; 19. oče; 21. pesmi-23. država v USA; 26. latinski voznik 27* del kroga; 28. kvartaškj izraz; 30 sveta knjiga muslimanov; 32. češka pritrdilni ca; 34. čutni organ (množina); 36. široka, cesta, glavna cesta; 39. predlog-; 40. japonska mera; 42. gosposka soba; 45. mestece v Poadižju; 47. grška boginja nesloge, spora; 49. ravnodušnost, brezčutje- 52 del kolesa; 53. rxxlredni veznik.
Navpično: 1. grška črka; 2. sladek živalski pridelek; 3. naglo premikanje; 4. škoda, izraz obžalovanja, sočutja.; 5. samo; 7. osebni zaimek; 9. veliko razdobje-11. turški gospodar; 12. žensko ime; 13*. gora na Kreti; 15. sorodnik; 16. zabavišče; 17. jasen, viden, lahko razumljiv 18. zvok, glas; 20. nepošten človek- 22 brezplačna prepustitev, talent; 24 prst zemlja,; 25. ruska reka; 26. grška črka: 29. moško ime; 30. obdelovanje kovine: 31. velik ptič; 33. predlog; 35. mik, vab-ljivcst; 37. doba, razdobje; 38. okrajšano moško ime; 39. osebni zaimek; 41. naziv, označba; 42. kraj in postaja ob dolenjski železnici; 43. svetopisemska oseba; 44. besedica, ki z njo tvorimo presežnik; 46. dlaka, kocina; 48. kazalni zaimek; 50. povtšin.ska mera;  51. veznik.
Rešitev križanke št, 116
Vodoravno: 1. Kuba. 4. os&t. 8. an, 9. ona, ia čila. 12. Avar, 13. cviia, 15. ali,* 17 aloja. 20. nota, 22. Adam. 24. Abo. 25. ere! 26. ka:»a. 27. anal.
Navpično:   1.  kača,  2. Uri, 3. bilo,
5. sova, 7. tara. 11. A vala, 12. arija. 14. ilo,
16 enak, 17. Atos, 18. Aden, 19. sme( 21. oba. 23. ara.
P. G. \Vodehonse:
71
MALA PEPITA
Zdi se mi, da sem stal pri aparatu dobršni dve minuti in spet in spet kričal vanj; nato sem spoznal, koliko je ura. Izpustil sem slušalo in se težko naslonil na zid. Bil sem omamljen, kakor da bi me bili s kijem po glavi, nezmožen vsake, količkaj jasne misli. Sele polagoma sem se toliko Opametoval, da sem razumel Audrevo, ki me je ogovarjala.
>Kaj je? Nihče se ne oglasi?«
čudno je, kako rad se razum podvrže naporu, kadar gre za koga drugega. Da sem moral misliti zgolj zaradi sebe, bi bilo gotovo rninilo precej časa, preden bi se bil osvestil in docela zavedel nesreče; potreba, da mirno povem nevico Audrevi in ji pomagam, da se znajde v novem položaju, pa mi je mahoma vrnila moči. Spet sem bil zmožen hladno razmišljati in ji s primernimi besedami pojasniti, kaj se je zgodilo.
»Bojim se,» sem rekel, >da vam moram povedati nekaj, kar bi utegnilo...«
Hitro mi je segla v beseda
2Kaj je? Nihče se ne oglasi?«
Odkimal sem. Nato sva se mol£* spogledala.
Audrev je uganila resnico mnogo hitreje od mene.
»Pretrgali so vod!«
Znova sem prijel za slušalo in poklical še enkrat. Nobenega odgovora.
»Bojim se. da je res tako,« sem odvrnit.
XXIV
■»Kaj nama je zdaj storiti?« je vprašala Audrev.
Pogledala me je upapolno, kakor da sem avtomat za rešilne misli. Govorila je s skoraj mirnim glasom, brez najmanjše senčice strahu, ženske imajo dar, da so pogumne, kadar bi se po vsej pravici lahko zrušile. To je v zvezi z njihovo nedoslednostjo.
In prav za tak primer je šlo. Upal sem, da nam prinese zora olajšanje, kajti nisem si mogel misliti, da bi Buck začel oblego, ki jo je utegnil prihod dobaviteljskih vozičkov vsak trenutek prekiniti; dotlej smo pač morali vztrajati, odrezani od vsega sveta. S pretrgan j em telefonske žice nam je bila edina zveza z vnanjim svetom uničena. Niti ce bi bila noč manj viharna, nego Je bila, ne bi bilo upanja, da bi bojni hrup prišel komu do ušes in bi nam ta pri hitel na pomoč. Sam je imel res prav, ko je trdil, da je njegova strategija, združena z Bucko-vo odločnostjo, nepremaghjva.
Prav za prav ima oblegana posadka dvoje na izbiro: ali da ostane, kjer je, ali pa, da napravi izpad. Zamislil sem se v drugo možnost.
Nemara so se bili Sam in njegovi tovariši v svojem avtomobilu odpeljali po ojačenja in pustih okolico začasno prosto; v takem primeru je bilo upati, da bi, ako takoj zapustimo hišo, neopazen: ter živi in zdravi dospeli v vas. Toda v oporo tej domnevi sem mogel navesti zgolj dejstvo, da sta ob svojem obisku sedela v avtomobilu samo odposlanca s šoferjem, med tem ko je bil Sam namignil, da čakajo ostali člani Bu-ckove tolpe v soseščini, nared, da naskočijo šolo, če se ne pogodimo. To je utegnilo pomeniti, da so pajdaš! zbrani v Buckovem glavnem stanu, nemara v kateri izmed vil vzdolž ceste; sklepal sem torej, da lahko v presledku med obiskom in napadom uspešno izvedemo svoj izpad.
»Ogden je v postelji?« sem vprašal.
»Da.«
Bi ga hoteli zbuditi in kar moči hitro pripeljati semkaj ?<
Stopil sem k oknu in napel oči, trudeč se, da bi v temi kaj razločil; zaman. Dež je še vedno lil kakor iz vedra; niti da je bil drevored poln ljudi, jih ne bi bil mogel videti.
Kmalu nato se je Audrev vrnila z Ogde-
nom. «Mala Pepita« je mukoma zehal, kakor vsak, ki ga zbudiš iz prvega spanja.
»Kaj pomeni vsa ta istorija?« je vprašal.
»Poslušaj.« sem odgovoril: :Buck Mac Ginnis :n Smooth Sam Fisher sta prišla semkaj, da bi te odpeljala. Zdaj sta zunaj. Nikar se ne ustraši.«
Zarezgetal se je kakor meni v posmeh.
»Da bi se ustrašil ? Kdo le, in koga ? Vem. da mi ne bosta storila nič zalega. Kako pa veste, da sta onadva?«
»Pravkar sta bila tu. Dvornik, veš, tisti, ki se je izdajal za Whita, je bil v resnici Smooth Sam Fisher. Ves čas je živel v hiši in čakal ugodne priložnosti.«
»Wh.it! Sam Fisher je bil?« Ogden se je občudujoče zarezal »čujte, to je imenitno!«
»In zdaj sta šla po ostale člane tolpe«.
»Zakaj pa vi ne pokličete redarjev?«
^Prerezali so telefonsko žico.«
Ogdenov edini odziv na to novico je bil nov vzkip občudovanja do Sama. Stvar ga je zabavala Celo smehljal se je. zverinica!
»Čudovito!« je ponovil. »Rad verjamem, da ga imenujejo Smooth Sama (gladkega Sama). Ta zna res gladko in brez nasilja opraviti to reč. Ni mu ga enakega. Videli boste, da me to pot odpelje kakor nič. Ali staviva za pol šilinga, da bo on zmagovalec?«
Njegovo vedenje se mi je zdelo nezaslišano. Kako je mogel on, vzrok te stiske in zmešnjave, gledati na stvar kot na športno tekmo, prirejeno njemu v kratek čas? Tudi to, da sem bil prav za prav le jaz v nevarnosti, med tem ko se njemu ni moglo nič zgoditi, se mi nikakor ni zdelo tolažimo. Ko bi bil imel občutek, da sva zaveznika v nesreči, bi bil paglavca zavaljenega še lahko prijateljsko gledal; tako pa je malo manjkalo, da se ga nisem lotil s pestmi.
»Nikar ne izgubljajmo časa,« se je oglasila Audrev. »Ce naj gremo . ..«
»Mislim, da se bo treba odločiti,« sem odgovoril.
>Za kaj pa gre?« jn vprašal Ogden. »Kam naj gremo?«
»Skušali bomo zapustiti hišo skozi zadnja vrata in po*polju neopaženi priti v vas.«
Sodba »male Pepite« o tem načrtu je bila kratka in zelo določna. Ni me prisilila, da bi bi zardel nad pretirano hvalo mojega vojskovodskega talenta.
»Oh, kakšna neumnost!« je preprosto dejal. »V tem dežju! Ne, dragi gospod.«
S tem je bila mera polna, Ko sem snoval svoj bojni načrt, sem bil prepričan, da mi je njegovo sodelovanje zagotovljeno. Zdaj pa, glejte si ga, prav on se je upiral!
dri Usta: Ljubomii Volčič — Vsi v LJnUt^H
BS1