KRONIKA KANU SO SPLOVILI Prvi POZO V Sloveniji Znana restavracija Pension KANU v Smledniku posluje od 1. februarja dalje kot POZD (pogodbena organizacija zdruenega dela), Soustanovitelji Andrej Zorman, Jana Zorman in povratnik iz Avstralije Matija Okorn so sklenili ustanovitveno pogodbo z delavci, zaposlenimi v pensionu. Pogodba je bila potrjena s strani obinske skupi-ne, ugodno pa jo je ocenil tudi obinski sindikalni svet. V zaetku poslovanja POZD so lastniki ustanovitelji, vendar bo z raziritvijo v pensionu vse ve zaposlenih, ki bodo ust-varjali dohodek ter se bo dele ustanovi-teljev manjal. Ce bo vrednost skupnega poslovnega sklada ustanoviteljev padla pod 10 %, bo POZD postal TOZD. Ustanovitelji imajo monost vlagati denar, ki ga prido-bijo, spet nazaj v POZD, pri tem pa uivajo precejnje ugodnosti, saj zanj ne bodo pla-evali davka. Po mnenju Andreja Zormana je na se-danji stopnji razvoja pensiona POZD naj-primerneja oblika. Le tako bodo lahko po-veali poslovanje. isti dohodek se bo delil med delavce, zaposlene v POZD, ustrezni dele bodo dobili ustanovitelji, ki so vloili denar, poleg tega pa e osebne dohodke, kot jih doloa samoupravni sporazum. Zaposleni delavci v pensionu so sezna-njeni s pravicami in dolnostmi tako do or-ganizacije kot ire drubene skupnosti, ustanovili pa so tudi e sindikalno organi-zacijo. Franci Rozman IZVEN PROTOKOLA Tudi v odmorih med dvema polasoma odborniki obinske skupioe radi udarijo kakno strokovno debato o spornih tokah dnevnega reda. Na sliki: dr. Rojina in njegov kolega iz odbornikih klopi "Vidrih. / -1 t\'-\ ' ' \ REITEV Nl LE V CENAH Energetska kriza je odjeknila marsikje", tudi v tovarni Radca. Veini materialov, ki jih v tej znani tovarni pletenin uporabljajo, je osnova nafta oziroma njeni derivati. Ta material se je torej podrail, po drugi strani pa ga sploh ni mo dobiti. Tako se je tovarna znala v dokaj nezavidljivem poloaju, saj so se poviale cene osnovnega materiala, stori-tev, poveale so se tudi dajatve, zviati se mo-rajo osebni dohodki in reijska stopnja. Po drugi strani pa svojih izdelkov e zaradi sa-mih zakonitosti tria ne morejo podraiti, ker bi jih konkurenca kaj hitro povozila. Izhod je torej samo eden: varevanje na vseh ravneh, dviganje storilnosti, kvalitete, spoto-vanje dobavnih rokov, bolja organizacija de-la. V tovarni Raica se e kako zavedajo, da se zgolj z dviganjem cen ne da reevati zaple-tenih problemov ekonomike. DRAVELJAN! BREZ TELEFONA Krajevna skupnost Dravlje se vedno boli iri. Ravno sedaj dokanujejo dve novi stolp-niei, trgovina je poveala prodajne prostore, toda javne telefonske govorilnice Draveljani verjetno e ne bodo doakali tako kmalu. Res je veliko obanov e dobilo telefon, toda e vedno je precej takih, ki te ugodnosti nimajo in bi jim javna telefonska govorilnica prila prav. Postavili bi jo lahko pri trgovini ali pred domom drubenih organizacij. Obani bi verjetno radi prdskoili na pomo z delom ali pa tudi z denarjem, saj govoriilnico nujno po-trebujejo. Sedaj imajo namre do najblijega javnega telefona najmanj dva kilometra. KEGLJI V SVOBODI? V Sentvidu imajo dom Svobode, ki je bil precej asa neizkorien. V letu 1973 je kra-jevna skupnost prevzela to stavbo pod svojo upravo in v njej namerava, e bo seveda do-volj finannih sredstev, urediti avtomatsko kegljie z bifejem. Poslopje je e v slabem stanju, torej nujno potrebno stalnega vzdre-vanja in entvidani upajo, da jim bo to omo-goil dohodek od avtomatskega kegljia. Na-rti torej so, sedaj je treba le e denarcev za njihovo uresniitev.. PARLAMENT NA GORAZDOVI Leta 1969 je iensko drutvo upokojencev zbralo 450 starih milijonov (iz stanovanj-skega sklada upokojencev) in eprav so pri-prave za gradnjo doma stekle takoj, je bilo 40 garsonier nared za vselitev ele marca lani. Seveda ta denar e zdale ne bi zadoal, e ne bi priskoila na pomo tudi obinska skup-ina ter stanovanjsko podjetje Dom. Od 129 prosilcev je komisija skrbno izbra-la 40 najpotrebnejih, ki so dobili kljue no-vih stanovanj. Najbolje obiskana prositora v domu na Gorazdovi 10 sta seveda bife in klub, ki sta postala prava debatna parlamenta. Le-tos bodo dogradili tudi balinie.