Karikatura Anton Buzeti Javni delavci v bolnišnici Občine z denarjem odpirajo vrata Javna dela v javnem zavodu in v javnem interesu, kjer pa priložnosti za delo ne dobijo najboljši Stran 3 Emanuel Banutai, raziskovalec Policisti - cestni birokrati? Policijski menedžerji iščejo vsa možna sredstva za dosego cilja, policisti pa so osredotočeni na realnost na terenu Stran 11 8. srečanje upokojencev Ne delamo samo zase, saj smo povezovalci generacij Stran 17 BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK Naj... domačija 2010 Katera bo vaša izbranka? Med osmimi domačijami glasujte za svojo favoritinjo Stran 26 bi Mercator Center Murska Sobota Plese 1, Murska Sobota Vsako soboto v avgustu od IE 7 9.00 do 12.00 ure Piknik zd v Mercatorju s predstavitvijo H akcijske piknik ponudbe. 4" - kupce nagradimo s čevapčiči. Prisrčno vabljeni! v ni Mercator/4/40/57 sosed 4! Pri nakupu nad 30 eur MURSKA SOBOTA, LETO LXII, ŠT. 31, V. D. ODGOVORNEGA UREDNIKA JANEZ VOTEK, CENA 1,60 € 5. AVGUSTA 2010 Festival Zbiijdi se Ne pusti času, da te obrača Namesto za računalnikom sedem dni drugačnega preživljanja počitnic in premagovanja dolgčasa »Želimo povezati mlade, ki so različni in drugačni,« je v enem stavku strnil bi- stvo festivala Zbiijdi se alfa in omega dogajanja Nejc Perhavec, medtem ko je stikal električne kable, da bi lahko v ozadju različnih delavnic poslušali pri- jetno glasbo. Čeprav je bil v torek v šo- toru šalovske Korenike največkrat iska- na oseba - »Hej, Nejc, a ti veš? Si morda videl? Kje je lepilo?« -, je vsakemu na- menil nasmeh, ki se je raztegnil do ušes. »A res? V časopisu bomo na prvi strani,« je bil navdušen, ko mu je pišo- či del Vestnikove ekipe omenil to mo- žnost. Seveda sva oba uperila pogled v nebo, ki je s temačnostjo napovedalo neurje. Fotografski del ekipe je med- tem vneto sprožal sprožilec in v objek- tiv lovil obraze, udeležence ekološkega dneva na teden dni trajajočem festiva- lu, za katerega Perhavec pravi, da je na- menjen vsem mladim, od osnovne do srednje šole, pa tudi družinam. »Mla- dim želimo omogočiti, da pridobijo iz- kušnje z drugačnostjo in tako razbijejo stereotipe,« je poudaril študent fakul- tete za socialno delo, član Pomurske- ga društva za krepitev socialnega dela. Čeprav je bil malo razočaran, ker je pri- čakoval na festivalu tudi srednješolce, Perhavca razočaranje hitro mine. Am- biciozno pristavi: »Podoben projekt bomo izvedli še prihodnje leto, kjer bo poudarek na prostovoljstvu. Udeležen- ci bodo prišli tudi iz tujine.« Štirinajst prostovoljcev je več kot šestdeset mladih uspelo za teden dni zvabiti od računalnikov in televizije. »S športnimi, kulturnimi in drugimi de- javnostmi želimo mladim predstaviti, da obstajajo tudi drugačni načini pre- življanja počitnic, premagovanja dolg- časa in izrabe prostega časa,« je pove- dal vodja festivala Nejc Perhavec. Nadaljevanje na 3. strani Fotografija Nataša Juhnov Kot pravi študent fakultete za socialno delo Nejc Perhavec, vodja festivala, je pomemben vidik festivala tudi druženje, da povežejo in vključijo mlade, ki so različni in drugačni. »Razvijamo vrednote, na katere v tem hitrem življenjskem tempu radi pozabljamo.« Do petka, ko se bo festival Zbiijdi se končal s piknikom v soboškem parku, je potekalo več različnih ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti in kulturnih večerov. Na fotografiji: v okviru ekološkega dneva v Šalovcih so med drugim izdelovali slike iz semen. V premislek ILUZIJE O MURI? Ludvik Kovač teh poletnih dneh mineva leto dni | j od prelomnih dogodkov v soboški Muri. Bilo je enako vroče poletje, Murina usoda pa negotova. Koliko so ta- krat veljale besede predsednika vlade Bo- ruta Pahorja, ki je še v aprilu izjavil, da se bo država vključila v reševanje težav v Muri in njenega stečaja ne bo dovolila, se je pokazalo v začetku oktobra. Takrat je bil objavljen stečaj Mure, d. d., in njenih hče- rinskih družb Moška oblačila in Ženska oblačila, kmalu za tem pa še Muralista. To seveda ni bil dokončen pokop nekoč ugle- dnega podjetja, saj Murino tradicijo nada- ljujejo njene štiri hčerinske družbe. Po enem letu od usodnih dogodkov je pred- sednik vlade z nekaterimi sodelavci ponov- no obiskal Muro in bil zadovoljen s tistim, kar je nastalo na pogorišču Mure. Pogovar- jal se je z vodstvom največje družbe Mura in partnerji in spet obljubil pomoč vlade pri iskanju najboljših rešitev, ki bodo Muro vrnile na pot uglednega podjetja, ki bo iz- delovalo obleke visokega kakovostnega in cenovnega razreda za domači in tuji trg. Toda vlada se v tem času ubada s številni- mi problemi, za Muro se je zdaj zgodil Pre- vent, v težavah so še druga podjetja, zato je Jasno, da bo razmere težko obvladovala. Koliko se bodo tokrat uresničile Pahorje- ve besede o Muri v prihodnosti? To, kar se zdaj dogaja v družbi Mura in partnerji, ne vliva prevelikega optimizma. Dela imajo si- cer dovolj, vendar gre zgolj za preživetje. S 16 centi plačila za minuto si kaj več ne mo- rejo privoščiti. Brez denarja tudi ni mogoče preiti na izdelke z visoko dodano vredno- stjo. To lahko zagotavljajo le lastne blagov- ne znamke, tu pa je Mura svojo priložnost žal zamudila že pred desetletji, ko je imela na pretek denarja za njihovo promocijo. Sedanje obljube in napovedi so zato le sprenevedanje in metanje peska v oči šivi- ljam, ki delajo za minimalno plačilo, da se družba lahko ohranja pri življenju. Takšno stanje pa tudi regije ne bo popeljalo na pot hitrejšega razvoja. Nepreslišano Kuštanovci na Goričkem S puško nagnal veterinarja Rejec perutnine se ni strinjal z izsledki obiska veterinarskega inšpektorja, zato je vzel v roke orožje Kmetovalec D. Š. iz Kuštanovec je predvčerajšnjim veterinarskega in- špektorja V. G. po končanem postop- ku, ko je inšpektor izvajal uradni nad- zor na željo lastnika, ki je hotel oddati perutnino v zakol, s puško pregnal z dvorišča. Kot so pojasnili na Veteri- narski upravi, je inšpektor odkril do- ločene nepravilnosti in zato izrekel ustno opozorilo, kar je razjarilo rejca. Pred gospodarjem, ki se je na dvori- šču pojavil z orožjem v roki, je vete- rinar pobegnil z avtom. Pred tem se je zaslišal tudi močan pok. Policisti so kmeta že obiskali - šlo naj bi za kazni- vo dejanje ogrožanja varnosti. Kmetij- ski minister Dejan Židan je incident obsodil. Napovedal je tudi, da si bo »prizadeval za varno opravljanje dela vseh zaposlenih, še posebej tistih, ki opravljajo veterinarsko in drugo in- špekcijsko delo«. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek Naročnik ISSN 0351-6407 JJ 7035164001 stran 1 2 | Vestnik | 5. avgusta 2010 aktualno BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Priznanja Mestne občine Murska Sobota Ljudem za ljudi Jože Stvarnik, Marija Horvat in Marija Bačič Jože Stvarnik je letos prejel pla- keto Mestne obči- ne Murska Sobota za večletne uspe- he trajnejšega po- mena pri zagota- vljanju pogojev za nadaljnji razvoj področij vzgoje in izobraževanja ter šolske- ga športa v Mestni občini Murska Sobota. Stvarnik je kot strokovni sodelavec občine za področje vzgoje in izobraževanje delo- val že v času nekdanje velike Občine Mur- ska Sobota, pod katero je spadalo takrat 17 osnovnih šol in več kot 14 podružničnih šol, skupaj več kot 8000 učencev. Njegovo delo zavzema tudi čas delitve občin in no- vega določanja šolskih okolišev, ko je bilo treba dati »življenjskim« rešitvam pred- nost pred političnimi, da bi kar najbolj ugodili potrebam šoloobveznih otrok. Nje- govo pot je zaznamovala tudi učiteljska ka- riera. »Ne hvalim se danes, toda imel sem dobre rezultate, ko so moji učenci iz Bre- zovec prišli na centralno šolo v Puconce, so bili zelo uspešni.« Kljub vsem tegobam, s katerimi so se srečevali na njegovi dolgi strokovni poti, Stvarnik danes z veseljem poudari prostorske razmere oz. visok stan- dard v soboških osnovnih šolah in športno infrastrukturo, ki jim pripada. Marija Horvat je pred skoraj štiri- desetimi leti kon- čala šolo za social- ne delavce, kar je premaknilo. nje- no dušo k čutenju za sočloveka. Če- prav nikoli ni de- lala kot socialna delavka, je v prostem času to vedno bila. Delala je v Društvu prijate- ljev mladine in pri organiziranju letovanja otrok v Baški, bila je delavna v Rdečem kri- žu in še marsikje, tudi na republiški ravni. »Moj prosti čas je bil vedno povezan s pro- stovoljstvom in delom za človeka,« je po- vedala prejemnica občinskega priznanja, ki je te dni dočakala tudi dvajset let poko- ja. V svoji osebni beležnici ima še vedno zapisano, da je že drugi dan po upokoji- tvi šla na društvo upokojencev, kjer sta s pokojno Marijo Vild zasnovali komisijo za socialno varstvo, ki jo vodi še danes. Delo jo zelo veseli, jo izpopolnjuje in ji tudi po- maga pri osebnem zdravju. »Večkrat sem si rekla, da več ne bom, pa tega nisem mo- gla storiti. Prišel je teden naokrog in spet sem šla. To mi pomeni življenje in to je moje poslanstvo. Najbolj pa sem vesela, da imam okrog sebe v društvu toliko dobrih prostovoljcev in smo kot družina,« pripo- veduje Marija. Pri svojem delu so uspešni, saj so rešili že marsikateri problem in je tudi več starostnikov lahko ostalo v doma- čem okolju. Marija je prepričana, da je ob- činsko priznanje njej tudi priznanje vsemu delu, ki ga opravijo prostovoljci in ki je v mestni občini že preraslo v gibanje s pod- poro lokalne oblasti. Marijo Bačič je ob- činsko priznanje zelo presenetilo in prvo, na kar je pomislila, je bilo: »Kdo v okolju je zaznal, da sem vredna tega pri- znanja.« Čeprav je v pokoju že tretje leto, še vedno veliko dela kot prostovoljka. Včasih ima občutek, da si je naložila preveč in da vsega ne obvladu- je, toda to jo osrečuje, še posebno delo z ljudmi s posebnimi potrebami, njihovimi starši in družinami. »Tu je moje mesto že od mladosti,« pravi občinska nagrajenka. Plačilo za njeno delo je to, da ji po prije- tnem druženju povedo, da bodo s prijetni- mi spomini in v pričakovanju, kaj bo pri- hodnje leto, spet preživeli leto. Marija se razdaja za invalide, želi pa tudi oživiti me- stno četrt Partizan. Vidi, da se ljudje po va- seh veliko povezujejo, družijo in veselijo, v mestu pa tega skoraj ni, čeprav bi manjše skupnosti, kot so mestne četrti, to lahko spodbudile. »Ljudje se zelo zapirajo in ob petih popoldne, ko se začno nadaljevanke, se vrata domov zaprejo. Čas pa tako hitro beži in dobro bi bilo, da bi vsak pomislil tudi nase, še posebno generacije pri šest- desetih, kot smo sedaj mi,« pravi Marija. Čeprav počasi, pa vendar si druženje utira pot tudi v mestu in tudi zato bo Marija pri svojem delu vztrajala še naprej. T.M.,M.H. Dražja voda v občinah Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje Na slabšem tisti, kl porabijo malo vode Cena poskočila zaradi spremenjenega načina zaračunavanja Pri obračunu komunalnih storitev za mesec julij 2010, ki ga bo uporabnikom v prihodnjih dneh posredovalo javno podjetje Prlekija, d. o. o. , bodo že velja- le nove, višje cene oskrbe s pitno vodo v občinah Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Nove cene so posledica spre- memb predpisov in so usklajene z no- vim Pravilnikom o metodologiji za obli- kovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva oko- lja, ki ga lokalne skupnosti morajo upo- števati, in to predvsem zaradi tega, ker cena vode v navedenih občinah ni bila spremenjena že od leta 2004. Povišanje cen je bilo potrebno tudi zaradi izgub pri oskrbi z vodo, saj dosedanja cena, kot ugotavljajo v Javnem podjetju Prle- kija, čeprav je vključevala tudi sredstva za investicije, ni pokrivala stroškov in ni zadoščala niti za vzdrževanje obsto- ječe infrastrukture na ravni enostavne reprodukcije. Način zaračunavanja oskrbe s pitno vodo se po novih predpisih spreminja tako, da se namesto dosedanje cene po- rabe vode, ki je bila vezana na količino porabljene vode in je vključevala tudi sredstva za amortizacijo in investicije, uvajata dve novi tarifni postavki, ki ju predpisuje nova metodologija, in sicer »omrežnina« in »vodarina«. Omrežnina je določena glede na pre- mer vodomera ne glede na porabo vode in je namenjena zagotavljanju sredstev za amortizacijo infrastrukturnih objek- tov in naprav, ki jih izvajalec javne služ- be kot najemnino plačuje občinam, ki so lastnice infrastrukture, ter za pokri- vanje stroškov zavarovanja infrastruk- ture in odškodnin. Vodarina, ki je vezana na porabo vode, je namenjena pokrivanju stroškov tekočega oz. sprotnega vzdrževanja in- frastrukture in zagotavljanju nemotene oskrbe s pitno vodo. Izračun novih cen V povprečju bo gospodinjstvo, ki porabi mesečno 14 kubičnih me- trov vode, v Občini Ljutomer dobi- lo položnico za julij v skupni višini 32 evrov (do sedaj 30 evrov), v tem znesku bodo stroški vode porasli s 14,83 na 16,45 evra, v Občini Kri- ževci bo znašala julijska položnica skupno prav tako 32 evrov (prej 30 evrov), v tem znesku bodo stroški vode porasli s 13,67 na 14,67 evra, v Občini Veržej bo julijska položni- ca znašala dobrih 24 evrov (prej 21 evrov), v tem znesku bodo stro- ški vode porasli z 11,09 na 14,47 evra, in v Občini Razkrižje bo ju- lijska položnica znašala dobrih 25 evrov (prej le 17 evrov), v tem znesku bodo stroški vode porasli z 8,71 na 13,97 evra. Drugače se bodo višje cene po- znale v gospodinjstvu, ki pora- bi mesečno pet kubičnih metrov vode. V Občini Ljutomer bo dobi- lo položnico za julij v skupni višini 17 evrov (do sedaj 14 evrov), v tem znesku bodo stroški vode porasli z 8,43 na 11,80 evra, v Občini Kri- ževci bo julijska položnica znašala skupno 16 evrov (prej 14 evrov), v tem znesku bodo stroški vode po- rasli z 8,01 na 10,06 evra, v Občini Veržej bo julijska položnica zna- šala 14 evrov (prej osem evrov), v tem znesku bodo stroški vode po- rasli s 4,63 na 9,86 evra, in v Obči- ni Razkrižje bo julijska položnica znašala 16 evrov (prej le 7 evrov), v tem znesku bodo stroški vode po- rasli s 3,78 na 12,14 evra. Druge postavke obračuna in cene ostajajo nespremenjene. Pri oskrbi s pitno vodo so to števnina kot vir za predpisano periodično zamenjavo in umerjanje vodomerov ter sredstva za vzdrževanje priključkov uporabnikov na javno vodovodno omrežje, kar mora v skladu s predpisi opravljati izvajalec javne službe in kar so vse štiri občine že sprejele in uveljavile kot dodatno ta- rifno postavko v letošnjem letu. Cenov- no nespremenjena ostaja tudi predpi- sana državna dajatev vodnih povračil, s tem da se pri obračunu sedaj ločeno izkazujejo povračila za vodo, odvzeto iz vodnega vira, in sredstva za pokrivanje stroškov vodnih izgub. Glede na stanje infrastrukture in ob- stoječih cen je tudi povišanje cen v po- sameznih občinah različno. V občinah, kjer daljši čas ni bilo sprememb cen, je potrebno povišanje cen večje. Posebej vplivajo na ceno predvsem končane ve- čje investicije, saj novi infrastrukturni objekti in naprave povzročajo znatno višje stroške. Neposredna primerjava dosedanjih in novih cen zaradi spremembe načina za- računavanja storitev ni mogoča. Cena se bo tako povečala v posameznih občinah različno - odvisno od tega, kakšne so ob- stoječe cene in v kakšnem stanju je javna infrastruktura v posamezni občini. Voda bo v povprečju dražja za več kot 30 odstotkov, pri čemer se nekate- rim uporabnikom cena ne bo bistveno spremenila, drugim pa občutno. Vseka- kor bodo na slabšem tisti uporabniki, ki porabijo malo vode in jim bo cena po- skočila zaradi spremembe načina zara- čunavanja. Nasploh bo podražitev manj čutila industrija, ki mesečno porabi ve- liko vode, in bo zato pri podjetjih uči- nek omrežnine, ki ni odvisna od porabe vode, ugoden. M.H. V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uve- ljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. KUPON co mali oglas Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: o čestitka (označi) Rojstni dan naročnika v času od 1. 8. do 31. 8. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Deset let Nove Slovenije Predstavili prekmurske Županske kandidate »Nikoli nas ni bolela glava zaradi novih občin,« je povedal Jožef Horvat V prekmurskem regijskem odboru Nove Slovenije so predstavili županske kandi- date v nekaterih prekmurskih občinah. »Načelo subsidiarnosti je v programu Nove Slovenije še posebej krepko pod- črtano,« je povedal predsednik regijske- ga odbora Jožef Horvat. Pravi tudi, da jih v stranki nikoli ni bolela glava zara- di novih občin, sam pa je enkrat že ne- uspešno predlagal ustanovitev Občine Bogojina. Kot pravi Horvat, bo naloga županov tudi v prihodnjem mandatu v regijo pripeljati investitorje. Po bese- dah predsednice stranke Ljudmile No- vak pri volitvah zasledujejo predvsem tri usmeritve, in sicer delo za skupno dobro, projekte, ki imajo dolgoročne pozitivne učinke na regijo in povezova- nje vseh sil na ravni strank in družbene- Iz radenskega občinskega odbora SLS so sporočili, da so za županskega kandidata Občine Radenci imenovali direktorja KZ Radgona Janeza Rihtariča - Janka. N Anton Štihec, Ljudmila Novak, Jožef Horvat in Milan Cofek: »Na zdravje« ob rojstnem dnevu. Četrtega avgusta v stranki praznujejo tudi deseto obletnico obstoja stranke, ki je nastala leta 2000, potem ko sta zaradi nestrinjanja okrog podpore proporcionalnemu volilnemu sistemu iz združene SLS -- SKD izstopila podpredsednika Lojze Peterle in Andrej Bajuk. ga življenja. Zaenkrat je NSi predstavila svoje kandidate oz. neodvisne kandida- te ali kandidate drugih strank, ki jih bo stranka podprla v občinah Beltinci (Mi- lan Kerman), Cankova (Drago Vogrin- čič), Črenšovci (Jožef Horvat), Gornji Pe- trovci (Franc Šlihthuber), Kuzma (Jožef Škalič), Lendava (Milan Cofek), Murska Sobota (Anton Štihec), Rogašovci (Anton Buček), Turnišče (Stanislav Sobočan) in Velika Polana (Damijan Jaklin). T.M. stran 2 Fotografija Timotej Milanov www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si vroče BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 3 Zakaj javne delavce v bolnišnici zaposlujejo po krajevnem ključu Občine z denarjem odpirajo vrata Javna dela v javnem zavodu in v javnem interesu, kjer pa priložnosti za delo ne dobijo najboljši Brezposelna medicinska sestra je lani v murskosoboški bolnišnici uspešno opravila pripravništvo. Čeprav se je pri delu izkazala, prostega delovnega mesta zanjo v bolnišnici ni bilo vse do pred kratkim, ko jo je odgovorna me- dicinska sestra povabila, da se potegu- je za novo priložnost, pa čeprav samo za določen čas in v programu javnih del. To je tudi storila, vendar je bila v kadrovski službi zavrnjena, češ da ob- čina, iz katere prihaja, ne sofinancira programa javnih del v bolnišnici. Takšna izbira glede na kraj bivanja, sploh kadar gre za javni zavod regij- skega pomena in v državni lasti ter za programe javnih del, ki jih letos iz- jemoma za pomursko regijo v celoti plačuje država, prijavitelji programov pa nosijo le manjši del stroškov, kot je plačilo regresa, materialnih stroškov in drugega, preseneča in načenja vsaj dve vprašanji: je takšno razločevalno ravnanje sploh dopustno in ali niso javna dela s sklepanjem večstranskih pogodb stranska pot, da si javni zavo- di tako zmanjšujejo stroške in na dru- gi strani ob javni zahtevi po zmanjše- vanju zaposlenih zapolnjujejo nastale kadrovske vrzeli? Glede slednjega je zakonodaja ja- sna. V programu javnih del ni dovolje- no opravljati del, ki spadajo v redno dejavnost izvajalca. »Torej nikakor ni dopustno, da bi z javnimi delavci na- domeščali delavce na sistematiziranih delovnih mestih ali blažili pomanjka- nje kadrov. Z javnimi delavci se lah- ko opravljajo dejavnosti, ki pomenijo dodatne vsebine in programe izvajal- cev,« pravijo na murskosoboškem za- vodu za zaposlovanje. Javni delavci v murskosoboški bolnišnici tako lahko opravljajo samo takšna dela, kot jih predvidevata programa za družab- ništvo in spremljanje ter urejanje in vzdrževanje javnih površin. Pa še za ta bolnišnica ni mogla sama nastopiti v vlogi naročnika javnega programa, četudi bi v celoti prevzela stroške javnih delavcev, ampak je to lahko storila le v sodelovanju z občina- mi, ki morajo zagotavljati, da za izvaja- nje programa obstaja javni interes. Bolnišnica ima s tremi občinami, ki so pokazale interes, skupno sklenjene štiri pogodbe z zavodom za zaposlova- nje. Z Mestno občino Murska Sobota je prijavila tri programe, in sicer za dru- žabništvo in spremljanje za pet oseb (dve s četrto in tri s peto stopnjo izo- brazbe), za katere stroške sofinancira La Kdaj bodo brezposelni konkurenčni na trgu delovne sile glede na svoje znanje in sposobnosti? občina, za družabništvo in spremljanje za devet oseb s peto stopnjo izobrazbe, kjer občina ne prevzema nobenih stro- škov, ter za urejanje in vzdrževanje jav- nih površin za dve osebi, kjer prav tako vse stroške nosi bolnišnica. Bolnišnica in Občina Beltinci sta prijavili en pro- gram javnih del, in sicer za družabni- štvo in spremljanje za osem oseb, dve s četrto in šest s peto stopnjo izobraz- Fotografija Nataša Juhnov be, tako tudi z Občino Tišina za tri ose- be, eno s četrto in dve s peto stopnjo izobrazbe. Nesojena priložnost za delo v bolni- šnici se je torej omenjeni medicinski sestri zgodila, ker sta javna dela za- pustila dva delavca po pogodbi med bolnišnico in beltinsko občino. »Z za- voda za zaposlovanje smo dobili na- potene kandidate iz Občine Beltinci, med katerimi smo izbrali dva in tako nadomestili odhod dveh udeležencev. V konkretnem primeru je šlo za za- poslitev do konca leta, ker tudi pro- gram javnih del traja do 31. 12. 2010,« so pojasnili iz pravno-kadrovske služ- be Splošne bolnišnice Murska Sobota. Pravilo, ki ga zavod v vsakem prime- ru upošteva, je, da v program javnih del usmerja ljudi, ki izpolnjujejo po- goje za vključitev, dokončna izbira pa je potem stvar izvajalca programa jav- nih del. Da kadrujejo osebe iz določe- ne občine, pa sloni le na predvideva- nju, da gre za interes občin, ki so za svoje občane pripravljene plačati del stroškov v javnih delih. Dogovori in sklepanja večstranskih pogodb za zaposlitev večjega števila brezposelnih v javnih delih torej ko- ristijo tako javnemu zavodu kot lokal- nim skupnostim, nasploh pa tudi regiji z visokim deležem brezposelnih. Toda kje sta pri tem interes in pravica iskal- cev zaposlitve, da na trgu delovne sile, še posebej pa v ukrepih za spodbuja- nje zaposlovanja, podprtih z javnim denarjem, kot so javna dela, dobijo priložnost po zanje edino sprejemlji- vem kriteriju, da so konkurenčni glede na svoje znanje in sposobnosti? Majda Horvat Festival Zbiijdi se Ne pusti času, da te obrača Sedem dni drugačnega preživljanja počitnic in premagovanja dolgčasa Nadaljevanje s 1. strani »Meni je bila najbolj všeč košarka,« se je v ozadju oglasila Tina iz Murske So- bote in s fotoaparatom okoli vratu fo- tografirala mizo s sovrstniki, ki so izde- lovali rože iz najlonskih nogavic in slike iz semen. »Če bo drugo leto kaj takega, spet pridem,« pa je dodala Sanja iz Ba- kovec. Čez dan namreč potekajo raz- lične ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti, zvečer so kulturni večeri. »Ko so nas obiskali gluhi in gluhonemi, smo gostili tolmačko znakovnega jezi- Mladim želijo omogočiti, da pridobijo izkušnje z drugačnostjo. ka. Med mladimi najprej ni bilo velike- ga zanimanja, saj so imeli tisti dan na sporedu še odbojko, zato smo morali uporabiti malo pedagoških prijemov, da so jo šli poslušat. Na koncu se je ve- čina že naučila z znaki pokazati svoje ime, najmlajši pa so razlagali: »To je ti- sta teta, ki je v kotu televizije, ko je na sporedu Živžav,« z zanimivim utrinkom s festivala sklene Perhavec. Andrej Bedek Sušenje sadja in zelišč je pritegnilo radoveden pogled mladih in starih. ——ž—žz—m —— Fotografija Nataša Juhnov Začetek sojenja za zločin v Veliki Polani S sekiro nad ženo in hčerko Štefan Žalik je z mesarsko sekiro hudo ranil ženo in hčerko - Ustavil ga je komaj šestnajstletni Rok Vori Potem ko se je 29. marca letos navse- zgodaj zjutraj šestinšestdesetletni Šte- fan Žalik iz Velike Polane z mesarsko se- kiro spravil nad ženo in hčerko, je Žalik v torek sedel na zatožno klop okrožne- ga tukajšnjega sodišča. Obtožnica, ki jo je pripravil okrožni državni tožilec Bo- jan Misja, mu očita poskus umora dve leti mlajše žene Rozine in poskus ubo- ja dvainštiridesetletne hčerke Vesne. Ko je Žalik uresničeval svoj morilski načrt, je klice žrtev slišal šestnajstletni sosed Rok Vori in prihitel ter pobesnelega na- padalca obvladal do prihoda policije. Po besedah tožilca je ženo z ostrim delom sekire večkrat udaril po glavi, telesu in rokah, nato se je lotil še hčerke. »Hčer je napadel tako, da jo je z ostrim delom ku- hinjske sekire udaril v predel glave, nato pa je, ko mu je pobegnila v predprostor in se poskušala skriti pod mizo, stekel za njo ter jo dalje udarjal z ostrim delom sekire. Potem je znova napadel v pred- prostoru hiše ležečo ženo, dokler ni ob- mirovala. Nato se je spet vrnil k hčerki, ki se je stiskala pod mizo, in jo z ostrim delom sekire znova večkrat udaril pred- vsem po glavi,« je bil natančen Misja. Obtoženi se spomni le, da se je za- dnji marčevski ponedeljek zbudil okoli petih. Odpravil se je v klet, vzel sekiro, nato pa se vrnil v spalnico in z njo več- krat udaril ženo, ko je prišla hčerka, pa še njo. Podrobnosti se ni spomnil. Deja- nje je obžaloval. Obtoženčeva žena je sodnemu senatu, ki mu predseduje sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, odkrito dejala, da se z mo- žem »nista nikoli zares razumela«. Zatr- dila je, da nikoli ni bilo miru, psihično in fizično nasilje s pretepi se je stopnjeva- lo vse do tragičnega vrhunca. K nerazu- mnim dejanjem naj bi ga gnalo bolestno ljubosumje, plod njegove domišljije. Do- brih besed za očeta ni imela niti hčerka. Šestnajstletni srednješolec Rok Vori je pričal, da je ravno šel v šolo, ko je sli- šal grozljivo kričanje: »Pogledal sem na dvorišče in videl, kako teta Rozina leži v mlaki krvi pred hišnim pragom.« Odvr- gel je torbo in stekel v notranjost: »Bilo je grozno. Na oknih in po stenah je bila kri, stric Štefan pa je s sekiro že šel k Ve- sni, ki je prav tako porezana ležala na tleh. Uspelo mi ga je udariti po roki in mu izbiti sekiro. Nato sem ga podrl in tiščal k tlom, dokler niso prišli policisti. To je trajalo kar nekaj časa,« je pojasnil pogumni najstnik. V usodnih minutah ni razmišljal o ničemer drugem, kot da le pomaga rešiti sosedi: »Na strah ali pa, da bi se mi lahko kaj zgodilo, sploh ni- sem pomislil.« Sojenje je preloženo za nedoločen čas, do takrat pa bo izvedenec raziskal, v ka- kšnem stanju je bil Žalik med zločinom. Sodnica Pavlič Goldinskijeva je namreč ugodila predlogu obtoženčevega zago- vornika Andreja Husarja. Andrej Bedek VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), Majda Horvat (namestnica odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Ščmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Na- slov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.900 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik9p-inf.si, Venera: venera9p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik9p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. stran 3 4 | Vestnik | 5. avgusta 2010 gospodarstvo BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Predsednik vlade s sodelavci na obisku v družbi Mura in partnerji Borut Pahor: Mura mora ponovno postati uspešno podjetje S sedanjih dodelavnih poslov morajo preiti na storitve višjega kakovostnega in cenovnega razreda Odločitev pred slabim letom, da dajo Muro, d. d., v stečaj in hkrati obliku- jejo zdrava jedra, ki bodo nadaljevala proizvodnjo, se zdaj potrjuje kot pra- vilna, je dejal ob zadnjem obisku v družbi Mura in partnerji predsednik vlade Borut Pahor. Ta se je v sprem- stvu ministrice za gospodarstvo Darje Radič in državnega sekretarja v njego- vem kabinetu Andreja Horvata sezna- nil z rezultati družbe Mura in partner- ji, ki opravlja dodelavne posle za tuje partnerje. Po Pahorjevih besedah so mnogi takrat z nezaupanjem gledali na takšno odločitev, težko je bilo do- biti ljudi, ki so bili pripravljeni voditi novo družbo, zdaj pa se vse bolj potr- juje, da ima Mura prihodnost. Razmere sicer niso rožnate, vendar zastavljene cilje uresničujejo, zatrjuje direktor nove družbe Bojan Starman. Trenutno imajo dovolj dela, imajo na- ročila, in če bodo še naprej uspešni pri pridobivanju novih poslov in kup- cev, bodo lahko zaposlili še več delav- cev. Število zaposlenih se je z začetnih 475 delavcev do konca letošnjega ju- lija povečalo na 1.226, avgusta pa so zaposlili še 80 novih delavcev. Težave jim povzroča cena, ki jo za delo iztr- žijo pri poslovnih partnerjih, saj pri 16 centih za minuto ni zaslužka. Tej ceni morajo zato prilagoditi stroške, kar zahteva maksimalno produktiv- nost in racionalizacijo vseh stroškov. Kljub temu so v družbi Mura in par- Vodstvo družbe Mura in partnerji je predsednika vlade Boruta Pahorja in njegove sodelavce seznanilo z rezultati poslovanja in težavami, s katerimi se srečujejo. tnerji ves čas poslovali pozitivno, za letos načrtujejo 20 milijonov evrov prihodkov, v stroških pa kar 16 mili- jonov evrov predstavljajo plače. Šivanje kolekcij za pomlad-pole- tje za različne kupce so končali, tudi za izdelavo kolekcij jesen-zima, ki se mora končati do oktobra, so proizvo- dne zmogljivosti v glavnem oddane Fotografija Nataša Juhnov in že potekajo aktivnosti za sklepa- nje pogodb za naslednjo sezono. Za razvojna prizadevanja družbe so za- pisali povečevanje deleža zahtevnej- ših dodelavnih poslov, ob pridobiva- nju novih del in novih partnerjev pa bodo vso skrb namenjali tudi šivanju lastnih blagovnih znamk in izdelkov višjega cenovnega razreda, saj bodo tako lahko zagotovili tudi boljši zaslu- žek zaposlenim. V družbi Mura in partnerji so začr- tali pot, ki naj bi ji zagotavljala dol- goročno prihodnost, pri tem pa se srečujejo z nekaterimi težavami. Ker so v lasti Mure, d. d., ki je v stečaju, v bankah ne dobijo posojil in mora- jo preživeti z lastnimi prilivi. Zato se želijo olastniniti in dobiti lastnika, ki bo imel interes, da tu ostane, nada- ljuje in razvija proizvodnjo ter ohrani in celo poveča število zaposlenih. Ne želijo si špekulativnega lastnika, ki bi jim porušil razvojni koncept, pomoč pri njihovih prizadevanjih pa jim je obljubil tudi predsednik vlade Borut Pahor. Povedal je, da skupaj s stečaj- nim upraviteljem iščejo najboljše re- šitve in lastnike, ki bodo imeli z Muro resne namene in jo bodo vrnili na pot uspešnega podjetja, ki bo šivalo viso- ko kakovostne tekstilne izdelke. Zna- nje za to imajo in Mura je po Pahorje- vih besedah na dobri poti, da se vrne med uspešna podjetja. Ludvik Kovač V družbi Kapela uspešni Praznik traminca na Kapeli Želijo postati eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev kakovostnih in vrhunskih vin V družbi Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo so se pred dvema letoma odločili za nov koncept poslovne po- litike, ki ga po besedah direktorice Milene Rajk tudi uspešno uresničuje- jo. Zaradi izrednih naravnih razmer, ki jih imajo, saj se Kapelske gorice uvrščajo med najboljše vinogradniške lege v svetu, želijo postati prepoznav- ni pridelovalci naravnih kakovostnih in vrhunskih vin. Kapelskim vinom želijo povrniti ugled, ki so ga v pre- teklosti že imela, z njimi prodreti na slovenski trg, kot nišni ponudnik pa se želijo uvrstiti tudi na trge Evropske unije in druge trge. Po pripravi nove celostne podobe družbe, ki ji je sledilo tudi prestruk- turiranje vseh poslovnih procesov, so v zadnjih dveh letih izvajali aktivno trženjsko politiko na domačem in tu- jih trgih, pravi Rajkova, hkrati pa so razvijali tudi koncept vinskega turiz- ma, s katerim želijo v svojo klet priva- biti čim več obiskovalcev. Družba Kapela, Vinogradništvo in vinarstvo se namreč ponaša s prvo okroglo zgrajeno vinsko kletjo v Slo- veniji, ki jo v dveh etažah krasi 105 hrastovih sodov, v katerih zorijo vr- hunska kapelska vina. Ob obisku nji- hove kleti obiskovalcem ob degusta- ciji kakovostnih vin po želji ponudijo tudi kulinarične dobrote s svojega ob- močja. Prve rezultate pri prodaji kapelskih vin na tujih trgih že beležijo, k temu pa veliko prispevajo tudi priznanja, ki so jih prejeli za svoja vina na velikih mednarodnih ocenjevanjih. Na sejmu Decanter v Londonu, kjer je eno naj- prestižnejših svetovnih ocenjevanj, so prejeli lani za traminec izbor, le- tnik 2007 bronasto medaljo, letos so prejeli za traminec izbor, letnik 2008 srebrno medaljo, rezultat teh odličij pa so že tudi prva naročila angleških kupcev. Naročilo so že potrdili tudi kupci iz Belgije, napovedani pa so tudi pogovori s kupci za nemški trg in druge trge Evropske unije. Ob drugih kakovostnih vinih v Ka- pelskih goricah še vedno kraljuje tra- minec, plemenita in stara sorta, ki zahteva najboljše lege in bogata tla, takšna pa na Kapeli zagotovo imajo. Za še večjo promocijo tega vina na Kapeli pripravljajo celodnevni Pra- znik traminca, ki bo 15. avgusta, pove- zali pa ga bodo s postavitvijo klopot- ca. Ker je ponudba radenske občine zelo pestra, želijo vanjo vključiti čim več delujočih društev in družb, saj bo tako skupni učinek ponudbe še večji. Ludvik Kovač pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA Evropska sredstva za razvojne centre slovenskega gospodarstva Za projekte iz Pomurja trideset m lijonov evrov Skupaj bo Sloveniji na voljo dobrih 185 milijon evrov, od tega bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj blizu 157,5 milijona evrov Ministrstvo za gospodarstvo je ko- nec prejšnjega tedna v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavi- lo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni ra- zvoj - Razvojni centri slovenskega go- spodarstva. Kot je povedala ministri- ca za gospodarstvo Darja Radič, želijo s tem razpisom spodbuditi vzposta- vitev in delovanje razvojnih centrov slovenskega gospodarstva za dolgoro- čen razvoj na posameznih vsebinskih področjih. Namenjen je skupinam podjetij, ki bodo skupaj vzpostavlja- la in razvijala razvojne gospodarske centre na posameznih tehnoloških področjih. V razpisu je opredeljenih nekaj prednostnih področij, ki jih že- lijo posebej poudariti in za katere me- nijo, da imajo v Sloveniji možnost za razvoj. Med področji, s katerimi želijo v Sloveniji narediti tehnološki preboj, so avtomobilska industrija, elektro- industrija in elektronika, energetika, farmacija in biotehnologija, informa- cijsko-komunikacijske tehnologije, lesnopredelovalna industrija, logi- stika in novi materiali. Podprli bodo projekte, ki vključujejo tako razvojno delo kot potrebno opremo in drugo infrastrukturo, ki omogočajo razvoj podjetij, njihovih kompetenc in dol- goročnih temeljev za rast in razvoj gospodarstva. S temi projekti bodo Mag. Darja Radič, ministrica za gospodarstvo: »S tem, ko 30 milijonov evrov namenjamo posebej za projekte iz Pomurja, se tudi naše ministrstvo vključuje v prizadevanja, da pomursko regijo dvignemo na višjo razvojno raven.« omogočili tehnološki preboj na po- dročjih, kjer v Sloveniji že obstaja kri- tična masa znanj. Razpis ni namenjen posameznim podjetjem, pač pa se nanj lahko pri- javi konzorcij podjetij, ki bodo sku- paj razvijala projekt in vanj prispeva- Fotografija Nataša Juhnov la svoje znanje in izkušnje. Tendenca v svetu je, da podjetja združujejo svo- je potenciale in znanje, zato so se za takšen koncept po ministričinih bese- dah odločili tudi v gospodarskem mi- nistrstvu. V okviru tega razpisa bo na voljo dobrih 185 milijonov evrov, po- membno pri tem pa je, da je 30 mi- lijonov evrov sredstev v okviru tega razpisa namenjenih za projekte iz po- murske regije. Tako se tudi gospodar- sko ministrstvo vključuje v prizade- vanja, da pomursko regijo dvignejo na višjo razvojno raven. Kot je pove- dala Radičeva, v sodelovanju z držav- nim sekretarjem Andrejem Horvatom v Pomurju iščejo primerne projekte, zaenkrat so jih pet že identificirali in ministrica je prepričana, da bodo rezultati teh projektov pomagali pri prestrukturiranju regije na višji teh- nološki nivo. Po njenih besedah je tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo najavilo javni razpis za razvoj kompetenčnih cen- trov v obdobju 2010-2013, s katerim bo prav tako spodbujalo povezovanje znanja in kompetenc podjetij ter raz- iskovalnih dejavnosti na določenih tehnoloških področjih. Tudi rezultat tovrstnega povezovanja mora biti po- večanje konkurenčnosti in razvoj no- vih produktov, storitev in procesov z višjo dodano vrednostjo. Ludvik Kovač stran 4 BARVA CM/"K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK stran 5 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si oglas 5. avgusta 2010 | Vestnik | 5 ai VE . Hofer sporoča "za Hofer pridelujem — VPN ma Dalj časa | paljičasa |. mleko slovenske sveže polno- sveže polE kakovosti! mastno mleko" Bosneto, milina | ee — 3,5 % maščobe, mleko" k iz hladilnika, 11 1,5 % maščobe, d [A za kos m" iz hladilnika; P nei K efir" . " oe 0,9% maščobe 0,5? 0. 57 Ho poruši | , " Polnjeno v Avstriji. Kakovost iz Slovenije za Slovenijo "Sodelujemo s številnimi slovenskimi dobavitelji, ki našim kupcem zagotavljajo vedno svi najvišje kakovosti po zel godn V pitja Francoski rogljički DELAMARIS « z mareličnim nadevom ali si Turistična « s čokoladno-lešnikovim nadevom ali Turška kava | | pašteta « masleni 3,69/415/kg Classic 810 g/720 g 100g ancoski rogljičk; Turistica pestete! riba ->2'—— 5 zelenjave in morskih rib s —m žna go mi namesto 2; ud | mu 8,29/kg — on v Paprika Melona Kumara tribarvna JE) razred, 11 kg zakos, | razred I, 300 g razred I, 500 g sj — am: od 02.08. do 07.08.2010 —i) | 1,38/kg 0,63/kg razred ,1kg Ponudba sadja in zelenjave velja od 02.08. do 0708.2010 oz. do razprodaje zalog Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi | za serviranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si 6 | Vestnik | 5. avgusta 2010 lokalna scena BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si F DODIFK Pravzaprav se je le čakalo, ko se bo nekdo z orožjem spravil nad veterinarskega inšpektorja ali koga drugega iz inšpekcijskih služb, saj glas ljudstva ve povedati, da se nekateri med njimi obnašajo prav po manirah Divjega zahoda. Če pogledamo edino pomursko drugoligaško moštvo, so med ključnimi igralci štirje nogometaši, ki občasno nastopajo v puconski ligi malega nogometa. Dokaz torej, da je ta puconska liga očitno precej močna. Tako močna kot druga liga? Janez skrbi za večjo demokracijo. V ljutomerski občini opozicija še kar deluje, čeprav župan na prihodnjih volitvah najverjetneje ne bo imel nobenega protikandidata. Na čelu te še delujoče opozicije je Janez Vencelj iz Stranke mladih Slovenije. Zato nekatere skrbi njegova morebitna vložitev kandidature za župana, čeprav je jasno, da za zmago nima nobenih možnosti. Na bencinskih črpalkah v Murski Soboti so se odločili, da bodo na skoraj prav vsako postavili mladega človeka, ki bo »nadlegoval« voznike z brisanjem avtomobilskih stekel. Lepo je, če si mladi v poletnem času zaslužijo kak evro, ampak naj to delajo na vljuden in prizanesljiv način, ne pa da začnejo čistiti stekla brez vsakršnega vprašanja, tako da šoferje marsikdaj »prisilijo«, da jim dajo kaj iz svojega žepa, saj jih je sicer sram samo oditi mimo in se odpeljati. Še večja ironija pa je, da čistijo stekla na tak način tudi v deževnem vremenu. Zanimivo je, kakšni vse karakterji so v pomurskih medijih. Nekateri lahko delajo desetletja in desetletja, a nobeno sredo ne bodo imeli časa za opravljanje svoje dolžnosti, ki jim je že vnaprej pripisana. Glavno je, da lahko gredo prej domov, v svoj sadovnjak, na kosilo ali na avtomobilski servis. Iz nekaj večjih krajev na desnem bregu Mure so se nam posamezni uslužbenci v javno- upravnih službah pritožili, da jih po elektronski pošti nadleguje oseba, ki se predstavlja kot Konrad Lobnik. Slednja naj bi pošiljala sporočila o domnevnih prekrških, ki naj bi jih ti uslužbenci naredili, čeprav jih v resnici sploh niso ali pa so jih v veliko milejši obliki, kot jim jih opiše Konrad Lobnik. Vendar pa od njih ne zahteva denarja ali česa podobnega, ampak samo opravičilo. Kaj hočemo, vsak od nas ima svojega Konrada Lobnika. Šesti praznik Občine Šalovci Otvoritev vodovoda In vodohrana v Domanjševcih Investicija vredna 1,3 milijona evrov - Celotni vodovodni sistem najkasneje v dveh ali treh letih Občina Šalovci v teh tednih praznuje svoj šesti praznik, zato je jasno, da bo v tem času postregla občanom z ne- katerimi novimi pridobitvami in po- sodobitvami. Prva takšna in zelo nujna je bila že minuli petek, ko so slovesno odprli vodovod in vodohran v Domanjšev- cih. Tukaj je namreč prebivalstvo že vsa leta pestilo kronično pomanjka- nje vode, ki so ga večkrat morale re- ševati tudi gasilske cisterne. Vodovod Domanjševci spada v okvir tretje faze gradnje javnega vodovoda na relaciji Na nov vodovod se je že priključilo osemdeset gospodinjstev iz Do- manjševec in petnajst s Šalovskega brega Vodohran in vodovod v Domanjševcih bosta prinesla pitno vodo 95 gospodinjstvom. Fotografija Tomo Koleš Šalovci-Domanjševci. Po gradnji ce- lotnega vodovodnega sistema bo v občini okrog sto kilometrov vodovo- dnih cevi, za zdaj pa naj bi bila s pi- tno vodo oskrbljena približno polovi- ca občanov. Celotni vodovodni sistem naj bi bil po predvidevanjih dokon- čan do leta 2012 ali 2013. Skupna vre- dnost investicije v Domanjševcih, ki so jo v petek predali namenu, znaša milijon tristo tisoč evrov, od tega je milijon prispevala občina, tristo tisoč pa je denarja za regionalne spodbu- de. Na novi vodovod se je že priklju- čilo osemdeset gospodinjstev iz Do- manjševec in petnajst s Šalovskega brega, ki je bil doslej še posebno kri- tičen pri oskrbi z zdravo pitno vodo. Izvajalec del je bilo Javno komunalno podjetje Šalovci, na otvoritvi vodovo- da in vodohrana pa so nastopili čla- ni in članice KUD-a Sandor Petofi iz Domanjševec. T.K. Romski tabor v Murski Soboti »Izobraževanje ključ do uspeha« Na dogodkih, ki ji organizira Zveza Romov, vedno ista imena in vedno iste teme Otvoritev romskega tabora v Murski Soboti Tudi letos poteka v dijaškem domu v Murski Soboti mednarodni romski ta- bor, že 17. po vrsti. Udeleženci tabora, Dobre normativne rešitve Na otvoritveni slovesnosti je di- rektor Urada Vlade RS za naro- dnosti mag. Stane Baluh pove- dal, da so v Sloveniji dobro urejen normativni okvir in vse potrebne nastavitve, da lahko romska sku- pnost začne delovati in uresni- čevati svoje pravice. Sedaj je čas, tako Baluh, ko morajo država, lo- kalne skupnosti in romska sku- pnost brez prelaganja odgovor- nosti na druge uresničevati tisto, kar je zakonsko določeno. ki je namenjen tako romski kot ne- romski populaciji, se lahko na števil- nih predavanjih mednarodnih stro- kovnjakov seznanjajo z različnimi vidiki življenja in delovanja romske skupnosti, od zgodovine do izobraže- vanja in romskega jezika. Če zanimivo sestavljenemu pro- gramu ni mogoče ničesar očitati, pa je morda čas, da se začnejo postavlja- ti vprašanja glede vabljenih predava- teljev srečanj, ki jih organizira Zve- za Romov. Tezo, da je izobraževanje ključ do uspeha romske skupnosti, smo slišali že večkrat. Že pred dve- ma letoma smo v okviru takratnega tabora opravili zanimiv pogovor z ro- mologom Dragoljubom Ackovičem, ki predava tudi letos in je predaval tudi lansko leto. Tudi druga imena, kot so Rajko Djurič, Ljatif Demir, Orhan Ga- ljus itd., se ob imenih nekaterih pred- stavnikov slovenskih institucij, ki so odgovorne za romsko problemati- ko, konstantno ponavljajo na domala vseh tovrstnih prireditvah Zveze Ro- mov. Ob tem bode v oči, da pride isti predavatelj v Mursko Soboto enkrat kot strokovnjak za romske medije, drugič kot strokovnjak za Rome v EU, tretjič kot strokovnjak za nekaj tre- tjega. Vsi, ki spremljajo romsko pro- blematiko, vedo, da tovrstnih priredi- tev v Sloveniji ni malo, pa tudi zastonj niso, zato je na mestu vprašanje, ali v celotni romski skupnosti v Evropi res ni drugih primernih kandidatov, ki bi pripomogli k dodani vrednosti takšnih in podobnih »forumov«, ali pa imajo prav tisti, ki že dlje časa opo- zarjajo, da postajajo srečanja in okro- gle mize v okviru Zveze Romov same sebi namen. T.M. Fotografija Timotej Milanov Občina Veržej Pomembni spomeniki Sprejet odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov V Občini Veržej so nedavno sprejeli odlok o razglasitvi nepremičnih kul- turnih spomenikov, s katerim so sto- rili pomemben korak na tem podro- čju. Namen omenjenega odloka je predvsem ohranitev kulturnih, zgo- dovinskih, arheoloških, urbanistič- nih, etnoloških in umetnostnozgo- dovinskih vrednot ter zagotavljanje njihovega nadaljnjega obstoja. Tako uvrščajo med arheološke spo- menike ostanke slovanske naselbine v Banovcih z ledinskim imenom Lam- piščak, kjer naj bi bil ostanek gradu, in arheološko najdišče v Veržeju, kjer so leta 1923 pri gradnji železniške po- staje našli ostanke naselbin iz praz- godovinskega in rimskega obdobja ter staroslovanske grobove. Najobse- žnejša pa je skupina etnoloških spo- menikov, kamor so razporedili kar 11 objektov. Večinoma gre za domačije z obliko L, kot so Petovarjeva, Jelenova in Župojnova v Bunčanih ter Bunder- lova, Rosova, Jaušovčeva in na Trgu Slavka Osterca v Veržeju. Poleg tega so sem uvrstili še vaško jedro Bunča- nov, čebelnjak iz leta 1899 v Veržeju, njegovo trško naselje in gostilno Ser- šen. Cerkev sv. Mihaela, ki se prvič ome- nja leta 1545, in Marijin steber iz leta 1815, oba v Veržeju, pa spadata med umetnostnozgodovinske spomenike. Za zgodovinske spomenike so opre- delili doprsna kipa teologa, filozofa, diplomata, zgodovinarja in urednika Frana Kovačiča (1867-1939) ter skla- datelja in glasbenega pedagoga Slav- ka Osterca (1895-1941), kakor tudi dva mejna kamna (št. 2 in 3) v Veržeju, ki predstavljata mejo med nekdanjim avstrijskim in ogrskim delom mo- narhije. Mlin na reki Muri, bolj znan kot Babičev mlin, ki je edini ohranjen delujoči mlin na reki Muri, pa spada med tehnične spomenike. Milan Jerše stran 6 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kmetijstvo BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 7 Letalska obramba pred točo Bodo letala še letos poletela pod oblake nad Prekmurjem? Letalski center Maribor zdaj pred točo brani le območje do Mure - Pripravljeno je še eno letalo, vendar v nekaterih prekmurskih občinah še oklevajo - Če bodo vse pogodbe še ta teden podpisane, bo konec prihodnjega tedna obramba delovala tudi v Prekmurju Toča je v Sloveniji vsakoletni pojav, najpogosteje pa se pojavlja poleti, ko je največ neviht in ima različne raz- sežnosti. Po podatkih Agencije RS za okolje in prostor se nevihte, ki tro- sijo točo na enem kvadratnem kilo- metru, pojavijo v Sloveniji vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov, nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Toča povzro- ča največ škode na kmetijskih pridel- kih, zato so si ljudje že od nekdaj pri- zadevali, da bi preprečili to naravno katastrofo. Lotevali so se različnih načinov obrambe, s katero naj bi pre- prečevali točo, vendar njena učinko- vitost nikoli ni bila znanstveno doka- zana. To je bil tudi eden od razlogov, da smo v Sloveniji v osemdesetih le- tih prejšnjega stoletja opustili rake- tno obrambo pred točo. Do zdaj se je v Sloveniji ohranila le- talska obramba pred točo, vendar le v severovzhodni Sloveniji, kjer jo izva- ja Letalski center Maribor. Ta je tovr- stno obrambo opravljal že med rake- tno obrambo, saj so z letalom branili območje ob državni meji. Ta letalski center zdaj obrambo pred točo opra- vlja le do Mure, Prekmurja pa ne bra- ni, saj vse prekmurske občine še niso pristopile k sofinanciranju te obram- be. Mnenja o tovrstni obrambi pred točo so različna. Obramba je smisel- na, če so stroški zanjo manjši od ško- de, ki jo prepreči. Žal je pri operativ- ni obrambi nemogoče ugotoviti, kaj bi bilo, če obrambe ne bi bilo. To, da se toče ne da popolnoma preprečiti, poudarja tudi Darko Kralj, ki v mari- borskem letalskem centru vodi tovr- stno obrambo, vendar velja letalska Toča povzroča največ škode v kmetijstvu. Najbolj zanesljivo zavarovanje sa pridelkov je z varovalnimi mrežami, izpad dohodka pa je mogoče zavarovati pri zavarovalnicah. Posledice toče naj bi zmanjšali tudi s posipanjem oblakov s srebrovim jodidom. Tovrstna obramba je smiselna, če so stroški zanjo manjši od škode, ki jo prepreči, vendar njena učinkovitost ni dokazana. obramba po njegovem glede na tuje raziskave še vedno za učinkovito. To še posebej velja za sedanje spremi- njajoče se klimatske razmere, ko se je nevihtni čas podaljšal, toča pa se po- javlja od začetka maja do oktobra. Po- memben pa je tudi psihološki učinek obrambe, saj se ljudje počutijo varnej- še, ko vidijo, da obramba deluje. Posipavanju nevihtnih oblakov s narava neznana znanka srebrovim jodidom niso naklonjeni na Agenciji RS za okolje, kjer pravijo, da pri umetnem vplivanju na razvoj in strukturo nevihtnih oblakov obstajajo domneve, da s takšnim vnosom lahko spremenimo število in velikost točnih zrn, vendar študije učinkovitosti niso dale nedvoumnih dokazov o pozi- tivnih učinkih takšnega vplivanja na pojav toče. Na področju ukrepov za Mikorizne glive in kulturne rastline Mikorizne glive živijo v stiku s koreninami rastlin, pri čemer se med glivami in rastlinami razvije sožitje (mikoriza) V takem sožitju živi več kot 90 od- stotkov rastlin in od vseh oblik mi- korize je največ tako imenovane ar- buskularne mikorize (AM). Pri njej prodirajo glive v koreninske celice ra- stlin, zato je to tip notranje mikorize (endotrofne ali endomikorize). Glive se v celicah bogato razraščajo in skozi te drevesasto razvejane tvorbe posre- dujejo rastlinam mineralne snovi in vodo, od rastlin pa prejemajo organ- ske snovi - sladkorje. Glive tvorijo v rastlinskih celicah tudi mehurčke (ve- zikle), v katerih se lahko v obliki olj- nih kapljic shranjujejo rezervne sno- vi. Tvorbe v celicah povezujejo hife (nitke), ki potekajo med koreninski- mi celicami in so nadaljevanje velike- ga zunajkoreninskega micelija (gliv- nega omrežja). Ta micelij običajno močno presega velikost koreninske- ga sistema rastline. V enem kubičnem centimetru tal je lahko do več deset metrov hif. Tako se za rastlino moč- no poveča območje sprejemanja mi- neralnih snovi, predvsem fosfatov, ki so v tleh pretežno v nedostopni obli- ki. S pomočjo mikorize lahko rastli- ne prejmejo šestkrat več fosforja kot brez nje. Pomemben je tudi sprejem mikroelementov, rastlina pa na ta na- čin dobi tudi več vode. AM-glive varu- jejo rastlino tudi pred vdori bolezni in negativnimi vplivi nekaterih onesna- žil, recimo težkih kovin. Arbuskularno mikorizo (AM) po- znamo pri skoraj vseh rastlinskih dru- žinah. Izjema so npr. križnice (med njimi zelje, koleraba ipd.) in klinčnice (med njimi nageljčki). Splošne razšir- jenosti in pomena AM-gliv se le red- ko zavedamo. S prostim očesom jih namreč ne vidimo, ker ne tvorijo plo- dišč, kot so npr. gobe pri ektomikori- zi. Dokazujemo jih lahko le z labora- torijskimi postopki. Čim več organskih snovi dobijo gli- ve od rastlin (do 20 odstotkov njiho- ve proizvodnje), tem več fosfatov lah- ko črpajo in jih posredujejo rastlinam. Je pa to razmerje pri različnih vrstah različno. V tleh z veliko hranili (gno- jena tla) je malo mikorize, prav tako je je manj v močvirjih. Bakterije, ki ži- vijo v sožitju s stročnicami in vežejo dušik, pospešujejo mikorizo in tudi mikoriza pospešuje nastanek nodu- lov (nabreklin) na koreninah in veza- vo dušika pri stročnicah. Naseljenost mikoriznih gliv je naj- Hifa mikorizne glive je prodrla v koreninico rastline. večja v zelo pisanih rastlinskih združ- bah, pri nas recimo na travnikih, kjer se lahko povežejo z veliko različnimi gostiteljskimi rastlinami. AM-glive očitno niso vezane na določeno vrsto rastlin, rastline pa so od mikoriznih gliv različno odvisne. Prek AM-gliv si rastline lahko med sabo tudi pomaga- jo. Neka rastlina npr. daje glivi organ- sko hrano in ji s tem omogoča razrast micelija, ki ga lahko neka druga rastli- na (iste ali druge vrste) uporabi za pri- dobivanje mineralne hrane zase. AM- glive imajo v tleh mnogotere vloge. Mag. Valerija Kuštor Nataša Juhnov Fotografija Dominik Vodnik, Oddelek za agronomijo BF Čakajo podpis vseh občin V Letalskem centru Maribor je vse pripravljeno na obrambo pred točo v prekmurskih občinah, čakajo le še na podpis zadnjih pogodb. Zaenkrat se zatika v občinah v lendavski upravni enoti, ki so sklepe o pristopu k obrambi na občinskih svetih sprejele med prvimi, vendar zdaj postavljajo nekatere pogoje. V lendavski občino postavljajo pogoj, da izvajalec obram- be zagotovi njeno učinkovitost, v letalskem centru pa pravijo, da zanesljive in popolne obrambe ni, vendar se je lotevajo z vso odgovornostjo. Lenda- vski župan Anton Balažek je prepričan, da bodo našli ustrezen dogovor in bodo pogodbo tudi podpisali. Med tistimi, ki pogodbe še tudi niso vrnili, so zdaj še občine Črenšovci, Velika Polana, Odranci, Dobrovnik, Kobilje in Turnišče, usklajevanja pa potekajo tudi z Občino Moravske Toplice, kjer so pripravljeni plačati le polovično ceno. Darko Kralj pravi, da rezerve pri ceni ni, saj so občinam zaračunali le materialne stroške. Če bodo pogodbe z vsemu prekmurskimi občinami podpisane še ta teden, bo konec priho- dnjega tedna letalo lahko poletelo pod oblake nad Prekmurjem. zaščito proti toči v kmetijstvu sta naj- primernejša fizična zaščita z varoval- nimi mrežami in finančno zavarova- nje pridelka pri zavarovalnicah. Vnos srebrovega jodida v nevihtne oblake naj bo po njihovem le dodatna mo- žnost za obrambo pred točo. Z izjemo severovzhodnega dela Go- ričkega, kjer je toča povzročila precej škode pred slabima dvema tednoma, v Pomurju večjih neviht s točo letos na srečo nismo imeli. Vendar do oktobra je še daleč, zato pojav toče ni izklju- čen. V Letalskem centru Maribor pra- vijo, da so pred točo pripravljeni bra- niti tudi prekmurske občine, vendar le, če bodo k tej obrambi pristopile in jo sofinancirale vse občine. Velika večina jih je pogodbe z njihovim centrom že podpisala, nekaj jih še vedno okleva in postavlja dodatne pogoje. Ludvik Kovač Čas za setev prezimnih posevkov Poskrbimo tudi za zeleno gnojenje praznih površin Pasji dnevi in največja sončna pripeka lahko trajajo vse tja do konca avgusta, vrtnarji pa se že zdaj pripravljajo na jesen in celo na prihodnje obdobje ra- sti. V avgustu pobiramo pridelke, po- sejemo jesenske posevke, na praznih gredah pa posadimo rastline za zele- no gnojenje. V tem poletnem času opravimo se- tev motovilca, berivke, špinače, kitaj- skega zelja, različnih solat. Sejemo vr- ste in sorte vrtnin, ki prenesejo nižje temperature, hkrati pa dajejo pride- lek celo jesen in zimo. Zimske solate so sorte, pri kate- rih traja rastna doba najdlje, saj za- vzemajo prostor osem do devet me- secev, prenašajo nizke temperature, prezimitev pa je odvisna od razvoj- nega stadija rastline. Sejemo jih ko- nec avgusta ali v začetku septembra, glave pa oblikujejo spomladi, in sicer aprila in maja. Sorte solat, primerne za jesensko setev, so: posavka, nan- sen, vegorka, zimska rjavka in druge. Zimska rjavka in nansen sta mehko- listni sorti, za katere je značilno, da imajo usnjate liste, zaradi katerih ra- stline dobro prenesejo nizke tempe- rature. Mehkolistne sorte solat imajo manjše glave, dajejo nižji pridelek in imajo krajšo rastno dobo, a so hkrati odpornejše proti nizkim temperatu- ram v primerjavi s krhkolistnimi so- latami. Med solatnice, ki prenesejo nizke temperature, štejemo tudi motovilec, ki prenese temperature do -20 OC, vendar na njegovo rast in prezimitev neugodno vpliva menjavanje nizkih temperatur in nenadnih otoplitev. Kitajsko zelje sejemo v naših pride- lovalnih razmerah na prosto od me- seca julija do septembra, pridelek pa pobiramo od oktobra do novembra. Rastna doba traja v ugodnih razme- rah 50 do 60 dni. Kitajsko zelje je kri- žanec med kitajskim listnatim zeljem (paak-choi) in repo. Zanj so značilne podolgovate glave, po hranilni vre- dnosti bogate z vitaminom C. Je zelo cenjena zimska solata, upo- rabljena kot presna ali rahlo dušena. Zdaj je čas, da začnemo spravilo če- bule in česna. Čebulo poberemo, ko jelistje zbledelo in posušeno. Prezgo- daj izkopana čebula ne zdrži dolgo v skladišču. Na praznih mestih vrta lahko pose- jemo rastline za zeleno gnojenje: face- lijo, inkarnatko, lucerno, oljno redkev, belo gorjušico, aleksandrijsko deteljo, črno deteljo, volčji bob, navadno gra- šico ali hmeljno meteljko. Namen zelenega gnojenja je, da ra- stlinam zagotovimo hrano, zaščitimo tla, ustvarimo boljšo strukturo tal, preprečimo razrast plevelov in širje- nje škodljivcev ter tlom omogočimo počitek. Rastline za zeleno gnojenje pro- drejo s koreninami v spodnje sloje tal in jih rahljajo. Ko strohnijo, ostane v tleh gradivo za nastanek humusa. Pred vsakim sajenjem ali rahljanjem je treba z vilami ali motiko temelji- to zrahljati površino tal. Marsikate- ra izmed teh rastlin pozimi zmrzne, njihove ostanke je treba zgodaj spo- mladi vkopati v tla. Ogrščice in druge proti mrazu odporne rastline spomla- di pokosimo in jih prav tako vkoplje- mo v tla. M. V. stran 7 8 | Vestnik | 5. avgusta 2010 (iz)brano BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Ob letošnjem radgonskem občinskem prazniku, ki bo 15. po vrsti, bodo najvišje občinsko priznanje podelili Vinku Rousu. Rous, ki je zdaj podžupan radgonske občine, bo tako postal šesti častni občan. Drugo najvišje občinsko priznanje, nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka, bodo ob letošnjem prazniku Občine Gornja Radgona podelili Dušanu Zagorcu, ravnatelju radgonske osnovne šole, ki je tudi eden od treh podžupanov občine. Družba Mura in partnerji, ki jo vodi Bojan Starman, je ves čas delovanja poslovala pozitivno. Dela ima dovolj, vendar ji ga partnerji slabo plačajo, zato večina delavcev dobiva minimalno plačo. Miran Blagovič, direktor družbe Segrap, bo na slovesnosti ob 54. prazniku Občine Ljutomer, ki bo tokrat v dvorani hotela Bioterme, prejel županovo priznanje. v Marjan Maučec, vidni član stranke SLS, je izgubil tožbo proti nekdanjemu nadzorniku sklada kmetijskih zemljišč Milanu Kustru. Ta naj bi preklical izjave o domnevnih je Maučec izjavil, da je naša pravna država »res strašna«. Kaj se je dogajalo pred devetdesetimi leti Zasedba Radgone in njena izpraznitev leta 1920 Mirovna konferenca zarisala nove meje - Radgona in Radgonski kot Avstriji, Apaško polje Jugoslaviji Zasedba Tridesetega novembra 1918 je bil poklican v štab obmejnega poveljstva nadporočnik Benedikt Zeilhofer. Ge- neral Rudolf Maister ga je seznanil s splošnim položajem in namero, da bi zasedli železniško progo Špilje-Rad- gona. V ta namen je hotel poslati po- sadko 40 mož na radgonski kolodvor, da bi prevzela oblast nad mestom. Prišlo pa je do nesoglasja z nemško stranjo v Gradcu. Vso drugo organi- zacijo in načrt o celotni zadevi pa je general Maister prepustil Zeilhofer- ju. Stotnija (6. četa) je pred odhodom v Radgono štela 12 častnikov in 155 mož. V svoji oborožitvi je imela tudi dve težki strojnici. Prvega decembra dopoldne se je četa vkrcala na vlak in krenila proti Špilju v popolni boj- ni opremi. Sama pot do Špilja ni bila nevarna, nadaljnjo pot do Radgone pa so si utirali z zavestjo, da je v me- stu še nemška posadka. Nemška po- sadka v Cmureku je ob prihodu vlaka položila orožje. Zvečer je vlak nada- ljeval pot proti Radgoni. Nekaj kilo- metrov pred kolodvorom se je vlak ustavil, postavili so zaščitne oddelke ter počasi prodirali v smeri kolodvo- ra, kamor so prišli ob 20. uri. Pričaka- la sta jih delegacija mestne občine in nemški vojaški poveljnik. Posadka je nadaljevala pohod v mesto in ga brez bojev zasedla. Nemška posadka se je namreč še pred prihodom čete raz- šla. Posadka je zaplenila velike koli- čine orožja in streliva ter se vselila v konjeniško vojašnico, ki je bila najpri- mernejša za nastanitev. Bilo je treba urediti odnose med posadko in pre- bivalstvom. Z oglasi je bilo zahteva- no, da morajo civilisti oddati orožje in strelivo na mestnem poveljstvu. Mestna policija je bila razpuščena in njeno vlogo je prevzela posadka. V poslovanje okrajnega glavarja, okraj- nega sodišča, mestnega magistrata in pisarne Murske regulacije se posadka ni vmešavala, vendar je budno pazi- la na njihovo delovanje. Prihajalo je do občasnih sporov med obema stra- nema. Sledile so še nadaljnje zaple- nitve v mestu; pri peku Schanwetru so zaplenili 4.522 kilogramov moke, pri trgovcu Krschischniggu kar 15 ton sladkorja in 15 sodov petroleja, v ma- gistratu pa 80 garnitur vojaškega pe- rila. Tabor v Radgoni Mesto Radgona je imelo ob zasedbi 1817 prebivalcev, v okolici so bila slo- venska naselja Poterna, Žetenci, De- donci, Zenkovci, Gorca in mešana na- selja (npr. Obrajna). V deželni bolnici je bil kot primarij zaposlen dr. Franc Kamniker, ki je bil sicer slovenskega rodu, a izrazito pronemško usmer- jen in zagovornik avstrijskih intere- sov na mirovnih pogajanjih v Parizu ter poznejši radgonski župan do leta 1928. Šestindvajsetega decembra je bil v Radgoni velik tabor, ki se ga je ude- ležil tudi general Rudolf Maister. Za zborovanje je bila določena pokrita jahalnica konjeniške vojašnice. Nem- VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si S takšnimi spominskimi vrči so nazdravili bei v Radgoni na dan umika jugoslovanske vojske. ci so temu taboru nasprotovali in pri poveljstvu vložili protest, vendar niso mogli preprečiti slovesno pripravlje- nega tabora. Udeležilo se ga je tudi ve- liko ljudi iz Prekmurja. Tabor je vidno podprl težnje severovzhodne Slove- nije in dal celotnemu gibanju moral- no-politično podporo. Nemška pro- paganda je bila že ob koncu leta 1918 precej močna in pripravljal se je na- pad na radgonsko posadko. Posadka je za te namere pravočasno izvedela in vzela 12 uglednih meščanov za tal- ce, med njimi tudi radgonskega pod- župana. Iz Gradca je prišel 6. januarja 1919 štajerski deželni glavar dr. Kaan, da bi posredoval za izpustitev talcev. Napetost je naraščala iz dneva v dan in posadka je živela v mučnem priča- kovanju nadaljnjih dogodkov. Boji in premirje Radgonske prostovoljce je organizi- ral Johan Mickl, domačin slovenskega porekla iz Zenkovec, graška pomoč je bila v orožju in strelivu (1000 pušk), in 4. februarja 1919 začel akcijo. Ob 2. uri zjutraj se je skupina odpravila proti Radgoni, ob 5.30 so bili že prvi boji pri kolodvoru, radgonska posad- ka na t. i. Urayevem postu je vodila ogorčene boje, predstraža v mestnem parku je bila razbita, hudi boji so bili za radgonski most, boji pa so potekali tudi v mestu. Pred poldnevom je bila slovenska stran ponovno gospodar v mestu. Dokončen poraz so napadalci doživeli 6. februarja, ko jih je obstre- ljeval tudi velik top z gornjeradgonske strani. Po nalogu obmejnega povelj- stva se je 6. stotnija 19. februarja 1919 vrnila v Maribor, njena vrnitev v se- stav polka je bila skorajda neopazna. Četi je dal priznanje le francoski član medzavezniške komisije v Radgoni že 9. februarja, ko je dejal, daje rešila čast jugoslovanskega orožja. Radgon- sko posadko je nadomestil karlovški bataljon pod poveljstvom podpolkov- nika Uzorinca. Med obema stranema je bilo že 8. februarja 1919 sklenjeno premirje (t. i. Mariborski sporazum), ki je vzpostavilo poseben režim vse do julija 1920. 19. aprila 1919 je začel v Radgoni izhajati časopis, tednik Mur- ska straža, ki je v svoji prvi številki napovedal svoje poslanstvo kot »gla- silo obmejnih Slovencev«. Časopis je za prikaz tedanjih dogodkov odličen vir podatkov. Na čelu uprave v mestu je bil vladni komisar Klobčič. Za po- tovanje oseb v mesto s t. i. nevtral- nega ozemlja (Lutverci, Apače, Črnci, Segovci, Žepovci itd.), ki ga je dolo- čil Mariborski sporazum, je bilo treba pridobiti nemško izkaznico in jo ob odhodu iz Radgone potrditi pri vla- dnem komisarju. Za potovanje iz me- sta na nevtralno ozemlje je bila po- trebna potrjena slovenska izkaznica, enako tudi na zasedeno ozemlje (Pli- tvica, Plitvički Vrh, Lomanoše, Lokav- ci, Nasova itd.). Potovanje iz mestne okolice (Dedonci, Žetinci, Poterna, Zenkovci, Slovenska Gorca) v mesto je bilo enostavnejše, saj je bila po- trebna le občinska izkaznica, ki pa so je morali ob vrnitvi tudi potrditi. Še najbolj zapleteno je bilo potovanje v Gradec, na Dunaj ali Madžarsko, saj je bilo uradno določeno, da mora imeti potnik posebno dovoljenje notranje- ga ministrstva iz Beograda. Kulturno in gospodarsko stanje Za ilustracijo, kakšno je bilo življe- nje v Radgoni in okolici, si poglejmo kulturno in gospodarsko stanje. V ži- vljenje se je uvajal slovenski jezik, aprila 1919 so ustanovili oddelek Orla, ustanovljeno je bilo Katoliško izobra- ževalno društvo v Radgoni, tudi Naro- dna obrana, pripravljala se je ustano- vitev javne ljudske knjižnice, prirejale so se kulturne prireditve, za manj zah- tevno publiko pa tudi številne veseli- ce po gostilniških vrtovih v mestu in okolici. Na gospodarskem področju je bila trgovina omejena, določene so bile cene blaga, predvsem živil, cvete- lo je tihotapstvo čez Muro in Kučnico. Posebno vlogo je imela posojilnica iz Gornje Radgone, saj je bilo v mestu veliko trgovcev in obrtnikov. Oblast je takoj ob zasedbi preprečila gospodar- jenje posestev tujcev (Trautmansdorf, Štubenbergi, grof D Avenas, Bratje Klajnošeki, Admont itd.) in jim posta- vila nadzornike oz. upravitelje. Poseb- no vlogo je imela železniška proga, ki je povezovala Radgono z Ljutomerom in s Špiljem ter Mariborom. Mirovna konferenca O Radgoni in Radgonskem kotu pa so seveda odločilno razpravljali na mirovni konferenci v Parizu, pred- vsem na podlagi sklepov pogodbe iz St. Germaina (10. september 1919). Obe strani, slovenska oz. jugoslovan- ska in avstrijska, sta si prizadevali, da uradno dobita ta ozemlja. Teren so obiskovale razne medzavezniške ko- misije, pri katerih sta obe strani lo- birali z večjim ali manjšim uspehom. Na slovenski strani je bil predvsem v Parizu zelo aktiven dr. Matija Slavič, ki je v Murski straži redno poročal o poteku dogovorov za mejo, na avstrij- ski strani pa se je posebej angažiral radgonski podžupan dr. Franc Kamni- kar. Mirovna pogodba iz St. Germaina je določila, da Radgona in Radgonski kot pripadeta Avstriji, Apaško polje pa sme zasesti jugoslovanska stran. Za izpeljavo obeh sklepov je bilo tre- ba doseči še ratifikacijo v obeh parla- mentih držav (beograjski parlament je ratificiral sporazum v začetku de- cembra 1919, dunajski šele dobrega pol leta pozneje). Umik V sredini julija leta 1920 je v Radgo- no prispela medzavezniška komisija (predstavniki Anglije, Francije in Ita- lije) in dala ultimativni rok (pol ure), da se mora mesto izprazniti. Jugoslo- vanska stran je to potezo junaško in ponosno odbila, avstrijska stran paje že uprizarjala manifestacije (mahanje s frankfurtskimi zastavicami, vzkliki šolske mladine in žensk: »Hvala bogu, naša rešitev je blizu!«). 18. julija 1920 je jugoslovanska vojska brez poseb- nega problema zavzela Apače, odpor je bil pri duhovniku, učitelju in manj- šem številu prebivalstva. Časopis je zapisal, da je tako pod Kraljevno SHS prišlo okoli 4000 prebivalcev, veči- noma mešanega slovensko-nemške- ga porekla. Popis iz leta 1910 in novi iz 1921 pa je pokazal, da je bilo prebi- valstvo v večini teh krajev po materi- nem jeziku izrazito nemško, tudi čez 70 odstotkov. V ponedeljek 26. julija 1920, se je jugoslovanska stran uma- knila iz Radgone. Ob 8. uri zjutraj so zaprli most čez reko Muro, začela se je selitev opreme in inventarja jugo- slovanske uprave v Gornjo Radgono. Okoli 11. ure se je umaknil iz mesta še oddelek strojnic, jugoslovanska stran je zasedla mejo ob Kučnici. Ob 11.30 sta prišla čez most mestni povelj- nik kapetan Pavelič in nadporočnik A. Lah, ki sta bila na slovenski stra- ni sprejeta s šopki rož, in ko je ob 12. uri zazvonilo v cerkvah, se je znašla Radgona v nemških zastavah. Meja se je postavila na reko Muro in na obeh straneh meje so nastali novi proble- mi, to pa bo tema razpravljanja ob ka- kšni drugi obletnici. Dr. Ivan Rihtarič NI stran 8 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si (iz)brano BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 9 Pomurje s svojimi posebnostmi zanimivo za ljubitelje ptic V soboškem parku v dobre pol ure kar štiriindvajset vrst ptic Kljub upadu nekaterih vrst ornitologi stanje ptičje populacije pri nas ocenjujejo kot dobro Če vam je ostalo še kaj počitnic in ste ljubitelj narave, potem ni odveč pre- dlog, da se podate v park, k jezeru ali v gozd opazovat ptice. Mogoče je to ne- navadna ideja, toda tako kot pri ribo- lovu s trofejno ribo je tudi tukaj naša potrpežljivost lahko nagrajena z dobro fotografijo ali le pogledom na ptico, ki je morda čez nekaj let ne bo več mogo- če videti v naših krajih. Kot pravi pomurski ornitolog Željko Šalamun iz Stare Nove vasi, se tudi v teh avgustovskih dneh pri pticah veliko do- gaja. Šalamun je zaposlen pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slo- venije (DOPPS) kot oskrbnik naravnega rezervata Iški morost na Ljubljanskem barju ter predsednik lani ustanovljene pomurske sekcije DOPPS-a. Pomurje in ptice Tako kot druge slovenske pokrajine je tudi Pomurje s svojimi posebnost- mi zanimivo za ornitologe. Šalamun je posebej omenil Goričko in reko Muro z njenimi šumami. Ti območji spada- ta v območje IBA (Importand Birds Areas), ki je pomembno za ptice tudi v svetovnem merilu. Tako na primer ob Muri najdemo vodomca, gre za eno največjih populacij v Sloveniji na tem območju, malega deževnika, breguljke in druge. To so ptice, ki za svoje življe- nje izbirajo specifične habitate. Težko prehodni gozdovi ob Muri pa so raj za vse druge vrste ptic, predvsem ptice pevke. Po nekaterih študijah gre celo za največjo gostoto ptic v Sloveniji na nekem območju. Zanimivo je, da smo si Pomurci za svoj simbol izbrali štorkljo, kar je, kot pravi Šalamun, pohvalno, vendar v Evropi nismo ravno na visokem mestu glede gostote te ptice na nekem obmo- čju. Poljaki in Španci jih imajo veliko več. Kljub temu število štorkelj tudi pri nas narašča. Če smo že pri porastu ptic v Pomurju, je treba omeniti še ča- plje, vrane, črno štorkljo. Na splošno velja, da so v porastu tiste vrste, ki se zelo hitro prilagodijo spremenjeni hra- ni, po drugi strani pa upadajo vrste, ki so vezane le na določeno vrsto hrane. Tako je popolnoma izginila zlatovran- ka, ornitologi pa zaznavajo tudi upad smrdokavre, čuka, poljskega vrabca in drugih. Kako in kje opazovati ptice pri nas Kljub upadu nekaterih vrst Šalamun stanje ptičje populacije v Pomurju oce- njuje kot dobro. Čeprav so ptice naj- bolj dejavne v pomladnih mesecih, je tudi poletni čas zanimiv za opazova- nje. Kot osnovno opremo našteje do- Željko Šalamun Fotografiji Ciril Kosednar Velika bela čaplja spada med vrste, ki jih je pri nas čedalje več. ber priročnik o pticah, daljnogled ter primerno obleko in obutev. Najboljši čas za opazovanje je zgodnja ura - od sončnega vzhoda pa tja do osme, de- vete ure. Pomembno pa je, kot doda- ja Šalamun, da ptic ne vznemirjamo, kajti hitro lahko zapustijo svoja gnez- dišča, zato moramo vedno izbrati var- no razdaljo. Kar se tiče lokacij v Pomurju, Šala- mun v tem letnem času predlaga opa- zovanje ob jezerih, kot so Hodoško, Gajševsko in Ledavsko jezero v Kra- ščih. Na teh krajih lahko vidimo čaplji- co, ki spada med ogrožene vrste, race in čopaste ponirke, veliko teh prav z mladiči, ki so sedaj že veliki. Prav tako vidimo določene vrste ptic, ki se že začno seliti iz severne Evrope in se ob naših vodah le ustavijo. Za tiste, ki se bojijo zaraščenih terenov, so primer- ni tudi mestni parki, kjer so ptice na- vajene na ljudi in se ne splašijo. Prav v soboškem parku je naš sogovornik pred dnevi v dobre pol ure videl kar 24 vrst ptic, tudi takšne, ki niso pogo- ste za parke. Po mnenju Šalamuna reke trenutno niso ravno primerne za opazovanje, ra- zen za tiste najbolj vztrajne, priporo- ča pa še gozdne učne poti, kot sta tisti v Korovcih in Trdkovi. Tukaj je pred- vsem zanimivo prisluhniti oglašanju in petju ptic, ki so sedaj, ko so vzredile mladiče, zopet postale bolj glasne. Pomurci in ptice Tudi ptice imajo svoje naravne so- vražnike. Kot skoraj pri vseh živalskih vrstah je tudi njihov največji sovražnik prav človek. Upadu prej omenjenih vrst botrujeta predvsem gojenje mo- nokultur in uporaba pesticidov, kar vpliva na prehrano ptic. Mogoče med določenimi kmetovalci še vedno pre- vladuje mnenje, da so nekatere ptice škodljive, recimo vrane rade uničuje- jo mlado koruzo, toda po drugi stani so zelo koristne, ker odstranijo veli- ko poljskih škodljivcev. Za vsako vrsto -. ptic bi se lahko našel podoben argu- ment. Seveda so vse ptice zavarovane in jih je prepovedano loviti ali ubijati, razen tistih, za katere je predpisana lovna doba. Kot pravi Šalamun, imamo v Slo- veniji eno najboljših zakonodaj v Evro- pi, kar se tiče tega, zato je pri nas lova na črno ali ubijanja malo. Tisto, kar pa je mogoče bolj skrb vzbujajoče, dodaja Šalamun, pa je to, da mladi zelo slabo poznajo ptice in jim nasploh manjka čut za naravo. Prav zato v DOPPS-u in njegovi pomurski sekciji v zadnjih le- tih dajejo poudarek delu z mladimi. Ciril Kosednar Ko študent išče streho nad glavo Virtualna borza že peto leto zapored KPŠ ponovno odpira spletno posredovalnico sob in šolske literature Klub prekmurskih študentov že peto leto zapored odpira Virtualno borzo sob in učbenikov. Projekt je namenjen dijakom in študentom pri iskanju stre- he nad glavo v študijskem mestu ter kupovanju rabljenega učnega gradiva. Brezplačno lahko oddajo oglas tudi ponudniki sob in stanovanj. V sklopu Virtualne borze sta tudi Borza učbeni- kov in Borza sob. Virtualna borza po- teka po svetovnem spletu ter tako is- kalcem omogoča pregledno, enostavno in hitro brskanje po oglasih. Poleg pre- gledovanja je možno oglase tudi brez- plačno objaviti. Za pregled kontaktnih podatkov ponudnikov sta potrebni nezaplete- na registracija in prijava v sistem. Na- men brezplačne Borze učbenikov je, da se dijakom in študentom zagotovi čim bolj pregledno in enostavno iska- nje šolske literature z veliko in ugodno ponudbo. Obrazec omogoča natančen opis gradiva z vsemi potrebnimi infor- macijami. Z brezplačno Borzo sob pa želi Klub prekmurskih študentov svo- jim članom čim bolj olajšati iskanje študentske sobe oz. stanovanja, ki ga bodo potrebovali med študijem v štu- dijskih mestih. Ponudniki sob lahko svoje oglase brezplačno objavijo ob pomoči spletne- ga obrazca, v katerega lahko vnesejo vse potrebne značilnosti nepremičnine, ki jo ponujajo v najem, kar iskalcem zago- tovi optimalen izbor. Do Virtualne bor- ze je možno dostopati po spletnem na- slovu. Borza bo za oddajanje ponudb in pregledovanje na voljo do konca meseca septembra z možnostjo podaljšanja. Fotografija Borut Rubinič Rudolf Mikolič, dr. med., spec., bo med odsotnostjo strokovnega direktorja bolnišnice asist. Daniela Grabarja pomagal direktorju pri strokovnih zadevah. Prej velik kritik ukrepov vodstva bolnišnice je tako postal njegova desna roka. Peter Beznec vodi organizacijo šestega Grossmannovega festivala filma in vina, ki je od skromnih začetkov pred petimi leti prerasel v festival, ki se po mnenju filmskih gostov po kakovosti lahko kosa z mnogimi priznanimi filmskimi festivali na območju nekdanje Jugoslavije in drugod. Mitja Horvat je po odhodu dolgoletnega direktorja BIC Cityja Murska Sobota Janeza Štotla v pokoj prevzel vodenje trgovskega centra. Peter Peterka, v. d. direktorja Župnijskega zavoda sv. Miklavža Murska Sobota, je našel donatorje, ki bodo z avdio- in videopripomočki opremili prostore dislocirane enote vrtca Lavra na Tišini. Janko Potočnik s Spodnjega Kamenščaka je slovenski najprostovoljec v skupini moških nad 30 let. Visoko priznanje je prejel za humanitarno delo na medgeneracijskem področju in za delo z mladimi. stran 9 10 | Vestnik | 5. avgusta 2010 kultura BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Mednarodni lutkovni festival v Lendavi Zavod za kulturo in promocijo Lendava bo avgusta organiziral dese- ti mednarodni lutkovni festival Lutkovni pristan Lendava 2010. Lut- kovne predstave bodo uprizorile lutkovne skupine iz Slovaške, Ma- džarske, Švedske, Češke in Francija, lendavsko Lutkovno gledališča Pupilla pa bo 7. avgusta premierno zaigralo lutkovno predstavo Pa- pirnati vojak. Ogled vseh predstav je brezplačen. Festival bo potekal ob koncih tedna od 6. do 29. avgusta na odprtem odru gledališke in koncertne dvorane v Lendavi, ob slabem vremenu bodo predsta- ve v dvorani. Zgodovina lendavskih Judov v mariborski sinagogi V mariborski sinagogi je do 26. avgusta na ogled dokumentarna raz- stava Judje v Lendavi od naselitve do tragedije holokavsta. Razstava je avtorsko delo Beate Lazar in Laszla Nemetha, dobrih poznavalcev len- davskih Judov in njihove dediščine, ki že vrsto let proučujeta in zbira- te zgodovinsko gradivo o nekoč pomembni in cvetoči judovski skupno- sti, ki ima nemalo zaslug za gospodarski razvoj in napredek Lendave z bližnjo in širšo okolico. Danes sta ohranjeni v Sloveniji le dve sinagogi, lendavska in mariborska, ki zelo dobro sodelujeta in si izmenjujeta pro- gramske dogodke. Mini reggae festival V pomanjkanju festivalov reggae glas- be v naši bližini bo kot naročen za ušesa Črnec reggae potok splash, ki ga pripravljajo v Ambasadi v Beltin- cih. V četrtek, 5. avgusta, ob 21.30 bo tam nastopila vitalna francosko- afriška skupina Nourou, v soboto, 7. avgusta, pa k nam znova priha- jajo stari znanci iz banjaluškega drum'n'bass dub banda Sopot. Kulturne prireditve na Trgu kulture Polovica Soboškega poletja je za nam umri 1 Dvesto nastopajočih od Slovenije do Kube Soboške večere in dopoldneve ob kon- cu tedna so na Trgu kulture v Mur- ski Soboti tudi letošnji julij popestrili glasbeni, gledališki, lutkovni in drugi nastopi na festivalu Soboško poletje, vrsta zanimive kulturne ponudbe pa se nam obeta tudi v avgustu. Tako so doslej v petkovih večerih nastopili že Orkester mandolina Ljubljana, Astrid Kuljanič Ouartet, Kristina Oberžan S pianist, OdBeatli, pripravili pa so tudi etnovečer Vojvodine in Prekmurja. V sobotnih dopoldanskih spremljeval- nih prireditvah so pripravili koncert Harmonikarskega orkestra Murska Sobota in skupine Herzinfarkt, gle- dališki ustvarjalni dogodek za otroke Pepi in njegovo gnezdo in dan arab- ske kulture. Program pripravlja Zveza kulturnih društev Murska Sobota. Minulo soboto dopoldne so organi- zirali koncert domače glasbene skupi- ne Art Music Orchestra, ki izraža svoje glasbeno ustvarjanje v pop-rock zvrsti, v nekaterih skladbah pa so tudi prime- si džeza, housa in celo klasične glas- be. Skupino vodi skladatelj in glasbe- ni producent Roman Sarjaš, ki študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, drugi člani pa so še Luka Sra- ka, Goran Sarjaš in Erih Tuške. J. G. . eo? Na Soboškem poletju je pripravila koncert tudi domača glasbena skupina Art Music Orchestra. Na plaži ob Blatnem jezeru Soboški godbeniki na poletnem festivalu na Madžarskem XII. mednarodni glasbeni festival v Vonyarc-Vashegy pri Keszthelyu ob Blatnem jezeru je tradicionalna prire- ditev za različno glasbo, za pihalne or- kestre pa zadnje dni v mesecu juliju. Na podobnem srečanju, kjer so se soboški godbeniki spoznali z muzi- kanti drugih orkestrov, jih je na ta fe- stival povabil prof. Tamas Kiss, vodja in dirigent domačega orkestra. Na odru na plaži ob Blatnem jeze- ru, kjer se je kopalo in poležavalo kar 4500 gostov, je bilo doživetje izjemno za glasbenike in poslušalce. Po za- dnjem priklonu pihalnega orkestra iz Murske Sobote se je ob vsesplošnem navdušenju slišalo »Visza« (nazaj), kar je zahtevalo dodatek. Slišala se je pri- ljubljena Golica in še kakšen solistični nastop iz arhiva svetovnih glasbenih uspešnic, tako da presenečenja in za- dovoljstva ni manjkalo. Takšna srečanja ne poznajo meja, ne časa dopustov ... Za muzikanta pač ni ovir. Ljubiteljem pihalne godbe pa tudi nič ni bolj pomembno kot to in zato nikoli ne rečejo: »Nimam časa.« Hvala vsem muzikantom, da sode- lujejo ter sami spoznavajo način in delo onkraj meja in tudi predstavlja- jo našo domovino. Tu ni pomembno, od kod si, kako govoriš, ker glasba pove vse. Eva Abraham Fotografija Jože Gabor Šesti Grossmannov festival filma in vina Častnega hudega mačka je dobil Jose ojica Marins Ljutomerčani se lahko kosajo z mnogimi znanimi filmskimi festivali Šest dni šestega Grossmannovega fe- stivala filma in vina v Ljutomeru se je v soboto končalo s podelitvijo na- grad filmskim ustvarjalcem, zadnjimi filmskimi projekcijami ter koncertom skupin Banana metalik iz Francije in Hladno pivo iz Hrvaške. Na slovesni podelitvi nagrad je pre- jel častnega starega hudega mačka za življenjsko delo legendarni brazilski režiser, scenarist, producent in igralec Jose Mojica Marins. Nagrado sta mu podelila ministrica za kulturo Maj- da Širca in programski direktor ter upravnik muzeja Jugoslovanske ki- noteke Dinko Tucakovič. Ob tem je Majda Širca spomnila na dejstvo, da so bili prvi filmski posnetki v Sloveniji narejeni v Ljutomeru, česar slovenski filmski zgodovinarji niso vedeli, do- kler sin Karola Grossmanna, ki je tudi na enem od prvih slovenskih filmskih posnetkov, ni prvič pokazal teh kolu- Peter Beznec: »Pri organizaciji smo si pridobili tudi vrsto prijateljev in sodelavcev iz filmskega sveta, ki nam pripeljejo vsako leto nove goste in nam tudi svetujejo, kako narediti festival še boljši.« Nagrajenec Jose Mojica Marins iz Brazilije se v Ljutomeru niti malo ni branil prijetne družbe. tov filma. Takrat se je zgodovina slo- venskega filma začela pisati na novo. Dinko Tucakovič pa je povedal, da je sodeloval na mnogih filmskih festiva- lih in da se lahko ljutomerski po ka- kovosti kosa z mnogimi znanimi film- skimi festivali na območju nekdanje Jugoslavije. Nagrado za najboljši celovečerni film festivala hudi maček je prejel po oceni članov žirije, v kateri so bili Din- ko Tucakovič, Phillip Bergson in Chri- stian Hallman, film Življenje in smrt porno tolpe (Život i smrt porno ban- de), ki ga je režiral srbski režiser Mla- den Djordjevič. Nagrado za najboljši kratki film Slakov hudi maček je pre- jel španski film Strahopetni Juan, ki ga je režiral Daniel Romero, nagrado za najboljši glasbeni dokumentarec hrupni maček pa je prejel norveški film Dokler nas ne vzame luč. Na- grado vinski šampion hudi maček za najboljše vino po izboru filmskih go- stov je podelila vinska kraljica Slove- nije Andreja Erzetič vinu šipon 2009 Puklavec st Friends iz kleti Jeruzalem Ormož. Podelili so tudi priznanje za najboljši kratki film med tistimi, ki so nastali v Mali delavnici groze, ki je po- tekala v času festivala. Prejel jo je Ma- tevž Jerman za film Balada. Fotografije Jože Gabor Na festivalu se je v šestih dneh zvr- stilo več kot sedemdeset različnih dogodkov, prikazali pa so 25 celove- černih filmov. Obiskovalci so si tako lahko ogledali veliko zanimivih filmov in poskusili veliko dobrih vin, festival pa je vključeval še spremljevalni pro- gram z vrsto drugih aktivnosti. Tako so se v soboto dopoldne začeli zbirati obiskovalci, ki so jih maskerji do 18. ure spreminjali v pošasti. Takrat so se na Glavnem trgu udeležili Parade po- šasti ob glasbi skupine Nero burns. Filmske grozljivke ob druženju, glasbi in prleškem vinu Največja zasluga za to, da je filmski festival nastal in da prinaša iz leta v leto svežino v svoj program, gre go- tovo ekipi, v kateri so Peter Beznec, Tomaž Horvat, Borut Horvat, Urška Majdič, Mario Belovič in drugi ljubi- telji filmov iz Prlekije in Prekmurja. Festival povezuje filmsko grozljivko z dobro glasbo, vinom in še vrsto dru- gih elementov, ki ga delajo original- nega na območju nekdanje Jugoslavi- je in tudi drugje. Vodja organizacije festivala Peter Beznec je povedal, da so tudi letos po- skrbeli, da bi bilo dogajanje čim bolj pestro. Tako so filme predvajali na šti- rih prizoriščih, ob kulturnem domu še na treh prizoriščih na prostem: »S fe- stivalom smo začeli precej skromno pred petimi leti ob stoti obletnici pr- vega filmskega zapisa, ki ga je dr. Ka- rol Grossmann naredil v Ljutomeru. Takrat smo pripravili le nekaj projek- cij celovečernih in kratkih filmov, se- daj pa prikazujemo že pet kategorij filmov, katerim podelimo na koncu tudi nagrade. Pri organizaciji smo si pridobili tudi vrsto prijateljev in sodelavcev iz film- skega sveta, ki nam pripeljejo vsako leto nove goste in nam tudi svetujejo, kako narediti festival še boljši. Tako so za maskiranje udeležencev Parade pošasti skrbeli ekipa iz Srbije in naši maskerji iz ekipe Plan 9. Že tretje leto zaporedoma smo posneli tudi celove- černi igrani film, ki smo ga predvaja- li na festivalu. To je bil film Vinopiri: Ledena trgatev režiserja in scenarista Vitomirja Kaučiča. Tako je tudi ka- kovost filmov iz leta v leto večja, ob grozljivkah so to še glasbeni, akcijski filmi in druge zvrsti. Za goste pripra- vimo tudi turistične oglede Ljutomera in okolice. Tako se trudimo, da bi čim bolje promovirali regijo, ki je tudi po filmskem festivalu gotovo bolj prepo- znavna.« Jože Gabor stran 10 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si intervju BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 1 1 Emanuel Banutai, mlad raziskovalec Policisti — cestni birokrati? Policijski menedžerji iščejo v policiji vsa možna sredstva za dosego cilja in boljših rezultatov, policisti pa se osredotočajo na realnost na terenu in njene posledice manuel Banutai, 1979, mlad raziskovalec na Fakulteti za varnostne vede pri maribor- ski univerzi, postavlja v svoji doktorski nalogi v središče kompe- tence voditeljev v varnostnih, znotraj tega pa predvsem v policijskih organi- zacijah. »Policijski menedžerji se vse bolj osredotočajo na sredstva za dose- go ciljev s končnimi rezultati, medtem ko se policisti bolj osredotočajo na re- alnost na terenu in njene posledice. Zaradi modrosti s ceste, izkušenj in boja za preživetje se lahko pri polici- stu razvijejo pravila, ki so policijskim vodjem tuja,« je realen mladi strokov- njak. Poudarja, da se od policijskega vodje vse bolj pričakuje, da bo vzpo- stavil stimulativno delovno okolje, v katerem bo posameznik lahko deloval učinkovito, ob tem pa bo krepil opol- nomočenje policistov tudi ob pomo- či oblikovanja prihodnje vizije in po- slanstva policijske organizacije. Policija kot del neke družbe uživa poseben položaj. Zakaj? Čeprav smo skoraj vsi imeli kdaj opravka z njo, in to največkrat v prometu, kjer de- luje precej kaznovalno, jo na lestvi- cah zaupanja znova in znova uvršča- mo visoko. Policijske organizacije se zaradi svoje narave dela - pooblastil, manj- še fleksibilnosti, omejitev zaposlova- nja in načel javne uprave - razlikuje- jo od zasebnih organizacij. Če k temu prištejemo še konflikt vlog, ki ga ima- jo policijske organizacije v demokra- tičnih družbah, ugotovimo, da se po- licijske organizacije razlikujejo tudi od drugih organizacij v javni upravi. V idealnih okoliščinah se kaže demo- kratična vladavina v zastopanju in servisiranju državljanov. Pri tem poli- cija izvaja tudi naloge, ki si jih mnogi v družbi ne želijo, kot so kaznovanje prometnih prekrškarjev in aretacije, Upajmo, da bodo predvidene spremembe preoblikovale policijo, ki bo potem toliko prožna, da bo ob zagotavljanju dosedanjih tradicionalnih nalog zmogla tudi učinkovit pregon sodobnih oblik kriminala. Ob tem morajo policisti ostati prijazni in ohranjati dostojanstvo strank v postopku ter dosledno spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. FEBUERNNERRERERRUR RE RR tivne posledice, povezane z vidikom varnosti in kriminala. Slovenija je postala privlačna za nove oblike kri- minala, zaradi geografske lege se je znašla tudi na tranzitnih poteh med- narodnih kriminalnih aktivnosti. Vse to zahteva od policije nova prilagaja- nja, tudi v organizacijskem smislu, saj je po oceni nekaterih postal ta aparat preveč tog, birokratski in potraten. Čeprav ministrstvo za notranje zade- ve pripravlja obsežno reorganizacijo, policija vseeno velja za konzervativ- no in nenaklonjeno spremembam. Ključen cilj vodstva policije in no- tranjega ministrstva v tem projektu mora biti ta, da tudi zaposleni sprej- mejo potrebo po spremembah, pa tudi spremembe, ki so na vidiku. Splo- šno znano dejstvo človeške narave je njena ambivalentnost do nečesa no- vega in drugačnega, ljudje v tem pri- meru ponavadi reagirajo zadržano in Za uspešno vodenje države je pomembno, da temelji na konsenzu med prebivalci določene družbe. Vendar, ko se ta konsenz poruši, ponavadi prav policija kot predstavnik oblasti reagira prva. Tudi zaradi teh okoliščin je zelo pomembno, kdo in kako vodi policijsko organizacijo Enaintridesetletni Lendavčan Emanuel Banutai je mlad raziskovalec na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. V doktorski nalogi, ki jo pripravlja, je vzel pod drobnogled vodstvene kompetence vodij v varnostnih, znotraj tega pa predvsem v policijskih organizacijah: »Za uspešno vodenje države je pomembno, da temelji na konsenzu med prebivalci določene družbe. Vendar, ko se ta konsenz poruši, ponavadi prav policija kot predstavnik oblasti reagira prva. Tudi zaradi teh okoliščin je zelo pomembno, kdo in kako vodi policijsko organizacijo.« vendar se jim ne morejo vedno izo- gniti. Za uspešno vodenje države je pomembno, da temelji na konsenzu med prebivalci določene družbe. Ven- dar ko se ta konsenz poruši, ponavadi prav policija kot predstavnica oblasti reagira prva. Slovenska policija si je nabrala veli- ko pozitivnih točk med osamosvoji- tveno vojno. Kar se tiče vloge policije v naši družbi, moramo opozoriti, da se je ta v zadnjih dveh desetletjih nekoli- ko spremenila. V času osamosvajanja Slovenije je policija s svojo aktivno vlogo veliko prispevala k ugodnemu razpletu za ohranitev neodvisnosti. Posledično je pridobila velik ugled in visoko stopnjo zaupanja javnosti. Tudi zaradi ogromnega moralnega kapitala iz tistih časov policija v kasnejših le- tih ni doživela drastičnih sprememb v organizacijskem smislu. To ne pome- ni, da sprememb sploh ni bilo. Polici- ja se je vseskozi poskušala prilagajati spremenjenim okoliščinam v okolju, vendar globljih reorganizacij razen ti- ste v letu 1998 ni bilo. Poleg številnih pozitivnih učinkov v gospodarskem, kulturnem, političnem in socialnem smislu so prišle tudi določene nega- iz obrambne pozicije. Čeprav v zaseb- nem življenju ljudje stremijo za spre- membami, ki bi jim omogočile boljši jutri, so po drugi strani zelo pogosto nenaklonjeni organizacijskim spre- membam. Predvidena reorganizacija v slovenski policiji je večplastna in za- jema številna delovna področja. Upaj- mo, da bodo predvidene spremembe preoblikovale policijo, ki bo potem to- liko prožna, da bi ob zagotavljanju do- sedanjih tradicionalnih nalog zmogla tudi učinkovit pregon sodobnih oblik kriminala. Med slednje v zadnjem času zagotovo spadajo gospodarska in finančna kriminaliteta ter korupcija. Ob tem morajo policisti ostati prijazni in ohranjati dostojanstvo strank v po- stopku ter dosledno spoštovati člove- kove pravice in temeljne svoboščine. Le tako bo policija lahko pripomogla k delovanju pravne države. Brez dobrih vodij torej ne bo uspe- ha. Pri upravljanju policijske organiza- cije imajo vodje zelo veliko vlogo. Na vodenje policijskega vodje vpliva kon- tekst, v katerem deluje v tistem tre- nutku. V zgodovinskem smislu ta kon- tekst vključuje avtoriteto, hierarhijo in sorazmerno majhen delež sodelova- Slovenija je postala privlačna za nove oblike kriminala, zaradi geografske lege se je znašla tudi na tranzitnih poteh mednarodnih kriminalnih aktivnosti. Vse to zahteva od policije nova prilagajanja, tudi v organizacijskem smislu, saj je postal po oceni nekaterih ta aparat preveč tog, birokratski in potraten. Fotografija Jure Zauneker nja drugih pri sprejemanju odločitev. Čeprav je prišlo z razvojem policijske dejavnosti do določenih sprememb na tem področju, ostaja notranja hie- rarhija z linijo poveljevanja od zgoraj navzdol še vedno pomemben element sodobne policijske kulture. Posledič- no je tudi instrumentalni ali transak- cijski stil vodenja in upravljanja še vedno pomemben. Nova spoznanja na področju policijske dejavnosti po drugi strani poudarjajo pomen poli- cijskega dela v skupnosti, proaktivne- ga delovanja, vzpostavitve sistema od- govornosti in dolgoročnih ciljev. Kakšne lastnosti mora recimo ime- ti direktor policijske uprave ali ko- mandir policijske postaje? Težko je dajati enoznačne odgovore na tako specifično vprašanje. Od po- licijskega vodje se vse bolj pričakuje, da bo vzpostavil stimulativno delovno okolje na podlagi profesionalizma in integritete, v katerem bo posameznik lahko deloval učinkovito, ob tem pa bo krepil opolnomočenje policistov tudi z oblikovanjem prihodnje vizije in poslanstva policijske organizacije. Govorimo torej o upravljanju in vo- denju znotraj določenega konteksta, v katerem so tako policija kot organi- zacija, pa tudi policijski vodja odgo- vorni različnim deležnikom v okolju in odvisni od določenih vplivov. Ta kontekst dela je lahko zelo zahteven za policijskega vodjo, zlasti glede kre- ativnosti in prilagodljivosti. Navseza- dnje so policijske organizacije tudi zaradi tega znane kot zelo konzerva- tivne in nenaklonjene spremembam. Medtem ko se vodstveni kader neke enote peha za napredovanji, so poli- cisti po navodilih nadrejenih primo- rani s terena prinesti čim več »ulo- va«, saj je očitno najbolj pomembno, koliko ukrepov je kdo izrekel, čeprav uradno to vsi zanikajo. Med drugim ima organizacijska kul- tura izjemen vpliv na obnašanje v ka- teri koli organizaciji. To se lahko raz- širi tudi do te mere, da se policijski menedžerji vse bolj osredotočajo na sredstva za dosego ciljev s končnimi rezultati, medtem ko se policisti bolj osredotočajo na realnost na terenu in njene posledice. Zaradi modrosti s ce- ste, izkušenj in boja za preživetje se lahko pri policistu razvijejo pravila, ki so policijskim vodjem tuja... ...tudi zato, ker je včasih nekdo zelo hitro postal vodja po nekakšni ču- dežni poti? Tudi. Če ima policijski vodja, ki ima tudi vlogo vzornika v organizaciji, po- štenost za zelo pomembno lastnost, vendar od svojih podrejenih dejansko nikoli ne zahteva dodatnih informacij o morebitnih incidentih znotraj njego- vega področja odgovornosti, to obliku- je organizacijsko kulturo, ki ni v skladu z njegovimi vrednotami. Organizacij- ska kultura se torej oblikuje na podlagi procesa socializacije z nadrejenimi in na podlagi delovnih izkušenj. Razlika med delom v pisarni in na terenu pa je v policiji več kot očitna. Kakšna je torej vloga policijske kul- ture? Oblikujeta se lahko dve obliki, in si- cer menedžerska kultura in kultura ce- stnega policista, vsaka pa ima svoje po- glede na delovne dileme. Med policisti na terenu se razvijejo naslednja pravi- la: najprej poskrbi za partnerja in šele nato za druge; nikoli ne izdaj druge- ga policista; po potrebi bodi agresiven, vendar ne išči težav; če te dobijo pri napaki, ne vpletaj še drugih; ne zaupaj novim policistom, dokler niso prever- jeni; zavaruj se in ne omogoči sistemu, da te izigra; ne prilizuj se nadrejenim; ne zaupaj menedžerjem, ker mogoče ne bodo poskrbeli zate, in podobno. Posledično se lahko delo policistov od- raža na več načinov. Policisti tako de- lajo le na minimalno sprejemljivem nivoju, se izogibajo nevarnim klicem in se osredotočajo na lastno varnost, saj se bojijo negativnih povratnih in- formacij nadrejenih, če ne dosežejo organizacijskih pričakovanj. Vseh teh posebnosti se mora dober vodja zave- dati, da lahko vpliva nanje. Andrej Bedek stran 11 1 2 | Vestnik | 5. avgusta 2010 BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK iz naših krajev www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Atila grmel na Kapeli me o.3 Moto klub Atila Kapela, ki nosi ime po velikem hunskem poglavarju, ki je kot prvi združil vse Hune in osvojil precejšen del Evrope in Azije, osvajalski pohod pa je Atilo domnevno zanesel tudi k nam, je v soboto pripravil piknik za motoriste oziroma za vse ljubitelje dvokolesnih jeklenih konjičkov. Po besedah predsednika kluba Franca Graha se je srečanja udeležilo več kot sto motoristov, nekateri so prišli tudi iz Ljubljane. Moto klub Atila šteje 29 članov, Grah pa poziva k članstvu v klubu. Hrumenje in grmenje motorjev se je menda poleglo šele proti jutru. Kako tudi ne, če je bilo na voljo dovolj jedače in pijače. In še zanimivost: Moto klub Atila se ponaša z lastno znamko vino — rdeče vino Atila. Andrej Bedek Pomurje: avtošole in izpiti V Pomurju deluje enajst avtošol. Vsi, ki se v teh šolah izobražujejo, opra- vljajo izpite iz teorije in praktično vožnjo pri Izpitnem centru Upravne enote Murska Sobota. V letošnjem prvem polletju je pri tem centru opravljalo 3129 kandida- tov izpite iz teorije in 3951 iz vožnje. Pri teoretičnem delu izpita je bilo uspešnih 2367, pri teoriji pa 2232 kan- didatov. Za pridobitev B-kategorije, s katero sme voznik voziti motorno vozilo, razen motornega kolesa, pri katerem največja dovoljena masa ne presega 3500 kilogramov, in ki ima poleg sedeža za voznika še osem se- dežev, je izpit iz teorije med 867 kan- didati opravilo 700 kandidatov in iz praktične vožnje med 1144 kandidati 759 kandidatov. Lani je v prvem pol- letju pri istem centru opravljalo izpi- te iz teorije 3435 kandidatov in 3626 kandidatov iz vožnje. Uspešnost je bila na letošnji ravni. F. K. Fotografija Andrej Bedek Slovenski najprostovoljec spet iz Pomurja janko Potočnik na vrhu Sprejem pri predsedniku države dr. Danilu Tiirku in njegovi soprogi Na Brdu pri Kranju je potekala podeli- tev priznanj najboljšim prostovoljcem in prostovoljskim projektom za leto 2009. Gre za sklepno prireditev na- tečaja Mladinskega sveta Slovenije (v projektu sodelujejo še Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad RS za mladino, Slovenska filantropi- ja - Združenje za promocijo prosto- voljstva, Fakulteta za socialno delo in slovenske nevladne organizacije). Po- krovitelj prireditve Prostovoljec leta 2009 je predsednik Republike Slove- nije dr. Danilo Tiirk, ki je s soprogo Barbaro Miklič Tirk, ambasadorko prostovoljstva, tudi gostil in izročil priznanje dobitniku naslova najpro- stovoljski projekt. Druga priznanja sta podelila minister za delo, druži- no in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik in predsednik MSS Kamal Izidor Sha- ker. Prireditev je popestril tudi nastop glasbene skupine Terrafolk. Naslov najprostovoljec 2009 v kate- goriji moški nad 30 let je tokrat spet prejel človek iz pomurske regije, in si- cer Janko Potočnik s Spodnjega Ka- menščaka v Občini Ljutomer. Za po- žrtvovalno delo na humanitarnem, kulturnem in mladinskem področju ter za povezovanje med generacijami ga je predlagal Mladinski center Prlekije. Na letošnji natečaj je sicer prispelo skupno 187 prijav, 144 za posamezni- ke in 43 za projekte. Skupno je sode- Janko Potočnik s Spodnjega Kamenščaka (na desni) prejema priznanje za naslov slovenskega najprostovoljca. Fotografija Rudi Stegmiller lovalo 111 različnih prijaviteljev. Letos so med »naj« naslove dodali še dve novi kategoriji: najmladinski vodi- telj in najmladinski projekt. Tako so k prijavi spodbudili nekoliko več or- ganizacij s področja ukvarjanja z mla- dino, tokratna posebnost pa je tudi več prijav s področja kulture. Tako sta s tega področja tudi oba projek- ta, ki sta prejela posebni priznanji. Strokovna komisija, ki je izbirala naj- prostovoljce in najprojekte, je pri svoji izbiri upoštevala predvsem sa- mostojnost in samoiniciativnost pro- stovoljcev pri njihovem delu, rezul- tate njihovega dela, vpliv na okolico ter širjenje prostovoljstva in mreženje (vključevanje različnih institucij, sku- pin in posameznikov) v njihovo delo. Podelili so naslova najprostovoljka in najprostovoljec v treh starostnih sku- pinah, nato pa še naslove najprosto- voljski projekt, najmladinski voditelj oz. najmladinska voditeljica in naj- mladinski projekt. T.K. Drakovci: muzej kmečkega orodja in strojev Nekateri predmeti stari sto in več let V nedeljo zanimive igre med vasmi krajevnih skupnosti Družina Voršič iz Drakovec v Krajevni skupnosti Mala Nedelja je na svoji do- mačiji uredila muzej kmečkega orodja se v teh hribovitih krajih ukvarjajo s to- vrstno rekreacijo, skupaj z lokalno turi- stično organizacijo pa si prizadevajo za Muzej je na ogled čedalje večjemu številu turistov. in kmetijskih strojev, ki je na ogled vse večjemu številu domačih in tujih turi- stov. Po pripovedovanju Gabrijele Vor- šič je njen oče v preteklosti zbiral razno orodje, ki se je uporabljalo za delo na kmetiji. Nekateri razstavljeni predmeti se lahko ponašajo s častitljivo starostjo sto in več let. V muzeju so med drugim mlatilnica, plugi za oranje njiv v vpre- gi konjev in krav, stari kmečki vozovi in celo klasična stiskalnica za grozdje, ki jo »za pokušino« uporabijo v času tr- gatve ter se ob njej spomnijo nekdanjih običajev in navad. Voršičevi pričakujejo, da si bodo njihov muzej ogledali čeda- lje številnejši pohodniki in kolesarji, ki čim uspešnejšo izvedbo treh pohodni- ško-kolesarskih poti. Že to nedeljo, 8. avgusta, se na do- mačiji Voršičevih obetajo zanimive igre med vasmi na območju krajevnih sku- pnosti Radoslavci in Mala Nedelja. So- delovanje je napovedalo osem ekip, ki se bodo pomerile v žaganju drv, lušče- nju koruze, spretnostni hoji z lestvijo, vožnji z leseno samokolnico in jahanju lesenega konja. Obiskovalcem bo na vo- ljo kulinarična posebnost, pripravljena iz krompirja, prireditev pa bodo pope- strili konjeniki od Male Nedelje in Sve- tega Jurija ob Ščavnici. N.Š. Fotografija Niko Šoštarič Pohod po Grossmannovi poti filma in vina Slabi obeti, dober konec Krožno od Bioterm do Moravec - Prihodnje leto spet med festivalom Skupinski posnetek »Grossmannovih« pohodnikov pred njegovo rojstno hišo Ob robu letošnjega Grossmannovega fe- stivala filma in vina je pripravilo Turi- stično društvo Mala Nedelja-Radoslav- ci pohod po Grossmannovi poti filma in vina. Kljub slabim vremenskim obe- tom so številni pohodniki v prijetnem vremenu sredi dopoldneva krenili iz Bio- term proti Mali Nedelji, kjer so si ogleda- li kraj in se ustavili ob spominskem obe- ležju žrtev druge svetovne vojne. Pot so nadaljevali mimo izvira Kršovščak, kjer naj bi po ljudskem izročilu v času pokri- stjanjevanja krščevala sveta brata Ciril in Metod, nato pa mimo rastišča rože sibir- ske perunike do turistične kmetije Vrb- njak. Okrepčali so se s pristno kmečko južino, pridružilo pa se jim je tudi nekaj članov malonedeljske konjenice. Mimo kraja, na katerem je bila pred 143 leti znana »beseda«, največje ljudsko zboro- vanje narodno zavednih Slovencev pred prvim slovenskim taborom v Ljutomeru, so skozi prijetno gozdno senco prispeli do osrednje točke pohoda, rojstne hiše dr. Karola Grossmanna v Drakovcih. Tu so se jim pridružili gostje, nekateri or- ganizatorji in sodelujoči na Grossman- novem festivalu filma in vina v Ljutome- ru. Ravnateljica OŠ Mala Nedelja Breda Žunič je na kratko opisala življensko pot našega znanega rojaka, posebej pa je po- udarila njegovo dovzetnost za tehnične dosežke in mecenstvo, saj je omogočil ali pa vsaj olajšal šolanje mnogim nadarje- nim otrokom iz Ljutomera in okolice. Po okrepčilu so nadaljevali pot proti tu- ristični kmetiji Žinko, spotoma pa so si ogledali muzej kmečkega orodja in stro- jev pri Voršičevih in sodarsko delavni- co Franca Babiča v Drakovcih. V Gros- smannovi sobi turistične kmetije Žinko v Moravcih je bil pohodnikom omogo- čen ogled ohranjenih prvih filmskih po- snetkov dr. Karola Grossmanna. Pohod se je končal v Biotermah z dogovorom, da prihodnje leto v času festivala ponov- no prehodijo to prijetno pot. Branko Košti stran 12 Fotografija Branko Košti www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK iz naših krajev 5. avgusta 2010 | Vestnik | 13 Prvi zabavni weekend Občine Rogašovci Dva dni zabave za vse generacije Upajo na ponovitev naslednje leto - Prvi dan glasbeniki, drugi dan kulturniki Chungar Band s Pertoče je odprl sobotni glasbeni večer. Želeli so zabavo in dobili so jo. Žele- li so zabavo in pripravili so jo. Trajala pa je celo več kot en dan. Glasbeno- umetniško društvo Weekend Band iz Rogašovec je pripravilo minuli konec tedna na igrišču pri OŠ Sv. Jurij kar dvodnevni zabavni »vikend« Občine Rogašovci z dodatkom »za vse gene- racije«. To je bila prva tovrstna prireditev, organizatorji in obiskovalci pa upajo, da se bo ponovila tudi naslednje leto. In nato še nadaljnjih nekaj let zapo- vrstjo. Tako so sedaj v soboto zvečer najprej nastopili Čhungar Band s Per- toče, Sončna uprava iz Murske Sobo- te, zasedba organizatorjev Weekend Band in gostje iz Kozine, skupina 01 - Ku Adn. Čhungar band je po stažu še mla- da zasedba, saj je nastala šele decem- bra 2009. Njen repertoar je obarvan z romsko glasbo, pa tudi s slovensko in hrvaško pop rock zvrstjo. Sončna uprava že v svojem sloganu »Vzrok za rock« sporoča svojo naravnanost: pre- igravanje skladb iz zapuščine rock pi- onirjev, pa tudi kakšne skladbe iz fun- ka in džeza. Weekend band deluje že od leta 2003. Igra vse, od slovenske narodnozabavne glasbe, balkanske pop in rock scene do večnih zimzele- Fotografiji Tomo Koleš Tilen Križman je v nedeljo nastopil kot prvi od mladih harmonikarjev. nih melodij. Skupina Ku Adn prihaja z zahoda Slovenije, iz Brkinov. Njeno ime bi v pravilni slovenščini pomeni- lo »kot eden«, tudi ona pa ima širok repertoar: rokenrol, slovenske, hrva- ške (beri dalmatinske) skladbe, Slako- ve uspešnice itd. Širi pozitivno ener- gijo, kar je bilo pomembno tudi za ta konec Goričkega. V nedeljo ob 11. uri je bil program bolj kulturno-umetniško obarvan. Na- stopilo je več izvajalcev: moški pevski zbor Prekmurci s Tišine, mladi har- monikarji pod vodstvom Dejana Šin- ka, Prosvetno romsko društvo Perto- ča, učenci OŠ Sv. Jurij, Ribaši - etno skupina iz Nuskove in dramska sku- pina Močnikovi iz Rogašovec. Ob 13. uri se je glasbena zabava nadaljevala z narodnozabavno skupino Mladi Do- lenjci, ki obstaja že od leta 1996, od 19. ure dalje pa spet z Weekend Bandom, ki je skrbel za vesele melodije vse do polnočnih ur. Kar je bilo pomembno za še večjo dobro voljo obiskovalcev, je bilo dejstvo, da je bila celotna pri- reditev brezplačna in da je tudi slabo vreme ne bi moglo preprečiti, saj je potekala v glavnem pod velikim šoto- rom. Ampak sonce je sijalo tudi zunaj, ne samo znotraj. T.K. Sto let Marije Sukič iz Dankovec Dom in družina sta njena življenjska sreča Slavljenka pravi, da je treba delati, ker tako kot odložena motika tudi človek brez dela zarjavi »Bogi hvala za to, da te še mam. Če- prav se več nemreve videti, pa se vsaj čujeve,« je ob stotem rojstnem dne- vu Mariji Sukič iz Dankovec vošči- la petnajst let mlajša sestra Helena iz Otovec. Slepota je njuna skupna in rodbinska usoda, ki pa je kar šti- rim v rodu namenila tudi dolga leta življenja. Marija se je rodila v Otovcih v dru- žini Fujs, kjer je bilo devet otrok. Ko- maj šestnajstletna je odšla na delo v Francijo in tam delala na posestvu, kjer so imeli do devetdeset glav živi- ne. »Težko je bilo in domotožje sem imela, toda če sem odšla, sem morala delati,« se spominja še vedno zgovor- na Marija. Vrnila se je po drugi sve- tovni vojni in se devetinštiridesete- ga leta poročila na majhno kmetijo v Dankovce. Po rani smrti moža je osta- la sama s takrat komaj enajst let sta- rim sinom Viljemom. Veliko je morala prestati, vendar je vdano sprejemala vse, kar ji je prineslo življenje, vesele pa tudi žalostne trenutke. Marija je mati, o kateri sin Viljem govori z velikim spoštovanjem. Tudi ko je več ne bo, bo ostala v spomi- nu njena podoba, polna potrpežlji- vosti in hvaležnosti. »V življenju se z nikomer ni sporekla in nad nikomer razjezila. Ne vem, ali bomo kdaj po- stali takšni,« je povedal. A kot nas uči ljudska modrost, dobrota vedno rodi dobroto. »Vrejdi je tou moje življenje. Sneha je vrla, sin pa deca so dobri do mene,« je povedala Marija. V njenih skromnih besedah pa je skrita velika sreča, imeti dom in družino. »Če bi v vseh družinah tako skrbeli za svoje ostarele člane, potem bi imeli Marija je mati, o kateri sin Viljem govori z velikim spoštovanjem. Tudi ko je več ne bo, bo v spominu ostala njena podoba, polna potrpežljivosti in hvaležnosti. k g S Z [] sel (Y pi telj ŠE pc OD ki o [traj vsi naši člani društva lepo življenje,« je povedal predsednik Medobčinske- ga društva slepih in slabovidnih Mur- ska Sobota Anton Tonček Kos. Marija je vrsto let članica društva in je ob po- moči domačih tudi redno prihajala na srečanja in prireditve, je pa tudi prva dočakala sto let. V šopku cvetja, ki ji ga je za rojstni dan izročil Anton Ton- ček Kos, so bile zato zbrane najlepše želje vseh članov pomurskega društva ter Zveze slepih in slabovidnih Slove- nije, torta za slavljenko pa je bila do- volj velika tudi za sladkanje vsem, ki so ji prišli voščit. Marija o nikomer ne misli slabo in za vse moli, saj verjame, da bo moral vsak sam odgovarjati za vse, kar je v življenju komu storil dobrega ali sla- bega. Zato ji tudi ni preveč mar za go- vorice, ki pa bolijo Viljema. Večkrat mora poslušati očitke, da je njim lah- ko, ker da dobiva mati iz Francije ve- liko pokojnino. »Resnica pa je takšna, da ni bila ves čas prijavljena in na leto prejme iz Francije le dva tisoč evrov, kar je blizu sto sedemdeset evrov na mesec,« je povedal. Prejema tudi sta- rostno kmečko pokojnino in zato ni deležna nobene pomoči za oskrbo na stara leta, kljub slepoti pa ji država tudi ne priznava invalidnosti. Skrb za oslepelo mater je prevzela predvsem snaha Anica, ki je po rojstvu drugega otroka pustila službo ter se posvetila družini in domu. Nekoč majhna kme- tija je z leti postala trdna, in da obde- lajo trinajst hektarjev zemlje, mora- jo vsi poprijeti za delo. Tudi Marija. Drobna opravila, kot je luščenje fižola ali čiščenje orehov, so njeno delo, saj je tako koristna, pa še dan hitreje mine. In rada pove, da tako kot odložena motika tudi človek brez dela zarjavi. Majda Horvat Domajinci Prostovoljno gasilsko društvo Doma- jinci in Turistično društvo Cankova bosta pripravila v nedeljo, 8. avgu- sta, ob 11. uri na nogometnem igrišču v Domajincih 12. Turistično-kmečke igre Občine Cankova. Sodelovale bodo ekipe Gerlinec, Gornjih Črnec, Korovec, Krašč, Ska- kovec, Topolovec, Cankove, Domaji- nec, Zimice in Šmarjeških Toplic. Mo- štva se bodo pomerila v šestih šaljivih igrah: od spodnjih gat do klobuka, is- kanje pisanega jajca, gasilček, mu bar pr Brankoje, štalce, metanje v košek in v vezni igri brizgalna brizga. Organiza- torji pravijo, da bosta zabava in veselje v Domajincih zagotovljena. J. D. Satahovci V Satahovcih se je simbolično končal nekajletni projekt nakupa novega ga- silskega vozila. Želja o tem je bila med gasilci in krajani že vrsto let, zlasti zato, ker je njihovo dosedanje orodno vozilo do- čakalo visoko starost - 25 let - in ga je bilo v skladu s časom in razvojem tehnike treba zamenjati. Na društve- nem občnem zboru leta 2008 je o tem padla dokončna odločitev, ki so jo ga- silci in vsi v vasi zgledno pripeljali do konca. Sodobno vozilo, v katerem se lahko hkrati pelje sedem ljudi, je eno najboljših te vrste. Med drugim ima petstolitrski rezervoar za vodo, viso- kotlačno črpalko in dva navijalca, re- flektorja za razsvetljavo ter elektroa- gregat in vso drugo potrebno opremo. Skupaj s slednjo znaša vrednost vozila natanko 80.800 evrov. Mestna občina Murska Sobota bo v okviru občinske- ga proračuna v nekaj letih zagotovila polovico vrednosti. J. Ž. Tešanovci Sedaj, ko je nastopil čas žetve in so že vsi kmetovalci pospravili s polj svoje pridelke, so se tudi pri Kulturno-tu- rističnem društvu Tešanovci odloči- li, da bodo zlato klasje ročno poželi s srpi. V goste so povabili vsa društva, ki so že sejala teh dva tisoč zrn. Prišli so tudi člani Turističnega društva Cven, ki bodo jeseni v svojem kraju zase- jali 2668 zlatih zrn. Tako so v Teša- novcih sedaj obudili stari način žetve iz časov, ko še ni bilo kos. Domačina Jolanka in Geza Grabar sta sicer pri- kazala žetev s koso, vendar le za en del pšenice, ki je bil zasejan poleg in ni spadal v projekt. Potem so klasje »zmlatili«, zrnje presejali z rešetom in nazadnje prešteli. Skupno so torej na Štrkovi njivi ob ročni žetvi s srpi prešteli 3010 klasov, največji je imel 73 zrn. V Tešanovcih so tako pridelali 5,05 kilograma pšenice. Dvanajsti pri- reditelj bo TD Cven. J.Ž. Grad V nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri bo v obnovljeni dvorani gradu v prvem nadstropju glasbena matineja, kjer se bodo predstavili študentje mojstrskih tečajev solopetja. Koncert spada v okvir projekta To- urKult vodilnega partnerja J:opera iz Ženavcev (Jennersdorfa) in sloven- skega partnerja, ki je Občina Grad. Na sporedu bodo pesmi klasične glasbe v izvedbi vrhunskih umetnikov, ki so udeleženci mojstrskih tečajev med- narodne poletne akademije PragaDu- najBudimpešta (isa). Najboljši pevci se bodo 12. avgusta potegovali za na- grado Giuseppe Sinopoli, ki bo letos podeljena prvič. Koncert je brezpla- čen. S. D. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si stran 13 BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK stran 14 «4 1 4 | Vestnik | 5. avgusta 2010 d ruza b n a www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Komentar tedna na Pomurje.si Nismo muha enodnevnica Uporabnik Sunčna kmica o ja, tou je verska demokracija Na sestanku 00 SZDL so razpravljali tudi o osnutku zakona o manjšinskih šolah v Sloveniji. V Prek- premestitvah duhovnikov znotraj medijska demagogija in murju imamo več madžarskih manjšinskih šol in sicer osnovne šole v Centibi, Kapci in Lendavi, osem- soboške škofije: katoliška hierarhija... letne šole v Dobrovniku, Dolini, Domanjševcih, Gaberju, Genterovcih, Hodošu, Mostju, Motvarjevcih, vse skupaj pa vzrok-greh Petišovcih, Prosenjakovcih in Radmožancih ter nižjo gimnazijo v Lendavi. Zakonski osnutek pa zagotav- kapitalskega vatikana. lja široki obseg pravic narodnih manjšin na področju šolstva in zavzema v enaki meri manjšinske šole in kmično manjšinske vzporednice. Razlika med njimi je le organizacijskega značaja. Manjšinske šole so ustanov- ljene povsod tam, kjer je večina učencev narodne manjšine, vzporednice pa tam, kjer je teh učencev u manj od polovice, a v vsakem razredu najmanj 7 učencev. Pomurski Vestnik, 8. avgust 1957 po mu rj e. Si BOLJŠA STRAN SPLETA — . | Več kot šestdeset 5 a. i osnovnošolcev, udeležencev festivala Zbiijdi se, se je brez obotavljanja postavilo na ogled Vestnikovi ekipi, ki jih je obiskala, ko so preživljali dan v šalovski Koreniki. »Ali bomo res v časopisu,« je bilo vprašanje radovednih šolarjev. Obljubo smo izpolnili. Fotografija Nataša Juhnov »Bil sem ugodno presenečen in obenem zelo zadovoljen, da sem si lahko ogledal formulo 1 v Budimpešti,« pravi Marijan Klement od Grada. Sodeloval je namreč v natečaju podjetja GMT in Castrola, ki sta pri bralcih Vestnika iskala najboljši navijaški slogan za SP v nogometu, in bil nagrajen z ogledom tekmovanja. »Na prizorišču sem bil že okrog 8. ure in si natančno ogledal ves spremljevalni program. Dobil sem lep sedež prav v startno- ciljni ravnini, od koder sem lahko neposredno spremljal dogajanje na stezi in v boksih, preostalo progo pa Fotografija Nataša Juhnov eter romi. 429) oa PREN ZIMA rame sem videl na velikem ekranu. Tokratna dirka je bila nadvse zanimiva. Najbolj se mi je vtisnila v spomin premoč črnih in rdečih avtomobilov Read Bulla in Ferrarija, navijal pa sem bolj za Renault in njegovega voznika Petrova, ki bi morda lahko bil med prvimi tremi. Sicer pa posebej ne navijam za katerega od dirkačev, ker se postave moštev iz leta v leto spreminjajo. Nasploh pa je bilo na prizorišču dirke zelo vroče, zato so mi ob vrnitvi domov dejali, da sem Fotografija Marijan Klement Fotografija Nataša Juhnov precej zagorel v obraz. Nasploh so vtisi Na Hungaroringu v Budimpešti je bilo divje, dirka pa se bo v anale zapisala Kdor se ponoči globoko potaplja, podnevi sanja v soboškem parku. enkratni, kajti ob ogledu dirke dobiš kot ena najzanimivejših dirk F-1 na Madžarskem v zadnjih letih. Ljubitelji jo popolnoma drugačno predstavo o tej bodo pomnili po tem, da je kolo dirkalnika v boksih poskakovalo nad glavami veliki prireditvi, kot ti jo daje dveurno mehanikov, še bolj pa po nešportni potezi Michaela Schumacherja, ki jo je spremljanje po televiziji.« okronal z izjavo: »Na dirki nasprotnikom ne dajem daril.« Gusti Gomboc iz Gorice je že od mladih let navdušen gobar in tako že dobro pozna kraje na Goričkem, kjer lahko naleti tudi na večje gobe. Gobana, težkega skoraj kilogram ali natančneje 76 dekagramov, je našel v okolici Šalamenec. Pravi, da se najraje sprehaja in nabira gobe v okolici Bodonec, Pečarovec in Šlamenec. poo ono o o zena —- Oktobra bo velik dogodek. Krajani Domanjševec in Šalovec, za mano! Sledite mi v svetlo prihodnost. Fotografija Tomo Kčleš Fotografija Nataša Juhnov www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kronika BARVA CM "K datum: 05.08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 15 Akcija slovenskih potapljačev in reševalne službe Jopič na vodi je kot pas v avtu Zadnja nesreča v Blagušu, kjer je utonil triindvajsetletnik, je tipična nesreča na nevarnih divjih kopališčih Pred sedemnajstimi dnevi je kopalec utonil v Blaguškem jezeru v Prlekiji, truplo mladeniča je po uri in pol iska- nja našla potapljaška enota reševalne postaje iz Gornje Radgone. »Varnost na črnih kopališčih je zelo slaba. Ži- vljenja rešuje tudi preventiva,« je ob tem pripomnil Marko Šajnovič, vod- ja enote za reševanje iz vode pri Pro- stovoljnem gasilskem društvu Gor- nja Radgona in namestnik načelnika Podvodne reševalne službe Slovenije (PRSS). Pri Slovenski potapljaški zvezi (SPZ) in PRSS se tudi zato že dlje časa ukvar- jajo z idejo, kako izboljšati varnost v naših vodah. Pripravili so namreč pre- ventivno akcijo pred utopitvami Blan- ca nikoli več. Po besedah Mitje Slavin- ca, predsednika SPZ, je namen akcije ozaveščanje in opozarjanje na nevar- nosti, na katere je treba biti še pose- bej pozoren med kopanjem in drugi- mi vodnimi športi. Letos je v Sloveniji pri tem življenje izgubilo šest ljudi. V spomin pa se večkrat prikliče trage- dija na reki Savi, ko je 3. julija 2008 v spustu pri hidroelektrarni Blanca iz- gubilo življenje 13 udeležencev. »Re- šilni jopič na vodi je kot varnostni pas v avtomobilu, vendar žal mnogi tega ne upoštevajo, saj na veliko spu- stih opažamo, da ne nosijo jopičev,« je bil praktičen Slavinec. Prvi slovenski potapljač se je dotaknil še nesreče v italijanskem državnem morskem re- zervatu Miramare v Trstu, v kateri sta umrla dva izkušena slovenska pota- pljača, ki sta se udeležila štiridnevne- Učitelj plavanja Zoran Kos je prikazal reševanje iz vode — dvojni nelsonov prijem. ga usposabljanja s potapljaško opre- mo na zaprti dihalni krog. »Vse kaže, da je nesrečo zakrivila napaka v opre- mi,« je razložil. Izdelana je bila tudi informacijska zloženka, ki je nastala na osnovi dol- goletnih izkušenj reševalcev PRSS. Zloženko so pred počitnicami razde- ljevali šolarjem, najti jo je mogoče na kopališčih in drugih mestih, kjer po- tekajo vodne aktivnosti. Za potrebe preventivnega izobraževanja so po- Fotografija Andrej Bedek Za varno kopanje Četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varno- stne ukrepe. Upoštevajte jih, lah- ko vam rešijo življenje. Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na tempe- raturo vode. Ne puščajte otrok brez varstva pri obali in bazenih: otro- ci ne poznajo nevarnosti. Ne upo- rabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne omogočajo nobene var- nosti. Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku po- čakajte najmanj dve uri, prav tako se izogibajte alkoholnim pijačam. Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane si- tuacije so zelo nevarne. Upoštevaj- te vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Vzvalo- vljeno morje in morski tokovi pravi- loma odnašajo kopalce od obale. Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov. sneli še zgoščenko s postopki reševa- nja tako kopalcev kot potapljačev. V Sloveniji je aktivnih 138 reševalcev iz vode ali ob vodi, 20 pa se jih izobražu- je kot pripravnikov. Andrej Bedek Kriminal brez meja Mlad pridanič končal za zapahi Na lendavskem koncu v zadnjem času več primerov ropov in izsiljevanja mladostnikov Še ne polnoletni dopustnik je pred dnevi lendavski policiji prijavil, da je bil žrtev nepridipravov. Policijska preiskava je pokazala, da so mu tri- je roparji, med njimi je bil tudi mla- doletnik, ukradli denar. Policisti so še ugotovili, da ima eden od tatinske tro- jice že kar precejšnjo policijsko kar- toteko, zato so ga privedli pred prei- skovalnega sodnika, ki je zanj odredil pripor. Lendavski policisti pa še vedno iščejo informacije o njegovih podvi- gih. Kot je dejal Drago Ribaš, direktor Policijske uprave Murska Sobota, naj bi osumljenec izsiljeval in ropal pri mladoletnikih manjše vsote denarja. »Dejanj pa mladoletniki zaradi stra- hu ali manjših zneskov niso prijavlja- li policiji. Zato naprošamo morebitne oškodovance ali priče, da v tej zvezi pokličejo na telefonsko številko 113 ali podajo prijave na policijski posta- ji Lendava,« je še dodal Ribaš. Nedav- no pa so policisti razkrinkali mladole- tnika pri Gradu na Goričkem, ki si je za žrtev izsiljevanja izbral otroka. Žr- tev je izsiljevalcu denar nosila na tam- kajšnje nogometno igrišče. Vse je šlo tako daleč, da je otrok začel odklanja- ti hrano. Potem ko se je čez nekaj časa končno zaupal, so policisti izsiljeval- cu pripravili zasedo. »Staršem svetuje- mo, da izsiljevanje vašega otroka takoj prijavite policistom. Pogosto se doga- ja, da storilci ne prenehajo izsiljeva- ti in istega oškodovanca na isti način izsiljujejo večkrat,« je opozoril Damir Najpogostejši razlog, zakaj žrtve molčijo, je strah pred izsiljevalcem ali nepridipravom. Ivančič, vodja sektorja tukajšnje kri- minalistične policije. »Najpogostej- ši razlog je strah pred izsiljevalcem. Drugi vzroki so lahko še, da ne vedo, ali jim bodo drugi verjeli, občutek sra- mu in podobno,« je Anita Fartek, uni- verzitetna diplomirana psihologinja, sicer svetovalna delavka na osnovnih šolah Sveti Jurij in Puconci, razložila, zakaj učenci ali dijaki nočejo govoriti, da so žrtve izsiljevalcev. Primeri nika- kor niso nedolžni. »Storilci teh kazni- vih dejanj za pridobitev protiprav- ne premoženjske koristi uporabljajo tudi resne grožnje in silo. Storilci svo- je grožnje najpogosteje podkrepijo z razkazovanjem strelnega orožja, z ne- varnim orodjem, kot sta lesena palica ali nož, in z uporabo fizične sile,« je Ivančič razkril, kako daleč so pripra- vljeni iti izsiljevalci. Iz policijske sta- tistike sicer sledi, da se je leta 2005 v Pomurju zgodilo 53 tovrstnih prime- rov izsiljevanja, leto kasneje 34, leta 2007 deset, 2008 devet in lani 12. Andrej Bedek Za večjo prometno varnost Trening varne vožnje za začetnike Voznik začetnik ima leto dni časa za dodatno usposabljanje, cena pa še ni znana Da bi zmanjšali število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi voz- niki začetniki, so na ministrstvu za notranje zadeve predpisali dodatni program izobraževanja, ki bo od 13. avgusta dalje obvezen za voznike za- četnike z vozniškimi dovoljenji kate- gorij A2, A in B. »Voznikom začetnikom želimo omogočiti, da spoznajo lastno vo- žnjo, svoje sposobnosti in druge značilnosti vožnje ter se seznanijo s posledicami in z najpogostejšimi ra- zlogi prometnih nesreč,« so poveda- li na notranjem ministrstvu. Program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika - to je vsak voznik do do- polnjenega 21. leta starosti ali v dveh letih od prve pridobitve vozniškega Vozniki, ki bodo izpit opravili po 13. avgustu, bodo dobili karton voznika začetnika za spremljanje njihovega dodatnega usposabljanja. Ta bo pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja. dovoljenja - obsega vožnjo odlično- sti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico, v kateri se udeleženci se- znanijo z razlogi in s posledicami ne- sreč ter s tveganji pri vožnji. Vožnja odličnosti vsebuje pogovor, samostoj- no vožnjo voznika začetnika, analizo in oceno njegove vožnje ter razpravo, v kateri voznik opredeli svoja ustre- zna ravnanja in kritične situacije ter poda lastno oceno upravljanja vozila. Voznika začetnika čaka še vadba var- ne vožnje, ki vsebuje praktični del - med drugim predstavitev tehnik zavi- ranja v sili - ter razpravo o izkušnjah udeležencev in motivih za vožnjo. Za- dnja v sklopu usposabljanja bo sku- pinska delavnica o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med njegovimi udeleženci. Vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico bodo izvajale organizacije, ki jih bo pooblastilo notranje ministr- stvo, izbrane pa bodo na razpisu, ki še poteka. Vožnja odličnosti bo v dome- ni avtošol. Poligon bo osnova nove- ga usposabljanja voznikov začetnikov - v Pomurju je poligon v Murski So- boti (Španik center). Voznik začetnik ima leto dni časa za dodatno usposa- bljanje, cena pa še ni znana. Vozniki, ki bodo izpit opravili po 13. avgustu, bodo dobili karton voznika začetnika za spremljanje njihovega dodatnega usposabljanja. Ta bo pogoj za podalj- šanje vozniškega dovoljenja. Andrej Bedek Madžarski kleparji po črki zakona Policija je preverjala Madžare, ki so Pre- kmurcem - predvsem na Goričkem - po- pravljali ali montirali žlebove. Po bese- dah Draga Ribaša, direktorja Policijske uprave Murska Sobota, so prejeli tri pri- jave, prav tako so si »policisti pridobili več obvestil o pojavu obrtnikov, ki obča- nom ponujajo popravilo oziroma monta- žo žlebov na objektih po tako imenova- nih nizkih cenah«. Policisti so ugotovili, da gre za samostojne podjetnike iz Ma- džarske, ki lahko ob izpolnjevanju za- konskih pogojev opravljajo delo tudi v Sloveniji. Pod drobnogled so vzeli skupi- no teh delavcev, ki je imela vse potrebne dokumente za delo pri nas. Policisti so zato skorajda prepričani, da gre za nesporazume med naročnikom in izvajalcem del. Zanje sta po njihovem kriva nepopolna komunikacija in nepo- znavanje tujega jezika. Ponudbe Madža- rov so menda podobne cenam domačih obrtnikov. »Pri doslej naznanjenih pri- merih policija zaenkrat ni ugotovila zna- kov kaznivega dejanja ali prekrška, ugo- tovljenih pa je bilo več sporov po koncu opravljenega dela ravno zaradi plačila za opravljene storitve. O ugotovitvah je bil obveščen tudi tržni inšpektorat,« je po- jasnil prvi pomurski policist. Pijan lovec ostal brez puške Murskosoboški policisti so v nedeljo zvečer v Ižakovcih med kontrolo pro- meta vzeli pod lupo tudi 41-letnika v osebnem avtu. Ker se je zdel policistom opit, je moral opraviti alkotest, ki je po- kazal krepko preveč, kot je dovoljeno, zato je moral voznik noč preživeti pri policistih. Ko so ti pregledali še notra- njost avtomobila, so našli malokalibr- sko puško s strelivom in več različnih nabojev. Lovec je imel za orožje vse po- trebne listine, ker pa ga je prevažal dru- gače, kot veleva zakonodaja - puška je bila pripravljena za strel, strelivo ni bilo ločeno od orožja -, so mu ga zasegli. Ne- vestnega lovca čaka kazen za prekršek, pristojni organ pri upravni enoti pa bo preveril, ali še izpolnjuje pogoje za oro- žne listine. Dodajmo, da to ni edini pripetljaj ka- terega od članov pomurske zelene bra- tovščine. Osemnajstega januarja letos je namreč v gozdu pri Noršincih tamkaj- šnji lovec s strelom iz lovske puške ši- brenice pokončal sibirskega haskija, na upravni enoti pa zoper njega še vedno poteka postopek, v katerem mu grozi odvzem orožja. Za varno vožnjo na motorju Policisti svetujejo motoristom: pred vo- žnjo preverite zračni tlak v pnevmati- kah in jih v prvih kilometrih vožnje pri- merno ogrejte; motoristično čelado si pravilno zapnite; čist vizir vam omogo- ča potrebno vidljivost; ne pozabite na oblačila s ščitniki; motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo; naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih; hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah dežja; če vaše motor- no kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavi- rajte na talnih oznakah; izogibajte se as- faltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno; reakcij- ski čas v idealnih razmerah je 0,6-0,8 se- kunde, v cestnem prometu v povprečju1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več; zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov; pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti in ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoak- tivna zdravila ali ste utrujeni. stran 15 Fotografija PU MS 16 | Vestnik | 5. avgusta 2010 BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK barve otroštva/na sceni www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Z gumpiči se učimo tujih jezikov Poraz V življenju doživimo veliko porazov in veliko zmag. Tako kot je zmaga pove- zana z veseljem in nasmehom na našem obrazu, je poraz povezan z žalostjo in bolečino. V športu je poraženec tisti, ki doseže slabši rezultat od nasprotnika, doseže manj golov na nogometni tekmi kot nasprotnik, čeprav je morda celo bil boljši, ampak je imel manj sreče in bil manj spreten. Običajno pa v športu zmaga boljši. Tekmovanje po načelu hitreje, višje, močneje je značilno skoraj za vse športne discipline, tudi za nogomet. Vendar pa pri ekipnem športu, kot je nogomet, ni pomembno le, da so posamezni člani ekipe boljši od naspro- tne ekipe, ampak tudi, da ekipa kot celota tekmuje čim bolje, da je med igralci dobro sodelovanje. Posledica poraza na nogometni tekmi so pogosto žalostin solze v očeh nogometašev in drugih članov ekipe, pa tudi navijačev. Angleški jezik: the defeat (difit) Nemški jezik: die Niederlage (die niderlage) Italijanski jezik: la sconfitta (la skonfita) Španski jezik: perdida (perdida) Francoski jezik: la defaite (la defet) Madžarski jezik: vereseg (vereseg) Esperanto: malvenko (malvenko) yn Če geja Prevod besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska So- bota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Va- upotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prispevke pošiljajte po e-pošti: nana.rrCvestnik.si, ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Žabica Žabica je žejna bila, pa se je vode napila. Pa ji je trebušček počil, mož je po zdravnika skočil. Ko sta k žabici prispela, žabica ni več živela. To je žalostna nezgoda, dobre žabice je škoda. Tin Novak, OŠ Križevci Recept za jed pridi zmajček Jaz sem Rod Boki z otoka Ladakajadu- da. Na tem otoku so domače živali le koze, jaz pa sem si zelo močno želel imeti zmaja. Odločil sem se, da bom prekršil pravilo otoka. Moral sem le pripraviti jed, ki bo pritegnila zmaja. Pri babici sem našel recept, ki sem ga poskusil. Zanj sem potreboval: eno srce morskega psa, štiri krokodilove jezike, nekaj listov palme, pet koko- sovih lupin, deset strupenih škorpijo- nov, pet kilogramov čilija iz Mehike, petdeset litrov živega blata, dve veliki vreči šimpanzovih dlak, pet morskih zvezd, trideset litrov lave iz velikega vulkana in pet stekleničk parfuma. Vse naštete sestavine sem dal v velik lonec, pomešal in pokril s krokodilo- vo kožo. Vse skupaj sem za nekaj dni dal v morsko vodo. Čez nekaj dni sem lonec privlekel na kopno in zmaj je prišel. Zdaj sem najsrečnejši otrok na svetu. Ljudje na otoku Ladakajaduda so zmaja zelo vzljubili in spremenili prvo pravilo otoka. Zdaj so le zmaji lahko domače živali. Melani Erjavec, OŠ Križevci pri Ljutomeru. Poletno veselje, Matic Dominko, OŠ Turnišče Ptič Ptič leta kot letalo, lep je kot padalo, a majcen kot ogledalo. Živa Buzeti, OŠ Tišina Medved Pu Medved Pu rad ima veliko medu. Kadar mu ga zmanjka, gre do botra zajca. Živa Buzeti, OŠ Tišina Peljal sem se z vlakom Zelo dobro se spominjam svoje prve vo- žnje z vlakom, saj sem jo zelo težko pri- čakoval. Prvič sem se peljal z vlakom na Ptuj. Ko sem prišel na vlak, me je stroje- vodja skupaj z manjšim bratom povabil k sebi. Z nama je šla tudi babica. Stroje- vodja jo je vprašal, ali bi rada zahupala. Oba z bratom sva vzkliknila od navdu- šenja. Pokazal nama je, kako, in midva sva veselo zahupala. Bilo je zelo zabav- no. Zahvalila sva se strojevodji, nato pa smo odšli nazaj v vagon. Vožnja se nama je zdelo zalo zabavna. Ustavili smo se na nekaj postajah. Opa- zovali smo pokrajino. Ker smo bili zelo sproščeni in nam ni bilo treba paziti na promet, smo veliko klepetali. Ko je vlak prispel na Ptuj, smo izstopili. Tam nas je pričakal stric. Peljal nas je k sebi domov. Tam smo bili do večera, potem smo se vrnili na železniško postajo. Spet je pri- šel vlak in odpeljali smo se proti domu, kamor smo prišli pozno zvečer. Luka Lukač, OŠ Bakovci Mislišče BOJKOT VUVUZEL Tomo Koleš ad imam zvok vuvuzel. Ta daje tekmam neko dinamiko, neki občutek tega, da se dogaja nekaj pomembnega na stadionu, kjer je morda zbranih samo deset ali petnajst tisoč gledalcev (beseda »samo« se anaša seveda na vse nogometne lige razen slovenske). Vsak, ki je bil junija na jugu afriške celine, ima nekoliko drugačen pogled na ta navijaška glasbila od tistih, ki so jih slišali samo po televiziji. Še tisti, ki jih je brenčanje vuvuzel motilo zaradi narave svojega dela, so sprejeli dejstvo, da je to pač del navijaške kulture, ki je na veliko zaznamovala ta globalni dogodek. Komentator Ivo Milovanovič je npr. dejal, da še vedno ne mara njihovega zvoka vuvuzel, a je priznal, da jih je domov prinesel kar deset, nekaj sebi za spomin, nekaj pa za to, ker so ga prosili prijatelji in znanci. To se je zgodilo tudi meni. Že med tekmovanjem pa se je začel svojevrsten paradoks: bolj ko so televizijski komentatorji in posamezni nogometaši govorili, kako nevzdržen je zvok vuvuzel, bolj se je priljubljenost tega enostavnega trobila širila po svetu. Ravno zato se zdaj s številnimi prepovedmi vuvuzel, ki jih je vsak dan več, kaže, da je res tisto, kar na drugih celinah očitajo Evropi, namreč da je konzervativna, rigidna, zadrta, dolgočasna, zastarela in »zaplankana« v svoj evropocentrizem. Njihovo uporabo so namreč že prepovedali nogometni klubi Tottenham, Arsenal, Borussia Dortmund, Gent, Anderlecht in še nekateri, temu pa so se pridružili tudi organizatorji svetovnega prvenstva v košarki v Turčiji. Pri tej diskriminacijski odločitvi, ki spominja na kakšne druge temne čase, so najbolj bedni izgovori teh, ki so uvedli prepovedi: v Angliji se v precenjeni Premier ligi menda zaradi zvoka vuvuzel ne bi slišalo nujno obvestilo po zvočnikih, v nemški Bundesligi bi jih menda lahko uporabili kot sredstvo za pretep, v Turčiji pa so jih prepovedali zaradi prevelikega hrupa, ki ga proizvajajo. Vsi izgovori so ne samo bedni, ampak tudi smešni. Obvestila po zvočnikih se slišijo tudi, ko se naenkrat dere in poje 60 ali 7o tisoč ljudi, kot sredstvo za pretep se lahko uporabi še vse kaj drugega, kot npr. drogi od zastav ali pa pesti, hrup vuvuzel pa je bil zreduciran že med svetovnim prvenstvom, saj so proizvajalci začeli prodajati vuvuzele, ki proizvajajo manj decibelov. Prvič pa slišim, da si na določenih tekmah želijo, da ne bi bilo navijaškega hrupa. Rad imam zvok vuvuzel, zato sovražim vse, ki ga bodo prepovedali, pustili pa bodo, da se lahko uporabljajo drugi navijaški instrumenti. Zato bom bojkotiral vse klube, ki so bojkotirali vuvuzele. Njihovih tekem ne bom več gledal tako dolgo, dokler prepovedi ne bodo umaknili. K temu bojkotu bom skušal pritegniti še več enako mislečih, kar danes ni več težko zaradi spletnih socialnih omrežij. Pravzaprav sem tam že našel enako misleče. Zdaj me samo zanima, ali se bo za prepoved vuvuzel odločila tudi slovenska nogometna liga, kar nekateri napovedujejo. To mi je v njeni tragikomični izvedbi še nekako razumljivo, saj vem, da bi zvok vuvuzel tem šeststotim gledalcem na stadionu pokvaril njihovo pogrebno vzdušje. Tamara je prva diplomantka višješ ".a M4 Iskega programa ekonomist Iskala je izboljšave za družinsko podjetje Prenovljen visokošolski program ekonomist je mednarodno primerljiv V študijskem letu 2008/2009 so na Ekonomski šoli Murska Sobota zače- li izvajati višješolski program za eko- nomiste. Njegova značilnost je, da je mednarodno primerljiv, fleksibilen in modularen, poleg tega pa odprt in prilagodljiv potrebam uporabnikov. V programu je dan večji poudarek pri- dobivanju praktičnih uporabnih znanj in kompetenc. Na ta način se možnost zaposlitve diplomantov povečuje, pa tudi možnost samozaposlitve, pred- vsem pri študentih, ki se odločijo za usmeritve računovodstva in turizma. Zaposlitev vsekakor ne bo problem za njihovo prvo diplomantko Tamaro Horvat, ki je v začetku julija opravila diplomski izpit in uspešno zagovarja- la diplomsko nalogo z naslovom Op- timalizacija poslovnega procesa v Av- tocentru Horvat, s. p. Tamara se je v nalogi torej ukvarjala z izboljševanjem - optimalizacijo poslovnega procesa v znanem in cenjenem soboškem dru- žinskem podjetju. Mentor ji je bil dr. Branko Škafar. Tamara se je osredo- točila na proces montaže pnevmatik in predstavila njihov konkreten vpliv na učinkovitost in uspešnost podjetja. Predlagala je tudi konkretne izboljša- ve, ki bodo prispevale k zmanjšanju stroškov in časa montaže pnevmatik. »Prav zaradi poudarka na strokov- nih kompetencah in praktični upo- rabni vrednosti sem kot direktor za- Bo; Ne dota te Tamara Horvat je kot prva diplomantka prenovljenega programa za ekonomiste zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Optimalizacija poslovnega procesa v Avtocentru Horvat, s. p. voda vesel, da se študenti v raziskavah in diplomskih nalogah lotevajo reše- vanja konkretnih problemskih situa- cij v podjetjih,« je ob tem slovesnem dogodku izjavil mag. Beno Klemenčič, direktor Ekonomske šole Murska So- bota, Višje strokovne šole, kjer se prav zdaj izobražuje 420 študentov. Opazen je povečan vpis izrednih študentov, do sedaj pa je diplomiralo že 452 študen- tov, in sicer 382 komercialistov, 56 ra- čunovodij, 13 poslovnih sekretarjev in nazadnje še v prenovljenem progra- mu ekonomist prva diplomantka Ta- mara Horvat. B. B.P. stran 16 Fotografija B. K. BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK stran 1/ w www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si re po rtaza 5. avgusta 2010 | Vestnik | 17 Dva tisoč udeležencev 8. srečanja upokojencev Pomurja v Moravskih Toplicah Pomuteka poltejtali ata due upokojencev je pripravila že tradici- Ne delamo samo zase, saj smo povezovalci generacij V znamenju gesla: Smeh in veselje, pesem in ples V osrčju Prekmurja, kjer blago gričevje Goričkega prehaja v Panonsko nižino in se razkošje raznolikih doživetij v sozvočju z blagodejnimi učinki svetovno znane črne termo-mineralne vode kaže v vsej svoji razsežnosti, se je zbrala množica upokojencev. Ciril Muhič iz Terbegovec: »Kot mlajši upokojenec sem tokrat prvič na takem srečanju. Sem smo pripotovali z avtobusom. Prireditev je odlično organizirana, zato sem zelo zadovoljen in navdušen. Prihodnje leto se bom zagotovo udeležil podobnega srečanja.« Ludvik Lazar iz Moravskih Toplic: »Vsekakor sem zadovoljen, da je letošnje srečanje v našem kraju. Lepo je videti tolikšno množico ljudi. Prišlo jih je celo več, kot sem sprva mislil. Vse je bilo v najlepšem redu, le ozvočenje bi moralo biti nekoliko boljše.« Jožefa Vinkovič iz Gančan: »Udeležila sem se že prejšnjih tovrstnih srečanj. Vtisi so zares enkratni. Okrog mene je prijetna in vesela družba. S posebno pozornostjo sem spremljala tudi govorce in pester kulturni program.« Marta Verbaj iz Šalovec: »Doslej še nisem bila na tako množičnem srečanju. Naša manjša skupina se je sem pripeljala s kombijem. Vse je dobro organizirano, edino nastopajoči se niso najbolje slišali, ker smo bili preveč oddaljeni od odra.« Fotografije Jure Zauneker onalno srečanje pomurskih upoko- jencev. Udeležilo se ga je več kot dva tisoč obiskovalcev. Tudi letos so se zbrali številni prijatelji in znanci, ki so zadnji julijski konec tedna preživeli v zares vedrem razpoloženju. Lepega sončnega vremena, dobre volje, pe- tja, plesa in smeha pa tako ali tako ni manjkalo. To je bila tudi dobra prilo- žnost, da veselo pokramljajo, se spo- mnijo mnogih let sodelovanja in vsa- kodnevne ter dobrodošle medsebojne pomoči. Ti spomini zagotovo ne bodo nikoli zbledeli. In prav je tako. Na srečanje so prišli tudi številni gosti, med njimi je bil tudi poslanec državnega zbora Franc Jurša. Uvodo- ma sta izrekla upokojencem dobro- došlico podžupan Občine Moravske Toplice Geza Džuban in direktorica Term 3000 Ivanka Ajlec, nagovorila pa sta jih še župan soboške mestne občine Anton Štihec in predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Mirko Lebarič, ki je izra- zil zadovoljstvo, ker so se zbrali v toli- kšnem številu. Posebej pa je završalo, ko je za go- vorniški oder stopila slavnostna go- vornica, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh - Novak. Upokojencem se je zahva- lila za vse, kar so v preteklih letih s svojim delom in trudom ustvarili, in jim zaželela, da bi v tretjem življenj- Mateja Kožuh - Novak: »Mi ne delamo samo zase, saj smo še kako povezovalci generacij. To skušamo dopovedati politikom. Če so dobri voditelji, potem morajo skrbeti za tistega, ki je najbolj reven med nami, ne samo za bogato elito.« skem obdobju uživali sadove minu- lega dela. V svojem govoru pa se ni mogla izogniti aktualnim vprašanjem. »S prevzemom Vzajemne, ki pomeni peto največjo blagajno v državi, smo dokazali, da bosta morala politika in kapital računati z nami. Nič več nam ne bodo 'prodajali megle'! Naša moč je v množičnosti in povezovanju in to moramo gojiti tudi v prihodnje. Uspe- li bomo le, če se bomo starejši pove- zovali z mladimi in če bomo vse pre- bivalstvene skupine stopile skupaj, in tistim, ki naj vladajo, odločno dejali, da tako ne gre več naprej. Smo izku- šeni, modri, naša naloga je, da poma- gamo našim otrokom, da bo Sloveni- ja spet cvetoča dežela.« Zahvalila se je tudi vsem pomurskim županom, ki imajo posluh za starejše. Sobotno srečanje so s svojimi na- stopi popestrili pevci DU Moravske Toplice, tamburaši iz Beltinec, fol- klorna skupina iz Satahovec, ljudski godci Vrtanek iz Gornjih Petrovec in pevke ljudskih pesmi iz Porabja. Po uradnem delu so se udeleženci sreča- nja ob glasbi Kociprove bande v pri- jetni družbi zadržali vse do poznega popoldneva. Milan Jerše VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si 18 | Vestnik | 5. avgusta 2010 šport BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Po mladinskem EP Jan Žibrat najboljši Slovenec Lep dosežek kadetov - Velike zasluge trenerjev Na nedavno končanem 53. evropskem mladinskem prvenstvu v Istanbulu so se odlično odrezali tudi Slovenci, zlasti pa Pomurci. Za slovensko mladinsko re- prezentanco so igrali Jan Žibrat, Tomaž Pelcar, Gorazd Horvat, Ervin Železen, za kadete pa Patrik Sukič in Mario Kolbl. V ekipni konkurenci kadetov je Slove- nija zasedla odlično osmo mesto, s či- mer je izboljšala najboljšo uvrstitev iz leta 1993, ko je bila deseta, vodil pajo je takratni kapetan Mirko Unger st. Zdaj jo je vodil Mirko Unger ml. Mladinci so se po zaslugi Žibrata uvrstili v prvo kako- vostno skupino in zasedli 16. mesto. Izreden uspeh pa je v posamični kon- kurenci dosegel Jan Žibrat, saj je osvo- jil kar dve bronasti medalji. S tem je po- stal najboljši slovenski igralec vseh časov z dvema medaljama. V osmini finala je premagal Italijana Recha (4 : 3), v četr- tfinalu Srba Subotiča (4 : 1), v polfinalu pa je moral priznati premoč prvega igral- ca Evrope in soigralca v dvojicah, Nemca Franziska (0 : 4). Drugo bronasto medaljo je osvojil skupaj s Franziskom v dvojicah. V polfinalu sta po velikem boju izgubila z belgijsko dvojico Jean-Nuytick (2 : 3). Za velik uspeh si Žibrat in njegov tre- ner Miran Močan zaslužita vse čestit- ke in priznanje. Od drugih pomurskih igralcev je bil soliden Patrik Sukič, ki se je v posamični konkurenci uvrstil med najboljših 64 in v dvojicah med 32. Vsi drugi so končali tekmovanja v prvem ali drugem kolu. Mirko Unger Obetavni Jan Žibrat na novi stopnički »Želim se dokazovati tudi v članski konkurenci« Optimizma mu ne manjka - Poseči po medalji tudi med člani v močni evropski konkurenci Na nedavno končanem evropskem mladinskem prvenstvu v namiznem te- nisu je Jan Žibrat dosegel največji uspeh svoje kariere. Biti tretji na stari celini ni mačji kašelj. Zato smo ga ob vrnitvi na njegovem domu na Moti povprašali po njegovih občutkih. »Komaj sedaj se zavedam, kaj sem v resnici dosegel. To je bilo zares nekaj izjemnega. Vesel sem tudi zaradi uspe- ha v dvojicah, kjer sem igral s partner- jem Franziskom iz Nemčije in sva osvo- jila bronasto medaljo. Najprej se bom dobro odpočil, nato pa me zopet čaka trdo delo. S svojimi igrami v ekipnem delu sem dokaj zadovoljen, saj sem sto- pnjeval formo za posamični del tekmo- vanja. Najbolj sem se bal partij v prvih dveh kolih, ko slabi igralci zaigrajo na vso moč proti nosilcem skupin. Jaz sem z lahkoto prišel do osmine finala, kjer sem naletel na Marca Recha iz Italije, ki je odličen igralec, saj je premagoval zelo dobre igralce. Ker z njim doslej še nisem izgubil, sem šel v tekmo s pozi- tivnim mišljenjem. Zato sem upraviče- no pričakoval zmago, ki pa je bila tež- ja, kot sem sprva mislil. Že z uvrstitvijo med prvih osem v Evropi sem dosegel velik uspeh. V četrtfinalu sem odigral svojo najboljšo partijo in osvojil brona- sto medaljo.« Doslej si osvojil že evropske medalje v kadetski in mladinski konkurenci. Jan Žibrat z evropskima bronastima medaljama Fotografija Milan Jerše Zdaj je verjetno tvoja želja, da bi odli- čje osvojil tudi v članski konkurenci? »Seveda so apetiti zdaj še toliko ve- čji. Kot doslej se bom tudi v prihodnje trudil in trdo garal ter se v naslednjih štirih, petih letih trudil osvojiti kolajno tudi v članski konkurenci.« Optimizma ti očitno ne manjka. Odhajaš iz soboškega matičnega kluba v Nemči- jo, kjer boš igral profesionalni namizni tenis. Kakšni so v bistvu tvoji načrti? »Sem že nekoliko nestrpen zaradi od- hoda v Nemčijo. Komaj čakam, da spo- znam nove ljudi in pogoje, kjer bom tre- niral. Za Disseldorf pravijo, da je tam eden najboljših centrov na svetu za ra- zvoj mladih igralcev namiznega tenisa. Skušal se bom kosati z boljšimi in ena- kovrednimi igralci.« Že septembra boš znova branil barve slovenske članske reprezentance na evropskem prvenstvu. Kakšni so tvo- ji cilji? »Prvo leto v članski reprezentanci si želim predvsem dokazovanja tujim tre- nerjem in klubom, da bi lahko nastopal v kakem močnejšem klubu. Na ta način bom dobil tudi boljše možnosti za tre- ning, zato na to prvenstvo ne grem pov- sem sproščeno, saj si želim novega do- kazovanja.« Milan Jerše Pred nedeljskim 20. slovenskim kasaškim derbijem na ljutomerskem hipodromu Gre za dirko leta v življenju tekmovalnega konja Proslavili bodo 135-letnico delovanja KK Ljutomer in 150 let reje kasaških konj v Prlekiji - Pomerili se bodo najboljši slovenski rejci Kasaški klub Ljutomer praznuje letos 135 let svojega uspešnega delovanja. 26. maja 1875 je bilo v Gradcu registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. Uspešno delo prednikov in začetkov reje kasaških konj pred 150 leti v Prle- kiji bodo proslavili v nedeljo, 8. avgusta ob 14. uri na hipodromu v Ljutomeru s kasaškimi dirkami. Osrednja točka dirk - največja dirka v letu 2010 - bo rejska dirka štiriletnih kasačev za 20. slovenski kasaški derbi. Derbi je življenjska preiz- Atletika Slovenska reprezentantka Tina Jureš (AK Panvita) je na evropskem prven- stvu v Barceloni zasedla v teku na 200 m (24,4) šesto mesto v 4. skupini, s či- mer se ni prebila v polfinale tega veli- kega tekmovanja, saj je bil to skupno šele 24. čas. Finale 17. EP za veterane v Nyiregy- hazi: 6. Zdravko Mauko na 400 m ovi- re. (M.J.) Šesturni nočni tek, Wildon v Avstriji (120 tekmovalcev): 3. Eva Rojko (Nego- va) v absolutni konkurenci. (T. G.) Konjeništvo Kasaške dirke v Komendi (57 kasačev), 1. dirka: 3. Cadillac (Janko Sagaj, KK Ljutomer). (M. J.) Hitrostno rolanje Na mladinskem EP v San Benedettu v Italiji sodelujejo predstavniki iz 22 držav, med njimi tudi slovenska re- prezentantka Tadeja Donko, članica kušnja kasaškega konja, ki se na osnovi kvalifikacij uvrsti v to najelitnejšo dir- ko kasačev. Za osrednjo dirko, 20. slovenski ka- saški derbi je prijavljenih kar 14 ka- sačev, od tega sta dve rezervi. Rekor- den pa je tudi nagradni sklad, ki znaša 10.000 evrov. »Smo zelo zadovoljni, da lahko vsako drugo leto v Prlekiji organi- ziramo tako pomembno prireditev ka- saškega športa, saj imamo v Ljutome- ru najboljši hipodrom, ki ga vzdržujejo skozi vse leto. Dirka 4-letnega konja je ŠD Dokonca Lendava. V disciplini na 10 km na izločanje je zasedla solidno 14. mesto, na 500 m in 10 km na stezi je bila obakrat 21., na 1.000 m pa 20. (E B.) Avtomobilizem Avto klub Street Race Team bo orga- niziral v nedeljo v Industrijski ulici v Murski Soboti že osmo tradicionalno tekmovanje v avtomobilskem pospeše- vanju na 402 m. Nastopili bodo trenu- tno najhitrejši avtomobili v Sloveniji, udeležbo pa je napovedalo tudi veli- ko tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. (M. J.) Strelstvo Jubilejno 50. svetovno prvenstvo v Munchnu, zračna puška (128 strelcev): 1. Italijan Campriani (702,5/599), 46. Robert Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), 591. Ekipno: 1. Kitajska (1787 krogov), 9. Slovenija (1774). MK-puška 60 leže: 1. ZDA 1791, 21. Slovenija (Mar- izjemen dogodek, saj gre za življenjsko preizkušnjo tekmovalnega konja in nje- govega rejca. Med favorite za naslov slo- venskega kasača uvrščamo domače tek- movalce, kot so Defender MS na vajetih Marka Slaviča ml., Rambo z Brankom Seršenom, Fordena z Jernejem Slavi- čem, Digedo z Jankom Slavičem, Me- ggy z Mirkom Babičem in Franja NMK z Jožetom Sagajem ml. Poleg njih bodo v 20. slovenskem kasaškem derbiju na- stopili še Iztok Be (Uroš Bernardič, KK Posavje Krško), Hot Chocolate (Dušan koja 593, Moičevič 591, Debevec 590), 1774; posamezno: 51. Robert Markoja, 593, zmagal je Belorus Sergej Martinov (703,9/599). Trap, ženske (72 tekmovalk): 1. Zu- zana Štefečekova (Slovaška), 91, 36. Ja- smina Maček (SD Štefana Kovača Mur- ska Sobota), 65; moški (3 serije): 76. Boštjan Maček, 69. (M. J.) Košarka Po nesrečnem porazu proti Švedski na EP za dekleta do 18 let v Popradu na Slovaškem so slovenska dekleta, za ka- tera je igrala tudi Alja Samec (KK Po- murje), s 70 : 57 premagala Rusijo, nato pa še Belgijo z 81:76. S to zmago (Alja Samec 3 točke) si je naša reprezentan- ca zagotovila obstanek v diviziji evrop- ske A-košarke in se je uvrstila v nadalj- nje tekmovanje. (T. G.) Hokej na travi Na sestanku v Bratislavi so sprejeli nov pravilnik o načinu tekmovanja v inter- Zorko), Magnum Vita (Robert Hrovat, oba KK Ljubljana), Pen Star (Marko Go- renc, KK Šentjernej), Richy Rich (Tomaž Zakrajšek) in Tersugill (Peter Zadel ml., oba KK Komenda). Rezervi sta Play Cat- ch (Viktor Dolinšek) in Mata Hari Pe- ška (Janez Dolinšek, oba KK Ljubljana). Težko je napovedati, kdo bo zmagal. Zmagovalci so vsi, čeprav upam, da bo zmagovalec eden od domačih tekmo- valcev,« je na novinarski konferenci povedal predsednik KK Ljutomer mag. Janez Slavič. ligi. Klubom iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Slovaške (izstopili so hrva- ški klubi) se bodo pridružili češki. Prvi štirje bodo tekmovali za naslov prva- ka. Vodenje tekmovalne komisije pri ZHNTS je od Jožeta Činča prevzel Go- razd Zajc (Pliva Lipovci). (J. Č.) Mali nogomet Turnir v Križevcih na Goričkem (8 ekip), finale: Goričko - Lesoplast Kri- ževci 4 : 2. Tretji so bili Šalamenci. Turnir za prehodni pokal občine Grad (10 ekip), finale: mladinci NK Grad - KMN Grad 2 : 0. Tretji je bil Lu- kaj iz Motovilec. (T. G.) Kolesarstvo 90-kilometrska dirka v Zalakarosu na Madžarskem, master I (letniki 1971- 1980): 3. Dušan Hajdinjak (ŠD Turbo MS), skupno: 6. mesto. 17. velika nagrada Biciklisti Loborike v Pulju na 54 km: 2. Andreja Holsedl (KK TBP Lenart). (M. J.) Hkrati bodo v Ljutomeru letos prire- dili tudi prvo dirko dvoletnikov. To po- meni, da skrbijo za naraščajnike, kar omogoča organizacijo kasaških dirk. Poleg tega bodo pripravili kvalifikaci- je za triletne kasače. Spodbudno pa je, da bo vseh osem dirk polno zasedenih, saj je prijavljenih skupno čez sto konj. Konkurenca bo zelo pestra, saj bodo na- stopili vsi najboljši slovenski kasači in bodo številni gledalci vsekakor prišli na svoj račun. Milan Jerše Šah Turnir v Spodnji Polskavi (60 igralcev), 9 kol: 1. Miran Zupe (MB) 7,5, 4. Jernej Skuhala 7, 5. Barbara Skuhala (oba ŠD Radenska Pomgrad) 6,5. (M. J.) Namizni tenis Na članskem EP, ki bo od tl. do 19. sep- tembra v Ostravi, bo igrala tudi slo- venska moška reprezentanca. Igralci se bodo na prvenstvo stare celine pod vodstvom selektorja Bojana Raka pri- pravljali od 8. do 20. avgusta v Velenju. Uradno povabilo na priprave so dobili tudi Jan Žibrat, Mitja Horvat, Bojan Ro- poša in Dominik Škraban. Na pripra- vah bodo še nekateri nadarjeni mlajši igralci in igralke. (M. J.) Nogomet Na skupnih pripravah slovenske žen- ske reprezentance U-17 v Kranjski Gori so bile tudi igralke Pomurja Beltinci Anja Prša, Manja Rogan in Damjana Antolin. (E. B.) stran 18 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si šport BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 19 Državno jadralno prvenstvo 2010 Doslej kaže najbolje Celjanom Rakičansko letališče gosti 35 jadralnih pilotov iz osmih slovenskih aeroklubov - Standardni in odprti razred Na letališču v Rakičanu pri Murski So- boti poteka državno jadralno prvenstvo, ki se bo končalo v nedeljo. V dveh ra- zredih nastopa 35 jadralnih pilotov iz osmih slovenskih aeroklubov. Med njimi tekmujeta v standardnem razredu tudi Sergej Šadl in Damjan Korpič, v odpr- tem razredu pa Vladimir Pfeifer, vsi čla- ni Aerokluba Murska Sobota. Prvi dan tekmovanja so najbolje star- tali gostitelji. V standardnem razredu je zmagal domačin Damjan Korpič, Sergej Šadl pa je bil 21. V odprtem razredu je bil prvi Sašo Petek (Ljubljana), na odlič- nem drugem mestu pa Vladimir Pfeifer. Drugi dan je v standardnem razredu sla- vil Marko Lepetič (Celje), Damjan Kor- pič pa je bil 15., saj mu je po dobrem le- tenju ob vrnitvi zmanjkalo sreče in je pristal na njivi blizu Petišovec. Več sreče pa je imel v odprtem razredu Vladimir Pfeifer, ki je bil četrti. Zmagal je Vojko Starovič (Celje). Tretji tekmovalni dan je bil v znamenju Ptujčanov Romana Me- ška in Gregorja Urbančiča, Korpič je bil 11., Pfeifer pa deveti. V skupnem seštev- ku vodi v standardnem razredu Marko Lepetič (Celje), Damjan Korpič je osmi, v odprtem razredu pa Vojko Starovič, osmi je Vladimir Pfeifer. Milan Jerše S starta jadralnih pilotov v Rakičanu Nogomet Vedran Vinko mož odločitve Kazen za neučinkovito Olimpijo v drugem polčasu Stadion ŽŠD Ljubljana, 600 gledalcev, sodnik: Gostenčnik (MB). Strelec: 0:1 Vinko (64). Rumeni karton: Vaš. Olimpija: Lipovac, Kašnik, Jovič, Šker- janc (Prašnikar, 56), Rujovič (Stojanovič, 68), Rakovič, Cimerotič, Ošlaj, Lovrečič (Bešič, 74), Salkič. Nafta: Murko, Matjašec, Lesjak, Benko (Kokol, 79), Dvorančič (Vinko, 46), Vassi- ljev, Bečiri, Caban, Buzeti, Vaš (Horvat, 89), Čeh. V prvem polčasu so bili domačini ne- varnejši, a so bili neučinkoviti. Najlepši priložnosti je zapravil Škerjanc. Obakrat je odlično posredoval lendavski vratar Murko. Tudi Cimerotič je s kakih 10 me- trov poslal žogo mimo vrat. Gostje so za- grozili le ob strelu Benka pred koncem polčasa. V drugem delu sta zagrozila Čeh in Benko, odločitev o zmagovalcu pa je padla v 64. minuti. Po močnem strelu Vaša je bil pri odbiti žogi na pravem me- stu Vinko, ki je žogo potisnil v mrežo. Trener Nafte Damir Rob: »Vedeli smo, kaj nas čaka v Ljubljani. Tekma je bila težka, nasprotnik pa je želel za vsako ceno zmagati. Sedaj lahko povem, da smo se pripravljali, kako osvojiti vse tri točke.« Feri Horvat M. Nogomet Uspešna generalka Mure 05 Dobri obeti pred prvim prvenstvenim krogom V zadnji pripravljalni tekmi pred začet- kom prvenstva v 2. SNL je Mura 05 s 4: 1(0:0) premagala avstrijskega nižjeliga- ša Giissing s trenerjem Vladom Vlaška- ličem. Po slabšem prvem polčasu, ki se je končal brez zadetkov, smo v drugem delu tekme spremljali znatno boljšo igro. Že v prvi minuti nadaljevanja je Luka Ivanič v kazenskem prostoru podrl Gla- tza in glavni sodnik Božidar Crnkovič je pokazal na enajstmetrovko. Pečarič je zanesljivo ugnal Drakoviča. Tedaj so se prebudili tudi domačini in kmalu izena- čili. V 52. minuti je Bohar z desne strani lepo podal do novega napadalca črno- belih Armenda Spreča, ki mu s kakih 5 metrov ni bilo težko zadeti mreže. Isti igralec je le 3 minute kasneje po samo- stojni akciji rezultat povišal na 2 : 1. V 85. minuti pa je dosegel klasični hattrick. Po podaji Lotriča, ki je vnesel v napad pre- cej živahnosti, je zadel levi spodnji kot gostujočih vrat. Končni izid je v 88. mi- nuti postavil Lotrič, ki je v samostojnem prodoru preigral štiri obrambne igralce in še vratarja. To je vsekakor dober obet pred 1. krogom 2. SNL, ko se bo Mura 05 v nedeljo, 8. avgusta, ob 17.30 pomerila z Interblockom. M.J. Pogovor s trenerjem Mure 05 Stankom Maučecem »Pričakujem uvrstitev v sredino lestvice« Že 13. sezono v soboškem moštvu, kamor se je vrnil po 19 letih - Preizkušal se je tudi v jugoslovanski ligi Nogometni trener Stanko Maučec, profe- sor športne vzgoje na SPTŠ v Murski So- boti, je s presledki že 13. sezono trener v soboškem moštvu, kamor se je vrnil po 19 letih. Tokrat je tretjič v Murinem dre- su, kjer je bil trener tudi v nekdanji dru- gi zvezni jugoslovanski ligi. Pod njegovo taktirko so Sobočani dvakrat osvojili je- senski naslov v 1. slovenski ligi, na kon- cu sezone pa so bili drugi. Eno leto je bil tudi trener slovenske amaterske repre- zentance. Preizkušal se je tako v prvoli- gaških moštvih Nafte in Beltinec kakor tudi v nekdanjih drugoligaških klubih od Turnišča do Bakovec. S 65 leti je trenu- tno najstarejši trener v slovenskih prvo- ligaških in drugoligaških ekipah. Hkrati je vseskozi aktiven športnik, ki se redno udeležuje polmaratonov v Radencih in Ljubljani. Tudi v novi sezoni bo njegov pomočnik legenda slovenskega in po- murskega nogometa Feri Cifer. Kako ste nasploh zadovoljni s pripra- vami? »Priprave smo začeli 27. junija. V pr- vem delu smo posebno pozornost na- Trener Mure 05 Stanko Maučec menili splošni telesni pripravljenosti, v drugem delu smo se posvetili razvijanju specialnih psihomotoričnih sposobnosti, Fotografija Milan Jerše v zadnji fazi pa sistemu igre in taktiki. Večinoma smo trenirali dvakrat dnevno. Menim, da so priprave dobro uspele, saj so igralci disciplinirano vadili in ni bilo večjih težav. Med pripravami smo odi- grali 10 tekem, in sicer dve s prvoligaše- ma, tri s tretjeligaši in pet s klubi soboške medobčinske nogometne lige. Doživeli smo tri poraze in sedem zmag.« Bi nam predstavili igralski kader? »Iz kluba so odšli vratarja Gačevski (Kapfenberg) in Ajlec (Nafta), Benkič, Zlatar, Smolkovič, Prettner, Slavic, Pej- novič in Maruško. Iz NK Maribor pa so prišli vratar Radan, sin selektorja slo- venske reprezentance Matjaža Keka, Sprečo in Filipovič. Prav tako so se vr- nili naši nekdanji igralci Milko Kovač, Luka Ivanič in Bencak. Iz mladinskih vrst so se nam pridružili vratar Drako- vič, Lotrič, Zadravec, Smodiš, Kouter, Erik Janža, Barbič in Mauko. Žal pa v prvih treh kolih ne bomo mogli računa- ti na enega od najobetavnejših sloven- skih nogometašev Mitjo Lotriča, ki bo šele 3. septembra dopolnil 16 let. Igralci so še Bohar, Gruškovnjak, Jernej Janža, Kous in Kranjc. V primerjavi s spomla- danskim delom prvenstva nismo ničesar izgubili, ampak smo kakovostno napre- dovali. Veliko pozornosti smo namenjali tehniki ter hitremu sprejemanju in od- dajanju žoge v globino.« Kakšna so pričakovanja v novem pr- venstvu? »Pričakujem, da se bomo uvrstili ne- kje v sredino prvenstvene lestvice. Na tem moramo graditi igro in se spomladi še igralsko okrepiti.« V preteklosti je bilo veliko govora o fi- nančnem stanju kluba. Kakšna je tre- nutna situacija? »Finančna situacija v klubu se izboljšu- je, dolgovi nekdanjim igralcem se počasi poravnavajo. Trenerjem smo v glavnem poravnali dolgove in nekaterim igralcem zaostanke izplačil iz lanskega leta. Novo prvenstvo želimo začeti brez zamujanja pri finančnih obveznostih do igralcev.« Milan Jerše Fotografija Jure Zauneker 1. SNL Nafta presenetila Lendavčani tretji 3. krog: Olimpija - Nafta 0:1(0:0), Pri- morje - Domžale 0 : 0, CM Celje - Rudar 5:1(2:0), Luka Koper - Triglav1:1(0: 1), Maribor - Hit Gorica 3:1(3:0). Pari 4. kroga: Nafta - Domžale (so- bota ob 17. uri), Triglav - Primorje, Ru- dar - Luka Koper, Hit Gorica - CM Celje, Olimpija - Maribor. Maribor Domžale Nafta Celje Koper Gorica Rudar Triglav Olimpija OJ|OJOJ|5|5 |5- j5in]|ni/in SIS INJS5 IS | |5 | 5 |O|5]|5 NINJS5 |I5 IE IE JE I5J|OJ|O DJ|OJPJ|BJRJGJOJ|0|w0|O ajajs|aja|R u|p|oj5 — I5— IPJBIBRJBJ|RJOoj|—|i— Primorje Nogomet Tesna pokalna zmaga Mure 05 Sobočani bodo 25. avgu- sta gostovali v Zavrču Finale pokala MNZ M. Sobota v Kuzmi: Tromejnik G-Kalamar - Mura 05 0:1. Edini zadetek je v 64. minuti dosegel Kovač, ki je s strelom z 18 m žogo po- slal pod prečko. Domači tretjeligaš se je močno upiral, pri čemer je Šnurer zadel prečnik. Oba finalista - zmago- valcu je pokal podelil predsednik MNZ Murska Sobota Danilo Kacijan - sta se uvrstila med 32 najboljših v Sloveniji. V sredo, 25. avgusta, bo Mura 05 igrala v gosteh proti Zavrču, Tromejnik G-Ka- lamar pa bo gostil Rudarja. 12. krog islandske ženske lige: Torka - Haukar 5 :1. Za Torko, ki je s 25 toč- kami tretja, je igrala tudi Mateja Zver. Mitja Novinič je prvič zaigral za član- sko moštvo Milana na turnirju Emira- tes cup v Londonu. Prijateljske tekme: Nafta - Korona Kielce 1: 2 (P. Gerenčer), Križevci - Ko- bilje 2 : 1 (Kalamar, Šlihthuber; Gabor), Turnišče - Odranci 3 : 1 (T. Horvat 2, Lutar; Zelko), Tromejnik G-Kalamar - Šalovci 1: 1 (Gyureč; Cener), Mostje - Hotiza 2 : 4 (Marton, Bela; Čurin 3, av- togol Borovič), Bogojina - Ižakovci 2 : 5 (Kočar 2; L. Antolin 3, Kos 2), Mostje - Bistrica 1: 5 (S. Lutar; Zver 2. Žugelj, Lutar, Cigan). Turnir v Puconcih: Kema - Slatina 3: 1, Čarda - Beltinci 2 :1, za 3. mesto: Sla- tina - Beltinci 10 : 11, za 1. mesto: Čarda - Kema 4:0 (Gjergjek 2, Recek, Grah). 6. turnir Jožeta Lebarja v Ljutome- ru: Dokležovje - Ljutomer 0 : 2, Veržej - Ormož 4:1, za 3. mesto: Ormož - Do- kležovje 3 : 1, za 1. mesto: Veržej - Lju- tomer 2 : 0 (Štrakl, Lugonič). Turnir za pokal občine Turnišče, fi- nale: Renkovci - Turnišče 7 : 6, za 3. mesto: Nedelica - Veterani Turnišče 7 :1. Turnir v Gaberju, finale: Panonija - Redics 0 : 2, za 3. mesto: Nedelica - Graničar 1:2. F.B.,T.G., .H.M., M. J., N.Š. www.olympic.si Nedelja, 8. avgusta, ob 10. uri: 15. RMK po Prlekiji. Start in cilj: Bioterme Mala Nedelja. Organizator: Kolesarska sekcija ŠD Radenci. Kontaktna oseba: Jože Kager, 051 353 645 Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kamor lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. stran 19 20 | Vestnik | 5. avgusta 2010 BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK dobro je vedeti www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Odnos med pešcem in kolesarjem »Ka se ne poumniš pelati s potačon, te ga doj deni pa idi peški!« - »Ka ne videš, ka se naoupak voziš?!« Takšne komentarje slišimo na sobo- ških pločnikih in kolesarskih stezah. Nekaj napotkov oz. nasvetov, če so dobri, si jih zapomnite, če ne, jih po- zabite. - Pelješ se s kolesom v napačni smeri, drug udeleženec ti da prednost, pri- jazno se mu zahvališ z nasmehom ali dvigom roke. - Ne nergaš, ko ti je na poti pešec ali kolesar, ampak ga prijazno opozo- riš z nasmehom, opozorilom. - Voznikom motornih vozil se prija- zno zahvališ, ko ti odstopijo pred- nost ali te pustijo, da prečkaš cesto (z nasmehom, namigom...) - Če te voznik ne pusti prečkati ceste, ti odvzame prednost, si na to pozo- ren in to prav tako z nasmehom na obrazu preneseš, in če te opazi, še prijazno rahlo dvigneš ramena. Ko se bo temu vozniku to pripetilo na- slednjič, se bo tega spomnil... - Spoštuješ vse druge udeležence v prometu. - Predvsem upoštevaš predpise. - V prvi vrsti paziš na lastno varnost kot pešec, kolesar ali kakršen koli drug udeleženec v prometu. - Če si pešec, daš prednost kolesarju po vzorcu logike. - Če si kolesar, daš prednost pešcu po vzorcu logike (v obeh primerih naj bi najprej upoštevali prometne predpise). prometne Odsvetujemo komentarje in namige - Odkimavanje z glavo, ko opazimo kakšno manjšo nepravilnost. - Govoričenje (Kako se voziš? - Ne vi- diš, kakšna so pravila? - Narobe se pelješ! - Glej, kje se voziš! - Voziš se narobe, to je enosmerna, malo glej - Opozarjanje (Pazi, glej na cesto! - Ne divjaj, kam siliš...). Z enim stavkom pa lahko povemo, da s prijazno neverbalno komunika- cijo naredimo največ in s tem pripo- moremo k varni in prijetni udeležbi v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri MO Murska Sobota, Tomaž Trajbarič pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Kje vas čevelj žuli? Verjamem, da bi na to vprašanje dobili precej različne odgovore A v današnjem prispevku bo govor do- besedno o žuljih - o tistih, ki nastane- jo, ko obujemo nove čevlje; o žuljih, ki nas po dolgi prehojeni poti opozorijo, da se je treba sezuti, in o žuljih, ki kar kličejo, da pod čevelj obujemo tudi nogavico. Kakorkoli že, čevelj nas je ožulil, mi pa se sprašujemo, kaj nam je storiti?! Zakaj žulj nastane? Žulj nastane zaradi trenja med zgornjo plastjo kože (epidermis) in obutvijo. Tako se začne nabirati te- kočina, ki pravzaprav varuje spodnje plasti kože pred nadaljnjimi poškod- bami. Žulj nastane na izpostavljenih delih stopal med hojo, tekom ali med ponavljajočimi se gibi (lahko tudi na dlaneh) in hitreje nastane na vlažnih delih kože. Običajno ne gre za resno poškodbo, vsekakor pa žulj ni prijeten in zahteva ustrezno oskrbo. Posebno previdnost je treba nameniti sladkor- nim bolnikom. Kako žulj oskrbimo? Najpomembnejše je, da se čim prej preobujemo in kožo osvobodimo tre- nja. Tako se bo žulj sploh lahko za- čel celiti. Na njegovem dnu bo zače- la nastajati nova koža, tekočina se bo postopoma vpila, povrhnja koža pa se bo posušila in olupila. Zelo pomembno je vedeti, da žu- lja ne smemo predirati, saj mehur s tekočino služi kot naravna zaščita za novo kožo pod njim. Nepravilna oskr- ba in prediranje z iglo lahko povzroči- ta okužbo, ki se kaže kot vnetje z rde- čino in gnojenjem in zahteva resnejše zdravljenje. Če žulj nenadoma poči, ne odstra- njujte odvečne kože. V obeh primerih je pomembno, da rano zaščitite pred zunanjimi vplivi in okužbo. Najbolje bo, da mesto žulja umijemo pod teko- čo mlačno vodo z milom. Nato mesto dobro izperemo in razkužimo z alko- holom ali drugim ustreznim razkuži- lom, dobro osušimo in pokrijemo z obližem ali sterilno gazo. V lekarni je na voljo kar precej pri- pravkov za oskrbo žuljev. Zelo učinko- viti so obliži s hidrokoloidno tehnolo- gijo, ki takoj ublažijo bolečino zaradi pritiska in trenja ter ustvarijo opti- malno vlažno okolje za celjenje, zato se rana hitreje zaceli. Da ne bi zmotili procesa celjenja, obliž pustite na žulju več dni, zamenjajte pa ga šele, ko se sam odlepi. V tem času obliž varno šči- ti žulj pred umazanijo in bakterijami. Če uporabljamo navadne obliže, je smiselno mesto žulja predhodno na- mazati s kremo, ki pospeši celjenje (krema Bepanthen plus, ribje mazilo, ognjičevo mazilo ...). Preventiva? Seveda si želimo, da do žuljev in po- škodb kože ne bi prišlo. Ne le da so žulji boleči in nas ovirajo pri hoji, am- pak so tudi neestetski, še posebno v Če želimo noge zaščititi pred žulji, bodimo posebno previdni s čevlji, ki so namenjeni obuvanju na boso nogo. poletnih mesecih. Zato je smiselno, da kožo na nogah zaščitimo pred žu- lji, še preden nastanejo. V lekarni se dobijo geli proti žuljem, ki se nanese- jo na izpostavljen del in zgladijo kožo ter tako preprečijo trenje in drgnje- nje. Lahko posežemo tudi po obližu, ki ga nalepimo na izpostavljeno me- sto. A previdnost, obliž pri hoji veli- kokrat ne ostane na mestu, ampak se premika, zguba, odlepi. In vse to JL POMURSKE LEKARNE LI lahko privede do nasprotnega učinka - obliž deluje kot tujek in še poveča možnost nastanka drgnjenja in s tem pojav žuljev. Vsekakor namenimo veliko pozor- nost izbiri primerne obutve. Ta naj bo udobna in zračna. Novih čevljev ne obujte za dolge pohode ali tek - raz- hoditi jih je treba postopoma. Še po- sebno previdni pa bodite s čevlji, ki so namenjeni obuvanju na boso nogo. Tako, žulje na nogah smo oskrbeli. Za vse druge žulje, ki v vsakdanjem življenju vsaj tu in tam žulijo vsake- ga izmed nas, pa zgolj udobna obutev ne bo dovolj. Polonca Fiala, mag. farm. Lotite se nordijske hoje Nordijska hoja spada med najljub- še finske dejavnosti na prostem. Vse kar potrebujete, je par lahkih poho- dnih palic. Če ju držite v rokah, vam bosta po- magali vzdrževati ravnotežje, kar je še posebno pomembno za starejše ali na spolzkem terenu. V čem je njiho- va aktivnost? Ker vas palici prisilita, da uporabljate mišice v ramah, rokah in zgornjem delu telesa, spremenita hojo v telovadbo za vse telo, pri kateri porabite kar 20 odstotkov več kalorij, kaže študija dallaškega Inštituta Coo- per. Naj bo zima ali poletje, nordijska hoja je odličen način hujšanja. Ključ do uspešnih pogovorov Si želite, da bi bili na vsaki zabavi dru- žabni? Preizkusite, ali se nasveti Leil Lowndes, strokovnjakinje za medčlo- veške odnose in avtorice knjige Vedno v kuhinji, med zabavami obnesejo. Ne odgovarjajo le z eno besedo. Ko vas sogovorniki vprašajo, kaj počnete, razširite svoj odgovor tako, da se lah- ko razvije daljši pogovor. Npr.: »Sem socialni delavec in delam s posvoje- nimi otroki.« Ne kimajte! Ljudi raje spodbudite k pogovoru s postavljanjem vprašanj o tem, o čemer pripovedujejo. Izbirajte prava vprašanja. Izogibajte se vprašanjem, kot so kje ali kdaj? Od- govori nanje so po navadi zelo kratki. Raje sprašujte z zakaj, kako ali kako to mislite? Delujte navdušeno, čeprav je pogo- vor dolgočasen. Dober in spreten so- govornik se potrudi, da se ljudje, s ka- terimi se pogovarja, počutijo sprejete in cenjene. Varnost navigacijskega sistema Preden se znova odpravite na izlet in pri iskanju poti do izbranega cilja uporabite satelitski navigacijski sis- tem, malce razmislite o varnosti. Ne- kateri vozniki, ki v avtomobilih upo- rabljajo navigacijske naprave, jim namreč preveč slepo zaupajo in poza- bljajo na lastno zdravo pamet. Vendar je vredno, da upoštevate nekaj pre- prostih varnostnih nasvetov: - svojo navigacijsko napravo redno posodabljajte, da boste seznanjeni z novozgrajenimi cestami, obvozi in enosmernimi odseki, - če morate ponovno nastaviti navo- dila, tega nikakor ne počnite med vožnjo - obvezno se ustavite na po- čivališču, - izberite govorjena navodila, da se boste lahko popolnoma posvetili -— cesti in vam ne bo treba nenehno pogledovati na zaslon, - če se vam zdi, da cesta ni prava, ne peljite po njej samo zato, ker vam jo je priporočil navigacijski sistem - nekateri so se zaradi slepega zaupa- nja v napravo že vozili po železni- ških tirih ali celo zapeljali v reko. Posodabljanje družinskega avta Izsledki najnovejše raziskave kažejo, da se vozila z elektronskim nadzorom stabilnosti (ESC) s 25 odstotkov manj- šo možnostjo znajdejo v hudi prome- tni nesreči. ESC je sistem za prepre- čevanje trkov. Senzorji zaznajo, kdaj avto nenadzorovano polzi po cesti- šču, in na posameznih kolesih vklo- pijo rahlo zaviranje. Tako avtu po- vrnejo stabilnost in preprečijo zdrs. Morda takšen osnovni sistem, znan kot ABS, že imate. Na tržišče pa ne- prestano prihajajo novi in izboljšani sistemi, nekateri so standardni, drugi so dodani neobvezni dodatni opremi. Ko boste znova kupovali avto, proda- jalca vsekakor povprašajte po siste- mu ESC. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si stran 20 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK dobro je vedeti 5. avgusta 2010 | Vestnik | pa 1 Več o filateliji Vse aktualnejše znam Zanimiva zbirka za zbiratelje - Verigarjem posebna pozornost Samostojnost Slovenije je bila razgla- šena leta 1991 (25. junija). Prva izdana znamka ima datum 26. junij 1991, ven- dar tega leta Slovenija ni bila uradno priznana in tako tudi ni bila članica svetovne poštne zveze. Zato so znam- ko uradno prepovedali. V poštni pro- metje dana oktobra istega leta. Sicer pa so bile do 25. aprila 1992 v veljavi še jugoslovanske znamke. Že leta 1992 pa je bil izdan kompleten letnik slo- venskih znamk (31 primerkov). Za zbiratelje pomeni Slovenija za- nimivo zbirko, saj je začetek zbiratelj- skega obdobja pomaknjen v ne tako davno preteklost. Zahtevnejšim omo- goča razširjeno področje zbiranja (Ve- rigarji, zasedena območja, pokrajin- ske izdaje, primerki iz nekdanje YU itd). Poleg znamk zbiramo še ovitke prvega dne, priložnostne žige, poto- valna pisma, poštne celine, maksi- mum karte in podobno. Verigarji so znamke, izdane po kon- cu 1. svetovne vojne. Na njih je upodo- bljen suženj, ki trga verigo, zato so se v filatelističnem žargonu poimenova- le Verigarji. Znamke so izšle z držav- no oznako SHS, vendar se zbirateljsko štejejo kot slovenske. Osnutki znamk so delo slikarja Ivana Vavpotiča, tiska- ne pa so v Ljubljani in na Dunaju. Verigarji iz leta 1919 Največkrat se Verigarji zbirajo kot posebna zbirka, ki je študijsko zelo zahtevna. V takratnem času pomanj- kanja so se tiskale na različnih vrstah papirja, v dveh tiskarskih tehnikah, z neprimernimi barvami, ki so se na svetlobi spreminjale ali celo izginjale. Tako obstajajo mnogi barvni odtenki posameznih znamk. Poleg tega je bila tehnika tiskanja nepopolna, obstaja- jo primerki s tiskarskimi napakami ali napakami pri zobčanju. Poleg rednih izdaj so še časopisne znamke, znam- ke s pretiski, doplačilne, pomožne iz- daje in nezobčane znamke. Z njimi je povezano tudi veliko drugih zanimi- vosti. Tako so se na primer znamke večjih nominal zaradi pomanjkanja znamk z nižjimi rezale na pol. Zbira- nje Verigarjev je nedokončana tema, deležna mnogih razprav, in ni znano, da bi jo imel kdo dokončano. Dosledni zbiratelji iščejo tudi pri- merke znamk iz nekdanje Jugoslavije, na katerih so motivi, kraji ali zname- nite osebnosti iz Slovenije, saj je sku- pne zgodovine s to nekdanjo tvorbo več kot petdeset let. ike Slovenije Nekaj napotkov za začetnike: - navežite stike z ljudmi, ki dobivajo mnogo pošte in mečejo prejete ku- verte v koš; - pri vsaki poštni pošiljki naprosite poštnega uslužbenca, da vam nale- pi znamko za zbiratelje; - če si lahko privoščite, pošljite kako pismo, opremljeno s kompletno se- rijo znamk ali z blokom; - pošiljajte pisma estetskega videza (naslov, znamka, pisava), kakšnega bi si sami želeli. Marjan Zorjan Reševanje ogroženih vrst Rastline in živali izumirajo do tisoč- krat hitreje kot v preteklih stoletjih. Biologi se ne morejo zediniti ne o vzroku tega dogajanja ne o rešitvi. En tabor trdi, da moramo prenehati »z buldožerji uničevati rajski vrt«, drugi so prepričani, da reševanje ledenikov in gozdov ne bo prav nič pomagalo, če se ne lotimo svetovnega segrevanja. Namestitev živalske vrste v ujetni- štvu je pogosto zadnji ukrep za pove- čanje števila njenih pripadnikov. Ne- kaj uspehov na tem področju je bilo. Biologom na Kitajskem je tako uspelo potrojiti število pand, ki so se sposob- ne razmnoževati. Še vedno pa so ogro- ženi šimpanzi, kiti in severni medvedi, slednji zaradi podnebnih sprememb. Marsikje ljudi spodbujajo k sajenju divjega cvetja, ki omogoča preživetje čebel, metuljev, netopirjev in drugih ogroženih opraševalcev. Čemu takšna skrb? Tri od štirih vrst prehranskih ra- stlin brez njih ne bodo več uspevale. Gibajte se Za telesno dejavnost nikoli ni prepo- zno. Moški, ki so se začeli ukvarjati s športom šele po dopolnjenem 50. letu, so si za 32 odstotkov zmanjšali tvega- nje za prezgodnjo smrt. Tako kaže- jo izsledki švedske študije, objavljene v reviji BMH. To »podaljšanje« je pri- merljivo z opustitvijo kajenja in začne »delovati« že pet let po začetku ukvar- janja s športom, pojasnjujejo razisko- valci. Zadoščajo le tri ure telovadbe ali napornega vrtnarjenja na teden. Biskvitna rulada z jogurtno omako Za biskvit: 4 jajca, 80 g pšenične moke, 10 cl kisle smetane, sol, poper, peteršilj. Za nadev: 200 g šalotke, 10 g česna, 50 g korenja, 50 g brokolija, 60 g jurčkov, 40 g masla, 15 cl kisle smetane, 10 cl ze- lenjavne osnove, 80 g kuhanega riža, sol, poper. Za omako: 15 cl navadnega jogurta, 5 cl kisle smetane, noževa konica mlete rde- če paprike, drobnjak, sol, poper. Priprava biskvita: Rumenjake lo- čimo od beljakov. Beljake stepemo s ščepcem soli v trd sneg. Dodamo ru- menjake, sesekljan peteršilj in po- per. Premešamo, dodamo presejano pšenično moko in rahlo premešamo. Biskvitno maso namažemo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko pol centimetra debelo. Pečemo v pe- čici 12 minut pri 180 "C. Biskvitno plo- ščo zvrnemo na drug papir, papir za peko pa odstranimo. Biskvit skupaj s papirjem zvijemo in ohladimo. Nato rulado razvijemo, premažemo z nade- vom in ponovno zvijemo. Trdno jo za- vijemo v papir in postavimo za dve uri v hladilnik. Pred serviranjem jo nare- žemo na tanke rezine, zraven pa po- nudimo jogurtovo omako. Priprava nadeva: Šalotko in korenje narežemo na drobne kocke. Maslo v ponvi segrejemo ter na njem prepra- žimo šalotko in korenje. Dodamo se- sekljan česen, sesekljane jurčke, malo premešamo in zalijemo z osnovo. Pre- vremo, dodamo kislo smetano, kuhan brokoli in riž. Vse skupaj prevremo, začinimo in ohladimo. Priprava omake: Navadnemu jogur- tu primešamo kislo smetano, mleto rdečo papriko, sesekljan drobnjak, sol in poper. Peteršiljeva juha 150 g čebule, 200 g peteršiljevega kore- na, 5 cl olja, 120 g peteršiljevih vejic, 200 g krompirja, 200 cl goveje osnove, 15 cl kisle smetane, sol, poper; 200 g belega kruha (toast), 80 g masla, 2 rumenja- ka, 1 g mlete rdeče paprike, 50 g nari- banega sira. Čebulo in peteršiljev koren nareže- mo na drobne kocke in jih na olju v kozici pražimo samo toliko, da ove- nejo. Nato dodamo na kocke narezan krompir, na grobo narezane peterši- ljeve vejice in vse skupaj malo prepra- žimo. Zalijemo z govejo osnovo in ku- hamo do mehkega. Juho pretlačimo, ponovno pristavimo, začinimo in do- damo kislo smetano. Malo prevremo in postrežemo s pečenim toastom. Toast ali beli kruh premažemo s penasto umešanim maslom in rume- njakom, kateremu smo dodali papri- ko in nariban sir. Vse skupaj postavi- mo v pečico in pečemo 15 minut pri 170 "C. Nato ga razrežemo na kocke in damo v juho. Zapečen morski list 400 g fileja morskega lista, 240 g pora, 20 g česna, 160 g bučk, 20 g bučnih se- men, 20 cl belega vina, 80 g naribanega sira, 30 cl limoninega soka, sol, poper, 5 ci olivnega olja. Ribje fileje splahnemo pod hladno vodo, osušimo s papirnatim prtičk- om, solimo, popramo in pokapljamo z limoninim sokom. Por narežemo na kolobarje, česen in bučno seme sese- kljamo. Olje vlijemo v primeren pe- kač in ga obložimo z narezanim po- rom. Nanj položimo ribje fileje, po filejih naložimo na lističe narezane bučke, ki jih začinimo s česnom, so- ljo in poprom. Vse skupaj prekrijemo s sesekljanimi bučnimi semeni in na- ribanim sirom. Podlijemo z vinom in pečemo v pečici pri 170 "C 25 do 30 minut. Široki rezanci z olivami 240 g širokih rezancev, 100 g čebule, 120 g oliv brez koščic, 160 g paradižnika, 5 ci olja, 20 cl zelenjavne osnove, origano, sol, poper, sesekljan peteršilj. Čebulo narežemo na kocke in jo na olju posteklenimo. Dodamo nareza- ne olive in še malo pražimo. Dodamo olupljen in na kocke narezan paradi- žnik, zalijemo z zelenjavno osnovo in dobro prevremo. Začinimo z origa- nom, soljo in poprom. Nazadnje do- damo še sesekljan peteršilj. V tako pripravljeno omako damo posebej kuhane in odcejene široke rezance, premešamo in takoj postrežemo. Strjenka iz lubenice 30 cl soka lubenice, 20 cl rastlinske sme- tane, 1 vanilin sladkor, 2 cl limoninega soka, 5 cl sadne vodke, 15 g želatine, 300 g lubenice. S paličnim mešalnikom sesekljamo toliko lubenice, da dobimo 30 centi- litrov soka. V deset centilitrov soka zmešamo želatino v prahu in pusti- mo, da nabrekne. Preostali sok z do- datkom limoninega soka, vanilin- sladkorja in sadne vodke zavremo. Zavretku primešamo namočeno že- latino in gladko razmešamo. Odstavi- mo z grelne plošče in toliko ohladimo, da se masa veže. Med tem stepemo rastlinsko sme- tano in narežemo lubenico. Ohlajeni lubenični masi primešamo narezane koščke lubenice in stepeno smetano. Vse skupaj damo v model, ki ga oblo- žimo s prozorno folijo, in postavimo za štiri ure na hladno. Ohlajeno str- jenko zvrnemo na ploščo, odstranimo folijo, razrežemo in postrežemo s ste- peno sladko smetano. Branko Časar, kuharski mojster v gostilni Lovenjak v Polani Maksimalno dolgo Eleganca je na strani tistih, ki si jo dr- znejo obleči. Tako kot črna ni ena sama, tako obstaja tisoč in en način oblačenja, ki se postavlja z eleganco. Kdo pravi, da visoko poletje ne more ponujati nekaj tistega čara, ki nas povzdigne. Ne gre za denar Že Christian Dior je povedal: »Za to, da smo lepo oblečeni, ni pomemben denar, temveč razumevanje.« Elegan- co povezujemo z lepim oblačenjem, maksimalno dolgimi oblekami, lepi- mi vratnimi izrezi, visokimi petami in temno šminko. Vsak bi še našel kaj, a v resnici je lahko še tako lepa obleka, a rezultati šepajo. Ni torej samo denar, ni niti obleka, gre za sinergijo z oblači- lom, ki je nastala z razumevanjem sa- mega sebe, svojih potreb in želja. Pred- stave, ki jih imamo, so zelo pomembne; vsaka dobro zamišljena kombinacija oblačil nam lahko prihrani veliko časa in konec koncev tudi denarja. Samozavest »Bodi, kar si, ne glede na to, kaj pra- vijo,« poje v angleščini Sting. Prevede- no se sliši okorno, v pesmi besede lepo zaplavajo in pomen še dolgo doni. Lah- ko se dolgo trudimo, a šele, ko zares začutimo, kaj nam v resnici pristaja, kaj nas dela elegantne, si z vsem srcem tudi privoščimo. Včasih nas opogumi kak kompliment, ki zbriše vse negativ- ne iz preteklosti in sedanjosti. Moda je draga, stil pa ni Če se zares zamislimo, so ljudje s sti- lom manj premožni. Ne nosijo po štiri modne stvari hkrati; takrat bi bili vide- ti prav smešni. Morda si zamislijo vse možne kombinacije malo dražjih obla- čil s povsem cenenimi, okrasijo s pravo mero žlahtnega nakita ali samo pasom. Tudi elegantnih oblačil se ne bojijo. Po- letje jim ponuja krasno priložnost, da se postavijo z velikimi in majhnimi vzor- ci na velikih površinah. Na tak način se tudi poleti lahko za trenutek skrijejo. Da ne bi bil videz preveč hipijevski, po- maga malo širši črn pas iz usnja. Tatjana Kalamar Morales Tečajnica Banke Slovenije Referenčni tečaji ECB 3. avgusta 2010 (x enot nacionalne valute za 1 evro) Ameriški dolar USD 1,3221 Bolgarski lev BGN 1,9558 Hrvaška kuna HRK 7,2332 Madžarski forint HUF 281,81 Švicarski frank CHF 1,3712 Turška lira TRY 1,9762 Britanski funt GBP 0,8298 stran 21 22 | Vestnik | 5. avgusta 2010 BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK turistični vodnik www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Ižakovci - V četrtek, 5. avgusta, ob 21. uri bo v okviru Biijraških dnevov na Otoku ljubezni Mitološki večer s predstavo Mur- ske vile, poezijo bodo brali člani Društva slovenskih pisateljev, etnodžez bo igral Tori trio. Velika Polana - V okviru Pomurskega po- letnega festivala poteka tudi Štrkov špor- tni teden. V četrtek, 5. avgusta, ob 16. uri bo nogometna tekma med predstavniki občin in predstavniki medijev, v nedeljo, 8. avgusta, ob 12.30 pa bo Kmečka olim- pijada. Več o dogajanju lahko preberete na www.strk.si. Dolenci - V petek, 6. avgusta, ob 15. uri bo pri hiši številka 95 otvoritev kmetije z nastanitvijo Mali raj. Ižakovci - V petek, 6. avgusta, ob 21. uri bo na Otoku ljubezni v okviru Biijraških dnevov Večer mladih s koncertom Maxi banda in Brigite Šuler. Gornja Radgona - V soboto, 6. avgusta, ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudsko uni- verzo Kmečka tržnica. Ižakovci - V soboto, 7. avgusta, bo na oto- ku ljubezni Dan ekologije in ljudske kul- ture. Ob 9.30 bo otroška likovna delavnica s skupino Panvita. Ob 10. uri bo predstavi- tev idejnega projekta Možnosti koriščenja energije reke Mure in drugih obnovljivih virov v Pomurju. Od 15. do 22. ure bo kon- cert Starih muzik ter predstavitev prek- murskega gostiivanje, biijraštva, mlinar- stva, brodarstva in ljudske kulinarike. Ob 22. uri pa bo predstava Prekmurske vile. Cven - V soboto, 7. avgusta, ob 14. uri bo na Griintu TD Cven Kmečka tržnica. Mala Nedelja - V soboto, 7. avgusta, ob 9. uri bo tretji pohod konjenice, ki ga pripra- vlja TD Mala Nedelja-Radoslavci. Ivanovci - V soboto, 7. avgusta, ob 12.30 bodo v Vinogradniškem centru Ivanov- ci - gostilna Gorički raj Sadjarsko-vino- gradniške igre. Igrala bo glasbena skupi- na Trio simpatikus, po igrah bo prireditev Ivanovska noč. Ljutomer - V soboto, 7. avgusta, od 8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična tr- žnica, ki jo organizira LTO Prlekija Lju- tomer. Lucova - V soboto, 7 avgusta, ob 17. uri bodo v Lucovi odprli športno igrišče s spremljajočimi objekti. Občina Gornji Petrovci in Športno društvo Lucova sta pripravila kulturni program. Predstavili se bodo Anja in Valerija Kučan iz Lucove, skupina Plamen ter ljudski pevci in godci TD Vrtanek iz Gornjih Petrovec. Velika Polana - V četrtek, 5. avgusta, ob 12. uri se bo začelo v okviru Pomurske- ga poletnega festivala kuharsko tekmo- vanje v kuhanju bujte repe. V soboto, 7. avgusta, bo potekalo srečanje evropskih vasi štorkelj, med katerimi sta tudi Veli- ka in Mala Polana. V soboto, 7. avgusta, ob 13. uri bo na ŠRC Berek sedmo vseslo- vensko tekmovanje čolnov lastne izdelave Sam svoj čolnar. Več informacij na www. samsvojcolnar.si. Ižakovci - V nedeljo, 8. avgusta, ob 10. uri bo na Otoku ljubezni maša za pokoj- ne in žive biijraše, ob 11. uri bo kulturni program in nastop gostov, ob 12. uri se bo začel družabni popoldan z ansamblom Toneta Rusa, ob 18. uri pa bo začetek Biij- raške noči s skupino Pajdaši. Drakovci - V nedeljo, 8. avgusta, ob 9. uri se bodo začele pri Muzeju kmečke- ga orodja in kmetijske mehanizacije Ciri- la Voršiča vaške igre, ki jih organizira TD Mala Nedelja-Radoslavci. Moravske Toplice - V okviru Poletja v Moravskih Toplicah bo vsak četrtek, pe- tek in soboto v juliju in avgustu od 18. ure dalje pri vhodu v letno kopališče v Ter- mah 3000 Poletno turistično senje. Ob ponudbi izdelkov pomurskih rokodelskih in drugih domačih obrti bo vsak četrtek ob 20.30 na terasi hotela Ajda Etnovečer. Vsako soboto ob 20. uri pa bo v Športnem parku Term 3000 otroška animacija. Popravek V 29. številki Vestnika smo v tekstu Ob ugodnih cenah je letos več obiskovalcev kot lani pomotoma napisali: Javno pod- jetje ŠIM Ljutomer. Pravilno je: Javni za- vod ŠIM Ljutomer. Lončar Štefan Zelko iz Lemerja Za delo z glino potrebna občutek in gibčnost prstov Zanimanje za modele za potice se povečuje, saj so gospodinje opazile, da se v njih potice še posebno lepo spečejo Štefan Zelko izhaja iz družine Zelko- vih v Pečarovcih, kjer se že več gene- racij ukvarjajo z lončarstvom. Tako je že kot otrok opazoval starše pri delu in jim tudi priskočil na pomoč. Po končani osnovni šoli se je od- ločil, da bo lončar, in s tem delom je nadaljeval tudi, ko se je preselil v Le- merje. Pravi, da se samo od tradici- onalne lončarske obrti ne da živeti, zato ima to kot dopolnilno delo na kmetiji, lončarstvo pa povezuje tudi s turističnimi predstavitvami in izo- braževanjem. Pravi, da je delo naporno, še pose- bej žganje izdelkov v peči: »Zadnja leta si to delo prihajajo ogledat tudi šolar- ji iz osnovnih šol, dobro sodelujem med drugim z osnovno šolo Grad in Števanovci v Porabju, kjer imajo lon- čarski krožek, ter z javnim zavodom Krajinski park Goričko. Obiskujejo pa me tudi dijaki in študenti. Tako so bili pred nedavnim pri meni dijaki Sre- dnje šole za oblikovanje iz Ljubljane. Sodeloval sem tudi na taboru, kjer smo prikazali izdelovanje izdelkov črne ke- ramike s črnim žganjem, bil pa sem tudi na srečanju lončarjev v etnograf- skem muzeju v Ljubljani. Večkrat so- delujem tudi na sejemskih prireditvah, ki so povezane z ohranjanjem tradici- onalnih ljudskih obrti. Med drugim ob koncih tedna prodajam izdelke na turističnem sejmu pri Termah 3000 v Moravskih Toplicah.« Štefan lončarske izdelke še vedno izdeluje na tradicionalen način, to- rej na vretenu. Tudi tradicionalnemu lončarstvu so v zadnjih desetletjih močno konkurirali industrijski izdel- ki: »Vendar pa opažam, da tudi na tem področju domači izdelki zadnja leta dobivajo pomen. Izdelujem vse tradi- cionalne lončarske izdelke, opazil pa sem, da se med kupci zadnja leta po- večuje zanimanje za modele za poti- ce, saj so gospodinje očitno opazile, da se v njih potice še posebno lepo spečejo in imajo boljši okus. Tzg, | Pov ši o Delo je precej naporno in zahtevno, pri izdelavi pa je treba imeti občutek. Ob obisku tudi učenci lahko poskusi- jo izdelati lasten izdelek, in čeprav se jim zdi delo ob mojem prikazu eno- stavno, kmalu uvidijo, da ni tako, saj je tudi za to delo potrebno precej prakse. Včasih so nekoliko razočara- ni, ker jim izdelek ni uspel. Sčasoma se dobi pravi občutek za material in gibčnost prstov.« Pri delu mu pomagajo tudi drugi člani družine, žena, tast in sin. Nje- gove izdelke je mogoče kupiti tudi v nekaterih pomurskih turistično-in- formacijskih centrih in trgovinah, v katerih so tudi izdelki domače obrti. Vendar pa to pomeni dodatne stroške, tako da je najboljša osebna prodaja: »Prav trženje izdelkov je za nas doma- če obrtnike največji problem. Prodaja na sejmu nam običajno vzame precej časa, za to pa potrebujemo tudi raz- lična soglasja. Mislim, da bi morali pri trženju izdelovalce izdelkov domače obrti drugače obravnavati kot druge prodajalce izdelkov, med katerimi so pogosto tudi uvoženi in kičasti. Pre- več nas mečejo vse v isti koš. Samo z lončarstvom ne bi zaslužil dovolj in s to obrtjo se lahko ukvarjam le tako, da jo opravljam ob delu na kmetiji. a Štefan Zelko lončarstvo združuje s kmetijstvom in turizmom in pravi, da samo od obrti ne bi mogel živeti. Zato tudi med mladimi ni zanimanja za lončarstvo v tradicionalni obliki. Pa tudi turizem bo imel v prihodnje veli- ko manj ponuditi obiskovalcem, če ne bo ljudskih obrtnikov. Država bi mo- rala bolj podpirati ljudske obrtnike, morali pa bi bolj poskrbeti tudi za tr- ženje naših izdelkov. Vem, da je v ne- katerih drugih evropskih državah za to veliko bolj poskrbljeno.« Ni pa zadovoljen tudi z nekaterimi razvojnimi projekti, ki so bili v prete- klosti povezani z ljudsko obrtjo v Pre- kmurju, od katerih za ljudske obrtni- ke ni bilo kaj dosti učinka. Jože Gabor Štrkov športni teden V okviru Pomurskega poletnega festivala so pripravili tudi Štrkov športni teden, v katerem vseh osem dni organizirajo rekreativne in tekmovalne aktivnosti za ljubitelje različnih športov. Začeli so v nedeljo s kolesarjenjem po Veliki Polani in okoliških krajih, ki so ga poimenovali Fsi klačimo. Organizirali so ga ljubitelji starodobnih koles Polanski Piicki, ki so sekcija Društva Štrk Slovenija, in člani Kolesarskega kluba Biciklin iz Velike Polane. Skupaj je bilo okrog 170 udeležencev kolesarjenja, na katerem so sodelovali tudi člani kolesarskih klubov in klubov starodobnikov iz drugih občin Pomurja. V koloni so se zapeljali do Hotize in Kapce, od tam do Copekovega mlina v Mali Polani, končali pa so ga na tekmovanju oračev v Mali Polani, kjer so se pridružili druženju in zabavi. Na poti je bilo več postankov z ogledi kulturnih zanimivosti. Ob kolesarjenju so pripravili v preteklih dneh še odbojko na mivki, turnir v malem nogometu in balinanje. J. G. Fotografija Jože Gabor V Boračevi kuhali štajersko kislo juho V soboto je Turistično društvo Radenci v gozdičku pri lovskem domu v Boračevi organiziralo tradicionalno družabno prireditev Kuhanje štajerske kisle žiipe v kotlu. Tekmovalo je trinajst ekip, izven konkurence pa je kuhala tudi ekipa organizatorja TD Radenci, v kateri sta bila Sonja Kuhar in Franc Šadl. Ocenjevalna komisija, v kateri so bili Ida Mir in Peter Pertoci iz SŠGT Radenci ter Duša Berič, predstavnica občinstva, se je na podlagi ocen okusa, videza, barve in gostote odločila, da je najboljšo žiipo pripravila ekipa DU Radenci — Viktorija Jakopec in Štefka Lesjak —, drugo mesto je pripadlo ekipi Dol pretočeni Prleki — Ivica Gašparič in Pepek z Brega -, tretje mesto pa ekipi Društvo prijateljev mladine Radenci — Marija Slavič in Vladimir Rantaša. Obenem so organizirali skupaj s TD Klopotec Kapela Pohod med vrelci življenja s startom pri preši na Kapeli in pri lovskem domu v Boračevi, na katerem so si ogledali mineralne vrelce. Po treh urah hoje se je okrog trideset pohodnikov vrnilo na prireditveni prostor, kjer so poskusili slastno juho, ki je dobro teknila tudi številnim obiskovalcem. Dani Mauko stran 22 Fotografija Jože Gabor Fotografija Dani Mauko www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si razvedrilo BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 23 š SMISELNI | ČLOVEK STAREJŠA | INDIJSKI a x SKLOP. |RADIKALNIH| AMTONIO | KOS. | PLOD. | PEČENJE | HRVAŠKA | JUNAŠKI BESED | NAZOROV PEVKA EP PTICA PEVKA Z UKRIVLJENIM KLJUNOM SLIKARSKA DEŠČICA, PALETA NEKDANJA KNEŽEVINA ANA V HIMALAJI DOLINAR EI PLES IZVOR, -| POREKLO URJENJE z JEZIKOVNO DEŽEVEN K LEVE IZRAŽANJE URBAN JAMNIK OČKA IGRA Z IGRALKA REDKA | REKAV | LESENIMI GARDNER VESTNIK | KOVINA | BELORUSIJI | PALIČICAMI m INLATVIJI. [GRŠKI OTOK RIMSKA V KIKLADIH ŠTIRICA ROMAN STALNA VITOMILA BESEDNA a ZVEZA (ZUPANA A ZM. IGRALKA (MARY) NAŠ PEVEC sestav, (MARIJAN) FORMACIJA STALJENA SNOV FILMSKA SAMICA ZVEZDA DIVJE OSTANEK MAČKE DOGORELE CIGARETE SLABO POGOST KURIVO ORGAN VEZNIK | ZBARJA. | VIDA SPODNJA OKONČINA SODOBNI SLOVENSKI SKLADATELJ SOIGRALEC | PARKOVNA GORANA | SMREKA VESTNIK | DRAGIČA | UVAJALEC VNBA | TEHNIČNIH (STEVE). | NOVOSTI ORGAN REKAIN VOHA DRŽAVA RDEČA VAFRIKI POLJSKA CVETLICA GL. MESTO ITALIJE eta AMERIŠKI PODOBNOST| AMERICIJ IGRALEC (LORENZO) KRAJ PRI SNEŽNI OSTERC OBALO MAJHNA VENEZUELE RACA OŽINA NA DEL OTOKV MALAKI VIETNAMA DALMACIJI - OTROK OČRT MESTO V RUDNIŠKO ZAHODNI RAZSTRE- INDUSTRIJ- VESTNIK. | ROMUNIJI LIVo SKA - BIVALIŠČE RASTLINA POŽELENJE UMRLIH KOPAČ TKANINA VODNJAKOV ZA ZAVESE S TALNO VoDo SPLIT MET EOGE VOZNICA TAKSIJA VRATARJA PAPIGA K V RAJU MOŠKO IME KKKNKUNNKNNNTNNNTTNTTTTTTTTTTTTTO, Rešitve iz 29. številke Vestnika: ŠTEFKA KUSTEC, V VRTCU, ŽIŽKI Nagrade za 1. nagrada kuharska knjiga: Janez Lazar, Srednja Bistrica 34, 9232 Črenšovci. 2.—8. na- Rešitev: izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič 2.-8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 13. avgusta 2010. Ime in priimek, naslov: grada majica: Vera Bencek, Šafarsko 31 b, 9240 Ljutomer; Barica Toplak, Zvezna ulica 2, 9000 Murska Sobota; Milena Barber, Petanjci 14, 9251 Tišina; Franc Kuzma, Gančani 24, 9231 Beltinci; Ludvik Županec, Globoka 43 a, 9240 Ljutomer; Suza Norčič, Gregorčičeva ulica 19, 9000 M. Sobota; Martin Režonja, Ižakovci 71 b, 9231 Beltinci. Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od1 do 9. 2/1 7 7 R OGdO O OVEN ONA: Vse preveč ste napeti. Če boste nenehno preprečevali željo, da se glasno in od srca nasmejete, se boste sami sebi zdeli pusti. Sprostite se in kaj hitro bo- ste našli povsem nove alternative na mnogih področjih. ON: Pamet v roke, pa boste kaj hitro ugotovili, da se zadeve obračajo natan- ko tako, kot ste predvidevali v svojih načrtih. Nekdo vam bo sicer solil pamet, vendar ga ne boste poslušali, še manj upoštevali. BIK ONA: Sprijaznili se boste z nastalim položajem in iz vsega skupaj potegnili kar največ. Prijatelj vam bo stal ob strani in spoznali boste, da mu lahko zaupate tudi najbolj skrite zadeve. ON: Kolo sreče se vrti neodvisno od vas. Zato se ne jezite, če vam sreča od časa do časa obrne hrbet. Samo pomislite, kako dolgočasno bi bilo življenje, če bi imeli le srečne dni in bi se vam ne bilo treba za nič boriti. DVOJČKA ONA: Kakorkoli se boste obrnili, vam bo pogled romal k prijetnemu prijatelju, ki vas že dalj časa poskuša osvojiti, a mu do zdaj tega še ni uspelo. Tokrat bo interes tudi na vaši strani! ON: Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju, kar vam lahko prinese marsikatero korist predvsem v ljubezni, četudi bo imela vaša partnerka sto in en vzrok, zakaj ne. Nikar si ne delajte skrbi - na svetu je toliko ugodnih pri- ložnosti. RAK ONA: Skušajte izkoristiti možnost, ki se vam ponuja na delovnem mestu, saj vam bo pri tem nekdo prav izdatno pomagal. Seveda bo mislil predvsem na svoje postranske interese, saj računa na vašo vsaj majhno hvaležnost. ON: Na ljubezenskem področju boste povsem prerojeni, saj vam bo vaša par- tnerka ugodila na področju, kjer si to že dolgo želite. Potrudite se tudi sami in poskrbite, da bo to vzdušje trajalo čim dlje. LEV ONA: S srčnim izvoljencem se bosta končno začela strinjati tudi o tistih zade- vah, ki so bile do sedaj večno jabolko spora med vama. Ob tem vam bo pošteno odleglo, saj ste imeli preteklih prepirov že krepko vrh glave. ON: Ne obupujte zaradi vaših težav, ki niti niso tako ogromne, kot si predsta- vljate. Po krajšem počitku bo vse jasneje. Z malo več volje in zagnanosti boste kaj hitro izšli iz še tako zapletene situacije. DEVICA ONA: Prepustite denarne zadeve drugim, vi pa se raje posvetite svojemu par- tnerju, ki že komaj čaka na realizacijo dogovora, ki sta ga sklenila pred nekaj tedni. Nikar se predolgo ne izmikajte. ON: Postajali boste vedno boljše volje, za to pa bo imela največ zaslug prav vaša partnerka, ki vas bo nadvse prijetno presenetila. Prepustite se čarobnemu tre- nutku ljubezni in uživajte. TEHTNICA ONA: Srčni izvoljenec bo prišel na dan z zanimivim predlogom, ki vas bo sicer najprej pošteno presenetil, vendar boste v njem našli zelo zanimivo priložnost. Pripravite se na malo bolj burno ljubezensko obdobje. ON: Le kako vam je uspelo tako temeljito zaplesti sicer popolnoma enostavno situacijo? Bodite raje malo bolj konkretni in ne ovijajte celotne zadeve v oblak megle. To se vam lahko prehitro maščuje. ŠKORPIJON ONA: Vse prehitro se boste odločili, vprašanje pa je, ali bo vaša odločitev tudi pravilna. Nekdo se vam že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglejte okoli sebe, da vam ne bo kasneje še žal. ON: Popustite, ne bo vam žal. S tem lahko pridobite veliko več kot si morda mi- slite. Na koncu boste tako ali tako uspeli uveljaviti svojo voljo, četudi bo par- tnerka razmišljala povsem drugače. In prav v tem je čar vaše trmoglavosti ... STRELEC ONA: S pomočjo prijatelja, ki vam veliko zaupa, si boste finančno zelo opomo- gli. Samo pazite, da ne boste šli predaleč in se na ta način zapletli v mreže svo- jih spletk. Ne izneverite se njegovemu zaupanju. ON: Dnevi, ki so pred vami, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predajte. Vseeno se najprej postavite na čim realnejša tla, ker se vam lahko na- črti zapletejo ali celo izjalovijo. KOZOROG ONA: Nikar ne pogrevajte prepirov s prijatelji, saj se vam to lahko še kako ma- ščuje. Tudi vi niste vedno najpametnejši, kar se bo pokazalo tudi tokrat. Posve- tite se raje ljubezenskim zadevam, ki bodo vsekakor plodnejše. ON: Vaše počutje bo precej spremenljivo, vendar vas bo partnerka prej ali slej uspela spraviti v dobro voljo. Še najbolje bo, da sledite njenim načrtom, ki ima- jo v sebi marsikatero prijetno presenečenje. VODNAR ONA: Doživeli boste neprijetno avanturo z nekom, ki ste mu povsem zau- pali. Boste pa drugič vedeli, da je previdnost mati modrosti, in se izogibali tveganim korakom. Kljub temu je včasih skušnjava vendarle prevelika. ON: Ni dobro, če mislite namesto drugih. Na stiske gleda vsakdo drugače, predvsem pa nihče ne more živeti namesto drugega. In to velja tako za po- slovno življenje kot tudi za povsem zasebne zadeve. RIBI ONA: Še vedno je pravi čas, da se preizkusite na področju, kjer si že dalj časa prizadevate storiti nekaj skoraj nemogočega. Ponudila se vam bo odlična priložnost, torej se potrudite in jo izkoristite, kolikor je le mogoče! ON: Z ostro pripombo boste užalili staro prijateljico, ki si že dalj časa priza- deva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premislite, ali je to res tisto, kar si želite, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja vaših znancev? NI stran 23 24 | Vestnik | 5. avgusta 2010 BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK lokalna scena/oglasi stran 24 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Spodbuditi raziskovalne dejavnosti Zamejstvo In izseljenstvo Urad Vlade Republike Slovenije za Slo- vence v zamejstvu in po svetu je objavil nagradni natečaj za diplomska, magistr- ska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na ta način želijo spodbuditi raziskoval- ne dejavnosti dodiplomskega in podi- plomskega dela študentov na področju zamejske in izseljenske tematike. Posre- dno bi se na ta način krepila zavest o po- membnosti ohranjanja slovenske iden- titete tudi zunaj meja matične države. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Slovenije in tujine, ki so zagovarjali diplomsko, ma- gistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje. Vseka- kor imajo študentje priložnosti in veli- ko še neraziskanih tem s tega področja tudi v Prekmurju in obmejnih pokraji- nah. Upoštevali bodo dela, ki so jih za- govarjali od 1. 11. 2009 do 31. 10. 2010. Nagrajena bodo tri dela s področja iz- seljenstva in tri dela s področja zamej- stva, podeljeni pa bosta dve nagradi po 800 evrov in druge po 600 evrov. Stro- kovna komisija, ki bo pregledovala pri- javljena dela, bo upoštevala kot osnovne kriterije predvsem izvirnost teme, upo- rabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Strokovna ko- misija bo dela sprejemala do vključno 1. decembra 2010. Slovesna podelitev na- grad bo v začetku maja leta 2011. B. B.P. Rojaki spet doma ovo Zelo aktivni člani folklorne skupine SKD Lipa Miinchen so se udeležili srečanj izseljencev v Ljubljani, Metliki in Dolenjskih Toplicah. Folkloristi so se že v zgodnjih jutranjih urah odpravili iz Miinchna proti Sloveniji, natančneje Ljubljani, kjer so imeli prvi nastop. Na Pogačarjevem trgu sta Zveza kulturnih društev Ljubljana in Slovenska izseljenska matica pripravili prireditev, kjer so se predstavili s spletom gorenjskih plesov in navdušili občinstvo. Takoj po programu so se odpeljali v Belo krajino, kjer je potekalo tradicionalno Srečanje v moji deželi. Tam so si ogledali nastope različnih folklornih skupin iz Metlike, Hrvaške, Srbije in Makedonije, sami pa so nastopili v gorenjskih narodnih nošah. Zabavni program je trajal še pozno v noč. V nedeljskem jutru jih je nato pot vodila proti Dolenjskim Toplicam, kjer je potekal 17. tabor Slovencev po svetu. Po nastopih folklornih skupin in pevskih zborov je bilo druženje s sproščenim pogovorom med zbranimi rojaki. Anica Varga Še ena razočarana mama nogometaša iz Lendave Med prebiranjem vašega časopisa sem naletela na članek Izkušnja iz murskosoboške bolnišnice, ki me je zelo pretresel. Jaz sem pa mislila, da se je to dogajalo samo meni in mojemu sinu. Povem vam še mojo zgodbo. Bila je nedelja, 18. 7. 2010. Sin mi je dopoldne med kuhanjem nedeljskega kosila zaupal, da ga od včeraj zvečer pika v prsnem košu in da ga boli. Bilo je okrog 12. ure. Vprašala sem ga, ali gremo takoj k dežurnemu zdravniku ali ob 14. uri, ko se oče vrne iz službe. Odgovoril mi je, da greva takoj. Pustila sem nedeljsko kosilo nedokončano in sva šla k dežurnemu zdravniku v Lendavo. Otrok je bil seveda prestrašen, saj Je treniral skupaj z Alešem in en dan prej Je bil na njegovem pogrebu, kar ga je zelo pretreslo. Sprejel nas je prijazen dežurni zdravnik dr. Romeo Kulčar. Razložila sem mu, zakaj gre, on pa je naredil EKG-srca in vse potrebno. Ker je vedel, da je bil sin v stiku z Alešem, naju je poslal na otroški oddelek v Rakičan na slikanje pljuč. Bilo je okrog 13. ure. Sprejela nas je medicinska sestra in najprej vprašala, po kom je otrok zavarovan, kje je oče zaposlen itd. To je seveda vse normalno. Ko pa naju je sprejel dežurni zdravnik, je bilo vse drugače. Bil Je starejši možakar, izvedela sem samo, da je iz Maribora in da tu samo dežura. Žal je imel priponko na službeni obleki obrnjeno, tako da nisem videla imena. Ko je videl napotnico iz Lendave, je bil njegov prvi stavek: »Kaj mora zdaj celo Prekmurje priti sem zaradi bolečin v prsnem košu, zaradi tega fuzbala? Zjutraj ob štirih mi pridejo s tem problemom.« Nato me je vprašal, zakaj smo prišli na otroški oddelek, jaz pa sem mu odgovorila, da naju je dr. Kulčar napotil na slikanje pljuč in da je otrok star 15 let. Zdravnik je dejal: »Dobro, potem ga bomo na željo mame poslali na slikanje pljuč.« Jaz pa mu odgovorim, ne na željo mame, ampak na željo dr. Kulčarja. In še to sem mu rekla: »Takšnega sprejema pa še nisem doživela, kot sem ga danes.« Sestra je bila samo tiho. Zdravnik naju je poslal na slikanje pljuč. Ko smo se vrnili, je bil že malo umirjen, in ker sva se skregala, ga je zadržal za eno noč na opazovanju. Naredili so mu krvne preiskave in dobil je antibiotik. Popoldne smo se vrnili na obisk k sinu skupaj z možem in leto mlajšim bratom. Bolničarju sem razlagala, kakšen sprejem smo doživeli, in ta nam je povedal, da ta zdravnik z njimi tudi grdo ravna in da jih nadira. Hotela sem napisati pismo direktorju bolnišnice, vendar sem čakala na izvide. Ko sem končno dobila izvide, sem opazila, da nikjer ni imena tega zdravnika. Vse je zapisano, kdo je sina poslal in kdo ga je naslednji dan odpustil, le imena zdravnika, ki ga je sprejel, ni nikjer. Videti je, da seje zbal posledic, ker sem bila tisto nedeljo res jezna. Vidim tudi, da nima smisla pisati direktorju bolnišnice, ker zagovarja svoje delavce, zato pa sem se odločila, ko sem videla članek v Vestniku, da opišem še mojo plat zgodbe. Ker nekaj ni bilo v redu z laboratorijskim izvidom, smo se morali v četrtek s sinom spet oglasiti pri njegovi odpustni zdravnici dr. Maji Klemenčič, na katero pa res nimam nobenih pripomb. Je zelo prijazna zdravnica. Zato menim, da teh nekaj zdravnikov, ki dežurajo tu v Rakičanu, pokvari še tisto malo dobrega mnenja o tej bolnišnici. Upam, da takšnih sprejemov ne bom več doživela, saj jih nikomur ne privoščim, celo ne na otroškem oddelku. Vlasta Fotografija Anica Varga oglasiPvestnik.si tel.: 02 538 17 20 NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m016862 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. m016926 NESNICE, rjave, grahaste, stare 13 tednov, po 3,50 evra/kos, prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m017086 STANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 041 640 401. m016939 STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti ali okolici vzamejo v najem. Starejši ljudje v hiši niso ovira. Tel.: 031 275 562. m017077 OPREMLJENO STANOVANJE v Bakovcih damo v najem. Tel.: 041 334 581. m017081 NOVO BETONSKO HALO, 10 x 20 metrov, prodajo. tel.: 041 328 353. m017069 Zidarstvo, fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks: 02 547 10 14, stanovanje: 02 547 13 00, GSM: 041 631 193, 041 956 370 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 Jože Horvat i KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 CEROP VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI! www.cerop.si, info?cerop.si Center za ravnanje z odpadki Puconci, Vaneča 81, 9201 Puconci pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA ATRIJSKO HIŠO V IŽAKOVCIH - Beltinci, 120 m2, parcela 707 m2, l. 1986, 72.000 EUR, prodam. Tel.: 041 691 767. m017082 STAREJŠO HIŠO na Goričkem prodam. Tel.: 041 446 880. m017068 V občini Murska Sobota, Cankova ali Tišina vzamejo v najem obdelovalno zemljo. Za najemnino lahko vzamete subvencije. Tel.: 070 704 885. m017085 KUPIM TRAKTOR in kmetijsko mehanizacijo. Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m016988 PODRAHLJALNIK, 2,20, 3-redni okopalnik z dognojevalnikom in osipalnikom, škropilnico, poljsko, 330 l, prodam. Tel.: 548 10 73. m017074 NOVO HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 100 1, ugodno prodam. Tel.: 070 265 470. mo17080 SUŠILNICO na drva, primerno za koruzo in bučno seme, nove izvedbe, prodam. Tel.: 549 11 47. m017083 TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG POTINGER, servo 2, peresast, rotobrano, 3 m, s polnim valjem, in cisterno Creino, 2200-litrsko, prodam. Tel.: 041 816 269. m017088 dd besa nesi SEME RDEČE DETELJE prodam. Krog, Murska ul. 43, tel.: 031 406 044. m017066 MULJ ALI APNENEC za trosenje po njivah prodajo. Tel.: 041 328 353. m017067 TV-stojalo, klubsko mizico iz kamna, otroško posteljico, stol papasan, prodam. Tel.: 051 222 610. m017078 POHIŠTVO ZA JEDILNICO (mizo s 6 stoli) prodam. Tel.: 031 303 870. m017079 PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. m016447 Ali želite nov izziv? MSC Pomurje, d. o. o., center za marketing in pospeševanje prodaje, VAM ponuja nov izziv. Svoje poslovanje širi tudi v Pomurju in išče talentirane posameznike za različne zanimive naloge, kar vključuje naslednja področja dela: spletno mesto, komerciala, marketing, administracija, vodenje projektov, delo v centru za kontakte s strankami. Svoj življenjepis in vlogo pošljite na e-mail: infod mscadriatics.com. MSC Pomurje - Pospešujemo prodajo z odličnostjo. m016952 34-LETNI MOŠKI želi spoznati žensko, staro do 34 let, za resno zvezo. Tel.: 070 355 338. m017060 KREDITI DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNINO (tudi 09). Možnost kredita tudi za dohodke pod 562 evrov! Obremenitev tudi do 55 %! Odplačilo starih kreditov! Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679. mo016804 POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? Posredujemo vam rešitev. Plačilo na položnice, vozilo vam ostane! Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020, 031658679. mO016815 NEMŠČINO USPEŠNO INSTRUIRAM za vse šole, pripravljam na maturo in prevajam. Prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa ul. 4, M. Sobota, tel.: 040 741 350, 541 14 56. m017072 kjer si ti. pridemo vsi. Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, Po tej poti za teboj V SPOMIN 4. avgusta mineva leto dni žalosti od takrat, odkar ni več med nami dragega Jožefa Graha iz Korovec Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite. Žena Jožefa, sin Drago z družino, hčerka Marija ter vnuka Uroš in Tadej ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, Je večno in nikdar ne more umreti. Svetlana Makarovič V 56. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, zet in sorodnik Štefan Žižek iz Lipovec 171 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, za svete maše, sveče in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala celotni čistilni ekipi soboške bolnišnice, še posebej vsem aktivnim in bivšim sodelavcem z otroškega oddelka, FS Mojca, njegovim sodelavcem iz Mure, govorniku gospodu Simonu, pevkam za odpete žalostinke, gospodu župniku Benkoviču za pogrebni obred in pogrebništvu Jurič. Vsem - srčna hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK stran 25 5. avgusta 2010 | Vestnik | 25 ZAHVALA V 86. letu je zaspala draga mama, babica in tašča Ida Lucu iz Murske Sobote, nazadnje je živela v domu starejših v Mariboru Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. duhovniku Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, da te ni, še verjeti noče. V SPOMIN Danes minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in svak Franc Kovač od Grada Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate. AN KOMUNALA TN Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 ai Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO a N. C.521 37 00 POGREBNE STORITVE UREDITE " VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! " 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 mi POGREBNE STORITVE, " OPREMA, V ZDRZEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC LEKSANDRA VUCKIC BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO svakinja, soseda in prijateljica Matilda Čerpnjak roj. Zrim, iz Bakovske ulice 11 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu Gregorju Šemerlu iz M. Sobote, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala. Od nje smo se na njeno željo poslovili v ožjem družinskem krogu na soboškem pokopališču v sredo, 28. julija 2010. Žalujoči vsi njeni najdražji Hčerka Silvija in sin Srečko z družinama Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta, ZAHVALA V 62. letu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Vlado Kociper iz Martjanec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala osebni zdravnici, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, osebju internega oddelka v Rakičanu in patronažni službi za vso pomoč. Zahvala velja vsem, ki so pripomogli k lepemu pogrebnemu obredu. Žalujoči domači, posebno Jana in Bine ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA Brezplačni prevozi do 40 km. Plačilo na več obrokov brez obresti. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 - izdelava vencev in aranžmajev - dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 80. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast Josip Jendrič iz Beltinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za dobrodelne namene. Posebej hvala gospodom duhovnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala patronažni službi v Beltincih, Onkološkemu inštitutu Žalujoči vsi njegovi najdražji Ljubljana in osebju bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč med boleznijo. Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 83. letu je zaspala naša draga mama, tašča, stara mama in sestra Marija Raduha iz Spodnje ulice 47 v Gaberju Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in v druge namene ter za izraženo sožalje. Lepa hvala za podporo sodelavcem doma upokojencev iz Lendave ter NLB v Lendavi. Bog plačaj g. kaplanu Alešu Kalamarju in g. bogoslovcu Borisu Kučku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Prav tako se zahvaljujemo osebni zdravnici Suzani Toka - Bakos za vso pomoč in patronažni sestri Marici za številne obiske na domu. Žalujoči vsi njeni Mamca, posebej te pogrešajo tvoji vnuki in vnukinje 9231 Beltinci, Poljska pot 8 a Tel.: 02 542 22 40, POGREBNE pret STORITVE SMRSNNNI JURE JURIC, o pljOgnaiom s. p. NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU PO TELEFONU 051 318 113 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 90. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Matija Markoja iz Črenšovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene ter za ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala upravi in delavcem poslovnega sistema Mercator Murska Sobota in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Posebej hvala g. župniku Štefanu Grabarju za pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Treziki Horvat za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je v 86. letu starosti tiho zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Viktor Srejš iz Zvezne ulice 18 v Bakovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam stisnili roko in izrekli besede sožalja. Hvala za darovane vence, sveče, za svete maše in darove za cerkev ter vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Hvala gospodu župniku Francu Zorcu za ganljive besede slovesa in pogrebni obred, hvala tudi župniku Goranu Kuharju za pomoč pri obredu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala! Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopni- ce, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 A KEB - ma kamnoseštvo s Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci Hospic Slovensko društvo OPORA - SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 26 | Vestnik | 5. avgusta 2010 akcija BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Naj... domačija 2010 po izboru bralcev Katera bo vaša izbranka? Naša akcija, v kateri izbiramo že 20. naj... domačijo, se je prevesila v drugo polovico. Potem ko je strokovna komisija v sestavi Zita Flisar Novak, Slavko Petovar, Olga Varga, Tatjana Buzeti, Marija Sraka Šadl in Robert Recek obiskala vseh sedemnajst prijavljenih domačij, je v ožji izbor uvrsti- la osem finalistk, med katerimi bo izbrala tisto, ki bo prejela naslov naj... domačija. Tudi letos pa bomo podelili častni naslov naj...domačija po izboru bralcev, zato ste vabljeni, da med osmimi finalistkami gla- sujete za svojo izbranko. Vse, kar mora- te storiti, je, da izpolnite glasovnico in nam jo pošljete na naslov Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobo- ta. Na koncu bomo vaše glasove prešteli in podelili priznanje tisti domačiji, ki jih bo prejela največ. Da bi vam olajšali odlo- čitev, vseh osem finalistk na kratko pred- stavljamo v besedi in sliki. Fotografija Petra Kranjec Družina Rantaša, Bolehnečici 10 Gre za eno najmogočnejših kmetij v vasi, ki se že tradicio- nalno ponaša z odlično ohranjeno arhitekturo vaškega jedra. Rantaševi so temu dali še svoj pečat, saj so obnovili več kot 100 let staro hišo, ki je tudi kulturni spomenik. Sicer pa se ukvarjajo z govedorejo, predvsem rejo krav molznic. Fotografija Petra Kranjec Družina Vratarič, Puconci 296 Vrataričevi imajo stoletno domačijo, hišo so obnovili, gospo- darsko poslopje pa dozidali. Usmerjeni so v strokovno zahtev- nejše kmetijske panoge. Nekoč so redili plemensko govedo, danes plemenske svinje. Pitajo še prašiče za prekmursko šun- ko, ki se trži pod blagovno znamko z geografskim poreklom Diši po Prekmurju. Ohranili so tudi travniški sadovnjak, poln avtohtonih in tradicionalnih sort jablan, sliv, orehov, pod kro- šnjami pa se pasejo ovce. Fotografija Nataša Juhnov Družina Čuk, Hrastje - Mota 72 Še ena govedorejska kmetija na desnem bregu Mure, ki se ukvarja z rejo krav molznic. So med redkimi, ki še pasejo ži- vino. Na domačiji živijo tri generacije, ki so složne pri delu na kmetiji. Gospodar Miran ob tem še hodi v službo, medtem ko žena Sonja doma gospodinji, kar se pozna tudi pri vzorni ure- jenosti okolice doma. Fotografija Petra Kranjec Družina Cigut, Noršinci 62 Cigiitova domačija sodi med največje kmetije v Sloveniji, re- dijo 800 glav goveda mesnih pasem, obdelujejo dobrih 300 hektarjev zemlje, z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo pa opravljajo še strojne storitve. Marija vodi posle, Štefan strojni park, tehnolog je sin Štefan, ki je nedavno prišel s svetovnega prvenstva v oranju in vpisal doktorat na fakulteti za kmetij- stvo in biosistemske vede v Mariboru. Družina Lukač, Hrastje - Mota 30 V letošnji akciji druga prijavljena domačija iz naselja Hrastje - Mota v radenski občini in ena največjih prašičerejskih kmetij v Pomurju. Kmetujejo na nekaj več kot 70 hektarjih kmetijskih zemljišč. Pred leti je kmetijo prevzel mlad prevzemnik Dani- jel, kije v nekaj letih podvojil obseg kmetijskih površin. Družina Gomboc, Gerlinci 53 Gombočevi imajo dobra vina in registrirano sobodajalstvo kot dopolnilno dejavnost. Klasične kmetije nimajo, čeprav so skrbno ohranili veliko kmetijskih strojev in orodij ter kaščo, ki so jo preuredili v apartmaje. Obnovljena in dograjena do- mačija je obdana z vinogradi in travniškim sadovnjakom. Z aktivnostmi v vaškem, gasilskem, vinogradniškem, športnem in turističnem društvu pa prispevajo k razvoju in promociji domačega kraja in Goričkega nasploh. Družina Trstenjak, Stročja vas 46 Trstenjakova domačija, na kateri gospodarita mlada Janez in Nataša, ki se je na prleško podeželje preselila iz Ljubljane, je pravi zgled podjetništva ne kmetiji. Ukvarjajo se namreč s sadjarstvom in predelavo sadja. V zadnjem letu se aktivno ukvarjajo tudi z neposredno prodajo, za kar so si na kmetiji uredili ličen prostor. Družina Ros, Vučja vas 4 Rosovi se ukvarjajo z rejo goveda na srednje veliki kmetiji. pno 30 glav goveda, od tega deset krav molznic. Na domači- ji v slogi živijo tri generacije, ki so si znale dobro porazdeli- ti delo, pri čemer mlad prevzemnik Miran in žena Dominika hodita v službo, čas pa si znajo vzeti tudi za oddih in društve- ne dejavnosti. Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Petra Kranjec Fotografija Petra Kranjec Fotografija Nataša Juhnov Jubilejna Vestnikova akcija Dvorišča in vrtovl so okras kmetije Senčnice so točka na dvorišču za počitek in pomenek Ob obiskih naših domačij smo po- sedeli v vrtnih utah, senčnicah, pod pergolami in brajdami. Senčnice so že od nekdaj priljubljena in pomembna točka na dvorišču za počitek in pome- nek. Pri Kuzmičevih v Šalamencih smo posedeli pod brajdami, kjer je lep po- gled na skupino brinov, tudi nekaj oblikovanih rastlin in urejene balko- ne. V Skakovcih pri družini Kuzma je stekel pogovor v debeli senci oreha in jesena. Cvetoče rastlinje je ob obrob- kih dvorišča, saj bodoča snaha Mojca ob petletni hčerki Ani in treh moških postori prev vse, pa čeprav pozno zve- čer. Vinska trta je bila pri Gombočevih v Gerlincih (»lugaš« po domače) sli- kovita in prijetna senčnica. Ni čudno, da kolesarji načrtno ali naključno radi tenzije, plamenke, ameriški slamnik, srčki so rastline, ki sovpadajo z nji- hovim okoljem, ki je kot živ organi- zem, ki se spreminja in razvija in do- polnjuje. Pri Nini Vratarič v Polani urejajo ekološko trgovino Etuška, kjer bodo prodajali domačo zelenjavo in jajca kokoši v prosti pašni reji. Na domačiji je zbirka zelišč, ki jih predelajo v razne sirupe in grenčico. Kako pomembni so trata, ki je ne- pogrešljiv sestavni del bivalnega vrta, in igrala za otroke, smo doživeli pri Šrajevih na Vaneči. Pri Vrataričevih v Puconcih krasijo dvorišče trajnice, ki s svojimi različ- nimi oblikami spreminjajo letne čase. Tu so zelnate trajnice, ki prezimijo v tleh, ostrožniki, srčki, perunike, jegli- či, orlice, maslenice, potonike... V Bolehnečicih pri Rantaševih ima- Skrbno urejen zelenjavni vrt — doma pridelana zelenjava bolj tekne. posedijo in se spočijejo ob čudovitem razgledu in domači kapljici. Pri njih vrt resnično zbližuje - grmaste hor- 'TONDACH (7 Naravna opečna kritina. — Danvita (Hi Naša narava Glasovnica Glasujem za domačijo po izboru bralcev jo obnovljeno hišo, staro 110 let. Okna krasijo zmajeva krila. Zraven se raz- prostira sadovnjak in imajo veliko, za- res veliko zbirko trajnic. Pri vhodu sta velik pušpan in lep »lugaš«, ki je dvo- rišču velik okras, in za vse to skrbi go- spa Marinka. Košarjevi v Stročji vasi imajo poseb- no srečo, saj mlada Katja, ki je kon- čala vrtnarsko šolo, skrbi za cvetje in zelenje pri hiši. Vhod na domačijo pri Košarjevih je viden že od daleč zara- di cvetnega motiva iz enoletne celozi- je (petelinov greben). Posebno pozor- nost je namenila tudi vhodu, kjer se vzpenja plezava bela vrtnica. Posaje- nih je še veliko izbranih rastlin. Med hišo in vrtom se spletajo naj- različnejše vezi. Vrt je spoj naravnega in grajenega. Kmečko hišo povezuje- jo travniki, sadovnjaki ter zelenjavni in okrasni vrt. Olga Varga 201 0 NAJ... DOMAČIJA Moj naslov: Izpolnjene glasovnice pošljite do petka, 20. avgusta, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali na elektronski naslov petra.kranjecEvestnik.si. Prijavnico bomo objavili tudi v naslednjih številkah Vestnika. stran 26 Fotografija Olga Varga www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si napovednik BARVA CM "K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK 5. avgusta 2010 | Vestnik | 27 LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 1. RECESIJA - Langa in Zreška pomlad 2. PESEM SLAVCA - Halgato band 3. DUGO DROM ALI DOLGA POT - Rom Ton 4. POLETNA NOČ - Drotmantraši in Julija Klajnščak 5. MATI MOJA - Zoltan band PREDLOGA OSTANI - Moira TAMARA - Art music orchestra LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ČETUDI MAJHNI SMO - Krajcarji 2. DRAGI PRIJATELJI - Ans. L. Slaka 3. ZJUTRAJ - Naveza 4. NE PRIMERJAJ ME Z NJO - Vihar 5. MOGOČE ONA HOČE - Ans. Ceglar PREDLOGA NIKDAR ME NE BOŠ POLJUBIL - Ansambel Petra Finka POZABLJENO DEKLE - Ans. Navdih LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. DAN OB TEBI - Slavko Ivančič 2. SUPERHEROJ - Društvo mrtvih pesnikov 3. V DVOJE LAŽJE JE - Pika Božič Kontrec 4. ŠTAJERSKO NEBO - MI2 5. TAKO JE PRAVILO - Pero Lovšin PREDLOGA BREZ MIRU - Marko Vozelj PUSTI MI DIHATI - Eva Černe NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. WHATAYA WANT FROM ME - Adam Lambert 2. ALL THE LOVERS - Kylie Minogue 3. IN A MOMENT LIKE THIS - Chanee št N'evergreen 4. DO ASI SAY, NOT ASIDO - Ed Harcourt 5. NEUTRON STAR COLLISION - Muse PREDLOGA CALIFORNIA GIRLS - Katy Perry ALEJANDRO - Lady GaGa Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Katarina Bukovec, Mlinska ul. 16, 9224 Turnišče. Kupon št. 31 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 10. av- gusta 2010, na naslov: Murski val, Ulica ar- hitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz PETEK, 6. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Ju- tranji program, Nataša Špindler - 06.45 Poročilo OKC - 06.45 Poletni festival Ve- lika Polana in Soboško poletje - 07.40 Ma- riborsko pismo, Asja Matjaž - 08.00 Po- ročila - 09.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci - 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Popoldanska voditelji- ca Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja poroči- la - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.30 Radijski knjižni sejem - 19.00 Mladi val z Evo - 20.10 Zimzelenčki, ugasni televizor! Nataša Špindler SOBOTA, 7. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj počasno vstajanje ... - 08.00 Poročila - 08.30 Mali oglasi - 09.30 Biba buba baja, ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob kon- cu tedna - 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Ponovitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: Kratki stik: mag. Geza Erniša - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Do- godki in odmevi - 17.00 Osrednja poroči- la - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Glasba našega srca, naro- dnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Glasba po željah - 20.00 Zadnja poročila - 20.10 Duškova ordinacija NEDELJA, 8. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga ju- tranja kronika - 07.30 Panonski odme- vi - 08.00 Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomur- ja - 08.30 Zamurjenci - 9.00 Srečanje na Murskem valu - 10.00 Izbor pesmi tedna -10.30 Nedeljska kuhinja: atletinja in več- kratna športnica Pomurja Sonja Roman - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 12.45 - 13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Čestit- ke, šport, glasba - 18.00 Na narodni farmi: gostje člani ansambla Objem - 19.00 Poro- čila - 20.10 Samo za vas (Samo Budna) PONEDELJEK, 9. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 - Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič - 08.00 Poročila - 08.30 Šport, porodni- šnica - 09.15 - 11.15 Oaj, kak san zliifto! - 12.30 Anketa - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje - 15.30 Do- godki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagra- juje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR in skupina Dan D - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi (Petra Kranjec) - 20.00 Zadnja po- ročila - 20.10 Kak je inda fajn bilou in Mi- lan Zrinski TOREK, 10. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Ju- tranji, Milan Zrinski - 07.40 Ljubljansko pi- smo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede -10.30 Mali oglasi - 11.15 Kratki stik - 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidi- ja Domanjko - 13.15 1. oseba ednine - 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabav- ni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Do- godki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila -17220 Obvestila - 17. 30 Murski val nagra- juje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poroči- la - 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 11. avgusta: 00.00 SNOP - 05.00 Ju- tranje prebujanje: Dušan Radič - 07.40 Pe- ter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 10.15 Župan v studiu: Anton Štihec, Mestna občina Mur- ska Sobota - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mne- nja, prošnje poslušalcev - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi - 14.30 NSTSNMVU, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut)- 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali ogla- si - 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.10 Mursko morski val - Simona Špindler ČETRTEK, 12. avgusta: 00.00 - SNOP - 05.00 Zbudite se z dobrim radiem! - Dejan Fujs - 06.40 Preteklih 24 - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Obvestila - 07.30 Vreme, ce- ste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetij- ski strokovnjak - 09.25 Kuharski nasvet - 09.30 Pregled Vestnika - Dopoldanski vo- ditelj Boštjan Rous - 11.15 Reportaža tedna —11.45 Šport za vse - 12.30 Aktualno -13.151. oseba ednine - 14.30 Domača plošča - 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski - 1700 Osrednja poročila na Murskem valu - 18.00 Mali radio, novinčki in Jerneja Pirnat - 19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Poročila - 20.10 Geza se zeza Otvoritev TURNIŠČE V nedeljo, 8. avgusta, ob 19. uri bo v Jeričevem domu otvoritev muzejske razstave Varašanci, ki jo pripravlja Mežnarski cej. Odprl jo bo generalni vikar msgr. Franc Režonja. Koncert VELIKA POLANA V četrtek, 5. avgusta, zvečer bosta na Pomurskem poletnem festivalu na- stopili skupini Modrijani in Marki. V petek, 6. avgusta, bosta nastopila Se- verina in skupina Blue Planet. V so- boto, 7. avgusta, bosta nastopili sku- pini Plavi orkestar in Modra cona. V nedeljo, 8. avgusta, bosta nastopili Maja Šuput s skupino Enjoy in za- sedba Hay. BAKOVCI V četrtek, 5. avgusta, ob 19. uri bo pri Oštariji Kamešnica večer rom- ske glasbe, kjer bodo nastopili: Rom Ton, Gitano Band, Dušan Horvat Vaj- ta, Extra Popo in drugi. MORAVSKE TOPLICE V četrtek, 5. avgusta, ob 20.30 bo- sta na terasi hotela Termal v okviru etnovečera nastopila Romsko dru- štvo Pušča in Turistično društvo Vr- tanek. BELTINCI V četrtek, 5. avgusta, ob 21.30 bo v Ambasadi Štefana Kovača prvi večer festivala Črnec Reggae Potok Splash. Nastopila bo skupina Nourou (Pariz/ Afrika, reggae/blue funk/maraca- to/slum), nato pa še DJ Countryman (Sevnica, reggae, ragga, d'n'b, afro- beat). V soboto, 7. avgusta, ob 21.30 bo v Ambasadi koncert skupine Sopot (Banja Luka, dub, etno, dubstep, d'n'b', indie, reggae). Sledil bo še gost DJ. MURSKA SOBOTA V petek, 6. avgusta, ob 21. uri bo na Trgu kulture v okviru Soboškega po- letja koncert skupine Mariachi Real Jalisco iz Havane. V soboto, 7. av- gusta, ob 10. uri bo na Trgu kulture glasbena prireditev za mlade z Moiro Si vtipaš. GRAD V nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri bo na gradu glasbena matineja študentov mojstrskih tečajev solo petja. TELEVIZIJA $ STATUSOM POSEBNEGA POMENA televizija www.tv«as.net 02/ 521 30 30 051 38 77 77 GNES - informativna oddaja od ponedeljka do petka ob 18., 20. in 22.30 vri | AV. VESTNIK ime Dogodek BELTINCI V soboto, 7. avgusta, ob 6. uri bo pri gradu start pohoda, ob 8.45 pa start kolesarjenja in rolanja po Občini Beltinci. GORNJI SLAVEČI V soboto, 7. avgusta, ob 9. uri bo za- četek regijskega tekmovanja oračev Prekmurja in Prlekije. ter oračev sta- rodobnikov. Obenem bo še kmečki dan. MORAVCI V SLOVENSKIH GORI- CAH V soboto, 7. avgusta, ob 12. uri bo v konferenčni dvorani hotela Bioter- me slavnostna prireditev ob pra- zniku občine Ljutomer, kjer bosta v kulturnem programu nastopila Komorni zbor Orfej iz Ljutomera in Manca Izmajlova. DOLENCI V soboto, 7. avgusta, ob 13. uri bo za- četek srečanja članov Društva upo- kojencev Šalovci. MELE V soboto, 7. avgusta, ob 14.30 bo pri gasilskem domu prireditev ob 100-letnici PGD Mele. LUCOVA V soboto, 7. avgusta, ob 17. uri bo slo- vesna otvoritev novega športnega igrišča s spremljajočimi objekti. Po kratkem kulturnem programu bodo prijateljske tekme (ekipa PRESS vs. ženska ekipa itd.). V kulturnem pro- gramu bodo sodelovali: Anja in Vale- rija Kučan iz Lucove, Ljudski pevci in godci TD Vrtanek iz Gornjih Petro- vec ter skupina Plamen. DOMANJŠEVCI V nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri bo prireditev ob 100-letnici PGD Do- manjševci. DOMAJINCI V nedeljo, 8. avgusta, ob 11. uri bodo na nogometnem igrišču 12. Turistič- no-kmečke igre Občine Cankova. HODOŠ V nedeljo, 8. avgusta, ob 12. uri bo v Mladinskem centru srečanje družin. DOBROVNIK V nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri bodo pri etnografskem muzeju v središču vasi XIII. Mednarodne vinogradniške in otroške vinogradniške igre. LJUTOMER V nedeljo, 8. avgusta, ob 14. uri bo na hipodromu 20. slovenski kasaški derbi. Gledališče LENDAVA V petek, 6. avgusta, ob 18. uri bo na odprtem odru GIKD lutkovna pred- stava O devetih mesecih v izvedbi Lutkovnega gledališča Piki iz Slova- ške. V soboto, 7. avgusta, ob 18. uri bo premiera predstave Papirnati vojak Murski val in Vestnik na mobilnem Planetu! Pošljite SMS P MURSKIVAL ali P VESTNIK na 1919. v izvedbi Lutkovnega gledališča Pu- pilla iz Lendave (10. mednarodni lut- kovni festival Lutkovni pristan Len- dava 2010). Predavanje MURSKA SOBOTA V četrtek, 5. avgusta, ob 9. uri bo v Hiši Sadeži družbe delavnica ročnih del (E. Šantavec, V. Režonja). Ob 10. uri bo na kopališču delavnica Diabo- la (B. Lačen). Slednja bo tudi v pone- deljek, 9., in v torek, 10. avgusta, ob 9. uri v Hiši Sadeži družbe. V sredo, 11. avgusta, ob 9. uri bo kuharska de- lavnica s pripravo grške sladice (J. Jud), v Partizanu pa fitnes (B. Babič). V četrtek, 5. avgusta, ob 10. in 20. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Naključja - slike, risbe, kipi. GORNJA RADGONA V četrtek, 5. avgusta, ob 10. uri bo v svetovalnici Jozefine delavnica Po- barvajmo kamenčke. Razstave MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 11. avgusta na ogled razstava Naključja. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do 3. septembra na ogled razstava Gene- ral Rudolf Maister in boji za severno mejo 1918-1919. GRAD V viteški dvorani gradu je do 31. av- gusta na ogled razstava Povedke in gradovi s Kozjanskega. POTRNA V Pavlovi hiši je do 25. septembra na ogled razstava Made in Carnica, ki sta jo pripravila Čebelarski muzej Radovljica in Magazin/Revija Strip- burger. Kino Star Max MURSKA SOBOTA (od 5. 8. do 11. 8.) Koprodukcijska romantična dra- ma Pisma Juliji (18.10, sob. in ned. še 15.10 ) Ameriški animirani družinski film Svet igrač 2 (16.50, 18.50, sob. in ned. še 14.50) Ameriška akcijska znanstvena fanta- stika Predatorji (20.15) Ameriška grozljivka Mora v Ulici brestov (20.50) Ameriška akcijska komedija Moril- ci (19.50) Ameriška risanka Na pomoč, jaz sem riba! (17.00, sob. in ned. še 15.00) LENDAVA Nedelja, 8. avgusta: ob 21.00 ameri- ška animirana družinska komedija Franček in zaklad Želvjega jezera GORNJA RADGONA Julija in avgusta ne bo filmskih pred- stav! 6 Planet VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si stran 27 28 | Vestnik | 5. avgusta 2010 (ne)nazadnje BARVA CM K datum: 05. 08. 2010 VESTNIK stran 28 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Četrtek: zmerno oblačno 12 | 26 Petek: Sobota: Nedelja: Ponedeljek: oblačno, - delno jasno, ploha pretežno pretežno dež, nevihte (rahel dež) jasno, megla jasno 16 | 19 bri yi ji] 3X] 24 15 | 26 Su sea -- Bl A Po dežju sonce V četrtek zjutraj bo precej jasno, pone- kod bo lahko kratkotrajna megla. Čez dan se bo oblačnost počasi povečevala. Popoldne bo možna kakšna ploha, a re- snejši dež pričakujemo v Prekmurju šele zvečer ali celo v prvem delu noči, ko bo tudi grmelo. Najvišje dnevne tempera- ture bodo okoli 24 stopinj Celzija. V petek bo oblačno in kar pogosto bo deževalo, tudi nevihte bodo. Hladneje bo. V soboto se bo vreme postopno iz- boljšalo. Sicer bo zrak še precej vlažen, zato se bo oblačnost postopno trgala, nastale bodo tudi posamezne plohe. V nedeljo in ponedeljek bo sončno in po- stopno topleje. Predvsem v nedeljo zju- traj bo marsikje megla. Kako nastane toča O toči je bilo prelitega že veliko črnila. A kaj, ko se kljub temu pojavlja vsako pole- tje, včasih redkeje, včasih pogosteje. To, da nastaja v nevihtnih oblakih, je najbrž vsakomur jasno. Ampak zakaj? Tako kot vodne kapljice, ki lebdijo v zraku, dokler so dovolj lahke, lebdijo tudi ledeni kri- stalčki. A ko se ledena zrna dovolj pove- čajo, bodo padla na tla. Le dovolj močan vzgornik, navpično dvigajoči se zrak, lah- ko zadrži ledena zrna, da ne padejo na tla, ampak še vztrajajo v oblaku in raste- jo. Le tako lahko dobimo točo. Vzgornik v nevihtnem oblaku je lahko zelo mo- čan, zrak se lahko dviga s hitrostjo tudi več kot 50 kilometrov na uro! Na robovih oblaka pa se zrak spušča in tako lahko le- dena zrna večkrat zakrožijo od dna obla- ka proti vrhu in se zopet spustijo navzdol. Pri tem se na njih nabira voda, ki zmrzne, zrna se debelijo in toča postaja vse debe- lejša, dokler ni pretežka, da bi jo dviga- nje zraka v oblaku spet lahko dvignilo, in tako pade iz oblaka na tla. Za nastanek toče je odločilna tudi višina ledišča, viši- na, na kateri je temperatura nič stopinj. Če je previsoko, to ni ravno ugodno za točo, če pa je prenizko, to ponavadi po- meni tudi, da je zrak pri tleh hladnejši in da je običajno dviganje zraka v nevihtnih oblakih šibkejše, kar spet ni ugodno za nastanek debele toče. Res debela točna zrna ponavadi nastanejo z združevanjem manjših, zato so običajno bolj nepravil- nih oblik kot drobnejša toča. Č -5. avgust MARTA P - 6.avgust JULITA S - 7.avgust IGNAC N -8.avgust PETER P - 9. avgust ALFONZ T - 10. avgust LIDIJA S - 11. avgust DOMINIK 6. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 50 minut, zašlo pa ob 20. uri in 24 mi- nut. Dan bo tako dolg 14 ur in 34 mi- nut. 10. avgusta ob 5. uri in 7 minut bo na nebu nastopil mlaj. Kakor čas beži, tako se spreminjajo tudi obdobja, družbeni pogledi in sistemi. Ko pride nov sistem, želi odstraniti simbole prejšnjega ali pa vsaj tiste, ki mu sedaj ne koristijo. Eden od značilnih simbolov tako imenovanega socialističnega obdobja je bila v Murski Soboti tudi trgovina Dom tehnike, po kateri so imenovali celotno zgradbo, tudi stanovanjski blok. In ki je doživela tudi novo kapitalistično obdobje. Kot je videti, se ji zdaj pišejo malce slabši časi. A kakorkoli, če tega napisa ne bo več, ali če spet bo, za Sobočane bo ta zgradba za vedno ostala Dom tehnike, kakor bo trgovina v Slovenski ulici vedno Blagovnica in kakor bo stavba nasproti Zvezde (še en večni izraz) vedno Shoping. Ne glede na sistem. Pa še nekaj smo dolžni pojasniti: zadnjič nam je tiskarski škrat pomotoma preimenoval profesorja etnomuzikologije Tomaža Raucha v doktorja, pri omembi nastopajočih na etnovečeru pa je izpustil Marko bando. Vsem omenjenim se opravičujemo. T. K. Fotografija Jure Zauneker Ujel kapitalca in ga izpustil Po ai Štirinajstletni Nejc Prša iz Velike Polane je že dobra tri leta vnet ribič in član ekipe Carp Team Lindau iz Lendave. V svoji kratki karieri je ujel že več večjih krapov, zadnji pa je njegov rekord. Krapa velikana, ki je tehtal 30 kilogramov in pol, je ujel v jezeru Liebmann See pri avstrijski Radgoni in ga nato kot ljubitelj narave in športa spustil nazaj v vodo. J. P. ZAČUTITE POLETNO OSVEŽITEV in izkoristite 50 % popusta za celodnevno kopanje v termalnem kompleksu Zdravilišča Radenci. ZDRAVILISCE RADENCI PRILOŽENI KUPON ODDAJTE PRI KOPALIŠKI BLAGAJNI. Veljavnost do 31. 8. 2010. Informacije: 520 28 00. Vsi drugi popusti izključeni. NE SPREGLEJTE! ŠOLA PLAVANJA od 9. do 13. 8. 2010 Informacije: 041 746 023, jozica. avilisce-radenci.si ŠOLA ASTRONOMIJE od 12. do 15. 8. 2010 14. 8. 2010 od 20.00 ure naprej STAR PARTY v termah, nočno kopanje in opazovanje zvezd skozi veliki teleskop varicOzdravilisce-radenci.si Naročite svoj izvod časopisa Vestnik Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: CI trimesečno, LI polletno, LI letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. CI Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informira- nje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privo- litve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zah- teva, da Podjetje za informiranje, d. o. Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: njegove osebne podatke za namene ne- posrednega trženja. Podjetje za informi- Davčna številka: ranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustre- zno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem Datum: v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registrirane- j , , ' ' , , ' , , , H , , ' , , , ' , , o., trajno ali začasno preneha uporabljati 1 H , , ' , , , ' , , , H , , ' , , , ' , ga ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje u RN za informiranje, d. o. o. Poštna številka: Pošta: Podpis: VESTNIK Fotografija Jože Prša Sestavite sestavljanko Vsi, ki boste 5., 12., in 19. avgusta (skupno 3) zbirali sličice, jih pravilno sestavili, zlepili in pripisali točne podatke, jih boste lahko v času 48. kmetijsko-živilskega sejma AGRA od 21. do 26. avgusta v Gornji Radgoni zamenjali pri sejemski blagajni za brezplačno vstopnico za ogled sejma. U.: »zobO MORAVSKE TOPLICE SAVA HOTELS 8.RESORTS WELLNESS OAZA Tel.: 02 512 22 58, www.terme3000.si