55. Številka. Ljubljana, v sredo 8. marca 1899 XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja veak dan avačar, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Cetrt leta 3 gld 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Cetrt leta. — Za tuj« delale toliko ve«, kolikor poStnina ana&a. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, pu 6 kr, ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravniStvoje na Kongresnem trgu St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. 3-4. Et tu, mi Brute?! (Dopis.) II. Vprašajmo se brez predsodkov, je-li se otrok res nauči v šestih letih toliko, kolikor v osmih, in se li more pri današnjih Šolskih razmerah do dvanajstega leta doseći to, kar se navadno doseže s štirinajstim letom?! Otrok preustvari se naj v ljudski Soli iz, rekel bi, neumnega bitja v pametnega človeka, ki naj postane v poznejših letih koristen ud človeške družbe. Njemu naj se ne vtep<5 samo mrtve črke in številke v glavo, temveč razbistri se mu um in ublaži duh, ki mu bodita po šolskih letih dobra voditelja. In to vse naj doseže učitelj do dvanajstega leta? Ni li obče znano, kako neredno pohajajo otroci Solo posebno ob slabem vremenu in v obširnih Šolskih občinah; kako se isti razlikujejo po svoji nadarjenosti — koliko bebcev ni skoro v vsaki šoli — in koliko se jih natlači v jeden sam razred. Upoštevajte to dejstvo in sodite po tem, more li učitelj tako naglo svojo nalogo izvršiti. Marsikateri učitelj vam potrdi, da je ravno zavoljo imenovanih vzrokov naučil vse učence in učenke Sele do desetega leta za silo pisati, brati in računati. In pri danih okoliščinah naj v dveh letih, kateri bi mu Se otroka pustili, istega v vseh potrebnih naukih tako izuri, da ne bodo le stari ši ž njim zadovoljni, ampak da ga smatra sam za zrelega! Ako se mu to v Štirih^letih vselej in pri vseh ne posreči, kako mu naj izteče to v borih dveh letih ? Ali pa menite, da ljudska Sola nima drugega namena, nego mehanično ubijati v otročjo glavo nekaj Čez dvajset črk in devet Številk z ničlo povrh ? Tega valjda ne trdite. No, zakaj pa se potegujete za krajSe Šolanje, ko a sedanjim ne dosežete zaželjenega smotra?! Morda zato, ker imate v mislih samo pridne in nadarjene otroke, pri katerih je možno v dveh letih doseči toliko, kolikor pri malopridnih in slaboumnih v Štirih ali še celo več letih ? Toda ne pozabite, da ima učitelj opraviti z različnimi otroci. Ali se morda zato potegujete za šestletni pouk, ker se LISTEK. Madonna della Rocca. Povest. — Spisal Rikard Voss. IV. (Dalje) Tujci, ki od vsega tega niso razume li niti besedice, so prosili duhovnega gospoda, da jim raztolmači upitje naroda ter so delali zelo kisle obraze. Kisle obraze pa so delali tudi nekateri Ročani, ki niso takoj dobili privoljenih onih Sesttisoč skudov. A opozicijonalec jih je pomiril: „Ti tujci niso bedaki. Rimljani tudi niso bedaki. Ali Vam Rimljani mar plačajo dvojno ceno od ponudbe? Ako Vam ponudijo za funt dvanajst bajocchov, in Vi zahtevate štirindvajsot, vam plačajo slednjič vender le osemnajst. Ravnajte se po tem!1* In ravnali so se po tem. Sesttisoč niso hoteli dati tujci, pač pa pettisoč. Tujci so bili neumnejSi od Rimljanov in bili so Se mnogo neumnejši od Ročanov. Pettisoč skudov za madonno! — Radi teh pettisoč skudov je bilo ljudstvo vse samo iz sebe; kakor da je vsak Posameznik zadel kvinterno. Tudi členi S. P> Q. R. so izgubili skoro vso senatorsko otroci zadnje dve leti nič novega ne nauče ? Morete li to z mirno vestjo trditi ? Recimo, otrok sliši zadnji dve leti, kateri so po vaših mislih odveč, skoro same stvari, katerih se je učil že do dvanajstega leta. Kdo vam jamči, da si je otrok osvojil popolnoma vso t var ino, katera se mu je razlagala do dvanajstega leta in kdo more zanikati, da je ponavljanje že predelane tvarine še sploh koristno, tedaj prav pri nerazsodnem otroku umestno in potrebno? Tako tedaj, moj Brutus, hote" ali nehote" hočete nazaj v idilične razmere, ko je bila nevednost prostega ljudstva gotovim krogom conditio sine 'jua non. Ne, nočem verjeti, da kot rodoljub tako slabo mislite. Uverjem sera, da smatrate i vi Solo za činitelja eminentne važnosti, da ste prepričani do dna svoje duše, da čim več se uči in dalje se kdo uči, tem lažje in sigurnejSe pride do svojega namena. Omika je za slehern narod pravi zaklad, in slehern rodoljub jo mora pospeševati, ako noče svojega naroda samo voditi, temveč ga tudi vzgajati in ga k samozavesti probuditi. Toraj bodi nam vsem načelo: šol nam dajte, obstoječe nam razSirite in ne jemljite nam tega, kar smo vam s težavo iz rok izvili! Prav imate, utegnete mi reči. Toda pomislite, kmet potrebuje delavcev in otroci so z dvanajstim letom tako dorasli in telesno razviti, da jih more gospodar malo ne za vsako delo uporabiti. Odkod naj jemlje delavcev, katerih dostikrat niti za dobro plačilo ni dobiti, naj-li samo zavoljo šole zaostaja s svojimi gospodarskimi opravili ? Res je, kmetu primanjkuje dobrih delavcev. Najboljše moči odhajajo v mesta ali rudokope, in kadar pritisnejo poljska dela, nahaja se često v veliki zadregi. In zato. menite, naj uporablja tembolj svoje otroke, če prav na škodo njih duševnemu razvoju P Kolikor poznam Šolske otroke, ne morem pač trditi, da so telesno toliko razviti, da bi jih mogel brez znatne škode za njih fizični razvoj pri gospodarskih opravkih uspešno uporabljati. Ako izvzamemo nekatere otroke trdnih kmetov, vidimo, da so isti, zlasti pa kočarski, z dvanajstimi leti dostojanstvenost. Absolutistični poglavar je bil navdušen „Pettisoč skudov! Blažena madonna! Pettisoč skudov za našo madonno! Kaka milost iz nebes! Ljubi kristijani, koliko dobrega morete storiti madonni na ljubo za teh pettisoč skudov, katere dobite za madonno ! Vse svojo grehe si lahko ž njimi odslužite. In ne le vi, tudi vaši otroci in otrok otroci! 0 velika milost božja! Za teh pettisoč skudov lahko sozidamo madonni prav lepo cerkev, lepšo kakor v Genazzanu. Tudi tam gori vrh hriba kapelico, ako to pobožna občina želi. Ali hočete kapelo ? S prav lepim altarjem? Kaj pravite? Bodite mirni, bodite mirni, zidamo cerkev in še kapelo!" „Pred vsem hočemo šetališče," je za-klical jeden, in stotero jih jih je ponavljalo: „Pred vsem hočemo šetališče". „Prav, prav! Pred vsem šetališče. Torej šetališče, cerkev in kapelo. Sicer pa je zadosti tudi samo kapela, kapela s prav lepo svetniško podobo. Morda s podobo našega patrona, sv. Roka?" .Pred vsem šetališče!" „Seveda, pred vsem šetališče!" V. Samo oni opozicijonalec se ni radoval. To pa radi tega, ker je bil blazen. še prav šibki, in da jih pameten in usmiljen gospodar ne rabi, nego ta gonjo, pašo, ali kako drugo postransko delo, pri katerem pa mora biti vedno starejša oseba navzoča kot nekak perpetuurn mobile ali spiritus rector. Ta vzrok, zakaj naj se zniža šolski pouk, je torej prav neopravičen in nečuven. Kmetu, ki bi se zategadelj potegoval za šestletno šolo, storite neprecenljivo uslugo, ako ga opozorite nato; kajti njemu ni zameriti, ako se v svoji nerazsodnosti in potrebi zateka k pripomočkom, kateri so ne le njemu, temveč vsemu narodu posredno škodljivi, ker provzročajo slab duševni in fizični na raščaj, ki bi moral biti naša nada, naša bodočnost. Zakaj mora pogrešati cela tri leta sina-vojaka, ki mu more naravno gotovo več koristiti nego nedorasli fantek ali slabotna deklica P A utegnete mi navesti še drug vzrok za svoje težnje. Porečete mi, kmet bi se naposled že še sprijaznil s sedanjo šolo in podrejal bi rad ali nerad svoje gospodarske koristi otrokovim duševnim, da ne bi ravno šola tako občutno zadevala njegove Ahilove pete, da ne bi, z drugimi besedami povedano, pogoltnila tako ogromnih svot. Vemo pa le predobro, da brez nič ni nič in poznamo našega kmeta, ki je trd kot drenov les, kadar je treba seči v itak lačno moš-njico. Recimo, kar je sicer neovržna resnica, da šole stanejo mnogo tisočakov in so za našega kmeta jako občutna peza. So pa li ravno šolski davki najbolj neznosni ali pa imamo morda še drugih, veliko večjih, manj potrebnih, a bolj škodljivih V Kaj jen. pr. z vedno rastočimi milijoni, katere žrtvujejo davkoplačevalci za vojaštvo! Katere od teh bi bilo bolj potrebno odpraviti ali vsaj znižati ? Ali šolske davke, kateri dajejo po stotero obresti in so večinoma le davkoplačevalcem v korist, ali pa vojaške, s pomočjo katerih se tako pogosto davkoplačevalca stiska in neredko uničuje? Na jedni strani imate tisočake, namenjene le vam v korist, na drugi pa milijone, s katerimi pletete šibo za samega sebe. Predočujte kmetu to dvoje, in videli boste, za katero se odloči. Pa če tudi sam Ime mu je bilo — da, kako mu je bilo ime? Ime je vender le imel, saj je bil menda vsaj krščen, a ta važen dogodek njegovega življenja nam je ostal neznan. Vsekako so Ročanje pozabili ime tega neznanca, tudi njegova mati se ga ni mogla spominjati, katero so Ročanje še isti dan, ko jim je podarila norčka, zagrebli v osatju, katero so imenovali pokopališče. V Rocci se mrliči niso pokopavali. 1 era več kar zagrebli. Sicer je norček imel brez dvoma tudi očeta, pa nikdo v Rocci ni poznal tega moža; poštene Ročanke so celo trdile, da ga ni poznala niti norčkova mati. Mati je bila mala, skromna, uboga revica, grbasta in zanemarjena, a imela jo čeden, prijazen obrazek. V Rocci se ni nikdo brigal zanjo. Povsod je imela svoj poseben prostor. Tako v cerkvi, na cesti, v hiši, kjer so jo baš trpeli in slednjič na pokopališču. In poseben kotiček je imela gotovo tudi v vicah, kjer bo gorela do sodnjega dne, saj kdo se je bo usmilil ter zanjo molil ? Usoda materina je postala tudi sinova. Ta hroraček je staknil svoj kot, kjer je bival in katerega je strastno ljubil. To je bil kot v cerkvi, prav tisti, katerega je imela popreje njegova mati. Kadar je bila cerkev prazna, priplezal je hromeč k prekrasni gospej, ki je bila odeta v pisano ne bi hotel ali mogel objektivno soditi, tedaj vender ne kaže potegniti z njegovimi kratkovidnimi razlogi, in spodbujati ga v sklepih, odvisnih ponajveč od trenutka. Narod se ne sme plašiti nobene žrtve, ko se gre za povzdigo njegove omike, njega se mora marveč za šolstvo navduševati. Pretresiva še jeden razlog, katerega navajate, moj Brutus, zoper sedanjo šolo. Nekateri trdijo in vi jim, kolikor se meni dozdeva, slepo verujete i tri- in štirinajstletni otroci se v sedanji šoli nravno pokvarijo. Je-li to splošna resnica, gospodje učitelji? Jaz mislim, da ne, da so to le slučaji. In tudi tem slučajem je iskati izmej sto devet-indevetdesetkrat vzroka kje drugod, ne pa v šoli ali pa vsled šole. Nikarte misliti, da so otroci, izstopivši z dvanajstim letom iz šole, pozneje sami angeljčki. Niti sami sta-riši, da ne govorim o družini, se ne varujejo zmiraj prilik dajati vedoma ali neve-doma lastnemu otroku pohujšanja Kolikrat ima otrok ravno doma največ priložnosti slišati in videti marsikaj nenravnega. In to že v svojem dvanajstem letu. Z dvanajstim letom je duševno manj razvit nego, recimo, s štirinajstim. Zato je tudi nevarnost v prvem slučaju večja od druge. Ne bi li utegnil potem takem n. pr. že sam krščanski nauk, na 13- ali 141etnega šolarčka bla-godejnejše uplivati nego na deset ali jed-najstletnega; kje je lažje saditi načela nravnosti, v nerazvitih ali razvitih možganih, v 12- ali 141etnem otroku? Gospoda zagovorniki morebitne bodoče Šole! Dejstvo je mej drugim, da je v hribovitih župnijah primeroma več nezakonskih otrok nego po dolinah. Ud kod to? Kakor znano, je šolstvo tam manj razvito, otroci hodijo povprečno vsega skupaj le po šest let v šolo Ne bi se li dalo ti dejstvi v nekako logično zvezo spraviti? Dalje. Otroci, podvrženi šolski obveznosti, pripadajo po ne neznatnem številu h kočarjem. Njih stariši so z malimi izjemami dninarji in rokodelci. Po cele dneve so od doma odsotni, in ker ne morejo vsikdar svojih otrok seboj jemati, puščajo jih brez vsega nadzorstva samim sebi. Da je to za otroka slabo in nevarno, ve slehern le pre- ruto in je držala cvetlični šopek v roki. Ta prekrasna gospa je nemo zrla na dečka ob svojih nogah ter ga ni odvrnila od sebe. Čas je mineval in hromeč je moral tudi iz tega kota. A prišepal je vsako jutro in vsaki večer in molil pred madonno, to se pravi, pokleknil je pred njo ter zrl vanjo z velikimi, iskrečimi očmi, in pri pogledu nanjo je bil srečen, neizmerno srečen! Srečen je bil tudi, kadar so Ročanje madonni priredili svečanost. Tedaj so zanjo igrali muzikanti, tedaj so se zanj prižigali umetelni ognji! V ostalem je povsem opustil svoje zakotno življenje, vsaj po dnevu. Nemirno se je klatil po okolici ročanski, vsled svoje ohromelosti bolj se plazeč nego hodeč. Ležal je za drenovim ali brinjevim grmom na hrbtu, z odprtimi očmi zrl v neskončno nebo, v oblake. Na njegovem bledem, upa-lem licu je bil večkrat čudovit Žar, temne oči so se iskrile, kot bi videle nebo odprto in ob strani madonne malo, pohabljeno, otroško mater. Tako je živel leto za letom, pri lepem vremenu na skalovju, pri slabem v kaki duplini ali v cerkvi. Po noči je imel seveda zopet svoj kotiček in seveda je zamudil vsako priliko, da umrje od gladu. (Dalje prih.) dobro, koliko boljše bi bilo zanje, da hodijo do 14. leta v šolo, ki jim je včasih to, kakor lastna mati in lastni oče. Koliko lažje bi jih telesno in duševno godne spravili stariši na ta ali oni način do kruha. In če komu, tedaj je baš kočarskim otrokom šola nad vse potrebna. Nam Slovencem očitajo Nemci, da smo manj vreden narod. Po čem sodijo? Največkrat po odraslih kočarskih otrocih, ki si služijo po svetu kot kravje dekle in konjski hlapci ali druga služinčad svoj kruh. Usoda jih ni obsipala s posvetnimi darovi, nedostatna izobrazba pa jim dela zapreke do višje stopinje in ne vzbuja v njih veselja do napredovanja in popolnjevanja. Komaj je dovršil dvanajsto leto, priučil se z vso silo črkam, dado ga služit, kjer mu ne dovoljujejo vsikdar in redno v šolo hoditi in umore tako v njem morda ravno porajajoče se veselje do učenja in napredovanja. Ne morete mi očitati, moj Brutus, da sem oseben. Pogledite v vsakdanje življenje slovenskega naroda in videli boste z malimi izjemami, da to, kar podajam kot dokaze, niso zgolj domišljije. V začetku sem že konstatiral, da niste jedini, ki se potegujete za šestletno šolo. Pa tudi takih .kmetskih prijateljev" nam žal. ne, primanjkuje, ki se ogrevajo za poldnevni pouk. Poslednji se razlikujejo od „pedagogov" vaše vrste v tem, da nočejo veljati samo za nevedneže, ampak hočejo ustrezati ob jednem dvema gospodoma. Pol dneva naj otrok pomaga doma delati, drugo polovico pa naj sedi v šoli. Tako bo pomagano kmetu, ki potrebuje delavcev in se ustreže šolskim predpisom. Da ni Salamon mnogo sto let pred njimi s slično svojo razsodbo zaslovel, šla bi brez dvoma njim ta iznajdba. Njim se lahko odgovori, s polovičarstvom ni nikomur pomagano. I samaritanstvo jim ne pomaga nič. Trde namreč, da imajo otroci pri pol-dnevnera pouku priliko nasititi se po trikrat na dan s toplimi jedili. In končno še jedno. Povejte mi, kdo je v prvi vrsti in naravno najbolj poklican govoriti o morebitni potrebi preustroj it ve šolstva. Nedvomno so to učitelji. In kdo se najbolj meša v šolske zadeve? Strankarski politikarji, ki zlorabljajo vedoma ali neve-doma ljudske šole proti volji prizadetih kompetentnih činiteljev v svoje namene. Ce hoče kmet izboljšanje svojega stanu, tedaj ga ne doseže tako dolgo, dokler ostane neveden, dokler ne spozna pripomočkov zato. Pripomoček pa ni bil, ni, in ne bode nikdar znižanje šolskega pouka, kakor trde nekat.erniki, v kojih vrstah se nahajate tudi ▼i, moj Brutus, dasi imate kot koroški Slovenec ali vsaj pisec člankov, namenjenih v prvi vrsti koroškim Slovencem, zato najmanj vzroka. Ravno mej koroškimi našimi brati bi daljši pouk in več šol — seveda slovenskih — dokai pripomoglo k izboljšanju narodnega, političnega in gospodarskega položaja in bi postal krepka obramba proti vedno dalje prodirajočemu nemškemu in ponemčenemu elementu. Z........k. V LJubljani. 8. marca. Proti nemški irredenti v Avstriji. Velikonemški Časopis „Suddeutsche Reichskorrespondenz* je nastopil z vso energijo proti blazni agitaciji takozvanega .All-Deutscher Verbanda", ki pospešuje avstrijsko nemško irredento ter dela na razpad države. Omenjeni list dokazuje, da je tako rovanje škodljivo avstrijskim Nemcem in Veliki Nemčiji, kajti spodkopava zaupanje v zavezniško zvestobo in v njihovo lojalnost. To hujskanje je demoralizujoče, ker vtikanje v tuje notranje razmere more izzvati jednako vtikanje v velikonemške razmere. Nemci v Prusiji imajo doma dela odveč, pa se vtikajo v avstrijske odnošaje. Sam Bisraarck je dejal, da mora Avstrija ostati, ako noče Nemčija, da se njena moč zmanjša, in da se ohrani v Evropi mir. Isti list trdi, da podpirajo avstrijsko irredento le maloresni listi, vsi pametni časopisi pa jo obsojajo. Spor mej ruskim poslanikom in srbskim dvorom. Dolgotrajni konflikt mej srbskim dvorom in srbsko vlado na jedni ter mej ruskim poslanikom, Šadovskim, na drugi strani se je končal te dni s tem, da je poslanik zapustil Beligrad. Zadnji povod sporu je bil ta, da so povabili poslanika te dni, ko seje praznovala obletnica proklamtranja srbskega kraljestva, pač k Tedeumu v ka- tedralo in k sprejemu diplomatičnega kora, ne pa k dvornemu dinerju. Da ga niso povabili k dinerju, je vzrok ta, da je Ša-dovski radi znanih spletk in dvomljivih poštenostij razkralja Milana dosledno ignoriral . S carskega dvora. Poročila danskih in angleških časo-sopisov o slabem zdravju carja Nikolaja so napravi a na carskem dvoru jako mučen vtisk. Na dvoru mislijo, da so tiste lažnjive vesti v zvezi s finskim vprašanjem Finska je namreč te dni izgubila svojo dosedanjo samostojnost ter je ustavno zjednačena drugim ruskim pokrajinam. Finci hočejo dokazati, da car ni s tem zadovoljen, in da je kriva vsega le stranka velikega kneza Mihaela Nikolajeviča, carjevega praujca, predsednika državnega sveta. Finci trdijo torej, da je car bolan ter da za spremembe na Finskem sploh ne ve. To pa ni istina, kajti car je zdrav ter dela od 8. ure zjutraj. Ob 9. zajuterkuje s carico, potem čita časopise do 11. Po pol ure dolgem sprehodu ima car avdijence, pri katerih vsak dan 2 ministra poročata. Po 2. uri sprejema car zopet ter se bavi do 8. ure zvečer z državnimi posli. Car se zanima za vse ter študira vsa vprašanja sam. Tako dela car vsak dan, in v Peterburgu je to splošno znano. Razkosanje Kitajske. Mej Rusijo in Anglijo vlada radi Kitajske zopet napetost. Ruski poslanik Giers je protestiral, da sklepata Anglija in Kitajska pogodbo radi posojila, kar je zbudilo v Angliji veliko ogorčenost. Sedaj pa se je še pokazalo, da je Anglija suggerirala Italiji misel, da zahteva sedaj Sanmura Đai. Rusija deluje zato v Pekinu proti Italiji in Angliji. No, tudi v Italiji se ne navdušujejo preveč za Sanmura Bai, ki bi Italijo pač mnogo veljala Dopisi. Iz Trnovega, 5. marca. (R u d o 1 f in liberalizem.) Volitve! Halo! Kako je to gibanje zopet probudilo duhove iz dolgotrajnega zimskega spanja, preveč dolgotrajnega, od zadnjih volitev sem trajajočega, trdnega, triletnega neprobudnega spanja! Izjeme so častne, a redke; narodni stranki nedostaja organizacije, discipline, — žalostno! Bodi to povedano za morebitne posledice, namreč za propad pri sedanjih volitvah A sedaj ad rem. Nedelja je pri nas navadno podobna nedelji, a današnja nam je prinesla toliko veselja, zabave in razvedrila, da jo smem prištevati največjim praznikom! In kedo nam je to zabavo, to veselje napravil v tem dolgočasnem postnem času? Kdo ugane? Sam ljubeznivi g. kaplan Rudolf! To je pa vendar lepo od njega, saj bi drugače morali umreti dolzega časa ob tacih vremensko dolgočasnih nedeljah kakor je bila današnja! Zgodaj v jutro zagledam na poslopju, o katerem trdi g. kaplan, da je njegova last (NB. društveno poslopje), na poslopju gospodarskega društva narodno — ironija — zastavo' Oho! mislil sem si, to pomeni ples, v klerikalnem gospodarskem društvu v postnem času — ples! Verujte mi, da nisem vedel, li sanjam ali bdim; v duhu vidim vaše prestrašene ogorčene obraze, dragi čitatelji, in da vas takoj pomirim — motil sem se glede pomena razobešene zastave. Ker sem „liberalec", šel sem k Ru-dolfovi maši, obetajoč si od današnje pro-povedi njegove obilega dušnega užitka in pojasnila glede zastave. Nisem se motil, izredno sem se — zabaval. Na vzporedu propovedi bil je tema .nesramnost" kot vzrok pogube in izgube nebeškega kraljestva; a volitve so, in g. kaplan Rudolf in-dentiflkoval je nesramnost z liberalizmom, da je dobil logično vez govora. In sedaj je pa kar deževalo ognja in žvepla na nesramne liberalce, bojkotiral je raz lečo, tedaj javno, narodne, zavedne poštene trgovce radi njihovega narodnega mišljenja, radi naroČila „narodnih" listov; pride val jim priimke goljufov, lažnikov, zapeljevalcev, hujskal z vpijočim bojevitim glasom, klical je na pomoč v svoji zaslepljeni brezmejni strasti celo mlada, čista, nedolžna srca otroška, da se postavijo proti svojim sta-rišem, ki so liberalni, ki ne poznajo božjih zapovedi, ne poznajo posta, itd., ki so tako liberalni, da (grozno!) — volijo proti gosp. kaplanu I Gospod kaplan Rudolf, ali po- znate § 303. kas. zakona? Gospod kaplan Rudolf, ali poznate Vi božje zapovedi in osobito 4. božjo zapoved, to je spoštuj očeta in mater? Gospod kaplan Rudolf, vprašam Vas, ali poznate svoj poklic in božjo zapoved o krščanski ljubezni? Ljubezen — da, a k rščan ske ljubezni — ne1 Poznate I i svoje stanovske dolžnosti in zapovedi? Ne! Ko bi jih poznali, ko bi vedeli za božjo zapoved: .Dajte Bogu kar je božjega itd." Ko bi bili duhovnik po božji postavi, tedaj bi tudi sami uvaževali svoj vzvišen poklic in njega dolžnosti; a vi jih ne poznate; ker Vara je poklic le sredstvo v dosego namena. Kaj Vam mari do vzgoje mladostnih src, saj Vam je važnejši posel agitacija; kaj so Vam mari pogrebi in previdenje bolnikov se zakramenti, saj Vas pridejo lahko nadomestovati drugi duhovniki, saj Vi nimate časa za svoje dolžnosti, ker Vam je agitacija važnejša od Vaših družin dolžnostij! Seveda je tudi le agitacija kriva, da g. kaplan nima časa, da bi se naučil celo propoved doma, treba je tedaj, da se, kar manjka, spiše ter poda vernim in potrpežljivim poslušalcem v obliki berila, tako nekako kakor pastirski list. Konkurenca povsod! Kot liberalec hočem se strogo držati načela točke liberalizma, ki govori o jedna-kopravnosti; nočem in ne morem Vam, g. kaplan Rudolf, jemati pravice, da smete uplivati na volilne može z agitacijskimi sredstvi; vsaka stranka povej svoje mnenje, vsaka stranka deluj na prepričanje volilcev, vsaka stranka uporabljaj v to svrho poštena, dopuščena sredstva. A vaša sredstva so nedopustna, nepoštena, Vam je božji hram ravno toliko svet kakor krčma, prostor miru in vznesenih, Boga molečih misli toliko, kakor pijanskega zraku in pijanskega krika in vika in preklinjanja polna pivnica! Vam je cerkev, blagoslovljeni kraj božjih obredov, kraj miru in sprave, dobrodošlo sredstvo, Vaša beseda, dasi beseda dušnega pastirja ni vzdigujoč, pomirljiv, dobrovoljen glas nego bojni klic strankarske strastne agitacije je! Seveda, namen dovoljuje vsako sredstvo! Da, liberalec sem, moja misel in volja sta mi prosti. ker nas je Stvarnik sam tako stvaril; svobodni smo tedaj po volji in misli, a tako liberalni nismo, kakor ste Vi, gospod kaplan, da Vam niti Najsvetejše ni sveto, ker bi je drugače ne rabili za agitacijsko sredstvo! A ljudstvu dajete s tem pohujšanje in ga tirate, Vi kot duhovnik, v moralni propad t Tako pobožno, vemo ljudstvo se Vam sedaj v cerkvi smeje ! Tableau! .Dokler bodo take pridige, ne pojdemo več v cerkev", tako so ljudje govorili po današnjem sv. darilu. Krščansko ljubezen imate o vsaki priliki na jeziku, a dejstveno pa sejete med ljudstvo sovraštvo, razpor, prepir in zdražbo! Jeli to tudi Vaša stanovska dolžnost? To Vaš vzvišeni poklic?! Pohujšanje sicer mora priti, kaj ne, gosp. kaplan? A gorje onemu, po katerem pride pohujšanje; bolje bi bilo, da si obesi mlinski kamen na vrat ter potopi v globo-čino morja (a Vas bi morda tudi morje ne trpelo, obdržalo bi si gotovo le mlinski kamen!) Le poslušajte g. kaplan, samo svoje prejšnje zaveznike, katerim so se ko-nečno vendarle odprle od Vaših obljub in pretkanih zvijač zaslepljene oči, ude Vašega gospodarskega društva ominoznega im ena, ko Vam mečejo pod nogo z opravičeno kletvico in gnjevom zadružne knjižice, poslušajte mej drugim na pr. samo ženo onega Vaših prvih pristašev, ki zavzema prvo mesto v občinskem zastopu, le poslušajte jo, kako preklinja trenotek, ko ste moža vlovili v svoje zanjke! Mej ženo in moža, mej stariše in otroke, mej prijatelje in družinske kroge se postavljate ter se-j ete namenoma mej nje s svojimi nakanami prepir in razpor; družbinsko srečo, mir, ljubezen in zadovoljnost rušite s tem, samo da zadovoljite svoje nakane. Vam ni nič vzvišenega in to je Vam — klerika-lizem. krščanska ljubezen božja zapoved. V utemeljevanju svojih napadov v propo-vedih navajate razlog, da boste morali dajati račun o svojem počenjanju o blagru Vam izročenih ovčic; polagali ga boste, a tedaj — gorje Vam! V svoji brezmejni, gospodaželjni častihlepnosti zasledovali ste poleg druzega se namen, da bi se o Vas mnogo govorilo; če Vas to srečnega dela, priznavam Vam rad, da ste ta namen dosegli, kakor ga je na pr. tudi razgrajač Wolf dosegel. .Osveta je moja", pravi Gospod, in prej ali slej Vam ne bo iz. ostala — Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 7. marca. Seji, katere se je udeležilo 26 obč. svet nikov, je predsedoval župan Hribar. Ove-rovateljema zapisnika sta imenovana obč. svetnika dr. Tavčar in dr. Majaron. Župan Hribar je preči tal pismo, a katerim se izreka obč. zastopu zahvala za izraz sožalja povodom smrti nadvojvodinj*; Marije Imakulate, sporočil, da je dež. pred-sedniku naznanil zahvalo obč. sveta za dovolitev, da se imenuje višja dekliška šola po cesarju in končno preči t al zahvalo Šolskega doma v Gorici za dovoljeno podporo Župan je opomnil, da je ta zahvala zlasti znamenita, ker prihaja iz onega mesta, od koder se Ljubljani najčešče očita, da /.ant; marja svoje dolžnosti kot središče Slove* nije, dočim se jej v tem dopisu, na kate-rem pa podpisana dr. Gregorčič in prof Berbuč, naravnost priznava, da z dejanji dokazuje svojo zavednost kot središče cele Slovenije. Stavbni svetnik Duffe je nujno po ročal o popravi stopnic pri tivolski graj ščini. Poizvedbe so pokazale, da bi kazalo napraviti rampo namesto stopnic. Troški bi znašali blizu 1600 gld. Obč. svet je sprejel predlog, odstraniti stopnice in napraviti na mesto njih rampo. Obč. svet. dr. Tavčar je vprašal, kaj bode s Fernkornovimi.psi, na kar je poroči valeč pojasnil, da se nameste ob rampi. Po poročilu obč. svet. S v e t k a o prošnji dveh bivših mestnih babic za podelitev letne miloščine je obč. svet sklenil Ivani Šušteršič dovoliti letne miloščine 80 gld., Urši Zadnikar pa 60 gld. Po poročilu obč. svet. dr. Hudnika o prošnji Rozalije Jevnikarjeve za odpisno dovoljenje od sveta, ki ga je prosilka mestni občini prepustila ob Tržaški cesti, je obč. svet sklenil, prošnji ugoditi. Isto tako je obč. svet sklenil dati Katarini Malovrhovi povsem jednako odpisno izjavo. Obč. svet. Svetek je poročal o prošnji Marijane Jerebove za zvišanje pokojnine na letnih 200 gld. Prosilki plačujeta pokojnino polovico občina in polovico dež. odbor. Sklenilo se je zvišati mestni prispevek pokojnini od 58 gld. na 75 gld. to je na polovico pokojnine (150 gld.) katero sme občina dovoliti. Obč. svet. Plantan je poročal o vlogi dunajske mestne Franc Jožefove ju bilejske zavarovalnice glede ustanovitve podružnice v Ljubljani, pri kateri naj bi sodelovali mestne občine uslužbenci. Obč. svet je sklenil, odkloniti zahtevo, ker imajo mestni uradniki in uslužbenci preveč posla, da bi mogli opravljati postranska posla in ker mestna občina po svojih uslužbencih ne more delati konkurence podobnim zavodom v Ljubljani. 0 županovem predlogu, da se store potrebni koraki za podaljšanje davka proste dobe iz zakona z dne 23. junija 1895. drž. zak. št. 88 je poročal obč. svet. dr. Stare. S tem zakonom je določena davčna prostost le tistim po potresu zadetim poslopjem ki so do 3. julija 1. 1900. novic sezidajo ali popravijo. Še veliko hiš ni ne popravljenih niti na nova zgrajenih. Tega je krivo gmotno stanje hišnih posestnikov. Nekateri ne bodo mogli do 3. julija 1900 zidati ali popraviti svojih hiš in izgube vsled tega pravico do oproščenja davka, ako se termin ne podaljša. Sprejet je bil predlog, naj magistrat zaprosi za podaljšanje določene dobe za 5 let. 0 razpisu letošnjih dopolnih volitev za obč. svet je poročal obč. svet. dr.Tavčar. Iz obč. sveta izstopijo letos: iz III razreda Dimnik, Dolenc, Mally, Turk, Zabu-kovec; iz II. razreda Ivan Hribar, dr. Požar, Šubic, dr. Tavčar; iz I. razreda dr. vitez Bleiweis in Grošelj. Poročevalec je predlagal : volitve naj se vrše za III. razred 24. aprila, za II razred 26. in za I. razred 28. aprila. Ker je v III. razredu nad 2000 volilcev, naj se v tem razredu voli v dveh sekcijah; za načelnike volilnim komisijam naj se imenujejo obč. svetniki za III. razred Plantan in dr. Hudnik, za II. razred Žužek in za I. razred dr. Stare — druge člene komisij naj Imenuje župan. — Sprejeto. " P9" Dalje v prilogi. "W "™~ Priloga „Slovenskomu Narodu", št 55f dn6 8. marca 1899. Obč. svet. dr. Tavčar j« poročal o prošnji magistrov farmacije za premerabo obč. volilnega reda. Magistri so prosili, da bi imeli tisto volilno pravico, kakor drngi akademiki. Ker je neumestno, samo za tako premembo stopiti pred dež. zbor, in ker je ■ploh več točk volilnega reda, glede katerih bi bil« koristne spremembe primarne, je ■prejel obč. svet predlog, naj se vloga farmacevtov vrne magistrata z naročilom, da ■ploh 5,udira kaj bi bilo potrebno preme niti in potem poroča občinskemu svetu. — Sprejeto. ObČ. avet dr. Stare je poročal o premembi § 60. stavbnega reda za mesto Ljubljano. Mestni iizikat nasvetuje, naj se odpravi dovajanje fekalij iz kanalov v Ljubljanico. Poročevalec je pojasnil, da ne kaže, pridružiti se stavljenemu nasvetu in je predlagal, naj se preko njega prestopi na dnevni red. Podžupan dr. vit. B1 e i w e i s je z zdravstvenega, obč. svetnika Žužek in Pavlin sta s tehničnega stališča zavračala naredbe tizikata glede greznic in so podpirali poročevalčev nasvet, kateri je obč. svet tudi sprejel. Obč. svet. Žužek je poročal o pri sivu posestnice Josipine Košičkove proti odloku mestnega magistrata, s katerim so jej je naročilo, prenarediti stranišča v hiši It. 17 v Florijanskih ulicah. Sklenilo se je prizivu deloma ugoditi. Obč. svet. Žužek jo poročal o odobritvi stavbe podpornega zidu na pros'oru podrte Davdkove hiše na Stolbi št. 6. Obč. svet je sprejel predlog, naj se stavba naknadno odobri in naj se dovoli kredita 1600 gld. Obč. svet dr. Stare je poročal o ponudbi posestnikov v Vodmatu, naj mestna občina odkupi pred vrtove dveh ulic. Posestniki zahtevajo za svet 2500 gld. Poročevalec je nasvetoval, ker je cena pretirana in bode razširjenje cest samo na korist posestnikov, naj se obravnave opuste, dokler hišni posestniki predvrtov brezplačno ne odstopijo mestu. Podžupan dr. vit B1 e i \v e i s je izrekel mnenje, da naj se obravnave nadaljujejo, ker je razširjenje ulic potrebno, in se ne more zahtevati, da bi morali posestniki svet brezplačno odstopiti. Obč. avet je sprejel predlog podžupana dra. vit. Bleiweisa. O prošnji G. Tonniesa in T. Sooeove zaradi zožitve projektovanih Čopovih ulic ob njunem posestvu je poročal obč. svet. dr. Požar. Prošnjika hočeta baje zidati, a le če se cesta od 16 m zoži na 12 »h, sicer ne. Obč. svet je sklenil zožiti cesto na 12 m, a napraviti se morajo ob južni strani te ceste 2'/a »» Široki predvrti. Obč. svet. dr. H ud ni k je poročal o prizivu Josipa Luckmanna glede naprave pomola na hiši gospe Paravičeve ob Franca Jožefa cesti. Magistrat ni dal stavbnega dovoljenja, ker se je izkazalo, da bi bil pomol večinoma lesen. Obč. svet je priziv odklonil. 0 prizivu nunskega samostana zaradi naprave hodnikov in odprave kamenitih stebrov ob pročelju nunske oerkve je poročal obč. svet dr. H ud ni k. Konstatoval je, da spada ves svet k parceli imenovani Kongresni trg in predlagal i Obč. svet izreči, Zaloga vsakovrstnih ooploev sa pleskarje slikarje ta zidarje, atedllnega mazila sa hrastov« pod«, karbollneja Itd. Posebno priporočava si, obCinst 'U najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanj t bcbfiib tal pod imenom „Bapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu sa vse v najino stroko apadajofie delo t mesta in na defeli kot prisnnno realno in fino po najnisjih cenah. Gališka hranilnice. Lvov 8 marca. Bivši ravnatelj ga-hške hranilnice Zima in bivši prvi knjigo vodja Wendrykowski prideta po Veliki noči pred porotnike. Obtožena ata radi goljufije, storjene s tem, da sta izdajala napačne bilance. Ogerski parlament. Budimpešta 8. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji sprejela k v otn i provizorij. Ugovarjala sta mu samo P o-lony in Kossuth. IIinisterski predsednik S z e 11 je izjavil, da poskusi vlada kar je možno, da se reši kvotno vprašanje potom kvotnih deputacij. Potem se je začela razprava onagodbenem provizoriju. Dijaški nemiri na Rutkem. Lvov 8. marca. Tukajšnji listi poročajo, da so bili tudi v Varšavi veliki dijaški izgredi, vsled Česar je vlada zaprla nekaj višjih zavodov. Kolonija 8. marca. „Koln Zeitung" javlja, da je car poveril bivšemu vojnemu ministru, generalu Manovvakemu preiskavo glede dijaških nemirov in neki profesorski deputaciji obljubil energično postopanje. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica v Ribnici. V meseca februvarju 1899. leta je 95 strank uložilo 12.533 gold. 53 kr., 131 strank vzdignilo 17.716 gld. 75 kr., 22 strankam pa se je izplačalo posojil 13 907 gld 80 kr. Denarni promet za mesec februvarij 50 950 gl. 7 kr. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Podružnica za Beljak in okolico IG gld. — Slavna posojilnica v Nokronogu 10 gld. — G. Franjo Petsche v Starem trgu pri Ložu iz „Nar. Čitalnice" zbirko ii gld. 20 kr. — Slavna hranilnica in posojilnica v Mengšu 5 gld. — Slavna posojilnica v Framu na Štajerskem 5 gld. — GoBpa Ana Majcen v Mariboru 37 gld. 6 kr — Gdč. Jullca Ladlnikc ta v Št. Lovrencu nad Mariborom nabrala v veseli družbi odličnih narodnjakov na Smolniku B gld. — Slavno uredništvo „Slovenca" v Ljubljani 04 kr. — Firma Skaberne v Ljubljani od Ciril-Metodovega platna 1O0 gld. — Šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Mariji Trč-kovi 580 gld. H9 1 , kr., ako prištejemo Se zadnjič objavljeni znesek moiske podružnice (860 gld. 51 kr) sta obe Sentpeterski podružnici nabrali za 1 1898. veličastno svoto 'J4L gld. 20', kr. — Mohorjani v DražgoSah 1 gld. 6U kr. — S'ava slovenskemu rodoljubju! Živeli nasledniki' R1 a g a j n i 5 t v o d r u ž b e a v. C i r i 1 a i n M e t o d a v L j ubij an i. Uredništvu našega lista soposlali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Tg. Kline v Litiji 10 K 90 v., darovalo veselo omizje v „Lojzkini-1 gostilni. — G. A. L. v Št. Petru na Krasu 10 K, nabral med zavednimi Slovenci na kvaterno nedeljo, ker ni bilo nobenega pobirača za nepotrebno gimnazijo in konvikt ali za znani prisilni davek kmeta-trpina. — G. Pavel Jereb, o kr. uradnik v Fodnartu 2 K 1 v., darovala vesela družba pri Mini v Podnartu. — Skupaj 22 K 91 vin. — Živeli rodoljubni nabiralci in darovalci in njih posnemovalci! Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-fočim ljudem priporočati je porabo pristnega .Moll-"vi'sa St'idlitz-priiAktt", ki je preskuSeno domaČe zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom, ftkatljica 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. ItlOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. — Direktna poailjatev ne pod 2 Skatljici. B (69-3) Iz uradnega lista: Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Zemljišče vi. St 92, kat. obč. Trnovo, cenjeno 2722 gld., dne 10. marca v Ilirski Bistrici. Posestvo vlož. Štev. 4. kat. obč. Rakitna s pritiklino, cenjeno 1903 gld. in 216 gld. 50 kr, dne 11. marca na Vrhniki. Zemljišče vlož. Stcv. G4, kat. obfi. Talčivrh cenjeno 372 gld., dno 11. rnarca v Črnomlju. Umrli to v LJubljani: 3. marca: Franc Trefalt, železn. uslužbenca sin, 2 meseca, Dunajaka cesta St. 23, boliast — Jožef Banovec, lončarjev ain, 6 ur, Strelilke ulice st. 8, oslabelost. 4. marca: Karol Schuster, črevljar, 19 lat, Rožne ulice Rt. 3, jetika. V delelni bolnici: "*3 marca: Matevž Kosir, delavec, 22 let, vnetje možganske mrene. — Jožef Hravek, gledališki igralec, 52 let, srčna hiba. 5. marca: Ana Jeranči«, zasebnica, 83 let, oatarelost. V hiralnici: 5 marca: Evfemia Neža Rozman, usmiljenka, 31 let, vnetje treb. mrene. — France Rejc, rudar, 48 let, mrtvoud. V otroški bolnici; 5. marca: Marija Smak, delavčeva hči, l'/t leta, pljučnica Meteorologično poročilo. Viiiu« n*A morjem 108-1 m. 8f*dnji mM tlak 71*0 Mi. Čaa opazovanja 7. 9. zvečer 8. j 7. zjutraj , I 2. popol. Stanj« baro« metra v mm. a.- Vetrovi N.bo 7394 7371 733 8 —2 3 si. jug —7 8 si. jzahod 5 4 sr. jzahod I! jasno jasno del. oblač Srednja včerajšnja temperatura 3 7", nor- male: 2 2°. D\xn.a.j£Qca. "borza dne 8. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska alata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/,. Ogerska zlata renta 4* „. . . Ogerska kronska renta 4°,„ . Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice.......367 London vista........120 Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 20 mark..........11 20 frankov......... 9 Italijanski bankovci.....44 C- kr. cekini........ 6 100 gld. 95 kr. 100 120 101 119 97 918 85 io ; 25 a 76 . 75 , 30 [ 47'/, „ 97', n 79 , B2V, . 06 . 66 . Vse vrednostne psplrjs preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulic* 3. Srećke na mesečne obroke po 3 In 5 gld. Špecerijska Stelaža NorimberSka štelaža obe lepi in v dobrem stanu te kupita. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". " (448—1) Cis. kr. lutrijski tffe državni žilunin. Izvod iz voznega reda veljava« ođ dne 1. oktobra 1SS3. leta. Odhod li IdnMJaae jai. kol. Proga oes Trhli. Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fnmzensfeste, Ljubno; Cez SeLtbal Anssp. Solnograd; 6ez Klein R* Am^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amsfetten. — Ob 7. uri f> m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Calovee, Fran-zensfeste Ljnbno, Dunaj; e*s Salzthal v Solnograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob II. ari 50 ra. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec. Ljubno; cez Selsthal v Solnograd, Lend-O.stein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Car b, Oenevn, Pariz, tez Kloin • Reining v Stejr, Line, Budejevice, Plaenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amst.tten. — Proga t Sovo mesto ta v Kočevje. Mešani vlaki: Ob 6 ari 15 m. zjutraj, ob 12. ari bfi m. popoladne, ob 6. ari 30 m sveder. — Prihod t LJubljano j. k. Proga ls Trbiža. Ob 6. ari 46. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heb», Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Solno grada, Linca, 8teyra, Aasteea, Ljobna, Celovca, Be-Tjaika, Fran zensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoladns osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Solnograda. Linca, Stejra, Parita, Geneve, Carina, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezera, Lend - Oasteins, Ljobna, Celovca, Linca, Poaiabla. — Ob 4. uri f>7 m. popoladne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransenafeste, Pontabla. — Ob 9. uri t n. sve Cr osobni vlak s Dunaja, Ljobna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Movsg-a sasarta Is K»-AeTja. Meiani vlaki: Ob 8. uri 1» m. ajatraj, ob 2. ari &H m. popoladne in ob 8. ari 35 m. sveter. — Odhod ls LJubljane d. k ▼ Kamnlhu Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob S. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m. — Prihod w Ljubljeno d. k. Is Keraslhe Ob 6. ari 56 m. sjatiaj, ob 11. 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. (i) posivijo so toni potom, do tokoj opotlje družbi sv. Cirilo m Metoda ss isto na. brano svoto, kor so drugade njogovo ime objavili ,|\|ew-York; družba za zavarovanje življenja Nsjstarsjss mejnsrodns družba za zsvaro-vanje življenje na svetu. Ustanovljena I. 1845 V Avstriji od L 1876 isdsjs: PoliCO pr** dmsjonjs glede na poki * opravilo, potovanje in življen ake navade; Polico, n*do* In b*lrno atlasa«* vseh airokoati in finonti, plntno •n p I u lit« do 24 i cm., tlMiiiMMle i gradle, namizne prte in blago, obrisal, nervijete, bele in barvane sa m. IS in 24 oseb, otirace, platnea in pavolnat kanef.is, robce, bele in barvane, platneDe, pavolnate in Bvilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. ol»lf*iil prnlnt *«-flr in Aoleko Itlttgo an Onannlse obleke, platna t pavolnata, ruska, /a zimnice, slamnike, z»store itd, trilhe, lifon, floridas, kreton, pike, barhent, Kjitin, brilantin itd., itd. Ugodna darila Tfc4J ilt6S—80) (kST in potrebe is gospodinjstvo. I.tiMtui i s.l «>U. Trgovcem ae blago ne pošilja. Kot Htrokovnjak in mmoizdelovalec lahko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na eabtevanje. Verooeno blago poillja aa lo po pottnom povzotjl. Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom. Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld. ao vedno v zalogi. Predzadnji teden! 1. glavni dobitek 100.000 kron * 2. glavni dobitek 25.000 3. glavni dobitek 10.000 11 iS Tnagay]o eplotao »rtanaee (ISBO—8) Katmer-feve karamele iz poprove mete ESsel J SI lOstas« at^l+cftABsIefl ev*e> |sa« ••■•a i« ssafjosaj pe>aeaw|se»s» SeSoOess. Prakse v Mvojekih so 90 kr. se dobivajo v I«. SjssssS ••pri slusss •»••*• pri sette—i mostu in pri ffj. pl. Treike>ees'-|«i v IJeiMjMl. ,The Gresham' zavarovalna družba za življenje v Londonu. miftjslsi sa. Svitrljo: Filijala, so Oejareko: Dunaj L, Giselastrasse 11 PeSts, Franz-Josefspl.5,0 v hiši društva. v hiši druitva. Društvena aktiva dne > I 'decembra l ."t* 7.................kron 159.947.ri781— Letni dohodki na premijah in obrestih diie 31 decembra tH'J7......... , ŽH.MS.S Slej letom 1897 je društvo izpostavilo 74*>tt polic z glavnico.......... n v>7,33l.a6«t"— Prospekte m tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrasce »predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti Narodnemu domu pri G-sriđ.oxi-d ZeecbJco-tu« (1771-5 Semena vseh vrst, zanesljivo kaljiva priporoča tvrdka Ivan Perdan •v Ljubljani. (366-6) ? Naznanilo. S tem javljamo svojim p. n. interesentom, da srno izročili izključno samoprodajo svojega izvirnega izdelka .•leiiMtleMM" zs Kranjsko gospodu Antonu Putrich-n t Ljubljani. Ob jednem svarimo pred prevarami, katere nastanejo po zlorabi našega imena „Dustless" po našem prejšnjem nastavljenem Jakobu Amt-L mann-Li, ter prosimo, da se pri vseh naročilih ~e pazi na gornjo varstveno znamko. Z velespoStovanjem •as Oil & ^etia-te Oe. G. Hartmann & Co. k, 4 Oziraje se na gornje naznanilo, si bodem vedno prizadeval, da si svojih p. n. naročnikov zaupanje ohranim tudi nadalje s solidnim in kulantnim izvrševanjem naročenih talnih impregnacij z „Dustless". Z veleapoStovanjem Anton Putrlch M2-i) Ljubljana! Dunajska cesta št. 5—6. IaAAA aaaa AmJjIA ► ► < ► 4 rr^av Janko Klopčič , Prešernove ulice št. 4. Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula amerikanHke plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. PiBaroi&keure, Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, arner. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, sapono, pri klepki, gumlii za mansete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kiria-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer ae ne kupnje oeneje. Poprsvils zanesljivo, ločno in cinol 0 j. zor Alojzij Erjavec j.Zor Creiljarski mojster » Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p, n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 9 M